LETO EVI., 5TEV. 285 UDBUiai, PETEK, 9. BECEMBU 1958 SLOVENSKI Izdaja In tiska (asopisno-zaloinlSko podjetje Slov. poročevalec Direktor: Rudi Janhuba — Glavni tn odgovorni urednik: Sergej VoSnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-52® — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/11., telefon 23*522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20 463. za zunanje 21-832 — Poštni predaj 29 — Tek. r. 60 KB 5-2-3« — Mesečna naročnina 200 dinarjev PRTA IZDfiJfi Ceno 10 dbi Slovesne priprave v Etiopiji IZJAVA SELASSIA Predsednika republike bo v ftsabu sprejel cesarjev namestnik za Eritrejo — V prestolnici Etiopije ga bo sprejel cesar Haile Selassie z najuglednejšimi dostojanstveniki — Njemu na čast bo vojaška parada — Napovedujejo tudi razgovore med najviSjimi predstavniki o obisku predsednika republike Na »Galebu«, 8. dec. (Tan jug.) Eskadra predsednika Tita T najlepšem redu plove v Rdečem morju proti Etiopiji. Vreme je še vedno zelo lepo. »Galeb« se že bliža tropskemu pasu. Danes je bilo na ladji toplo kot na jadranskih obalah meseca maja. Ploveč brez postanka proti pristanišču Asab, bo eskadra jutri zjutraj prešla iz egiptovskega v sudanski del Rdečega mor ja. Kakor je bilo sporočeno, bo predsednik Tito stopil na tla prijateljske Etiopije v Asabu 11. decembra. Slavnostni sprejem bo uvod v uradni obisk. Dele&aaife in obiski Beograd. Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sprejel kitajsko novinarsko delegacijo. Delegacijo sta sprejela tudi podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič in predsednik zunanjepolitičnega odbora ljudske skupščine Veljko Vlahovič. (Tanjug). Državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mi-čunovič je sprejel danes na protokolarni obisk novega mehiškega veleposlanika v Jugoslaviji g. Federica Amaha Rod-rigueza. Podsekretar Mičunovič je sprejel na protokolarni obisk tudi pakistanskega poslanika v Jugoslaviji g. A. M. Malika. Sporočilo argentinske vlade Buenos Aires, S. dec. (AFP) Minister za notranie zadeve začasne argentinske vlade Busso je ob-avil sinoči program začasne vlade, v katerem sporoča, da bo vlada skušala dvigniti ugled države v mednarodni ravnosti, za-- oviri red in mir ter ravnovesje hairmonijo med razn:rrr socia.l-r.nmi in političnimi skupinami. Odpravila bo Toralktamf: ustroj in oblike, jamčila za versko svobodo in dovolila sindikalne svoboščine. zboljšalla pa bo tudi gospodarske razmere v državi. V isrem sporočilu :e rečeno, da predsednik Aramburu 'n član: n -egov e vlade na prihc-dnjiJi volitvah ne bodo kandidirali. Ostal'i bodo dosledno nevtralni do demokratičnih strank in demokra- tr.cn o pot trčočh stremi jen j. Ameriška ponudba VVashington, 8. dec. (USIS.) Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil včeraj, da je Dulles na ženevski konferenci v neuradnem razgovoru z Molotovom ponudil Sovjetski zvezi prodajo ameriških presežkov hrane. Molotov baje na to ponudbo ni odgovoril. Šahovski polfinale Trije »velemojstrski« remiji V 5. kolu polfinalnega šahovskega turnirja za drž. prvenstvo v Ljubljani so bili doseženi ti-le rezultati: Bajec : Gojak remi (12 potez), Martinovski : Damjanovič prekinjeno. Segi : Milenkovič prekinjeno, Tot : Marič remi (13 potez), Traijkovič : Kozomara remi (18 potez), Gabrovšek : Ni-kolovskl remi, Pirc : Stanovnik prekinjeno. Krivec : Dimc 0:1. Prost je bil Lukič. — Rezultati prekinjenih partij iz prejšnjih kol: Krivec : Gabrovšek. Kozomara : Martinovski in Gojak : Lukič remi. Gabrovšek : Dimc 0:1. — Po petem kolu vodi Se vedno točkami. mojster Marič s 4 Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za T. decembra 1955. Srednji dnevni dotok v kub. metrih na sek.: Drava — Dravograd 153 (lani 145). Sava — Moste 10 7 (lani 8.4). Sava — Medvode 46.3 (lan) 44.2). Soča — Doblar 46.6 (lani 62.3). Indeks proizvodnje v primer) a-65 s 1954 letom 98 v n E M E Vr«nei»4ka napoved za petek: M* Rrienorskem pretežno oblačno, V ostali Sloveni); prehodna po-ebiačitev, nato ponovne razja-Tempera twa »e ne bo bi- Zvedelo se je, da bodo poglavarja jugoslovanske države v Asabu sprejeli in pozdravili namestnik cesarja Haile Selas-sija za Eritrejo in visoki drž. ter vojaški voditelji. Predsedniku Titu bodo izkazale čast enote etiopskega letalstva, obalno topništvo pa bo izstrelilo v pozdrav 21 strelov. V prestolnici Etiopije Adis Ababi bodo predsedniku Titu 14. decembra izkazali najvišje državne časti. Sprejel ga bo cesar Haile Selassie z najuglednejšimi dostojanstveniki Etiopije. Ta dan bodo predsedniku republike izročili diplomo častnega meščana Adis Ababe. Njemu na čast bo v etiopski prestolnici vojaška parada. Na slovesnem banketu, ki ga bo priredil etiopski cesar. bosta poglavarja obeh držav izrekla zdravice. Med bivanjem v Adis Ababi bo predsednik Tito biskal etiopski parlament in razne zgodovinske, vojaške, kulturne in socialne ustanove. Položil bo venec pred spomenikom osvoboditve in sprejel šefe diplomatskih misij v Adis Ababi. Napovedana sta tudi slovesni banket, ki ga bo priredil pred- Pogajanja o letalski zvezi Varšava - Beograd Beograd, 8. dec. (Tanjug). V Beogradu so se danes začeli razgovori o letalskem prometu med zastopniki letalskih podjetij Jugoslavije in Poljske, na katerih naj bi sklenili sporazum o ustanovitvi generalnih zastopstev v Beogradu in Varšavi ter o sprejemanju in odpravljanju letal v zvezi z uvedbo redne letalske zveze Varšava—Beograd. Delegacijo jugoslovanskega Aero-transporta vodi generalni direktor Milan Simovič. delegacijo poljske letalske družbe pa generalni direktor Sergije Minorski. Razgovori v Beogradu, katerih podlaga je sporazum o letalskem prometu, sklenjen novembra letos med vladama Jugoslavije in Poljske, bodo trajali do 12. decembra. Redni letalski promet med državama se bo verjetno začel drugo polovico decembra. sednik Tito na čast svojim gostiteljem, ter sprejem v jugoslovanskem veleposlaništvu na čast predsedniku Titu. Na potovanju po Etiopiji se bo predsednik republike ustavil v Havašu, 175 km od Adis Ababe, kjer bo ostal nekaj časa na oddihu. Obiskal bo mesta Desie, staro etiopsko prestolnico Aksum, mesto Aduo, kraj zgodovinske zmage Menelika nad italijanskimi zavojevalci, prestolnico Eritreje Asmaro in še nekatere kraje. Predsednik republike bo tudi gost na kosilu pri vojvodi Hararskem, pri predsedniku vlade in ministru obrambe. Na potovanju po Etiopii: bo cesar Haile Selassie spremljal predsednika Tita večino poti. Napovedujejo tudi. da bodo med dvotedenskim oivanjc i predsednika Tita razgovci najvišjih predstavnikov obeh držav. V Adis Ababi bo predsednik Tito stanoval v cesarskem dvoru, rezidenci Haile Selassija. Diplomatska kronika Oslo, 8. dec. (Tanjug.) - Iz Osla je odpotoval v Jugoslavijo pooblaščeni minister in poslanik FLRJ na Norveškem dr. Radivoje Uvalič. Od njega so se poslovili zastopniki ministrstva za zunanje zadeve, diplomatskega zbora ter kulturnega in javnega življenja Osla. Na poslovilno večerjo, prirejeno na čast poslaniku Uvaliču, sta prišla tudi g. Arne Skaug, minister za trgovino, in g. Haakon Lie, tajnik norveške delavske stranke. Addis Ababa, 8. dec. Njegovo cesarsko veličanstvo cesar Etiopije Haile Selassie je danes v r !cHs Ababi dal posebnemu > >il:o »Politike« In »Slo-*. poročevalca« nasled-•pvo o pomenu obiska preu^s Unika Tita Etiopiji: »Obisk Njegove ekscelence maršala Tita, predsednika FLRJ, je dogodek velikega pomena v zgodovini odnosov med Jugoslavijo in našim cesarstvom. Naši dve državi sta pretrpeli težke preizkušnje vojne in okupacije, ki sta bili za kratko dobo ovira za njibovi neodvisnosti in napredek. Toda s patriotizmom in žrtvami so naši narodi ponovno dobili svojo neodvisnost in danes sta obe državi v prvib vrstab mednarodnega prizadevanja za zagotovitev svetovnega miru in napredka. Prepričani smo, da bo ta obisk Njegove ekscelence maršala Tita še bolj okrepil razumeva- DULLES0VA IZJAVA POVOD ZA H0VA PREREKANJA Goa jabolko spora Demokrat Adam Powell je zahteva! Dullesov odstop — Tudi Harriman je nezadovoljen z Dullesovo izjavo o Goi — Mnenja ameriškega in indijskega tiska Washington, 8. dec. (AFP) Več uglednih članov demokratske stranke ZDA je ostro nastopilo proti sporočilu Dul-les-Cunha in izjavi Dullesa o pravici Portugalske do ozemlja Goe. Demokratski predstavnik države New YoTk Adam Clayton Powell je zahteval sinoči odstop Dullesa, rekoč, da njegova politika jemlje Združenim državam Amerike simpatije Indije in večine azijskih in afriških držav. Powell pravi, da Dulles ne razume Azije in da je napravil napako, ker je prav sedaj podprl portugalske zahteve. Po-\vell je črnec in se je kot strokovnjak za azijska in afriška vprašanja udeležil bandunške konference kot opazovalec. Nezadovoljstvo z Dullesovo izjavo je izrazil sinoči tudi guverner države New York Averell Har-ryman. ki meni, da Dullesova izjava pretirano priteguje ZDA v spor Goe. Demokratski senator iz Minnesote Hubert Humphrey je pritrdil Hartmanu. Po mnenju »New York Timesa« Indija napačno misli, da pomenijo Dullesove izjave, da so ZDA v sporu zaradi Goe stopile na portugalsko stran. Dulles je namreč rekel, da ves svet ve, da Goa »ni portugalska kolonija, pač pa portugalska pokrajina«. Časopis trdi, da je hotela ameriška vlada dati le spodbudo za ureditev tega vprašanja, da bi se izognili nasilju. Po mnenju »New York Timesa« je Dulles samo ostro odgovoril sovjetskim voditeljem na »njihovo gonjo, ki naj bi nahujskala Azijo proti Zahodu«. »New York Herald Tribune« pa obravnava stališče ameriškega ministra Dullesa, obžaluje le, da je povedal svoje mnenje v skupnem sporočilu, s či- Najbogatejše ležišče urana Stockholm, 8 dec. (AFP). Na hribu Billingen v jugozahodni Švedski so našli ležišče urana, ki je po mnenju švedskega nuklearnega znanstvenika dr. Josepha Ecklunda naj bogatejše od doslej odkritih na svetu. Aluminijeva ruda iz Billingena vsebuje 300 gramov urana na tono, kar je petkrat več kot najbogatejše nahajališče v Severni Afriki. mer je napravil vtis, da ZDA podpirajo portugalsko stališče. Indijski časopisi so priobčili obširne komentarje v zvezi s skupnim sporočilom in Dullesovo izjavo na tiskovni konferenci. »Hindustan Times« izraža mnenje, da se bo ameriška diplomacija dvignila na potrebno višino in bo popravila Dullesovo napako. Dullesovo ime je bilo vedno povezano z diplomatskimi zablodami, ki so večkrat osramotile ameriško politiko. Časopis meni, da je ta izjava važna tako za Američane kot za Hinduse, saj se dotika ameriško-indi jsikih odno-šajev. »Indian Express« meni, da je »Washington z zadnjim sporočilom izdal ameriško zgodovino in načela« in da je Dulles bolj kot vsi drugi ameriški odgovorni ljudje povzročil ohladitev naklonjenosti Azije do ZDA. nje in sodelovanje med dvema državama. Ta obisk je srečna priložnost za narode Etiopije, da manifestirajo svoje prijateljstvo in občudovanje do jugoslovanskih narodov in hrabrega voditelja Jugoslavije.« • Besede etiopskega suverena Haile Selassia na najbolj jasen način izražajo iskrena čustva prijateljstva in simpatije, s katerimi pričakuje Etiopija prihod predsednika FLRJ Tita. Temu obisku pripisujejo največji pomen, ker pomeni doprinos ne samo razvoju prijateljskih odnosov med Etiopijo in Jugoslavijo. temveč tudi prispevek k splošnemu miru, zmagi ideje o koeksistenci in razvoju konstruktivnega sodelovanja v mednarodnih odnosih. Bližnji prihod predsednika Tita v Etiopiji smatrajo kot nadaljevanje uradnih kontaktov med šefi dveh prijateljskih držav, opravljenih za časa obiska etiopskega cesarja Haile Selassia v Jugoslaviji julija lanskega leta. V lanskoletnih razgovorih med etiopskim cesarjem Haile Selassiem in predsednikom republike Titom so prišla do izraza čustva globokega prijateljstva, ki obstojajo med etiopskim in jugoslovanskimi narodi, zbližanih posebno vsled podobnih pogojev borbe za ohranitev ne- Cu En La) sprejel GrotewohIa Peking, 8. dec. Kitajska časopisna agencija poroča, da je davi prispela v Peking vzhodnonemška vladna delegacija, ki jo vodi predsednik vlade Otto Grotewohl. Na letališču jo je pozdravil predsednik kitajske vlade Cu En Laj. Delegacija je prispela na uradni obisk. Pripadniki Jugoslovanske manjšine izpuščeni Beograd, 8. dec. Madžarske oblasti so te dni izpustile na svobodo pripadnike jugoslov. nacionalne manjšine iz vasi Szoreg in Desza pri Segedinu. Kakor je bilo sporočeno, so te osebe sodelovale 1954 pri aretaciji znanih kolaboracionistov nemških nacistov in podobnih (Jugopres) PROCES V VIDMU SO INSCENIRALI BIVŠI FASISTI Umetniški gostje z Daljnega Vzhoda, člani kitajskega Klasičnega gledališča, ki so s svojo prefinjeno gledališko kulturo dva večera navduievali do kraja zasedeno ljubljansko Opero in ki so bili med svojim obiskom v Ljubljani deležni različnih iskrenih počastitev, so včeraj dopoldne obiskali tudi uredništvo Slovenskega poročevalca, ki jim je pripravilo tiskovno konferenco. Te tiskovne konference ali, bolje rečeno, prisrčnega in zanimivega razgovora so se s kitajske strani udeležili umetniški vodja gledališča g. Chao Feng In skupina igralcev ter igralk in z naše strani zastopniki tiska, radia in nekateri kulturni delavci. Kitajski gostje so izčrpno odgovarjali na vprašanja o zgodovini njihove gledališke umetnosti in o njenem sodobnem razvoju, o šolanju igralcev, o vplivih tradicije in vplivih zahodne umetnosti na njihovo gledališko dejavnost, o njihovi moderni dramski literaturi in njenih motivih itd., skratka na vsa vprašanja, ki nam lahko vsaj za silo pojasnilo oblike in duha njihove starodavne in samosvoje umetnosti, ki nam je še vse preveč neznana. Pripovedovali so tudi o svoji, lahko rečemo, zmagoslavni turneji po Evropi, ki bo v celoti trajala eno leto in ki jih vodi iz Jugoslavije spet v Italijo, pa v Švico, Avstrijo, Nemčijo in nazadnje preko Sovjetske zveze v domovino. Pri tem so izrazili željo, da bi našemu občinstvu njihovi nastopi ugajali tako, kakor so na Kitajskem ugajale predstave jugoslovanskega »Kola«. Dejali so, da so na poti po Jugoslaviji videli nekatere odlične ansamble, katere bodo na vsak način skušal! povabiti na gostovanje. Nazadnje je g. Chao Feng izrazil globoko veselje in hvaležnost vseh svojih tovarišev za izredno gostoljubno prisrčnost, s katero so bili sprejeti v vseh naših mestih, in poudaril njihovo trdno upanje, da se začenja čas čedalje globljega medsebojnega spoznavanja in sodelovanja na vseh kulturnih področjih. In tej želji ter prepričanju se ob slovesu kitajskih gostov tudi mi iskreno pridružujemo. o Trst, 8. dec. (Po tel.) Insceni-ran proces v Vidmu, na katerem bivši fašisti obtožujejo šest partizanov divizije Mandotti, da so 1945. leto protizakonito justifi-cirali 11 fašistov, se bo nadaljeval z zaslišanjem razbremenilnih prič. 2e dosedanji potek razprav je pokazal, da so justi-ficlrani fašisti zakrivili vrsto nasilnih dejanj, ubijali ujete partizane in tako dalje. Justifi-cirani pa so bili za časa borbe, kar je legalen vojaški akt. Tukajšnji današnji antifašistični tisk poudarja, da so ta proces inscenirali bivši fašisti po naročilu advokata Bicentia, bivšega ministra za pravosodje v Mussolinijevi republiki Salo. Bivši fašisti skušajo izrabiti proces tudi za rehabilitacijo brigad znanih pod imenom »Brigate nere« in tako je advokat Bicenti zahteval, naj se dovoli določenemu številu bivših pripadnikov »črnih brigad« pričati o krutosti partizanov itd. Kdo obtožuje partizane? Med drugim so nastopali kot obtežil-ne priče proti partizanom Gatto in Bruno Bagnarioli, fašista, ki bi morala biti prav tako justi-ficirana 30. aprila 1945., pa sta zbežala Iz pordenonskih zaporov. Na razpravi je bilo tudi omenjeno, da se je Bagnarioli 1944. leta boril tudi proti jugoslovanskim partizanom. Kot priča Je nastopil tudi Guido Co-mis, zet bivšega Mussolinijevega Izredna seja amoriike vlade Gattysburg, 8. dec. (Reuter.) Sporočajo, da je predsednik ZDA Eisenhower za danes sklical posebno sejo vlade, na kateri bodo razpravljali o zunanji politiki in novem proračunu. Predsednik se je danes posvetoval z ministrom obrambe, ministrom za finance in sekretarjem za proračun, nato pa z ministrom za zunanje zadeve Dullesom. ministra Bicentia in drugi bivši fašisti. Advokat Bicenti je 1944. leta skupno z Mussolinijem in Grazianijem podpisal dekret, ki določa smrtno kazen za vse tiste, ki so po 8. septembru 1943 zapustili vojaške enote in se pridružili partizanom. V drugem dekretu, ki ga je prav tako podpisal tudi Bicenti, pa se predvideva smrtna kazen za vse tiste, ki se ne bi odzvali vpoklicu v fašistično vojsko ali dezertirali. 2e sama ta dejstva mečejo jasno luč, kdo lahko izkorišča in kakšnim namenom služi italijanska justica. Namesto da bi tak proces ustavili v skladu z mirovno pogodbo in italijansko ustavo, pa italijanska justica omogoča insceniranje procesa, na katerem imajo fašisti možnost klevetati italijansko odporniško gibanje. Tak proces je tudi groba žalitev padlih partiza-nov-junakov, ki so se borili tudi zato, da bi oprali sramoto fašistične Italije. S. L. Ameriška pomoč Egiptu Washington, 8. dec. (AP.) -Ameriška vlada bo mogoče zahtevala od kongresa odobritev desetletnega programa, po katerem bi dobil Egipt 200 milijonov dolarjev kot pomoč za zgraditev velikega vodnega jeza pri Asuanu na Nilu. Gradbeni stroški bodo znašali okrog milijardo 300 milijonov dolarjev, od tega pa bo Egipt sam dal 900 milijonov dolarjev. Abdul Kasuni, egiptovski minister za finance, se je pogajal s svetovno banko, da bi dobil Egipt posojilo 200 milijonov dolarjev. Cafe FiDio Izključen iz stranke Rio de Jimeimo, 8. dec. (AFP) Brazilska socialna progresistična soranka je razrešila podpredsednika seranke Caifč Rilha, k: te bil pred kratkim oo skllepu skupščine in senata odstranjen kot predsednik republike. odvisnosti in svobodnega razvoja ne glede na geografsko oddaljenost in razliko v družbenih sistemih. Prav tako je ugotovljeno, da gledata obe državi enako na vprašanja skupnega interesa in da sta pripravljeni razširiti in okrepiti gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje. Od obiska cesarja Haile Selassia v Jugoslaviji do prihoda predsednika Tita na uradni obisk v Etiopijo so se razvijali prijateljski odnosi, ki dobivajo z ozirom na bližnje bivanje jugoslovanskega predsednika in z ozirom na razgovore med šefom obeh držav še širše možnosti za poglobitev in razvoj, zahvaljujoč medsebojnemu razumevanju in spoštovanju, kakor tudi prijateljstvu, ki veže narode obeh držav. Zato se smatra, da bo ta manifestacija jugoslovansko-etiopskega prijateljstva predstavljala hkrati tudi napredek medsebojnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ter poglobila medsebojno spoznavanje. okrepila napore za mir in zagotovila neodvisen razvoj narodov ter vsestransko mednarodno sodelovanje. Djuka Jullus Francija zaskrbljena Pariz, 8. dec. (Reuter.) Zastopniki sedmih držav zahodnoevropske unije, ki so članice Atlantskega pakta, so se danes zbrali na sedežu vrhovnega poveljstva severnoatlantskega pakta v Evropi, da bi proučili nekatera vprašanja v zvezi z ustanavljanjem zahodnonem-ške vojske. Podoba je, da bo glavni predmet posvetovanja nezadovoljstvo Francije spričo nameravanega povečanja zahod-nonemške vojske. Francoski obrambni minister Pierre Bil-lotte, ki je včeraj govoril s poveljnikom sil Atlantskega pakta v Evropa generalom Gruentherjem, je dejal, da Francija ne bo privolila na nikako povečanje zahodno-nemških sil izven obsega, dovoljenega po sporazumih. 2etev bombaža končana Skoplje, 8. dec. V južnih krajih Makedonije so te dni končali žetev bombaža. Nabrali so ga nad 5 milijonov kilogramov, čeprav je deževno vreme povzročilo precej škode tej kulturi. Pridelek bombaža v Makedoniji je bil letos za več kakor milijon kilogramov večji kakor lani. Pridelovalci bombaža >o t« dni začeli sklepati pogodbe o setvi v prihodnjem letu. Računajo, da bodo prihodnje leto posejali v Makedoniji z bombažem nad 16.000 ha zemlje ali za 4000 ha več kakor letos. Kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da bodo makedonski kmetje na teh površinah ob uporabi agrotehničnih ukrepov (med drugim 1,500.000 kg azotnega gnojila) pridelali nad 8 milijonov kilogramov bombaža, kar bi predstavljalo največjo količino te Industrijske surovine v poslednjih sedmih letih. Ureditev socialnega zavarovanja s Holandijo, Belgijo in Veliko Britanijo V Jugoslavijo se je vrnila delegacija, ki jo je vodil sekretar za delo in delovne odnose pri zveznem izvršnem svetu inž. Gustav Vlahov in ki je imela v Haagu, Bruslju in Londonu razgovore o socialnem zavarovanju jugoslov. delavcev, zaposlenih v tamos-njih državah, kakor tudi o zavarovanju njihovih delavcev v Jugoslaviji. V Haagu je sklenila konvencijo o socialnem zavarovanju delavcev, ki emt-grirajo iz Jugoslavije v Holandijo in obratno. V največjem številu primerov pomeni to zavarovanje jugoslovanskih ekonomskih emigrantov v Holandiji. V Bruslju je bil izdelan skupen administrativni sporazum za izvajanje konvencije o socialnem zavarovanju, la je bila že prej sklenjena med obema državama. Z britanskimi zastopniki je delegacija dosegla načelni sporazum, na podlagi katerega bo pripravljeno besedilo bodoče konvencije o zavarovanju. (Jugopres) r Sih. I nomra POIOCETILBC / §t. w - otcombka im Aktualnosti naših mest Krediti kmetijskim zadrugam Izjave predsednika Stalne konlerenoe mest dr. Marjana Dermastije Ljubljana, 8. dec. Predsednik tlalne konference mest Jugoslavije dr. Marjan Dermastia j* v razgovoru s dopisnikom Tanjuga odgovoril na nekatera vprašanja o aktualnih problemih te organizacije. Ko je govoril o potrebi, da bi posvetili več pozornosti praktičnim komunalnim in drugim problemom mest, je opozoril na priporočila, ki jih je podala v zvezi s tem skupščina Stalne konference mest meseca maja v Sarajevu. V smislu teh priporočil so na primer združenja vodovoda in kanalizacije, mestnega prometa in Zveza urbanistov že postala člani strokovnih svetov Stalne konference. Sedaj se ustanavljajo združenja podjetij in ustanov za mestno čistočo in tržnih uprav, ki naj bi prav tako dobila sličen status. Poleg tega so bile zaradi sistematičnega in popolnejšega proučevanja posameznih problemov ustanovljene pri Stalni konferenci posebne svetovalne strokovne komisije, kakor na primer za stanovanjske zadeve, za ekonomsko-finančne probleme, za lokalno skupnost, za lokalno samoupravo in družbeno upravljanje ter za mednarodne zveze. MATERIALNA SREDSTVA SE NISO POVEČALA V razvoju sistema naše socialistične demokracije je bilo pre-nešeno na organe oblasti mestnih naselij ogromno število dolžnosti. S povečanjem nalog in obsega funkcij organov oblast1 v mestnih naseljih se niso sorazmerno povečala tudi potrebna materialna sredstva. Anketa borat o družbenem upravljanju stanovanjskega sklada, ki bo iz ročen v širšo medmestno ob- čilo komisiji za pospeševanje *ta- ravnavanje, ■ čemer se bo mno- novamjskega gospodarerva m iu- Predsednižtvo Stalne komferen- elaborati, rezultati anket in analize bodo poslane zveznemu izvršnemu svetu Pogoji za pokritja izgub in ureditev obveznosti pri gradnji zadružnih domov ce je na svoji seji ta mesec naro- go pripomoglo k razvoju 1n Izpopolnitvi te najmlajše panoge družbenega upravljanja. V zaključni fazi je tudi elaborat o družbenem upravljanju v socialnih in zdravstvenih ustanovah, na čigar podlagi bo organizirano širše posvetovanje. Organizirane so tudi diskusije o družbenem upravljanju v prosveti. Tudi pristojnost občin v velikih mestih bo predmet takega posebnega sestanka. Bržkone se bodo v kratkem izmenjala tudi mnenja o rvetih in drugih oblikah družbenega upravljanja. VSA SKRB GRADNJI STANOVANJ Kar se tiče dela Stalne konference za ureditev stanovanjskega vprašanja, je posebnega pomena delavnost komisije za pospeševanje stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske kulture pri Stalni konferenci mest. Ta komisija je nedavno izdelala predloge za uveljavljenje zakona o stanovanjski lastnini. nadalje zakona o stanovanjskih zadrugah, o finansiranju gradnje stanovanj, zakona o ekspropriaciji in zakona o zakupnih odnosih, brez katerih se ne bi mogla pravilno razvijati nadaljnja gradnja stanovanj z družbenimi sredstvi, še manj pa stimulirati zadružna in individualna gradnja. Na podlagi mnenj mestnih ljudskih odborov in posvetovanja s iovanjske kulture, naj nujno prouči problem finansiranja, predvsem pa, iz kašnih virov bi se MEDNARODNE ZVEZE STALNE KONFERENCE MEST Na koncu je predsednik Stalne Beograd, 8. dec. Zvezni izvršni odločbe. Prav tako se mora skup-svet je izdali odločbo o odobrava- ščina zadn^n-Jtov zavezati, da nju kreditov kmetijskim zad.ru- bodo člani zadruge plačali vpjsa-gam za pokritje izgub in primanj- ne deleže najkasneje do 31. mar-kljajev ter odločbo o odobravanju ca leta 1956. Skupščina zadružni-i n vesti oljskih posojil za ureditev kov so razen tega dolžne izvršiti ,u_,: . * v* k*lnvesucijsKin posojil za ureditev nov so razen tega dolžne izvršiti stanovanj da bi delansko zado- konf?ren,c* I”«1 4r' Marjan Der- obveznosti, ki izviraijo h gradnje še nekatere ukrepe za ureditev stanovanj, da bi dejansko zadostovalo za normalne potrebe v naših mestnih naseljih. Komisija bo prouJJa tudi način uporabe teh sredstev, zilasti pa vprašanje nadaljnjega razvoja komunalnih skladov za neposredno gradnjo stanovanj in lokalnih skladov za kreditiranje splošne družbene in zasebne gradnje stanovanj. Da bi se ugotovile dejanske potrebe po stanovanjih v mestih in masria dejal, da je ta organizacija članica Mednarodne zveze mest in lokalnih oblasti in da vzdržuje poleg tega živahne zveze z vrsto nacionalnih organizacij lokalnih oblaisti v drugih državah. Sa- zadiružnih domov. Po prvi odločb, more Narodna zadrug, n. pr. začeti postopek proti kfivcem za priman kiiaje, banka odobravati kmetijskim za- oziroma po izdanih razsodbah u-drugam kredite za pokritje izgub kreniti vse za plačilo svojih ter- in primanjkljajev, ki so nastali do 31. decembra 1. 1954. Pred o- raijevski skupščini so na primer d obrit P. jo kredita’bo banka zah- jatev. Poleg tega more Narodna banka zahtevati jamstvo ljudskega prisostvovali tudi zastopniki av- tevala mnenje ljudskega odbora odbora občine ali okraja, da bo strijske, norveške in nemške zveze okraja okrajne zveze kmetijskih mest, delegacija Stalne konferen ce je obiskala Veliko Britanijo, zadrug, ali izpolnjuje zadruga, ki kredit vrnjen v določenem roku. Z odločbo o odobravanju inve- zahteva kredit, potrebne gospo- sticijskih posojil in o ureditvi ob- indu stri iških kraiih ie sekretariat s^u^'?a strokovnjakov za sta no- dairske pogoje. Da bi dobile kre- ve z n os ti kmetijskih zadrug, ki so Stalne konference organiziral le- ^a-niske probleme se je mud:,a cj.;Tj so kmetijske zadruge dolžne nastaile zaradi gradnje zadružnih Stalne konference organiziral ],e. ros ankete v 224 mestnih naseljih. Seda/j se 'Izdelujejo študijske analize rezultatov teh anket, ki bodo pokazale razvoj in stanje stanovanjskega sklada v vseh mestnih naseljih, stanovanjsko gradnjo od 1. 1945 do 1. 1955, potrebe stanovanj po sedanjem stanju in nivo stanovanjskega standarda. Na področju stanovanjskega standarda se predvsem dela za analizo populacijskega razvoja mest v izpolniti jaoleg jx>gojev, ki so do- domov, ie urejeno nadomestilo ločeni z uredbo o kreditih za ob- obratnih sredstev, ki so bila po- dva meseca v Švedski, naši zastopniki so prisostvoval!: kongresu _ _ _ _ _ ____ nemške zveze mest, sedaj pa^ so ratna sredstva in drugih kratko— rabljena za gradnjo zadružnih dotočnih kreditih, tudi druge ob- mov. Predvsem se bodo investicij-veznosti. Predvsem se mora naj- ska posojila odobravala samo za na skupščini Zveze avstrijskih mest. itd. Posamezna naša mesta vzdržujejo direktne zveze z mesti višji organ zadruge — skupščina nadomestilo obratnih sredstev, ki tujini. zadružnikov zavezati, da bo iz so bila porabljena do 31. decem- bra leta 1954. Odločba izrecno naglaša, da morejo dobiti posojila stanovanjske gradnje, ki je močno zaostala za tem razvojem. Vsi ti V prihodnjem letu je namera- svojih rednih dohodkov ali iz de- vano še večje mednarodno sode- iežev zadružnikov nadomestila lovanje, ki bo omogočilo večjo izgube in primanjkljaje, ki se ni- samo one kmetijske zadruge, k: ■izmeniarvo izkušenj in doseglo tu- so mogli izterjati, in sicer v treh upravljajo zadružne domove. Narodna banka bo dajala ta posojili zadrugam, ako se bodo skupščine združnikov zavezale, di botljše medsebojne spoznavanje letih po objavi te odločbe. Razen dobi industrializacije in tempa ter razvijanje prijateljskih o dno- tega so kmetijske zadruge dolžne. • I _ 4 * 1 1 •_ V Y *_____ _ Y! 1 ,1 _ . 1 1 _ . — * _ d — — a -4 a evr/v, ^ le rt., i rr/^tfrvri e v—r r rt šajev naših lokalnih oblajsuj z mesti v raznih državah. VČERAJ IM DAM ES Priprave za gradnfo električnih lokomotiv na II Id tC 1 Idil id OJ. cuot v * ... 1 y > — _ _ , o materi alno-flinančnem polo- strokovnjaki s tega področja je Zagreb 8. dec. taju mest in stanju osnovnih bil izdelan y poseben elaborat za »Djuro Djakovič« v komunalnih in drugih družbenih s-kladov je pokazala, da je njihov položaj zelo težaven in da zaradi nezadostnih materia1-n:h sredstev mesta nimajo mož-nosti. da bi ta težavni položaj vzdržala vsaj na sedanji stopnji. IZPOPOLNITEV KOMUNALNEGA SISTEMA Dr. Dermastia je zatem opozoril, da ni posebnih organov, ki bi se bavili s problemi komunalnega gospodarstva in da se statistično ne spremlja njihovo gibanje, niti ni enotne metodologije v planiranju skladov. O tem ie dalje časa razpravljajo v zvez. organih in pripravljajo sklepe. Resnost in aktualnost te zadeve zaheva, da se čimprej izdajo potrebne odločbe. Kar se tiče sodelovanja V tovarni _____ _ Slavonskem zvezni izvršni svet o družbeno- Brodu so v toku vse priprave gospodarskih in pravnih zadevah za proizvodnjo električnih loko-sranovanjsfke problematike in o motiv. Napreduje elektrifikaci-načelih, ki b, jih bilo treba uve- ja železniške proge Zagreb—Re-Ijavitti v stanovanjski zakonodaji ka, prav tako pa se elektrifika-naše države. Ko bo zvezni iz- cija približuje tudi Ljubljani, vršni svet proučil ta elaborat in Elektrificirali bodo tudi železni-potrdii! omenjena načela, bo po- ško progo od Jesenic naprej trebno študijsko delo za izdelavo proti Avstriji. Za vse to bo po-načrta zakona, pri čemer bo tre- trebnih tudi dosti električnih ba poskrbeti, da se bo to delo o- lokomotiv. Pri tem ne bodo popravilo čimprej. trebni večji devizni izdatki, saj bodo električne generatorje ter *“"““——'—dele električne opreme proizva- IZVOZ V novembru j*11 v tovarni »Rade Končar« v Zagrebu, le preostali del bo do-Po začasnih podatkih je vred- bavljala francoska tovarna nost jugoslovanskega izvoza do- »Alsthom«. M. B. dneh smo na zagrebškem velesejmu ob priliki razstave gradbeništva lahko videli nekaj novih strojev gradbene stroke. Največji uspeh predstavljajo nova dvigala, pnevmatski stroji za gradnjo predorov in novi cestni valjarji. Lep primer sodelovanja dveh tovarn je novi, da urede svoja knjigovodstva v roku trck mesecev po objavi te da jih bod-o zadruge začele redno odplačevati eno leto po dnevu, k0 je bilo posojilo odobreno. Narodna banka more kmetijskim za- drugam odgocJ.ti plačevanje dolgov na podlagi prejšnjih investicijskih posojil za gradnjo zadružnih domov najdalj je do 31. decembra 1. 1956. bo ostal v Jugoslaviji teden dni ter bo obiskal tudi Kragujevac, Sorabor, Novi Sad In Subotico, kjer bo imel predavanja o zatiranju bruceloze goveda. Švicarski znanstvenik se namerava seznanit: v Jugoslaviji z organizacijo veterinarske službe, predvsem pa obiskati inštitut za izdelavo vakcina proti slinavki in parkljevki v Subotici. Njegovo zanimanje za to ustanovo. ki Pomen teh odločb zveznega izvršnega sveta je nedvomno velik za nadaljnjo ureditev in ekonomsko okrepitev kmetijskih zadrug, tem bolj, ker so znašale ob koncu leta 1954 poslovne izgube zadrug nad 500 milijonov dinarjev, medtem ko je vsota primanjkljajev presegala milijardo dinarjev. Tudi angažiranje okoli 1.4 milijarde dinarjev obratnih sredstev Kmetijskih zadrug za zgraditev zadružnih domov je bilo veliko breme za zadruge, ki je negativno vplivalo na njihovo gospodarsko dejavnost in na pospeševanje kmetijstvu. Na Hrvatskem tri velika tržišča - Osijek, Zagreb in Reka Dosedanji sistem odkupa kmetijskih pridelkov je dovolj analiziran ter ocenjen kot slab m škodljiv. Mnogi posredniki so le navijali cene na škodo končnega kupca — potrošnika. Ostal je edini sprejemljivi način v novi organizaciji, da se prične z odkupom preko KZ. Z izvajanjem nove odkupne politike na Hrvatskem so že pričeli. Najprej je bilo treba pregledati, katere zadruge so sposobne. da prevzamejo odkup posameznih kmetijskih pridelkov ali pa odkup vseh pridelkov svojega kraja. Pregledali bodo tudi vse odkupne postaje in najslabše razpustili. V Zagrebu, Osijeku in na Reki bodo ustanovili tri centre za trgo- Ako se kmetijska zadruga spo- v:no na veliko. Organ.zirana 8-tonski cestni valjar. Konstru- !ma dejansko status regionalnega mednarodnega inštituta za juž-novzhodno Evropo in Bližnji vzhod je tem večje, ker je obenem tudi predsednik mednarodne komisije za zatiranje slinavke ln parkljevke. Ustanovitev subotiškega inštituta je bila poverjena jugoslovanskim veterinarjem tudi zaradi tega, ker je b la nevarna živinska kužna slinavka !n parklevka v Jugoslaviji uspešno zatirana. (Jugopres) Sukanec iz tovarne •Dalmatinka« segla v novembru vsoto 6.515 milijonov dinarjev, medtem ko je bila v kotobru 6.135 milijonov. V novembru lanskega leta Tovarna predlva »Dalmatin- je znašal jugoslovanska izvoz fcai v ginJu ^ pp}čela % proil. Stalne konference pri delu za 6-977 milijonov dinarjev. Skup- vodnj0 sukanca z*» široko po- na vrednost letošnjega jugoslo- trošnjo. Zadnji čas že opravlja-vanskega izvoza v času janu- poskuse tudi za proizvodnjo ar—november je dosegla vsoto sukanca iz umetnih vlaken. S tej dobi in se ji posveča vsa 62.944 milijonov dinarjev, med- t0 novo proizvodnjo vseh vrst pozornost. tem ko je znašala lani v istem sukanca se bo precej zmanjšal Na osnovi široko izvedene an- času 64.742 milijonov dinarjev, uvoz sukanca iz inozemstva, kete je bil izdelan obsežni ela- (Jugopres.) M. B. izpopolnitev komunalnega siste ma sploh, je to ena izmed najvažnejši}? nalog organizacije v Dedek Mraz bo kmalu tu Povečanje proizvodnje montan - voska Leto se obrača okoli in bliža se čas, ko bo svoje male prijatelje znova obiskal Dedek Mraz. V ljubljanskem okraju pripravlja njegov prihod poseben pripravljalni odbor pri Devizni tečaji Na rednem sestanku so bili dne «. 12. 1965 zaključki po naslednjih tečajih: US dol. 2.125, 2.126.02, 2.117.42, «0581%; Lstg 7.400 , 7.423.17, 7.414.16, 782.64%; DM 52.000, 02.549.90 51.991.85. 627.89%; Bfrs —. 5.000. SOM, 733.33%; Ffrs 758, 758, 755.99. 781.99",; Sfrs 48.300. 48.246.43 48.134.59. 601 47%; Lit 470, 464.36 464.27, 887.23".,; Lit STT 460. , 389.16 ; 710.75%; Lit Koper 340, —. —. —; Hfl —. —, 63.617.01, 705.81%; Sv. kr. —, 53.010, 53.010, 814.10*/t; Eg. Lrtg — —, 3.195, 270.88*/,; Obr. dol. Avstr. 2.100, 2.094.84 2.110.63. 603.54°,; ob. dol. Dan. — —, 1.950, 550%: Obr. dol. Fin. —, —, 1.000. 233.33°/,; Obr. dol. Norv. —, —, 1.500. 400%; Obr. dol. Grč —. 1.960, 1.950, 550%: obr. dol Turč —, —, 1.045 . 248.33%; Obr dol. Izr 1.20. 1.278.11, 1.278.32, 326.111%; Obr. dol". Arg. —, 1.129.75. —. —; Obr. dol. Braz. 1.400, 1.370.90. »56.97%: Obr. dol. SSSR —. 1.550. —, —; Obr. dol. Madž. —, —. 1.785.08, 405.01%; obr. dol. Polj —, 1.888.19, 1.750, 483.33%; Obr. dol. CSTt —, 1.896.12, 1.862.44. 520.81%,. Opom.be: številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. predhodni •rednji tečaj FLRJ, 3. srednji tedaj FLRJ, 4. ailo v odstotkih. Situacija: Živahno zanimanje za ameriške dolarje Je privedlo do večjih zaključkov, vendar Je bila ponudba tolikšna, da Je ostalo še precej blaga neprodanega. O ostalih devizah Je bilo največ povpraševanja po francoskih frankih. Italijanskih lirah in lirah Koper, medtem ko so bili v nemških markah, avstrijskih in izraelskih obračunskih dolarjih manjši zaključki. Za holandske forinte, obračunske dolarje Danske. Turčije, Češkoslovaške. Poljske in Sovjetske zveze pa ni bilo interesentov. Promet Je bil srednji. V Bakru je edina tovarna v okrajnem odboru SZDL. Se- državi, ki proizvaja montan-vo-stavljajo ga zastopniki raznih sek — dragoceno surovino naše društev in ustanov, tako da bo kemične industrije. Okrog 40 Dedek Mraz odnesel iz bele ton voska so doslej prodali že Ljubljane (upajmo, da jo bo tudi v Zahodno Nemčijo. Izvoz do takrat res pobelil sneg) bo zdaj lahko precej večji, saj lepe spomine in da bo pri- so iz Italije nabavili veliko ko-hodnje leto spet prišel. ličino trikloretilena, s pomočjo Letos je naznanil svoj pri- katerega iz lignita pridobivajo hod za 26. december. Od tega montan-vosek. B. dne dalje pa vse do 31. decem- . bra bo s svojim spremstvom NOV VOZlli IBu JattlOIISKO razveseljeval svoje male pri- lillifske plovbo jatelje. Sprevod Dedka Mraza Spllt> 8, dec. Danes Je bila v bo šel tudi letos po istih uli- Splitu zaključena dvodnevna cah kot lani in se bo zaklju- konferenca, na kateri Je M - ■»-> _____ , _ J sprejet nov vozni red Jadranske cil na Prešernovem trgu s linijske plovba. Konferenci so kratkim pestrim sporedom, ki prisostvovali poleg predstavni- se bo ponavljal vse zadnje dni kov Ja<31fansk'. ,_____ . , J J pomors-kih podjetij in ustanov starega leta. ter jugoslovanskih državnih že- Toda ne bo sprevod edino leznic tudi delegati turističnih veselje otrok. Pripravljalni 111 drHst®v, te* tiYds*‘1Y°?: j« * a. i a borov s področja od Slovenskega odbor pripravlja za otroke iz Primorja do Ulcinja, mesta in okolice osrednje Nov- vozni red se v celoti ne otroško zabavišče. Lani je razlikuje mr.ogo od dosedanjega, . -... ._ . . vendar so odstranjene nekatere b.lo to v filharmonični dvo- pomanjkl.Jivostl, ki so se pokarani, letos pa bo V vseh pro- zale v letošnji turistični sezoni, štorih gospodarskega razsta- , «xx« m x a. z« prog. Kakor doslej bo tudi pri- visca. Tu do pase za otroške hodnjo turist čno sezono obrato-oči! Prišle bodo živali iz ljub- vala hitra proga Reka—Zadar— Ijanskega živalskega vrta. Šibenik—Dubrovnik, irali in izdelali so ga v tovarni »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu, vgradili pa so vanj Diesel motor, ki ima 25 KS in je narejen v tovarni »Torpedo« na Reki. To je eden od nove serije Diesel - motorjev, narejenih v tej tovarni, ki jih bodo uporabljala za razne stroje v gradbeništvu, kmetijstvu, pa tudi za pogon majhnih ladij. M. B Osem avtomatskih sušilnic za hibridno koruzo V Osijeku je pričela z delom naša prva avtomatska sušilnica za hibridno koruzo. Dnevna kapaciteta je dva vagona in pol koruze. Poleg te sušilnice bosta do konca leta pričeli obratovati še dve sušilnici, ki smo ju dobili iz ameriške ekonomske pomoči — druga v Pančevu in tretja v Rumi. Prav tako sušilnico bodo prihodnje leto zgradili tudd v Novem Sadu. Poleg teh večjih sušilnic, so v našo državo prispele tudi 4 manjše sušilhice za sušenje semenske koruze. Prva dela v Zemunu na tamkajšnjem kme-ijskem zavodu, ostale tri pa bodo montirali v Zagrebu, Novem Sadu in Osijeku. M. B. Vodja švicarske veterinarske službe na obisku V Beograd Je prispel direktor švicarske veterinarske službe univ. prof. G. FlUckiger, ki je gost Društva veterinarjev Srbije. Prof. Fluckiger. ki je podpredsednik Mednarodnega urada za zatiranje kužnih bolezni živine. razume z ljudskim odborom občine o rvrisroioitvi zadružnega doma v avl jan je, se vse obveznost!;, ki so v zvezi z gradnjo in u-pravljanjem zadružnih domov, prenesejo na ljudski odbor. V tem primeru zadruga ne more zahtevani povračila lastnih investicijskih sredstev, ki jih je porabila za zgraditev zadružnega doma. bodo morala biti dobro, pa ne bo več povišanj cen« zaradi prevelikega transporta, kot je bilo doslej na dnevnem redu. Na sestanku sekretarjev trgovinskih zbornic Hrvatske so tudi sklenili, da bodo zadrugam dodelili sposobne strokovne in komercialne kadre za opravljanje odkupne službe. M. E SVETI POTROŠNIKOV V TRGOVINI Konferenca Ljudske tehnike Ljubljana, 8. dec. Danes popoldne je bila delovna konferenca organizacije Ljudske tehnike okraja Ljubljane. Razpravljali so o nalogah Ljudske tehnike pri izvajanju novih gospodarskih ukrepov, o tehnični vzgoji šolske in vajenske mladine ter o delu na vasi. Dejavnost je zajela predvsem Beograd, 8. dec. Na dvodnevnem posvetovanju sveta trgovinskih zbornic velikih mest in industrijskih krajev so poudarili, da morajo zaradi zboljšanja organizacije trgovinske mreže okrajne trgovinske zbornice še nadalje posvečati vso pozornost ustanavljanju in delu svetov potrošnikov. Predlagano je bilo, naj se sveti potrošnikov ustanove tudi pri grosističnih podjetjih, ki se ba-vijo s prodajo živil. Prevladalo društva v Ljubljani, medtem ie mnenje, da bi ne bilo pri ko je aktivnost vaških organiza- merno ustanavljanje potrošniš-cij še nezadovoljiva. Zato bo kega sveta za več prodajalnic ena izmed važnih nalog Ljudske tehnike dvig in razvoj tehnične ker v tem primeru svet nima možnosti, da bi se resneje ba- kulture na vasi s poskusi, pre- vil s problemi vsake prodajal-davanji, traktorskimi tečaji, se- nice. Na sestanku je bilo ponovljeno priporočilo zbornic, izdano že ob začetku ustanavljanja svetov potrošnikov, naj se pazi pri izbiri njihovih članov, ker morajo biti ljudje, ki lahko s Ob koncu meseca bo upravnik koristnimi predlogi pripomore- znanjanjem s kmetijskimi stroji, ekskurzijami in tako dalje. Beograjski bizantolog časini član britanske zgodovinske družbe bizantološkega inštituta Srbske akademije znanosti, univ. prof. dr. Georgije Ostr ogorek i odpoto- jo k povečanju prometa. Po mnenju sveta trgovinskih val v London, kjer bo prisostvo- zbornic velikih mest in indu- val prosiavt 50-letnice zgo-dovin- strijskih krajev, naj bi bili v skega društva Velike Britanije. Ob tej priliki bo prof. Ostrogor-skl imenovan jaoleg nekaterih svetih potrošnikov pri grosističnih podjetjih tudi zastopnik; drugih tujih učenjakov za čast- detajlističnih prodajaln. nptfa člana nplwj:na britanske znanstvene ustanove. Kar se tiče dogovarjanja Kritično stanje oljnic in njibove predelave Pred vojno so bile oljarne v na- odstotkov jedilnega olja manj, kot ši republiki usmerjene na predela- oljarne z ekstraketijskimi napravo oljtlih semen v tehnična olja. vami. Naše razmere po vojni pa so na- Glede na vse to je gotovo, da rekovaile potrebo, da začno oljar- se naše oljarne nahajajo v neza-ne proizvajati tudi jedilna olja, dovoljivem položaju, ki zahteva čeprav niso imele za to potrebnih določene ukrepe za odpravo take-ekstrakcij. Vprašanje oiljnih suro- ga stanja, oziroma ukrepe za iz- otroci se bodo lahko vozili v avtomobilčki in z njimi tekmovali, igrali se bodo z železnico in se zabavali na vse mogoče načine. Pri pripravah za otroško zabavišče bo sode- * CZ „ ,in,4»,rtl Hvar- 111 1,0 vzdrževana trikrat oljarn v naši republiki znaša ln novega bo za majhne na teden. Po videmskem spora- izoan „j • „ oon j„.j,____ elike, kot že dolgo ne zumu med FLRJ in Italijo Je bi- 0 olfmc v 2-0 dneh o- - • bratovanja. medtem ko v nasi $0pCčeva£ec UREJUJ KJ O SERGEJ VOSMJAR (glavni la odgovora« oredalM FRANCER DRENOVEC (notranja politika) __ ALEKS A NDERJ A VORiei* (goepodaratve* DTTSAN BVNKO ■ninffll« MILAN SEGA (kultura! ■TANE LTPAR Ea oglaae odgovarja ln sicer dvakrat na dan v obe smeri, ponoči in podnevi. Ladje, ki bodo jjomočl vozile na relaciji Split— Dubrovnik, bodo dvakrat na teden pristale v Makarskl. dvakrat na teden pa na Hvaru. Trikrat na teden bo uvedena nova proga Dubrovnik—Ulcinj ln Dubrovnik i j. - , —Folače, ukinjena pa je proga lovala tudi Jugoslov. ljudska Hercegnovl—Ulcinj Poleg tega i- ___ • j-i-—. ,,, armada. Lovska zveza ln raz- Je uvedena tudi nova dnevna deloma tu- na društva, skratka toliko le- rve*a spiit—Makareka in spiit— pega in velike, kot že dolgo __________ Poleg tega bodo na razsta- V15CU samem se otroške kino- tuje vsak dan razen v nedeljah, predstave in druge otroške prireditve. Poseben odbor pri- Elektrifikacija Banife pravlja kulturni program, ki Banija na Hrvatskem je bila bo pester in bogat. Pri tem pred vojno ena najbolj zaostalih bodo sodelovali Slovensko na- pokrajin. Po vojni je bilo usta-rodno gledališče. Mestno gle- novljenih več novih industrij-dališče, Mestno lutkovno gle- skih In rudarskih podjetij, le dališče in Obrtniško gledališče, pomanjkanja električne energi-Tudi vsa kinopodjetja bodo je je bilo ovira v tem razvoju. V tem tednu predvajala do- Prav zdaj pa dokončujejo glav-poldne in popoldne filme za ni daljnovod od Kostajnice in otroke. Gline in tako bo ta pokrajina Vprašali se boste, kako je imela tudi dovolj električne letos z novoletnim sejmom, energije. Nadaljnji industrijski Letos ga ne bo. Namesto nje- razvoj bo imel tako vse pogoje, ga pa bodo trgovska podjetja gaj je tudi surovin in delovne lepo okrasila izložbe in same sile dovolj. M. B. trgovine ter pripravila bogato izbiro blaga, nekatera pa pripravljajo celo novoletni popust, ki bo posebno razveselil dedkovo denarnico. V. K. v:n za oljarne j« bulo rešeno delo- boljšanje perspektive v nadaij-ma s povečanjem površin pod olj- njem obratovanju oljarn. Temu Kot motorni valjar sa ceste Industrija Hrvatske je v 1* povojnih letih osvojila tudi niz n:cami v naši republiki, v pretež- namenu je bilo posvečeno tudi ni meri ,pa z dovozom oljnih se- posvetovanje pri Glavni zadruž-men iz drugih republik. Vendar ni zvezi LR Sloveni je, na katerem pa tudi celotna proizvodnja oljnic so na .pobudo oljarn obravnavali v našj državi ne more zadostiti kritično stanje v proizvodnji olj-razpoložl jivim zmogljivostim vseh nic in njihove predelave. Glavno težišče posvetovanja je di na uvoz. Samo zmogljivost bilo usmerjeno na iskanje notranjih možnosti za bodoče, normalno obratovanje naših oijam. Ugotovljeno je bilo, da so površine, republiki odkupljena količina olj- posejane z oljnicami v naši repu-nic zadošča komaj za 25-odstot- bilki, manjše, kot znaša jugoslo-no krrrje potreb, odvisno od leti- vansko povprečje. Pn nas je z ne. Zaradi tega vedno bolj stopa oljnicami posejanih 1.10 % po-v ospredje borba za surovino in vršim, medtem ko znaša jugoslo-iskanje možnosti za povečanje vansko povprečje 1.62 %. Vendar površ.n oljnic, kakor tudfi njiho- pa ta razlika v setvenih površi-vega hektarskega donosa. Zlasti bi nah, ki se nahaja pod oljnicami, postalo pereče vprašanje oskrbe sama po sebi, še ne dokazuje, da oljarn s surovinam.!, če bi prišlo bi bilo doseganje jugoslovanskega do rajonizacije odkupa oljnic. Z povprečja površin pod oljnicami ra joniizaoiijo odkupa oljnic bi za okonomsko nujno in smotrno v naše oljarne odpadla možnost na- vsakem primeru tudi za nas. Nabave potrebnih oljnic v pridelo- še klimatske, pedološke in obde-valnih rajonih izven republike, lovalne razmere na pr. pri «onč-Težnjja po rajonizaciji odkupa je nicab niso najbolj ugodne, zaradi zilasti močna na področju tistih česair ie pridelek teh, tako po kva-oljam, kjer pridelujejo take koli- liteti, kakor tudi po količini *Iab-čme oljnic, ki bi navedenim o- ši, kot drugje. Zaradi tega bi bilo ljamam lahko zagotovila polno pridelovanje sončniic primemo le ter sort, ki imajo krajšo vegetacijsko dobo. Več pogojev pa imajo pri nas bučnice in oljna repica. Prisotni predstavniki kmetijstva so poudarili, da bistvenih možnosti za povečanje površin za sejanje oljnic na sploh ne vidijo, razen v manjšfh meri na ljubljanskem Barju. Prav tako so bili kmetijski predstavniki mnenja, da sončnice v preveliki meri izčrpa- med trgovinskimi podjetji in proizvajalci o dobavljanju kmetijskih izdelkov, je bilo priporočeno, naj se bolj smelo sklepajo pogodbe s proizvajalci, da bi se zagotovile večja količine in boljša izbira kmetijskih pridelkov za potrebe potrošniških središč. V razpravi so govorili tudi o tem, da so bili letos pozno odobreni krediti za nabavo ozimnice, pa so zato predlagali, naj se v bodoče ti krediti odobravajo prej, da b; mogli živila za zimo nabaviti prej in po ugodnejšh cenah. Prav tako je bilo rečeno, da b: bilo tudi potrošnikom treba dajati taks kredite. Sklenjeno je bilo, naj se na bodočem sestanku sveta trgovinskih 7,bnrn:c velikih mest in industrijskih krajev resneje nrouči samoupravljanje v trgovini. Težave s koledarji Vsako leto pripravljajo različne založbe in podjetja pred novim letom koledarje za široko prodajo, lastne potrebe ali kot sestavni del knjižne zbirke (Prešernova družba, »Kmečka knjiga« itd.). V koledarjih so navadno med drugim tudi našteti dela prosti dnevi. V koledarju »Kmečke knjige* za leto 1956 so na tretji strani omenjeni dela prosti dnevi, urejeni z uredbo vlade LRS, in to: Novo leto (1. januar), velika noč, (nedelja 1. april), 1. maj, Dan vstaje (22. julij), Vsi sveti (1. november), Ustanovitev nove Jugoslavije (29. november) in vse nedelje. Razen tega je tudi na 26. strani tega koledarja označen 25. december (z rdečo barvo) kot ostali navedeni praznik i. Malo čudna in vrh tega še nepravilna je takšna razvrstitev dela prostih dni. Kakor vaijo zemljo, poleg tega pa je ^ js sestauljalec koledar-mnogo semena jalovega m_ podob- jfl upombil nevednosU aU no. Vse kaže na to, da je treba graditi nadaljnjo proizvodnjo oljnic v manjši meri na povečanju površin (s sejanjem oljaric, t. j. sončnip in bučnic, kot vmesnih kultur), težišče dela za proizvodnjo oljnic pa predvsem polagati zaradi površnosti nepravilne zakonite predpise, ki ureja jo, kdaj so dela prosti dnevi. Po zveznem zakonu o državnih praznikih iz leta 1955 in uredbi republiškega izvršnega na intenzivnost obdelave in se- sveta o spremembi uredbe o lekcijo semena. K temu pa je potrebno uvesti še ustrezno stimala- dela prostih dnevih v LRS, objavljeni v 11. številki Urad- cijo aa proizvajalce oljnic. Inte- nega lista LRS za leto 1953, res za prodajo oljnih semen je namreč po zvišanju prometnega davka za olje močno padel. Tako so predstavnik; oljarn izjaviili. da so letos kljub kolidnsko zelo so dela prosti dnevi: 1. in 2. januar, 1. in 2. maj, 22. julij, 1. november, 29. in 30. november in vse nedelje. Zakonodajalec je bržkone hotel ugodni letini pri nas odkupili dati na ta način poudarka mnogo manj, semena, kot prejšnja leta. Pridelovalci oljnic namreč ta 9emena dajejo živini in podobno. praznovanju pomembnih dni naše polpretekle zgodovine (začetku oborožene vstaje, ustanovitvi naše države), med- Praktično vzeto, to posvetova- narodnega delavskega praz- n;je ni rešilo, temveč šele osvetlilo Ln odprlo problem proizvodnje oljnic in njihove predelave pri nika, novega leta in spomina mrtvih. Vsekakor primer koledarja nas. Nedvomno je, da bo glede »Kmečke knjige« za leto 1950 izkoriščan,ie njihovih zmogljivosti Delo naših oljarni pa orežkoča tudi odsotnost ekstrakcljskih na- kot vmesna, ne pa samostojna kultura. Zato pri proizvodnii sončnic prihaja pri nas v poštev tega potrebnlih še več posvetovanj širšega obsega in intenzivnejšega /skania stvarnih možnosti za odpravo nezadovol jivega, sedaj že dokazuje, da je treba koledarje sestavljati z večjo resnostjo in odgovornostjo, ker se sicer kaj lahko zgodi, da prav, čeprav z dvakratn m stiska- ne toliko povečanje površin, pač kritičnega stanja v proizvodnii bi bili bralci napačno inf or- Tudi v teh Bjem pridobijo ie pehaj pa jzbo^Lurj« lis eelckcij« semena oljnic in njihovi predelavi. Z-ek mirani o dela prostih dnevih. B. Z. *P. 289 - 9. DECEMBRA 1955 J SLOVENSKI POROČEVALEC / siv. 3 } ■■■ ■■■ ■ - ■■+ dogocJ Leader odhaja V sredo dopoldne je leader laburistične stranke Clement Attlee na sestanku svoje parlamentarne skupine sporočil poslancem obeh domov britanskega parlamenta, da odstopa kot voditelj stranke. Posle bo oddal takoj. Njegov govor je bil kratek: z izjavo, ki je trajala dve minuti je od vseh spoštovani »Clem« končal svojo petdesetletno aktivno kariero v 'laburističnem gibanju, ki jo je začel kot socialni delavec v londonskih slumih. Nedavno tega se je Attlee v nekem intervjuju sam označil za človeka, ki ga je vzgojila viktorijanska doba in ki je nekje v globini tudi ostal viiktorijanec. Neizprosna odkritosrčnost, ki je presenečala mnoge ljudi zaredi varljivega zunanjega videza Attlee jeve osebnosti, poosebljene meščanske vljudnosti, navidezne plahosti in nič kaj blestečega zunanjega nastopa, je prišla v njegovi izjavi še enkrat do izraza. Attlee je prevzel vodstvo stranke leta 1935 za starim idealistom Georgom Lansbu-ryjem, ki se ni mogel sprijazniti z mislijo o sankcijah proti Italiji zaradi vojne v Etiopiji. Sprememba v vodstvu ni povzročila velikega zanimanja v javnosti, toda od tega trenutka naprej se je laburistična stranka., oslabljena zaradi Macianaldove labilne politike in poloma njegove vlade ter Lansburgjeve starčevske lahkovernosti, začela brez hrupa razvijati v polifono silo, ki jo je Churchill moral med vojno sprejeti v vlado. Attlee je postal druga osebnost Velike Britanije. Bod njegovim vodstvom je biia nacionalizirana Angleška banka, industrija premoga, oskrba z elektriko in plinom, železniški in cestni promet in še pred porazom po drugem terminu na vladi je uresničil najvažnejše: nacionalizacijo industrije jekla in železa. Na socialnem področju bo Attleejevo ime za zmeraj ostalo povezano z nacionalno zdravstveno službo, ki po svojem obsegu nima para na svetu, in z načrti za splošno socialno varnost. Pod laburistično vlado je doživel Empire usodne spre-r.embe, ki jih je zahteval us. Skromna osebnost nek-danjega župana londonskega predmestja je visoko prerasla politični horizont sijajnega potomca Marlboroughskih vojvod, \Vinstona Churchilla, ki ni znal prerasti idealov svoje mladosti. Indija je dobila samostojnost, a prav zaradi trezne presoje položaja, ki jo je znal napraviti gospodar Doiv-ning Streeta št. 10, ni pretrgala vseh vezi z Londonom, Burma je dobila svobodo, nastal je Pakisian, v kolonijah se je uveljavila nova, čeprav počasna in previdna usmeritev k postopni samostojnosti ali vsaj samoupravi. Da so bili ukrepi, sprejeti pod njegovim vodstvom, upravičeni, dokazuje dejstvo, da konservativne vlade, ki so sledile Attlee jevi, niso v ničemer bistveno spremenile stanja, ki ga je uvedel Attlee. Temperamentne osebnosti v laburističnih vrhovih in sama struktura socialističnega gibanja v Britaniji, ki je zamotana povezava parlamentarne frakcije, sorazmerno maloštevilnega članstva in številnih. a muhastih sindikatov, so stvari, ki zahtevajo od lea-derja veliko udržanosti, takta tu odločnosti o pravem času. Vseh teh lastnosti danes At-tleeju nihče ne odreka Ce je iz krčev, ki so jo vili zadnja leta, stranka izšla kolikor toliko enotna, je to v nemajhni meri njegova zasluga. Geslo: »Kralj je mrtev, živel kralj!« enostavna formula pri maziljencih, postavlja politične stranke pred težje probleme. Kdo bo naslednik? Morrison. Bevan, Gaitskell, Grenfell, Griffiths, Robens, Wilson? Attlee v poslovilnem govoru ni omenil nobenega. So, ki pravijo, da bi želel za naslednika Gaitskella intelektualca in zmernega desničarja, sedanjega blagajnika stranke, ki uživa med članstvom. stranke precejšnjo priljubljenost. Drugi kandidat je Morrison, zdaj številka dve v stranki. Toda stranka potrebuje svežih moči, Morrison pa je star sedemdeset let. Bevan, črna ovca, po mne- j nju opazovalcev, nima dosti upanja na uspeh. Ce se bo Attlee popolnoma umaknil iz aktivne politike, ali pa vsaj v visoko, a odmaknjeno mesto v lordski zbornici, ki je zahvala britanskim politikom za dolgoletne zasluge, ne vemo. - Ko so ga vprašali o načrtih za prihodnost, je odgovoril: »No com-fnent.« J. Stular Iskanje rešitve za Ciper Mokurios zavrnil nov britanski načrt — Predsednik grške vlade Karamanlis je izjavil, da se politika grške vlade do Cipra ni spremenila — Atentati se nadaljujejo NOVICE V SLIKI Pariz, 8. dec. (AFP.) Kakor poroča radio Kairo, je delegacija ciprskih nacionalistov danes obiskala sekretariat Arabske lige in izrazila hvaležnost članom Lige za podporo pri razpravi o postavitvi ciprskega vprašanja na dnevni red Generalne skupščine. Vodja Enozisa, ciprskega gibanja za priključitev Cipra Grčiji, nadškof Makarios je povedal, da mu je britanska uprava predložila nov načrt o prihodnosti tega otoka, katerega pa je zavrnil brez besede. Po novem načrtu bi bilo priznano načelo samoodločbe, v njem pa so nekatere določbe, ki pravzaprav onemogočajo izvedbo tega načela. Dokler bo britanska vlada povezovala samoodločbo z raznimi drugimi nejasnimi in neupravičenimi pogoji, je dejal Makarios, se bo sedanji prepad glede tega vprašanja samo poglabljal. Grki so odločeni, da ne bodo priznali nobene rešitve, ki jim ne bi do popolnosti zagotavljala načela samoodločbe na otoku. Agencija Atene poroča, da je predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis v intervjuju z zastopnikom ciprskega časopisa »Filelefteros« izjavil med drugim, da je politika grške vlade glede Cipra, kakor je bila razložena v vladni deklaraciji, nespremen- švicarska diplomatska zastopstva Bern, 8. dec. (AFP) Švica bo verjetno v Franciji, Belgiji, Veliki Britaniji, ZDA in še nekaterih drugih državah povišala svoja poslaništva v veleposlaništva. Federalni svet je prosil narodno skupščino za pooblastilo, da sme svoja poslaništva v državah, ki imajo v Bernu veleposlanike, povišati v veleposlaništva. ljiva. Vlada bo ostala neomajni branitelj zahtev Ciprčanov p>o svobodi. Nobena sila ne bo mogla preprečiti narodu svobodne Grčije in njeni vladi, da ne bi do konca izpolnila svojo nalogo. Srečen sem, je dejal predsednik grške vlade, ker imam dokaze, da ciprski narod in njegova narodnostna skupina na otoku priznavata čustva in napore grškega naroda in njengove vlade za izpolnitev njihovih zakonitih teženj. Ciprski nacionalisti so sinoči z mitraljezi streljali iz nekega najetega avtomobila in ranili štiri britanske vojake. Po dogodku so britanske čete postavile straže okrog največjega dela grške četrti v mestu. V Pafosu je eksplodirala bomba v bližini britanskega vojaškega avtomobila. V britanskem vojaškem taboru v Episkopiju so nacionalisti pretrgali vodovod, v bližini Ipso-ne pa prerezali telefonske zveze. Kakih tri sto delavcev je sinoči manifestiralo po ulicah Limasola in vzklikalo Enozisu, gibanju za priključitev Grčiji. Policija je opazovala delavce, ni se pa vmešala. Britanski Rdeči križ je bil obveščen, da je grški Rdeči križ poslal mednarodnemu odboru Rdečega križa zahtevo, naj bi poslal na Ciper svojo komisijo, ki bi dognala, kakšni so življenjski pogoji političnih jetnikov na Cipru, ter preiskala. Če vsebujejo solzdlne bombe, ki jih britanske čete uporabljajo proti demonstrantom, strupene sestavine, prepovedane po mednarodnih konvencijah. Britanski Rdeči križ še ni odgovoril, če bo dovoljeno, da pride anketna komisija mednarodnega odbora Rdečega križa. V Londonu in Atenah so skoraj istočasno zanikali časopina poročila, da bi bil sporazum o Cipru že sklenjen na tajnih razgovorih med grškimi in britanskimi zastopniki. V Atenah pravijo, da bo treba še dosti dela. preden bo prišlo do sporazuma in da je nesoglasje še vedno občutno. Zadnja Mac-millanova izjava je precej prispevala k temu. Britansko poveljstvo na Cipru je sporočilo, da so britanske oblasti izvedle preiskave v 12 glavnih samostanih na Cipru. Preiskale so vse prostore — kapele, skupne dvorane, celice menihov in drugo. Aretirale so 8 ljudi, ni pa še znano, v katerem samostanu. mmm Edgar Faure, trenutno najzanlmi vejša osebnost francoskega političnega življenja ki mu je kljub nezaupnici napelo ostati na oblasti in razpustiti skupščino. Na sliki: Faure, obkrožen od novinarjev, utemeljuj* in brani na tiskovni konferenci svoje stalile in ukrepe. PRED VOLITVAMI ? FRANCIJI Mendes-France optimist Volilna zveza socialistov in Mendes-Francea upanje tistih, ki ne žele zmage reakcije _ Zanimanje volilcev se je povečalo SPET NEMIRI PRI GAZI Britanski minister za zunanje zadeve Macmillan meni, da uvedba mednarodne prepovedi za oskrbovanje držav Srednjega vzhoda z orožjem ne bi prinesla praktične odprave napetosti na tem področju. Macmillan je povedal svoje mnenje v pismenem odgovoru na predlog, ki ga je bil dal v tem smislu v Spodnjem domu laburistični poslanec Davies. Vodja komisije za nadzorstvo nad premirjem v Palestini general Burns je začel razgovore z egiptovskimi predstavniki o Hammarskjoldovih predlogih za omilitev napetosti na izrael-sko-egiptovskih mejah. Uradni krogi menijo, da bi se morale izraelske policijske čete umakniti iz El Audže in da bi bilo treba uvesti demarkacijsko črto v vsem demilitariziranem pasu. General Burns je povedal, da je predsednik izraelske vlade Ben Gurion v načelu sprejel predlog generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda, dal pa je nekaj svojih pripomb. Kairo, 8. dec. (Reuter) Zastopnik egiptovske vojske je izjav-il sinoči, da je prišlo včeraj na področju Gaze do obstreljevanja s Sodelovanje kitajskih In sovjetskih profesorjev na svetovnem kongresu za mednarodno pravo Kakor Je bilo obveščeno Jugoslovansko združenje za mednarodno pravo, se bodo svetovnega kongresa za mednarodno pravo, ki bo meseca avgusta prihodnjega leta v Dubrovniku, udeležilo večje število kitajskih lro~ stovoljcev, a ko Jih je bilo izbranih nekaj sto, se Je izkazalo, — ------------ - , da za ta skromni začetek zahod- spremenilo in da bo morda tudi nonemške vojske niso pripravlje- termin začetka prve zahodnonem- ne niti vojašnice ln vežbališča. Tako imenovani vojaški zakon, ki Ske garnizije za krajši ali daljši čas odgoden. Po sedanjem načrtu naj bi bil izpopolnitev zakona o bodo prvi vojaki zahodnonemške novačenju prostovoljcev ter naj M položil temelje zahodnonemšk! vojski, je bil obravnavan že sredi meseca oktobra v Bundestagu, potem pa so dobili besedilo tega zakona v pregled razni odbori, ki vojske razdeljeni najprej na manjše skupine po 10 mož, potem pa bodo formirali najprej štiri čete. Te čete bodo nastanjene v velikem kompleksu barak Južno od Andernacba. kjer so imele do naj bi pripravili, da bi bil zakon pred nekaj meseci rrancoske okate sredi meseca decembra sprejet, pacijske sile v 30 barakah svoje Proti osnutku vojaškega zakona Je bolnike ln rekonvalescente. Novi bila prej samo socialno-demokrat-ska opozicija, zdaj pa se proti njemu oglašajo čedalje bolj tudi poslanci vladne koalicije, ki predvsem poudarjajo, da hoče vlada prenaglo rešiti tako važno zadevo. prebivalci taborišča bodo imeli precej dela, preden bodo že več mesecev zapuščeno taborišče spravili v red, čeprav opravljajo tako delo že od 14. novembra mnogi _______ obrtniki, rokodelci in snažilke. Nekaj pa je vlada vendarle že Prve barake tega taborišča so bile storila za sprejem in vežbanje prvih vojakov zahodnonemške vojske. Prve čete te vojske bodo iz-vežbali v taborišču med Ander-nachom in Koblenzom, na klaslč- postavljene že leta 1942 ln čeprav so v njih v dobi trinajstih let prebivali bolniki, tuji delavci, vojni ujetniki in nazadnje spet bolniki. so te barake v razmeroma nih tleh. kajti tam, kjer Je zdaj dobrem stanju ln večja popravila to taborišče, je Julij Cezar le- ne bodo potrebna. Občinski odbor ta 54 pred našim štetjem začel v Anderaachu nima zaradi tabo- svoj pohod čez Ren. Po 2004 letih Hšča in urejevanja prve zahodno bo torej pri Anderaachu spet gar- nemške garnizije nobenih skrbi In nioijA. V trn nntetli bo giUli Mm |» stroškov, ker spada taborišče pod zveano drdavno upravo tn ker Ml v primera, da bi taborišče razširili, ne bo nobenih sporov z lastniki zemljišč, kajti tudi zemljišča okrog taborišča spadajo pod zvezno državno npravo. To Je menda glavni vzrok, da Je bilo staro taborišče določeno za prvo zahodnonemšk o vojaško garnizijo. Druga garnizija bo v Wil- helmshavenu, kjer bodo Izvežball prve zahodnonemške mornarje, tretja garnizija za prve letalce pa bo blizu vasi MSrvenlch pri Dd-renu. Za prve mornarje bo v Wilhelmshavenu na razpolago stara vojašnica, ki je že dolgo prazna, prve letalce pa bodo pri vasi Morvenich nastanili v barakah poleg letališča. Garnizij za mornarje in letalce Se niso začeli urejevati, ker je za to še dovolj časa. Ce bo Slo vse po napovedanem programu, bodo začeli 2. januarja prihajati prvi vojaki zahodnonemške vojske v taborišče pri An-dernachu. Najprej bodo dobiu seveda uniforme in šele potem, ko bodo vnovič presodili, za kakšno vojaško službo so posamezniki najbolj sposobni, jih bodo začeli vključevati v skupine za vežbanje. Mnogi izmed prvih zahodno-nemških vojakov so že bili v vojaški službi, najmanj ena tretjina pa bo prvič oblekla uniformo. — Bivši vojaki, ki so bili sprejeti v novo vojsko, bodo sicer obdržali svoje nekdanjo čine, precej časa pa jih bodo vežbali z začetniki vred. Med 85* prostovoljci, ki pridejo v prvo garnizijo, je tudi primerno število bivših oficirjev v najvišjem činn kapetana. Z novimi vojaki vred bodo prtšli v taborišče seveda tudi inštruktorji: vežbanje pa utegne dolgo traiati. kajti prve čete bodo formirali šele potem, ko bo Bundestag o vojaškem zakonu Izrekel svojo zadnjo besedo. Po dosedanjem tempu sodeč, pa to še ne bo tako kmalu. Komunisti so ostala osamljeni. Tako so se namesto prejšnjih dveh formirale sedaj tri velike skupine: desnica od Faureovih radikalov preko klerikalcev in večjega dela bivših degoiovcev do zmernih; republikanska fronta, katere ogrodje tvorijo socialisti in mendesisti in na kraju komunisti. Za rezultat volitev ni mogoče dati nobenih prognoz, vendar je prilično jasno, da tak razpored sil na začetku bitke najbolj ustreza desnici. Ce bi bilo prišlo vsaj samo do volilne zveze med vsemi levimi silami, bi se Pinay in Faure kesala, da sta tako hitela z volitvami. Tako pa njune možnosti niso prazne, ker se borba ne bo bila med desnico dn levico, marveč bo na treh frontah — vsaka grupacija se bo morala boriti proti drugima dvema. Znano je, da sta Pinay in Faure z razpustitvijo narodne skupščine dn z razpisom predčasnih volitev, ali kakor jih nekateri imenujejo »nenadnih volitev«, merila predvsem na Mendes-Francea, v katerem vidita največjega sovražnika. Ne bojita se toliko komunistov, ki so dobili na zadnjih volitvah nad eno četrtino vseh glasov, kajti ta ogromna sila je izolirana in raz-orožena, ker se njeni voditelji v povojnem političnem življenju niti za hip niso znali osvoboditi Moskve in postati stranka Francije, kateri bi bili interesi svoje dežele pred interesi drugih dežel. Namesto da predstavljajo najmočnejšo politično formacijo sodobne Francije, aktivno dinamično in progresivno, so se ta-korekoč prostovoljno zabubili in izolirali. Da so še do danes ohranili številčno moč in ostali edina delavska stranka Francije gre zasluga predvsem velikim napakam vladujočih krogov in do neke mere tudi nekaterim akcijam socialistov, ki so bile bližje ciljem vlade kot pa interesom delavcev. Volilna zveza socialistov in Mendes-Francea je velika nada za vse tiste, ki ne žele zmage reakcionarnih elementov desnice, na drugi strani pa se tudi ne morejo sprijazniti s še vedno promoskovskim stališčem komunistov. Če že ne smejo pričakovati popolne zmage, ki bi jim zagotovila parlamentarno večino, so vsaj prepričani, da bodo prišli v novo skupščino kot ve- TELEGRAMI London, 8. dec. (AFP) Sinoči je izbruhnil požar v najstarejših poslopjih britanske admiralitete v lononskecn West End. Streha in dve zgornji nadstropji sta precej poškodovani. Poslopja izvirajo iz 17. stoletja. Bonn, 8. dec. (Reuter). Sovjetska zveza nadaljuje z repatriacijo neonskih vojnih ujetnikov. Prihodnji torek bo prispelo na mejo Zahodne Nemčije 640 ljudi. Hongkong, 8. dec. (AFP). Za- Posvetovonje zahodnonem-škita veleposlanikov Bonn, 8. dec. (AFP). Davi se je v Bonnu začela konferenca veleposlanikov Zahodne Nemčije, ki ji je predsedoval minister za zunanje zadeve V on B renta-no. Odkar je bila ustanovljena federalna republika, je ta konferenca najvažnejša te vrste. Sodelujejo 19 veleposlanikov, 4 pooblaščeni ministri in 1 generalni konzul. Posvetovanje je namenjeno predvsem položaju v svetu, nastalem po ženevski konferenci. Stališče zahodnonemške vlade glede tega bo razložil minister Von Brentano, diplomatski predstavniki pa bodo orisali položaj v državah, v katerih zastopajo Zahodno Nemčijo. Japonska ne priznava Sing Man Rijeva črto VVashington, 8. dec. (AP.) -Pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve Walter Robertson je sinoči poklical južnokorejskega veleposlanika v ZDA Ju Can Janga in ga opozoril na napete razmere med Južno Korejo in Japonsko spričo stalnih pomorskih nemirov na tako imenovani Sing Man Rijevi črti v vodah med obema državama. Japonska ne priznava te črte in meni, da njeni ribiči lahko love tudi onstran te črte, mnogo bližje obali Koreje. Tudi ZDA sodijo, da ta črta obsega del odprtega morja, ki Je po mednarodnih predpisih dostopno vsem državam. Japonski predstavniki trdijo, da bo Japonska prosila za ameriško posredovanje med Japonsko in Južno Korejo. Predsednik Južne Koreje Sing Man Ri ‘rdi, da »ega južnokorejsko nzemlje 50 milj v japonske vole, kar ovira japonski ribo-'ov. Predsednik japonske vlade Hatojama je odklonil sleherno aaatto* rešitev tega »por*. stopnik britanskih oblasti v Hongkongu je potrdil, da so Cangkaj-škove vojaške oblasti davi streljale na britansko tovorno ladjo »Hydralock«. O napadu Je pred dvema dnevoma poročala tudi radijska postaja Peking. Ladja z vsem moštvom je sedaj v kitajskem pristanišču Fučou. Kairo, 8. dec. (Tanjug). Iz Bejruta poročajo, da je Jordanska vlada zahtevala od libanonske vlade izročitev bivšega jordanskega ministra za zunanje zadeve lika sila. Sam Mendes-France* ki se je pred desetimi dnevi 8* bolj nagibal k pesimizmu kot resignaciji, je danes poln optimizma, ki je zasnovan bolj na iskrenem prepričanju kot pa na potrebi predvolilne propagande. Prepričan je, da desnica ne bo okrepljena, ker nima nobenega programa, razen katolicizma in zaščite Interesov velikih buržoaznih, finančnih, Industrijskih in kolonialnih slojev in ki v zadnjih štirih letih mi napravila ničesar, kar bi danes lahko uporabila kot volilno geslo. Po mnenju Mendes-Francea ja zelo značilno veliko zanimanje francoskih državljanov za bližnje volitve. V tem vidi neke vrste prebujenja tistih, za katere se je govorilo, da so popolnoma nezainteresirani za politične dogodke in da bodo na dan volitev rajši ribarili kot pa stopili v občinsko poslopje in volili. Ti ljudje se vse bolj osveščajo, vse bolj spoznavajo, da lahko samo volivci- povzročijo velike spremembe, ki bodo izvlekle deželo iz mrtvila ter jo angažirale za gospodarski in socialni napredek in s tem tudi za osvojitev tistega mesta, ki bi ustrezalo njeni gospodarski in politični moči, ne pa samo njenemu geografskemu položaju, v mednarodnem dogajanju, v katerem niti zdaleč ne igra tisto vloge, ki bi jo morala igrati. Razen tega je okoli 3 milijon« novih volivcev. Mendes-Framc« je prepričan, da bodo vse te sile 2. januarja šle na volitve no zato, da okrepe desnico, temveč da pomagajo republikanski frcn-titi, edini veliki predvolilni formaciji, razen komunistov, ki ima jasno definiran program. V. Djukič BEOGRAD. — Kakor poroča jugopres, bodo te dni v Beogradu podpisani sporazumi med ZSSR ln Jugoslavijo o blagovni Izmenjavi v prihodnjem letu in o tehničnem sodelovanju obeh držav. Sporazum o blagovni Izmenjavi temelji na rezultatih jugo-slovansko-sovjetskih gospodarskih razgovorov, po katerih naj bi vredncr.t v prihodnjem letu Izmenjanega blaga znašala 74 milijonov dolarjev. BUDIMPEŠTA. — V Budimpešti se Je v sredo začelo 13. redno zasedanje Donavske komisije. Najprej Je bilo prebrano poročilo o delu komisije v letošnjem letu, potem pa so sestavili dve delovni skupini. Prva skupina bo obravnavala vsa poročila, druga pa bo razpravljala o nekaterih tehničnih vprašanjih. Ob začetku zasedanja je jugoslovanski delegat dejal, da Je v zadnji dobi nastalo v Donavski komisiji ozračje, ki obeta dobre rezultate. Obljubil je, da bo jugoslovanska delegacija prispevala svoj delež k izpolnitvi obveznosti Donavske komisije. BEOGRAD. — Vrnila se je jugoslovanska delegacija, ki se je v Belgiji. Veliki Britaniji ln na Nizozemskem pogajala o socialnem zavarovanju jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v teh državah in o zavarovanju delavcev teh držav, ki so v Jugoslaviji. LONDON. — Predstojnik komisije Združenih narodov za nadzorovanje premirja v Palestini general Burns je prispel v Kairo, kjer bo Imel razgovore z egiptovskimi državniki o predlogih za zmanjšanje napetosti na izraelsho-egiptovski meji. Predvsem bo s egiptovskim zunanjim ministrom razpravljal o predlogih generalnega tajnika Organizacije združenih narodov HammersfcjBlda. Razgovori generala Burnsa z egiptovskimi državniki hod« selo po-membnl, ker zahteva Egipt umik Izraelskih vojaških m policijskih sli z demilitariziran e ga obmejnega območja. NEV TORK. — AmertSka »Indije navrnlla poziv vrerja. naj bi nova sindikalna organizacija podpirala vlado pri Izvajanju njene politike glede urejevanja odnošajev med delodajalci in delojemalci. LONDON. — Nekateri londonski listi enenljo, da bo že v nekaj dneh uradno objavljen sporazum o Cipru ter zatrjujejo, da so se predstavniki Velike Britanije, Grčije, Turčije in voditelj gibanja za samostojnost Cipra Makarios sporazumeli, da bo Ciper dobil avtonomijo, ostal pa bo še odvisen glede zunanje politiko ln obrambnih zadev. Londonski listi poudarjajo, da so pri dose-dan j ih razgovorih uspešno posredovali predstavniki ZDA. NEW DELHI. — Indijski premier Nehru je v parlamentu izrazil mnenje, da Je že vsaka država na svetu prepričana, da j« treba atomsko energijo uporabljati v miroljubne in ne v uničevalne namene. Ta njegova Izjava je bila odgovor na vprašanja raznih poslancev, kako poteka sporazumevanje med ZDA, ZSSR in Veliko Britanijo o miroljubni uporabi atomske energije. BUENOS AIRES. — Po izjavah predstavnikov obrambnega ln notranjega ministrstva so odkrili novo zaroto proti vladi. Voditelji zarote naj bi bili višji oficirji in med njimi tudi bivši upravnik vojaške akademije v MemdozL Nekateri voditelji zarote 10 bili aretirani v M en dozi, še več aretacij zarotnikov pa Je bilo potem v Buenos Airesu. NEW DELHI. — Predstavniki indijske vlade so zavzeli odločno stališče proti Izjavi ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki Jo poročal o svojem razgovoru o portugalskim zunanjim ministrom. Dullesova izjava govori namreč tudi o Go| kot portugalski provinci in zaradi tega sodijo predstavniki indijske vlade, da so vlada ZDA dejansko strinja • portugalsko kolonialno polttlko-Indijska vlada Je že pooMaetfla svojega veleposlanika v Wsshlng tonu, naj vloži protest zaradi Izjave. ki jo je dal minister Dulles. « str. ] 8L0VEISU POVOCEVILEC J 8t. ms - •. decembra iom Industrijsk mariborskega tzvoz okraja Večina podjetij presega in dosega plan izvoza, tekstilna industrija pa plana ne bo dosegla Industrija mariborskega ok-kaja ima v naši plačilni bilanci relativno močan delež. Plan izvoza so v prvih devetih mesecih izpolnili s 79.7 odstotka. Glede na uspehe na izvoznem področju lahko razdelimo industrijska podjetja mariborskega okraja v tri skupine. V prvi skupini so industrijska podjetja, ki so letni izvozni plaD že prekorvčila do konca septembra. Tovarna Impol v Slovenski Eistrdci jo plan izvoza prekoračila za 360 odstotkov. Tovarna dušika v Rušah za 45 odstotkov, Industrija lesnih proizvodov »Oprema« Maribor za 3.4 odstotka in tako dalje. V drugi skupini so podjetja, ki b.odo do konca leta izvozni plan zanesljivo dosegla oziroma ga celo prekoračila. V tej skupini so Elektrokovina Maribor, mežiški rudnik. LIP Maribor, LIP Slovenj Gradec, Tovarna meril Slovenj Gradec, Mariborska livarna. Jugoalko Maribor. V treti' skupin: so vsa tekstilna podjetja, ki iz objektivnih razlogov izvoznega plana ne bodo dosegla. O uspehih, ki jih dosegajo največji izvozniki IMPOL Slovenska Bistrica, mežiški rudn'k In Tovarna dušika v Rušah smo lahko zadovoljni. Vzrok za takšen uspeh je v tem. ker so njihovi izdelki, svinec, ferrochrom in polizdelki iz bakrenih legur, na svetovnem tržišču zelo iskani. Največji izvoznik v okraju je mežiški rudnik, ki dosega s svojim prvovrstnim svincem na svetovnem trgu zelo dober uspeh in nadpovprečno ceno. K izpolnitvi plana izvoza v mariborskem okraju je precej prispevala Tovarna dušika v Rušah. kri .ie pri ferokromu presegla izvozni plan za 45 odstotkov. Podjetje bi lahko izvažalo karbid. vendar domače potrebe tega ne dovoljujejo. V izvozu je najzanimivejša Elektrokovina iz Maribora. Njeni elektromotorji do 2 KS in ostali izdelki kot na primer ventilatorji, svetilke in tako dalje so na svetovnem trgu zelo konjukturni. Podjetje si je pridobilo velik ugied. Lani je Elektrokovina dosegla le za 2.275.000 deviznih dinarjev izvoza, medtem ko bo letos do konca leta realizirala za 32 milijonov deviznih dinarjev izvoženega blaga. Podjetja tekstilne industrije plana ne bodo izpolnila in so v prvih devetih mesecih dosegla le 26 odstotkov lanskoletnega izvoza. Vzroki za takšno stanje so objektivne narave. Prevsem je izpadel izvoz v Turčijo in •icer zaradi pasivne plačilne bilance Turčije napram naši državi. Na Zahodu je močna konkurenca držav z razvito tekstilno Industrijo (Anglija, Nemčija. Italija. ZDA in Japonska) ter ostane možnost izvoza le v Le-vant, kjer pa močno konkurirajo vzhodne države z nizkimi cenami. Tekstilna podjetja mariborskega okraja bodo v bodoče na zunanjem tržišču nastopala skupno in bo tako onemogočena konkurenca med našim.: domačimi izvozniki. Na splošno je opaziti, da zmanjšani izvoz tekstila izravnava povečani izvoz proiz- vodov barvne metalurgije In da zmanjšano povpraševanje po tekstilnem blagu nadomešča močno povpraševanje po blagu ki ga proizvajara metalurgija in elektroindustrija. Problem zase je Izvoz vina 'n sadja. Cena vinu je na svetovnem trgu silno nizka zaradi močne konkurence francoskih, italijanskih in španskih vinskih izvoznikov. Izvoz vina v države vzhodne Evrope je otežkočen zaradi težav z ambalažo. Izvoz sadja ja še daleč pod predvojno ravnijo, ko je samo mariborski sadjarski okoliš izvozil letno do 1800 vagonov sadja. Poznajo se posledice kaparja in .drugih sadnih škodljivcev. Letos zato ob odlični sadni letini računajo, da bodo iz mariborskega sadjarskega okoliša izvozili le okrog 300 vagonov. Edino izvozno podjetje »Drava-export-import« je letos do konca oktobra izvozilo za več kot 220 milijonov deviznih dinarjev živine, jajc in gob predvsem v države čvrste valute. Zaradi pomanjkanja deviz Je izvoz rezanega lesa v zadnjih mesecih zelo pospešen. To se močno čute pri lesni predelovalni industriji, ki ne razpolaga z zadostnimi količinami surovin V mariborskem okraju so široke možnosti izvoza pohištvenih garnitur, lesne galanterije in drugih izdelkov, vendar zmogljivosti lesno-predelovalne industrije v okraju ne dopuščajo večjega izvoza. K. M. PRVI USPEHI IN PRVE POMANJKLJIVOSTI V NAPORIH za ztiolfšanje prehrane Se do nedavna so se na celjskem področju, zlasti pa v mestu ob Savinji, vodile precej živahne razprave o zboljšanju družbene prehrane. To vprašanje, ki je postavilo na noge vse mogoče organizacije in številnejše delovne kolektive, se je pojavljalo v dveh različnih inačicah. Prvič, kot vprašanje razporeditve in prehrane abonentov ter v tej zvezi tudi kot vprašanje zmernih abonentskih cen, drugič pa, kot vprašanje uvajanja toplih obrokov ali pa vsaj primernih malic v tovarnah, oziroma obratih. Priznati je treba, da so mnoge gospodarske organizacije začele v zadnjem času jvajati tople obroke, oziroma začele so organizirati najrazličnejše »bifeje« in podobno. Medtem, ko je treba dati tem prizadevanjem vse priznanje, pa moramo na drugi strani obsodite tiste »črne« bifeje in vinotoče, ki so v tej zvezi nastali. Nekaj takšnih »črnih« bifejev pri podjetjih je bilo že prej. Zdaj pa se je njihovo število še povečalo. Težko je reči, komu takšni »črni« vinotoči koristijo, vsekakor pa so v posmeh vsem prizadevanjem v Redek p r Zadnja številka »Vijes- nitca u snjedu« objavlja med drugim naslednje Pismo uredništvu: »Prav te dni, ko sem prebral v Vašem listu članek »Trgovci m kupci«, sem kupil škatlico «iiirija» kreme za čevlje. Čeprav je bila pasta za čevlje zelo dobre kvalitete, je imela škatlica tehnično napako: sama se je namreč o-apuaia, tako da se je pasta sušita. To sem sporočil tovarni »Ilirija* v Ljubljano. Prilagam odgovor, katerega je vredno oojaviti dobesedno. Kaj mi je odgovorila tovarna: »Sprejeli smo Vašo dopisnico z dne L t. m. in Vam izražamo svojo gioboao zahvalo za zaupanje, ki ga kažete do naših proizvodov. Vsekakor se bomo potrudili tudi s kvaliteto naših proizvodov, pa tudi z našim poslovanjem, da bi tudi vnaprej zagotovili, da ostanete naša stalna stranka. Glede reklamirane škatlice gre verjetno za tako imenovano «blank - ambalažo», ker nam je naš dobavitelj amba-laže pred kratkim resnično dostavil neustrezajočo kvaliteto. Do avtomatičnega odpiranja škatlice je prišlo zaradi tega, ker so bili pokrovi izdelani iz drugačnega materiala. Pri nalivanju paste — kar delamo pri temperaturi od 40 do 50 stopinj — te pomanjkljivosti nismo takoj opa- zili, marveč šele pozneje, ko se je pasta ohladila. Žal smo nekaj pasite odposlali takoj trgovini, ker smo z naročili toliko preobremenjeni, da nimamo možnosti držati določenega blaga dalje časa v skladišču, kar bi bilo pod normalnimi pogoji vsekakor potrebno. V primerih, ko se nam je nudila priložnost, smo to pasto takoj odtegnili iz prodaje, vendar jo je še ostala določena količine v predaji, pa ste Vi, izgleda, naleteli prav na tako pošiljko. Naš zagrebški zastopnik tov. Černoš Vas bo po svojem povratku s potovanja takoj obiskal in Vam nadomestil škodo, ki ste jo morua imeli v tem primeru. Ponovno se zahvaljujemo za Vašo ljubeznivo pozornost in Vas prosimo, da nas izvolite tudi vnaprej obveščati o eventualnih podobnih primerih.« Pismo sta podpisala komercialist in direktor podjetja. Mislim, da bi bilo vredno objaviti celotno pismo, ker dokazuje, da je pri nas možno trgovati tudi na ta način. M. Aljinovič, Zagreb, Rooseveltov trg 3. Opomba uredništva: Pona-tiskujemo zgornje pismo zaradi tega, da pokažemo na odnos kolektiva »Ilirija« do svojih potrošnikov. Ni dvoma, da zasluži opisani postopek tovarne »Ilirija« priznanje javnosti in potrošnikov. gostinstvu, zlasti pa Gostinski zbornici, ki se trudi tudi na tem — v celjskem okraju precej zanemarjenem področju — uveljaviti red. V teh »črnih« vinotočih pri podjetjih so zapostavljeni vsi predpisi o strokovni izobrazbi zaposlenega osebja, tu se jih v ničemer ne tičejo zdravstveni pregledi esebjo in podobno. Tu so se nadalje prezrle grobe sanitarne pomanjkljivosti. In na koncu vseh koncev, ti »črni« bifeji so postali nelojalna konkurenca gostinskim obratom, saj so oproščeni prometn- ga davka in še mnogih drugih dajatev. V veliki večini primerov pa so ti »bifeji« postali dostopni za večji krog potrošnikov. Pravilen je sklep, da *• bo okrajna Gostinska zbornica proti takšnim primerom poslovanja »črnih« bifejev borila z največjo doslednostjo. S smotrnejšo razporeditvijo abonentov in z nekaterimi olajšavami za menze se je v Celju tudi vprašanje te prehrane zadovoljivo rešilo. Okoli 1.050 abonentov se hrani v 13 gostinskih obratih, v katerih so cene precej različne in se sučejo od 115 do 156 dinarjev za kosilo in večerjo. Z zmanjšanjem števila abonentov v Ljudski restavraciji od prejšnjih 450 na 300 je znova zajamčena redna in kvalitetna prehrana. Zadovoljivo opravljajo svoj posel tudi gostinsko podjetje DUR Beton ter restavracija Gaberje. Vsi trije obrati pa so oproščeni plačila lokalnega prometnega davka od alkoholnih pijač, razen tega pa imajo večji popust tudi pri plačevanju tistega dela najemnine, ki se mora odvajati občini. Medtem, ko je bilo v Celju storjenega precej, da se zagotovi redna prehrana abonentov po znosnih cenah, pa je nerazumljiv ukrep šoštanjske občine, po katerem je bila gostinskemu podjetju Jezero v Velenju — ki ima v svojem sklopu menzo zaprtega tipa za rudnik — negativno rešena prošnja za oprostitev lokalnega prometnega davka. To odklonilno stališče je podjetje prizadelo toliko bolj, ker je po knjigovodskih podatkih dokazano, da je menza popolnoma pasivna. M. B. ^KBlTBBlil BAZtiLEPI ^ Koncert Madrlgalnega zbora iz Celovca Dirigent Giinther Mittergradnegger Piri malo katerem zboru se ie tako poznalo, kaj lahko napravi dober dirigent kljub raznovrstnost; in povprečnosti glasov s svojim delom in znanjem. Zbor sestavljajo učiteljice in učitelji iz mesta in okolice Celovca, ki sc sestajajo enkrat tedensko k vajam. Da mora dirigent posvetiti ta ,pičli čas predvsem vežbanju skladb, je škoda, ker bi z izjemo sopranov, k.i imajo v svoji vrsti naravno dobro postiirane glasove, vsii ostali nujno potrebovali solističnega šolanja glasov, da bi izginile razne motnje, kar bi nivo zbora še občutneje dvignilo. 2e danes pa kljub tem vokalnim hibam, ki so prišle najbolj na dan pri vseh moških solistih, ta ma-drigalni zbor tako čudovito lepo prednaša, da so vse skladbe zaživele pred nami v živi, muzikalično brezhibno podani obliki. Koh-trapunk cična odrehtanost pri Scarlatt: ju, odličen zvok mešanega dela Bruckenrjeve »Ave Maria«, šaljivost in pr«žna ritmika Brucka in WJlaerta >zr zvočna lepota pri Donatnju so biie odlike prvega dela programa. Instrumentalni trio je s sodelovanjem koncertnega kitarista Ra-gossniga, ki je igral continuo namesto čembala (dobra ideja!), solidno zaigral Ruggieriievo sonato. Drugi del je obsegal romantiko in moderno, med katero je izstopala izvedba Hindemithove »Frauenklage«, kljub svojim težkim harmonskim premikom, po čisti intonaciji in lepih, izglajenih Še nekaj znamenitih gostov v Operi V mesecu decembru bo v Operi, neposredno po gostovanju ansambla Pekinške Opere, še dvoje pomembnih mednarodnih gostovanj. Primer, kako široko zanimanje je pokazala Ljubljana ln Slovenija za pravkaršnji nastop kitajskih umetnikov, je obvezal vodstvo Opere in SNG, da sta kljub znatnim žrtvam sprejela tudi ponujeno gostovanje prvakov francoskega baleta iz Pariza in nato gostovanje prvaka Metropolitanske Opere iz New Yorka. svetovnega baritonista Paola Silveri-ja. Po teh dveh velikih mednarodnih gostovanjih bo v mesecu decembru v Operi še tretje pomembno medrepubliško gostovanje, in sicer celotnega baletnega ansambla Sarajevske Opere, ki se bo na povratku z gostovanja v Švici ustavil tudi na Keki in v Ljubljani. Tako bodo ljubitelji operne in baletne umetnosti imeli dovolj priložnosti, da vidijo vsaj nekaj domačih in tujih odrskih znamenitosti, ki bodo vsekakor predstavljale pomembno novost na našem odru. Grupo francoskih baletnih prvakov, ki bodo nastopili s samostojnim večerom v operi v ponedeljek, dne 12. t. m., sestavlja šest pariških plesalcev najboljših francoskih baletnih družin. Baleta des Champs-Ely-sčes, pariške Grand Opera. Roland Petit in baleta Monte Carl o. Nastopili bodo trije znameniti baletni zvezdniki, Jean Babi-lee, Aleksander Kaljuž-n y in Claire Sombert in še prvaki Xenla P a 11 e y , Ml-c h e 1 e Seigaeuret ln Vladimir Uktomski. Izvajali bodo plesne točke v koreografijah Jeana Babileeja, Sergea Lifarja, Bsovskega, Brieuxa itd. Izmed moških plesalcev sta zlasti znamenita Aleksander Kaljuž-ny in Jean Babilee. Kaljužny Je bil prvak najznamenitejših svetovnih baletov, od baleta Monte CaTlo. Grand Opera do baletnega ansambla Metropolitanske Opere, in Je nastopal že po vsem svetu. Za svoje najboljše kreacije je prejel že več svetovnih nagrad, z uspehom pa je prav tako sodeloval v filmu. Jean Babilee Je bil že angažiran v baletu des Chaps-Elyses, Roland Petit in Grand .Opera, nastopal pa Je tudi v mi- ; antiki scali in na festivala v Benetkah. Babileeja štejejo danes za najboljšega mlajšega francoskega plesalca in domiselnega koreogra- „02” za vlomilcem Zgodnje nedeljsko jutro. Skozi gosti jutranjf somrak zadonijo tam pred Rudnikom rezki »stoj« — »sta;« — »stoj«. Po asfaltu se čujejo hitjr.i korak, okovanih čevljev. Spet »stoj«. Trije streli razparajo jutranjo tihoto. Kaj se je zgpdcfo? Soibotna noč se že nagib’je na nedeljo. Ljudje se vračajo iz kavam ijn gosSJn. V barih je že glavni cirkus. Počasi se je Ljubljana pogreznila v spanje. Namili vodje stalne 9lužbe tajništva za notranje zadeve pa kliče telefon: »Hailo 02?« »Pred našo hišo razgnala skupina pijancev, vdret? hočejo, zaiščftbre nas«. Vodja že kliče posadko specialnega avtomobila in svetal »Mercedes« ie brz: po ljubljanskih ulicah. Deset minut kasneje pa javlja njegova posadka: »Razgrajači •o na varnem . ..« »Halo 02?« Spet neki pijani *ae.g-raja<$. »Halo 02?« Avtomobil je podrl kolesarja. »HaJo, »oba mi gori. Cigaretni Ogorek ...« Halo ... Dežurni stalne službe daje po tefefonu in radijski UKV pcKaiji navodila. Nato pa utihne telefon. Vodja Maine službe si oddahne in prjž- £ cigareto. « Murna je ta noč!« Tole spet telefon. »Tu postaja Ljudske milice Polje. 02?« Vlomilci so .ponoči vdrli v »hrambo državljana v Zgornjem Kašlju in odnesli kruh, suho me-masr. brezž čnem telefonu javlja posadka »Mercedesa« iz Zgornjega Kaš-ja: »Vlom v shrambo, moška o-seba...» »Pozor. Depeša vsem postajam Ljudske milice. Kontrolirajte vse sumlgve osebe. LTradeno je bilo meso, kruh, bela moka. Tako da- kradeno: tri kose blaga za moške je vodja stalne službe po radiu obleke, obleka e d. na obvesti.! a, ki jih ve o predrznem vlomilcu. Po praznih ulicah medlo brlijo v hladni jut/ran ji megli cestne svetilke. Miličniki! so na obhodu in pazljivo notri jo redke rane pešce. Tam pri Rudniku jo eden hitro ubira po cesti. Krepak fant, črnih pristrižem h las. Pod zimskim površnikom nekaj nosi, kot bi skri-Tako ga je opazilo bistro miličnikovo oko. Kot okovan je obstal hitri popotnik, ko je pred njim zrastel, kot iz tal miličnik in zahteval: »Legitimacijo pmosim!« Počasi mu je iroka drsela v notranji žep. Nato pa je v trenutku odskočil. Na tla je zdrselo meso, kruh, ovojii z belo moko. Z eno kretnjo je odvrgel .površnik, ▼ rokah pa je namesto legitimacije držal samokres. Pritisnil je na petelina in obenem grdo zaklel. O-rožje je odpovedalo. Odvrgel ga je in pokazal pete. Miličnik je v trenutku zaznal, s kom iima opravka. Meso, kruh. bela moka! Vlom v Zgornjem Kašl ju. Za njam. V dobri minuti po tem dogodku in le nekaij ur po ▼lomu je pred mdličnikom Viktorjem že izmišlja, se zapleta. Toda tega, dom. Nato jih je pot za storilci krojaču ▼ Vodicah. Torej je Raj-kar je odvrgel ob aretaciji, ne mo- privedla v gozd. Vlomilcem se ie hard eden izmed vlomilske tolpe, "r~J- —i—x— — morailo muditi. Med potjo so šele ki je slekla Vodiškega krojača. To- cdvrgij zdaj en, zdaj drug obe- da vlomilec taji, laže. Končno šaln.iik. Organi tainiistva za no- so ga dokazi spravili k besedi, tram je zadeve so bili na prav: sle Toda kdo in kje so njegovi paj- di. Kmetje iz Vodiic so jim po- daši? mag ali: slediti krivce. V zarašČe- * nem gozdu, dobrih petnajst minut Isto nedeljo dopoldne se je na nad Vodicami so našLi njihovo ta- »02« oglasil razburjen glas upo- bonišče. Ognjišče, ponve, sklede, kojenca iz Zaloga. Ponoči so mu žlice, čebulo, krompir in dve ode- vdrli vlomilci v klet in odnesli ji. jabolka. Tudi ▼ shrambo so hoteli »Cigani?« Da, lail nekaj delo- priti 2e so rezala mrežo, a jih je Te zatajiti. Toda odvržen površnik? Skoraj nov, temnorjav površnik s pasom je ležal n? mizi pred preiskovalcem. Vanj je zapičil svoj pogled. »Kje sre ga dobili?« Vlomilec se nedolžno i2-govarja, roda kmalu se zaplete s svojimi izgovori. Preiskovalec išče po podatkih o tatvinah. »Vlom v stanovanje krojača v Vodicah. 14. novembra 1955. U- lorvij zvezo s specialnim vcxziiam, epeenatjetMn z vsem strokovnim niboatrm, ki »luži! organom kri-ifcnalliisrične službe za ugotavljanja vlomov. Deset m&nm po tem pa ie po iz kamgama. pet mrznežev je spet očrnilo ime svo- pregnali. Preiskovalec, ki je pravkar končal z zasliševanjem Raj-harda je začel razmišljati: »Zalog? Od Zaloga do Zgornjega Kašlja ni daleč. Vlom je podoben prvemu. Torej je gotovo imela tudi tu evoje prste Rajhardova tolpo.« Preiskovalčeva domneva je bila pravilna. Ko so biili pod ključem še triije vlomilčevi sodelavci — Matija Rajhard in dve mladji dekleti Sijva in Marica Rajhard, so priznali vse tiri vlome. Toda klopka njihovih tatvin in v locnov s tem še ni odvita. Za lome* in žlice v njihovem taborišču ▼ gozdu nad Vodicami so preiskovalki ugotovili, fla so bili uikiradenl ▼ lovski koči v bližini Kranja. Od Kranja do Novega mesca in na drugi strani do Kočevja se je raztezal delokrog te predrzne vlomilske tolpe in njihovi grehi se še razkrivajo. • Državl jan ie Zgornjega Kaši ja je že nekaj ur po vlomu dobjl vrnjeno vse ukradeno blago. Krojač iz Vodic je dobil nazaj svoje o-bleke in vse ukradeno blago. To h.aČ, 24.000 din gotovine in te- jega rodu. V taborišču niso več so našli oole v Šivalnici v Kočev- mnorjavi zimski površnik t pasom našli nikogar. Tudi drugo tabori- ju. Obleke pa pri nekaterih Ijub- — vsega ▼ vrednosti nad 100.00C šče v gozdu ie bilo zapuščeno. Ijanskiih naivnežih, ki 90 jih ku- Torej cela tolpa vlomilcev ie pili od vlomilcev za cenen denar. Z?an-i_*n , večkrat ^ kaznovan i Preiskovalec je postal pozoren na delu, a so jo pobrisali. Ni bilo Vlomilci pa čakajo, da se razkri-v-omilee, 2tt4ecni Gabrijel Raj- Spomnil se je tistega novembrske- več sledu z« njimi. jejo vsi njihovi grehi ki prejmejo hard. ga dne, ko je krojač iz Vodic ves Zato je preiskovalec sedaj tako zasluženo kazen. .. obupan klica! »na 02«. zapičil svoj pogled v temnorjav: »Halo 02?« pa še naprej noč in V sob: Mfjnpvalca. Vkmlec Tovariši iz tajništva za aotra- zimski površnik na mizi. To je dan zvoni teicžoo. Rajha«! 1 lilčiizjMi j mT * “ »Kdaj?« vprašuje dežurni in že stal z dvignjenimi rokami dobro dinarjev.« WS«t a! aj» zadeva so ai objedal« krojačev bil površnik, ki ja bil duadea ». JL fa. Tudi Vladimir Uktomski spada med najboljše francoske povojne baletnike, nastopal pa je že v znamenitem baletu Marqui-sa de Cuevas. Janine Charrat, v zadnjem fasu pa tudi na Florentinskem in Salzburškem festivalu. Claire Sombert je zablestela 1. 1951 v trupi Janine Charrat, zdaj pa je prvakinja baleta Roland Petit, h kateremu Je nedavno pristopila tudi naša mlada baletna umetnica Veronika Mlakarjeva, Michele Seigneuret je debuti-rala 1. 1953 in ee je v kratkem času povzpela v vrsto prvih pariških plesalk. Xenio Palley smo imeli priložnost spoznati že pred dvema letoma ob nastopu trupe Janine Charrat, zdaj pa deluje ko.t prvakinja v baletu Monte Carlo. * V ponedeljek dne 19. t. m. pa bo po dveh gostovanjih v Zagrebu nastopil prvič v ljubljanski Operi v naslovni vlogi Verdijevega »R I-g o 1 e 11 a« stalni član Metropolitanske Opere, baritonist Paolo S i 1 v e r i. Pevec Je italijanskega rodu, iz plejade svetovnih italijanskih opernih umetnikov, in je v zadnjih letih prekosil sloves Becchija in Gobbija, tako da ga upravičeno smemo šteti za nemara najboljšega sedanjega pevca svoje stroke danes na svetu. Kot član Metropolitanske Opere žanje ogromne uspehe tako v New Yorku kakor tudi v Evropi, kjer povsod nastopa predvsem v znamenitih baritonskih vlogah italijanskega repertoarja. Prav tako odličen je tudi kot Don Juan v Mozartovi operi, njegovi najboljši vlogi pa nedvomno ostaneta Rigo-ietto in Otello. Rigoletta so oblikovali že mnogi znameniti italijanski baritonisti, slšali smo Jih že na ploščah, videli seno jih tudi že v filmu, z nastopom Paola Silverija v tej vlogi pa bomo v Ljubljani prvič slišali baritonista svetovnega slovesa, ki uspešno nadaljuje tradicijo velikih Italijanskih oblikovalcev te največje in najtežje baritonske vloge vse svetovne operne literalure. Silveri pri tem ni samo znamenit pevec z izjemno pevsko kulturo, temveč se odlikuje tudi kot izvrsten igralce, skratka odrski umetnik velikega formata. * V torek 20. t. m. pa bo končno nastopil prvič po osvoboditvi v Ljubljani baletni ansambel Sarajevske Opere s priljubljenim domačim baletnim delom Stevana Hrlstiča »O h r i d s k a legen-d a«. Baletni ansambel Sarajevske Opere je sicer mlad, saj Je zrasel šele v zadnjih desetih letih, poudariti pa moramo, da je republika Bosna in Hercegovina ogromno žrtvovala za razvoj novoustanovljene Opere {n zlasti še baleta, tako da moramo ta ba. letni ansambel vsekakor že šteti za enakovrednega tekmeca baletnim ansamblom glavnih treh opernih gledališč v državi. Sad njihovega umetniškega vzpona je vsekakor povabilo na gostovanje v Švico (Ženeva), kjer bodo kot prvi pokazali uspeli narodni Hri-stičev balet, ki ga Je z velikim uspehom izvajal tudi že baletni ansambel naše Gpere. Ker bodo Sarajevčani nastopili novrh v povsem drugačni koreografiji tega dela, bo pomenilo njihovo gostovanje dvojno umetniško zanimivost, ki nikakor ne bi zaslužila, da bi spričo prejšnjih tujih gostovanj ostala v Ljubljani neopažena. Ker se pa pri nas že oblikuje po mbotcu večjih mest specialna publika ljubiteljev baletne umetnosti, ki se bolj in bolj širi, bo pomenil prvi nastop Sarajevskega baleta po uspehu v Švici vsekakor pomembep umetniški dogodek. a. s. melodičnih iiniiah. Izvrstne Apo— srelove »Variacije« z dobrima solistoma ter Kodaivjeva »Jaaovan-ka«, ki je gotovo ena najboljših z borovih skladb, kar sem jlli sli-sa!, so predstavljale višek reproduktivne umetno-sti tega zbora. Giinthar Mittorgradneggcr je v vsem programu dokaza! svojo sugestivnost, disciplino in izredno muzikalno občutje, s katerim je vsaki skladbi našo! pravilen izraz. Zadnji del programa je obsegaj narodne pesmi raz n h narodov, ki so bile prisrčno in občuteno izvedene. Vmes je zapela nekaj narodnih tudi Erika Stranner ob spremljavi kitare 7. lepim glasom in živahnim predavanjem. Publika ie toplo sprejela slovensko narodno, katere zadnjo kitico je zbor zapd v slovenščini, nakar so sledile še tip.čne, alpskega humorja polne koroške narodne pesnik Publika je izsilila še ve? dodatkov, k: so uspešno zaključili lepi koncert. Dr. Danilo Švara Neapeljski milijonarji Precej dolgo smo morali čakati, da je prišel italijanski film Neapeljski oulijonarji (Napoli milio- naria) v center mesta. Pred nekaj meseci so ga namreč že vrteli v kinematografskih dvoranah Si-Ska In Triglav. Po pravic*, so sprašujemo, zakaj doživljajo taki filmi svoje premiere na periferiji mesta. No, slednjič S| ie lahko (udi v mestu ogledamo na film-skpzn platnu to izvrstno italijansko komedijo, polno problematike malih ljudi, njihovih vsakdanjih skrbi In bede v medvojnih in povojnih letnih. Ves fiisn je pravzaprav zgodba ene izmed malih zakotnih neapeljskih uličic in njenih prebivalcev, podana z lahkotnim, prisrčnim h tmorjem. Filcn je po lastni komediji, v produkciji Dina de Laurentisa, režiral eden najhaljih sodobnih italijanskih dramatikov in nadaljevalcev slavnih tradicij Comtne-die deli arte, Eduardo de Filippo, ki je v tem filmu tudi glavni filma kakor Totd, Delia Scaia, protagonist. Poleg njega srečamo v Neapeljskih milijonarjih tudi druga znana imena italijanskega Leda Gloria in Titina de Filippo. To neorealistično filmsko delo je posneto v stari neapeljski mestni četrti Santa Lueia, z vso njeno pestro arhitekturo ter resničnimi prebivalci, njihovimi navadami in običaji. Tako nam Eduardo de Filippo v svoji kreaciji Dona Gennara, trasnvajskega voznika. Jasno pokaže, kako so vse fašistične in vo-jne grozote ter ponižanja med povojno okupacijo malega italijanskega človeka prebudile, mu vzbudile zavest in ponos ter ga pritilile. da se bori za svoje človečanske pravice. Ta resnično dober film Je odkupilo podjetje Croatia film. S. G. Dobra gledališka predstava v Poljanah Nedeljska predstava dramatizirane Tavčarjeve povesti »Cvetje v jeseni« je presegla vsa pričakovanja, tako po dobri uprizoritvi kakor po številnem obisku. V razmeroma majhni dvorana kulturnega doma se ja zbralo blizu 800 ljudi, kar se doslej v Poljanah še ni zgodilo. S sočnim poljanskim narečjem in s pestrim domačim besednim zakladom, ki bogate pisateljev dialog, so poljanski igralci na res izviren načia predstavili to pesem o slovenski zemlji, o našem kmetu, o resnični ljubezni kmečkega človeka do zemije in doma, tako da pisateljevi liki v vsej polnokrvnosti zažive pred nami in vzbujajo pravo občudovanje. Mnogim je še v živem spominu prva uprizoritev Je igre 1951. leta ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Tedaj so z njo gostovali tudi v Škofji Loki na gradu. — Vsi tisti Poljanci, ki živijo izven doline, pa tudi vsi drugi, bodo imeli priliko videti ponovitev v nedeljo U. decembra ob treh popoldne. — S to predstavo bodo začeli v Poljanah tretje praznovanje občinskega praznika. J. B. Glasbeni pedagogi so zborovali Člani DruStva glasbenih pedagogov Slovenije so se te dni drugič zbrali k svojemu rednemu letnemu občnemu zboru. Poročili predsednika prof. Vasilija Mirka in tajnice prof. Marije Delkinove sta pokazali, da Je društvo kljub kratkemu obstoju doseglo nekatere prav lepe uspehe. Predvsem je treba poudariti skrb za strokovno usposabljanje članstva. 2e v prvem poslovnem letu je bil v okviru društva tečaj iz pedagoških predmetov, ki sta mu v lanskem letu sledila še dva tečaja za izvenljubljanske učitelje klavirja in violine, za učiteljstvo ljubljanskih glasbenih šol pa predavanja iz splošne pedagogike. Društvo je našlo vio podporo ln razumevanje prt re- publiškem Svetu za prosveto In kulturo ter sporazumno z njim sodelovalo pri reševanju personalnih zadev, predvsem pa pri osnutku novega zakona o glasbenem šolstvu. V delokrog društva spada tudi izdajanje mladinske glasbene revije »Grlica«, vso skrb pa namerava v bodoče posvetiti vprašanju učbenikov, učil in instrumentov, ki postaja vse bolj pereče. Iz poročil je Izzvenela misel, da bd bilo delo društva še bolj plodno in koristno, če bi mog'o v večjem številu pritegniti tudi glasbene pedagoge, ki poučujejo na splošno izobraževalnih Šolah. Ob koncu so izvolili nov društven! odbor s predsednikom prof. Pavlom Sivicem. »AKUPCK1 VI KONFERENCE ZVEZE ŠPORTOV JUGOSLAVIJE Za pravilno športno dejavnost PRVI SNEG-PRVO VESELJE državi in zunaj ljive, so sprejeli sklep, po ka terem je mednarodna komisija Športne zveze Jugoslavije pooblaščena, da zveze, ki ne bi Izvajale sprejetih zaključkov glede na mednarodna vprašanja, lahko suspendira in Jim prepove vsa rned-Kakor smo že obširno poročali, Je bila pretekli mesec v Beogradu VI. konferenca Zveze narodna tekmovanja. Vse take športov Jugoslavije, ki so se je udeležili zastopniki vseh osrednjih športnih zvez, republiških primere pa bodo obravnavali na zvez Športov itd., da od zadnjega podobnega zasedanja pretresejo nekatere načelne poglede konferenci Športne zveze Juzo-na organizacijske probleme v športu, obenem pa pregledajo sklepe zadnje konference, zlasti kar zadeva dejavnost naših športnikov zunaj meja domovine. Danes pa objavljamo Se zaključke te konference: Več kakor mesec dni Je že, ko Je padel prvi letošnji zgod. nji sneg. Navadno sl od tega smučarji ne obetajo dosti; In res, v dolinah o njem že davno ni več sledu. Zato pa se je v smo pustili zadnjo kmetijo ln mlin ob potoku za sabo in smo se zagrizli v breg, na6 je kmalu gorah le obdržal, navzlic močni odjugi sredi preteklega me- objelo sonce. Po dveh urah smo slavije. Ob zaključku konference so ra- sledno Izvajanje izdanih odločb, tudi z mednarodno komisijo ZSJ; garije Dnevi okoli 29. novembra so bl-tificirali zapisnike o programu za ij lepi kaikor tačas redko kdaj. mednarodne stike s CSR in Bol- praznovanje Je trajalo več dni in seca. Veliko ga resda ni ostalo, toda dovolj, da so najbolj neučakani smučarji pripeli smuči. Vsi ljubitelji tega zimskega športa, a zlasti tekmovalci, vedo da Je zgodnje smučanje bogato naložen kapital, ki vrže obilne obresti, kadar gre zares. ne rože. Oznanjale so zgodnjo zimo. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je dosedanja praksa krepitve in osamosvojitve podzvez ter for- mir.istrativno teritorialno razde! tev države, povsem pravilna. Na- fcportna dejavnost v naši državi veija kot sestavni del naporov na*e skupnosti za krepitev zdravja, večanje telesno vzgojne sposobnosti in vzgajanje našega ljudstva, pri čemer naj le-ta podpira upravičene in zdrave težnje mladine za dosego kar največ možnih _ A uresn čenj v športu. Zaradi tega stev, zaradi česar je treba na let- se morajo športne organizacije n-h skupščinah sportn:h zvez raz— razen skrbi za kvalitetni šoort še mislita, kako b sprostili organi- zacijske strukture zaradi hitrejše in učinkovitejše povezanosti z osnovnimi organizacijami. 6. Športne zveze morajo načel- brez njene odobritve ne smejo sprejemati nikakršnih obveznosti glede organizacije tekmovanja n miranja podzvez. ne giede na ad- konferenc mednarodnega pomena. Da bi bile določene sankcije proti organizacijam, ki bi kršile dalje je bilo poudarjeno, da je sprejeta načela, dejansko izved-nekaterih zvezah preveč vod- Konferenca pomeni korak naprej, vendar glede vprašanja pro-fesioarizma Še ni zavzela stališča. Upamo, da bo tudi ta problem v zveznem merilu slej ko prej spravljen s sveta. ljubitelji prirode so se podali vsašk na svojo stran. V nedeljo pred 29. novembrom je bi zjutraj kamničan zaseden do zad. njega prostora. V vagonih se je nabiralo ivje od hudega mraza in na oknih so cvetele prelepe lede- krepkeje zavzemati za vključevanje večjega števila državljanov v športne klube in društva. Da bi uresničili vse te naloge, se 1e treba lotiti vrste konkretnih IZ zaključkov spre- nalog: 1. a) Pr la goditi program dela ln sistem tekmovanja v športu C1i? v, £ospodarsk?m možnostim in ob- Poobl3štrna jektivnim športnim interesom že delujočih organizacij; b) pomagati in še naprej v ustreznih obl kah dela razvijati sed2Ujo Že krajevno aktivnost (delavske igre in podobna tek- movanja) ter na podlagi teh ustanavljati nove športne organizacije; c) športne zveze morajo, razen reg;strirsn:m organizacijam in tekmovanjem. posvečati pozornotud medsebojnemu sodelo-va u in pomagati šnortni aktiv- nr .ne glede, kje je. športne organizacije bodo d< ■'le večjo širino tudi tedaj, če bodo pri delovanju opirale na Zvezo za telesno vzgojo Partizan in z njo najtesneje sodelovale, predvsem kar zadeva pro-gram dela in s stem tekmovanja. a. Na konferenci so poudarili, da 1e treba razvijati in materialno pomagati vsem športom, kjerkoli naši delovni ljudje kažejo zanimanje zanje-. Prizadevanje. da b; športne organ zaciie postale množične in bi se zboljšalo uč:teljsko_st rokovno delo v t«h organizacijah na višjo raven. Je eden izmed osnovnih pozoiev. da se bo kvaliteta našega športa 7bol jša^a razvoju. Zvezam, k! s takim delom do-«r*ga1o boljšo kvaliteto al oa so jo že doseg-e. je treba učinkovito pomagat’, da bi tako kvaliteto naprej negovali, vsekakor zaradi nronagande Športa in repre-zonftranja naše države. 4. Na konferenci so bili mnenja. da le treba že uveden: orea-rrznciskt s:t=tem telesne vzgoje v na*! državi razvijati š<> naprej v skladu z novo družbeno-eko-nomuko strukturo. a) V komunah, podjetjih, šolah Ud. je treba določati najugodnejšo organizacijske oblike; aktiv, kub ali društvo, a je vendar priporočljivo ustanavlja ni e šoortn h društev, k: na! najuspešneje rešujejo skupne probleme združenih klubov in aktivov. b) Po pravilu se je treba v ovr-ajjh lotiti ustanavljanja okrajnih zvez športov, v katerih naj !o za-tonniki športnih društev, r: mostojTiih klubov, ustrezn h odborov in podzvez. kakor tudi vid-r 5portn: delavci. Težišče dela ok^rmih športnih zvez je treba usmerjati na razširjenje športne dejavnosti v okraju. c) Republiške zveze športov skrb jo za razvoj športa v vsaki republiki, vsklajalo delo okrajnih šoortnih zvez in spravljajo v sklad delo republiških zvez. V republiški športni zvez! so za-PtomVk’ okTalnih šoortn h in re- publ*ških ŠP-ortnih n’P7. d) Športna zveza Jugoslavije Je prostovoljna federacija športnih zvez ln republiških športnih zvez, ki proučuje vprašanja splošnega značaja za razvoj športa v drža-v . Po svojih komisijah vzdržuje kontrollc in izvršitev sprejetih nalog. 5. Športne zveze si morajo predvsem prizadevati, da dosežejo povezanost z osnovnimi organizacijami glede izvajanja nalog, rešujejo notranje probleme orga.nl-Z2C jskega pomena in tekmovanja ter jim je naložena skrb za do- jeti v statut, kjer bo med drugim tudi odredba o ukrepih in sank- je organizacijska komisija, da glede na stališča v teh zaključkih pripravi grad vo za izpopolnitev statuta Športne zvpze Jugoslavije. Po razpravi o organizacijskih problemih 1e bila v pretresu zahteva Zveze za umetno drsanje in kotalkanje Jugoslavije, da b bila le-ta sprejeta v članstvo Zveze športov Jugoslavije, ker je b;!o na letni skupščini Zveze za tim etn. o drsanje in hokej na ledu Jugoslaviie odločeno, da se iz te zveze izloči umetno drsanje kot posebna zveza, kar je bilo pozneje tudi zvedeno. Zveza športov Jugoslavije se s tako odločbo letne skupščine ni OBVEŠČA Norveška - domovina skakalnega športa zrli Iz Krvave« proti Ljubljani, ki te bila globoko spodaj nekje za smamo goro zavita v megleni pajčolan. Na Krvavcu »o bili že zbrani učitelji smučanja Kobal, Hrovatin, Sfušter, Zupet. Ocvirk in Kuret, ki so pr lili za snegom, da Polagoma se Je Jelo svitati, ko prakt fino predelajo šolo smučale drdral vlak proti Domžalam nja, kakor so Jo pripravili in pred in Kamniške planine so zažarele kratkim izdali v posebnem prl-v vsem svojem sijaju. Polja so ročniku. Snega res ni bilo na pre-b la odeta v rahlo meglico, a na tek. toda dovolj za prvo preiz-jasnem nebu ni bilo oblačka. kuSrvjo. Tam. kjer ni bdlo skal. Ljubiteljem gora so se obetali se je dalo prav prijetno zapeljati naulepSl dnevi. po zmrzll skorji. Resnici na ljubo V Kamniku Je prišlo do prave bodi povedano, da Je včasih pod tekme, kdo bo prej na avtobusu, smučmi zaškrtal kamenček kljub ki vozi do Bistrice. Najbolj ur- vsej previdnosti. To Je huda reč nlm je uspelo, in tako tud: meni čeprav smo se peljali do Stranj zloženi kakor vžigalice. »Srečo za smuči m Se hujša za smučarja, ki se mu drsna ploskev smili boli kakor vse drugo na svetu. Pa n č smo imeli.« sem dej ari sosedu, za to, prva smuka je le prva ln »sicer bi nazadnje prišli na avto pravi smučar rad kaj žrtvuje zagotovo pri drugi vožnj ,« sem še njo. omenil, kj zidu sm sms že drveli mimo k* srn* 'ktaSšnis«, Smučarski učitelji se pripravljajo na svoj zbor, kjer bodo na V smučarskem športu imajo Norvežani marsikatero prcunust pred arugimi narodi. Na Norveškem zna smučati vsak otrok. let odkar prirejajo redna tekmovanja v Holmenkolnu, v neposredni bližin: glavnega mesta. Pomislite, kakšna prednost: v skakalnic imajo več kakor tisoč, Oslu ste pol ure pri popularni zimska sezona je dolga in traja skakalnici, pri nas pa se _morate PK ILIRIJA Članstvo, da bo obCni smučar Nordhcim z neke strme ponekod po pet mesecev. Posebnega pomena je seveda tudi smučarska tradicija; v deželah, kjer se že stoletja ukvarjajo z izdelavo smuči in z uporaba, so dani ugodni pogoji za kvaliteto. Prve smučarske skakalne tekme, o katerih poroča polarni raziskovalec Nansen, so imeli na Norveškem že pred 100 leti. V pokrajini Telemarken so začeli gladiti maie skakalnice, ki so omogočale skoke do 15 in 20 m. Nekaj let pozneje je že skočil slavni ,'ozit: z vlakom vse do Planice. Tudi v tem Je razlog, da prisostvuje skakalnim tekmam v Holmenkolnu 100.000 gledalcev. Kljub izredno ugodnim pogo- žani na vseh mednarodnih skali a ln h tekmah, kakor tudi na zimskih olimpijskih Igrah med prvimi v skokih. Skakalni šport se je razvil tudi na Finskem in Švedskem ter v alpskih deželah. Kljub temu so imeli Norvežani prvih SO let našega stoletja toliko dobrih skakalcev, kolikor vsi drugi narodi skupaj. Zmogljivost skakal- jem za skakalni šport na Norve- cev se je kazala iz leta v leto v ZBOR V NEDELJO, 11. T. M. skale 30 m daleč. Ce so Norvežani v zimskem športu prehiteli druge škem so bili rezultati prvih let razmeroma skromn . Se okrog leta 1850 so Norvežani strmeli, če so videli skakalca, ki Je skočil 20 m in obstal. Znani Nordheim se 1e s svojimi skoki, katerih dolžina je znašala do 30 m tako proslavil, da so ga poklicali v Ameriko, kjer se Je potem stalno naselil kot prvi smučarski propa- novi, sijajnejži luči. Ko je leta 1918 potegnil Norvežan Haugen na 65 m, se Je zdelo vsem. kaikor skakalcem, tako tudi sodnikom, da bo njegov rekord držal leta in leta. Resnično Je bila znamka 65 m nekaj izrednega in skoraj neverjetnega za tiste čase. Toda ni minilo 10 let, ko Je skočil Nelson že 73 m. Začeli ao z zimskimi Clas in kraj bomo objavili v naro-de, če so prvi začeli s tek- jutrišnji številki. strinjala !n je zavrnila prošnjo za včlanjenie. ker ta zveza po številu organizacij ni organizacija zveznega pomena. Njhovm zastopnikom je bilo predlagano, naj fpvpda po priročnem skl čejo novo skupščino in še naprej ostanejo v enotni zvezi s Hokejsko zvezo Jugoslavije. Zaradi obsežnega dela v Športni zvezi Jugoslavije je bilo odločeno, da se ustanovi v njej funkcija sekretarja in se ta sprememba na prihodnji konferenci vnese tudi v statut. Za začasnega sekretarja Je bil izvoljen Pero Djetellč. n Potem ko Je tovariš Neoričič seznanil navzoče z nekaterimi pomanjkljivostmi športnih orgamiza- ustanovili cij glede izvajanja zaključkov V. konference o mednarodnih sti- fiarsko razstavo, kih, je predlagal, da bi se v pr -hodnje zaradi dejanskih potreb lotili okv.rnega planiranja med- tekmam in zasledujejo razvoj te inovanjem, smučarsko organizacijo in tečaji, sc temu ne smemo čuditi. Saj so že leta 1300 proglasil; kretanje na smučeh kot veščino, ki jo mora obvladati vsak nordijski vitez prav tako dobro, kakor jahanje in sukanje meča. 200 let pozneje je že uvedel kralj SveiTe smučanje v vojsko. Da bomo dobili vsaj približno sliko o norvešk; smučarski tradiciji, naj omenimo še nekaj zgodovinskih podatkov. Od leta 1925 naprej prejemajo norveški poštarji od države smuči, da laže raznašajo pošto od hiše do hiše. Na začetku 18. stoletja so ustanov li v vojski prve smučarske bataljone. Kmalu na to so začeli prirejati vojaške tekme v teku na smučeh in so razpisovali visoke denarne nagrade za zmagovalce. Leta 1863, ko so v Ljubljani Južnega Sokola, so Imeli na Norveškem že prvo smu. Meščani Osla majo že približno 100 let priložnost. da prisostvujejo skakalnim gandist ln" organizator. Rekord v olimpijskimi igrami, najprej v smuških skokih se je pomaknil Chamonixu, potem v St. Moritzu, naprej šele po polstoletni tradi- Pojavila se Je tudi jugoslovanska ciji: leta 1SOO je skočil Tandberg reprezentanca, vendar med naš -55.5 m. mi takrat še ni bilo človeka, ki V Sloveniji v tistih časih še n! bi si *?*' bilo športnega smučanja, če iz- ne?;e vzamemo ljudsko smučanje na pr-mat T slavah n tatprpm ooroča Val- vežanov. Imeli so tako -oli dne, tako sigurne in tako elegantne Mii - Blokah, o katerem poroča Val vazor. Nekoliko pred nami so bili Avstrijci in Bavarcu V Avstriji so prvič gledali smučarske skoke leta 1893: Norvežan Samson je skočil takrat 8 m. Tudi v Arlbergu. ki velja dandanes kot center alpskega smučanja, še ni bilo kaj prida spretnih skakalcev. Najdaljša znamka, ki so jo dosegli v St. Antonu do leta 1905, je znašala komaj 14 m ali točno 13.8 metra. Prvotno so merili samo dolžino, zmagal je tisti, ki je skočil najdlje. Sele na začetku našega stoletja je sprožil znani alpinistični strokovnjak dr. Paulcke vprašanje ocenjevanja po točkah. To skakalce, da so Jih občudovali povsod, kjerkoli so se pojavili. Kdo se ne spominja bratov Fu-udov, zlasti Birgerja in Sigmunda, ki sta dokazala, da je možno skočiti brez padca celo 86 m ;n celo 86 m. To je bilo vse do leta 1934 višek človeške zmogljivosti. Nadaljnji dogodki, ko se Je začelo slavno obdobje Planice, pa so na-š m čitateljem še živo v spominu. -Ka V Stranjah so ae ljudje vsuli lz avtomobila... Skoraj neverjetno Je, koliko potnikov lahko v sili sprejme takle avtobus. Večina izletnikov Je krenila neute-goma proti VELIKI PLANINI, nekaj se Jih Je peljalo dalje do Bistrice, medtem ko Je manjši del zavil na levo po dolini Bistrlč ce proti Ambrožu in dalje na Krvav-ške hribe. Od smučarjev smo bili trije. Naglo smo ubirali stopinje po rahlo napeti cesti. Gore pred nami so bile že odete v sončno luč, nas pa je v dolini še grizel mraz poseben način prikazali šolo smučanja. Doslej smo pri nas poznali razen drugih revij tudi revije na ledu. O revijah na snegu še ni bilo Slišati. Nu, nekaj podobnega bodo naredili smučarski učitelji ob priliki svojega zbora, in na Krvavcu so imeli generalko. Po natanko preračunanem programu so se »puščali po bregu, zdaj posamič, »daj po več hkrati in spet naglo drug za drugim. Natanko so preudarili Tekme za prehodni pokal Franfa Pera . — strelska družina »Vida Pre- na pojasnila dobite na Strelskem nje ocenjevanja po točkah. To garc jsko ekipo za trening v višave. Tako je avstrijska alpaka ekipa zdaj že precej časa ne- kje v Visokih Turah v višini 2600 metrov, kjer sicer tudi ni bele odeje v izobilju, vendar je vsaj tako ugodno raztresena po terenu, da jo je prof. Rdssner izko-r stil še v čisto posebne namene. Zasnežena so lamreč samo osojna pobočja m tam Je sneg sko. raj dan za dnem nespremenjen, tako da se lahko slalomisti in smukači urijo na njem v vseh še tako zapletenih in zahtevnih likih. Razen tega pa imajo od svojih bivališč precej daleč do terenov, tako da se obenem utrjujejo tud kondicijsko. Glavne priprave za Cortino pa bodo Avstrijci — kakor upajo tudi vsi drugi — imeli na raznih kvalitetnih prireditvah takoj po božiču ;n v mesecu januarju. Razen na domačih tekmovanjih nameravajo nastopiti tudi na več mednarodnih tekmah zunaj doma, med njimi tudi v Jugoslaviji. Mimo tega pa menijo precej pri-dob ti tudi s tem, da se je nekaj o-ddaljenlh smučarskih ekip, med njimi tudi sovjetska, odločilo, da bodo pred nastopom v Italili opravile nekaj treninga v Avstriji zaradi podobnih terenskih pogojev, kakršni so v Italiji — na prizorišču olimpiade. Zanimivo je, da nameravalo Avstrijci dokončno sestaviti svojo ek pc za teke po mednarodnem tekmovanju na Bledu, ki je določeno za dneve 7. in 8. Januarja. Alpsko zastopstvo Avstrije (16 smučarjev in 9 smučark) se bo v decembru odpravilo v Cervtnio, kjer bo opililo še zadnje slabosti m se nato zglasilo na olimpijskih progah v Gortini. Skakalce trenira naš planiški znanec »stari« Sepp Bradi, ki namerava menda tudi še tekmovati, razen njega pa so določeni v skakalno reprezentanco Steinegger, Kerber, Otto tn Alol« Leodolter. Habersatter m Planik. V Slalomu in smuku bodo zastopali Avstrijo preizkušeni mednarodni »aaž« Oberaigner, Molterer, Hiniterseer, Sailer, Schuster, Rieder, Schnel- der, Spiss. Strolz itd. med ženskami pa Kleckner, FrandJ. Hoeh-leitner, Blattl, Schttpf itd. Ce kdaj, tedaj ima letos avstrijska smučarska reprezentanca najlepšo priložnost, da še enkrat potrdi svojo evropsko premoč v alpskih disciplinah. Kajti Cortina in Bad Gastein, to sta oba najmočnejša smučarska centra obeh držav, imata precej enake terenske in vremenske pogoje, razen tega pa sta tudi tako blizu vsaksebi. da problemi stroškov, -potovanja, prehrane Itd. za nastope v svetovni areni ne bodo smeli imeti nobene vloge. To velja v prenesenem pomenu konec koncev tudi za naše reprezentante v teh disciplinah. zdravje je tudi pogoj za močno voljo in bistro mišljenje. Prednjak naj ima prirojeno Uubezen do mladine in jjpklica. Dobro mora poznati vzgojno teorijo in prakso in dovršeno obvladati učno tvarino do zadnjih podrobnosti in metodičnih napotkov. Prednjak se mora stalno izobraževati in mora imeti določene družbene lastnosti. Imeti mora družbeni takt in dobro mora poznat; ljudi. Skratka, biti mora voditelj in svetovalec, nikdar pa ne despot. (—s) Šahovski dogodki Ljubljana, 8. dec. Včeraj je bil za udeležence polfinalnega turnirja prost dam. Igrali so samo prekinjane partije,. Dvoboj Krivec — Gabrovšek se je končal remi. Enako sta bili zaključeni tudi partiji Kozcmara — Martinovski ter Gojak — Lukič. Dimc je dobil prekinjeno partijo iz UT. kola proti Gabrovšku. Stanje na tabeli: Marič 3.5, Lukič in Trajkovič 3, Pirc 2.5 (1), Tot 2.5, Dimc, Kozomara, Milenkovič in Szegi 2 itd. Sabac, a. dec. Tri prekinjene partije, ki so jih igral: včeraj, so dale tele rezultate: Smederevac — Jovanovič 0:1, Djaja — Smederevac 1:0, in Božič — Djuraševič oa. Tabela po TV. kolu: Djuraševič 3, Franolič, Čirič. Bertok, Jano-višerič, Ugrinovič in Jovanovič 2.5, Momič, Osmanagič. Kržišnik, Vasiljevič in Djaja 2 itd.. TEČAJ ESP ZA SMUČARSKE VADITELJE Ljubljanska smučarska podzveza priredi v dnevih od 3. do 10. januarja 1356 tečaj za smučarske vaditelje v Sorici. Stroške za vožnjo in del stroškov za tečaj krije društvo ali udeleženec, ostale pa prevzema LSP. Prednost imajo starejši tekmovalci, vabljeni pa so vsi. ki Jih veseli delo na tem področju. — Društva naj pošljejo prijave, in sicer do 15. t. m. — z naslednjimi podatki: ime in priimek. poklic in starost — na naslov LSP. Ljubljana. Ltkozarjeva štev. 12. O sprejemu ▼ tečaj ln morebitnih spremembah bodo prijavljeni obveščeni pismeno. Podzveza si pridržuje pravico fabtre kandidatov, LSP 3. J. C. MOF.RA Chess 1955 d Mat v 2 potezah Rešitev problema št. 1 — 1 Tf7! Rešitev probiema št. 2 — 1. Dn-’.! Tdl? Dedi) t Ljubljana v rokoborbi. V soboto. 10. t. m., se bosta pomerila najboljša kluba v Slo veni ji. Maribor in Ljubljana. Na sporedu Je vseh 8 kategorij. Ljubljančani so v zadnjem času precej napredovali in zato bodo preizkušenemu nasprotniku prav gotovo trd oreh. Prireditev bo v stekleni dvorani direkcije železnic (Pražakova 1») z začetkom ob 20. uri. Reprezentanca angleške nogometu« lige je v Londonu premagala reprezentanco Irske nogometne lige 5:1. Košarkarski klub Odred bo Imel svoj redni občni zbor v nedeljo 11. t. m. ob 9. url dopoldne v terenski dvorani terena »24 talcev«, Zarnikova ulica 3 (novi bloki na Ambroževem trgu). Vabljeni! Na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu se naš predstavnik Cirč ni uveljavil za finale, čeprav bi no moči in prikazani igri nedvomno spada! vanj. 2al je v srednji igri iz bojazni, da ne bi uspel, zapravil celo nekaj dobljenih položajev. Nato .ia v tolažilni skupini premočno zmagal. Predstavimo ga s kratko partijo, ki jo je dobil proti mlademu zastopniku Zahodne Nemčije. SICILSKA OBRAMBA CIRIC — KLAGKS 1. e-1 C5 2. Sf3 Se6 3. <14 ed4 1. S:d4 Sf6 5. SC3 ds 6. Le3 Sg4 Namesto običajnega G. Le2, 6. Lc4 ali 6. Lg5 je beli z 6. Le3 izvabil nasprotnika na nezdrav manever. Cmi namreč nepotrebno vleče dvakrat z isto figuro, medtem ko beli razvije že četrto figuro. 7. Lb5 S:e3 8. fe3 Ltl7 9. o—n gG? Beli dvojnik na liniji e sam po sebi resda ni ne lep ne dinamičen, krepi pa nadzor nad središčnimi točkami, razen nad točko e5. Poleg tega se je odprla linija f, po kateri je črn: posebno ranljiv. Vsega tega pa črni ne upošteva, sicer bi takoj postavi! skakača na dominantno polje e5 in šele potem pripravil rokado. n. pr. 9 . . . Se5 10. Ld7: Dd7: n. Sf3 Sf3:4- 12. Df3: e6 oz. 10. Sf3 Lb5: U. Sb5: a6 itd. z izgledi na ravnovesje. Prva napaka v otvoritvi navadno ne dopušča več šablonskih nadaljevanj, ampak izredne in natančne ukrepe. Be'i seveda takoj m eni a skakača :n odpre močan naoad. 10. L:c6 bce 11. Df3 f6 12. e5! deS 13. S:c8 Dc8 Tudi na 13. . . . Kf7 ostane beli v premoči s 14. Sd5 ali 14. Se4: 14. S:e5! fe5 Črni je že v dovolj slabem položaju fl4. . . . Lea 15. Sb5 o-. 14. . .-. TbR 15. Tadl LeG 16. Sefi) in se vda v usodo. Odprti kralj seveda hitro podleže. 16. Tadl Kc7 Na 16. . . . TbS b! lahko beli udaril s 17. Sd5 Dc5 18. DfS:-! Tudi zdaj gre z gromom do konca. 17. Dd5 Lg7 18. Da5+ Kb7 19. Dh4+ KC7 20. Sd5 4- Cmi se je vdal, ker tudi po žrtv: dame kralj ne naide miru. Bridka kazen za površno otvoritev. A. Preinfalk Šport v starem veku Za »rednjl vek športa lahko ftnartramo dobo od zatona antike do začetka modernega športa pozno v 19. stoletju. Krščanstvo je s svojim posebnim pogledom na življenjske pojave, s svojimi nazori in etiko obvladalo ln usmerjalo razvoj Evrope več kakor tisoč let. Raevtio se Je mendštvo z enostranskim študijem cerkvenih očetov m askeza — zavestno zanemarjanje in mrtvJčenJe telesa. Po drugi stran pa so nosilci fevdalnega reda. kralji in visoko plemstvo zbirali okrog sebe oboroženo spremstvo, ki naj bi Jim pomagalo v borbah za oblast nad pokrajinami in državami. Iz Kmemstva fevdnih gospodov se Je razvil vteški stan, ki Je v lil. Stoletju dobil trdne organizadj-eke obtMce. Vitezu Je bila življenjska naloga boj. važne so mu bile vaje za pospeševanje moči Rt spretnosti: razen tega pa u-dvorljivo vedenje, ki naj bi mu pomagalo tud v bližini njegovega kneza. Od 7. do 14. leta se Je vitez pod vodstvom očeta ah' domače, ga vzgojitelj« vadili v Jahanju toku, skokih, rokoborbi, metanju kamna, plezanju, plarvanju itd Rezen lega se Je učil nekoliko latin*č*r,e !n drobce sholpriičrrfh sveč ali lepemu vedenju. Štirinajstletnika so poslali na kak knežji dvor za paža. da se izpopolni v športnih in dvomih spretnostih. Z 21 letom je postal vitez. Posebno mesto med viteškimi vajami zavzema lov, k, so ga gojili prvotno kot športno panogo, pozneje pa kot družabno prireditev, ki ni terjala niti moči niti spretnosti. Lov s sokoli je prišel v Evropo bržkone iz Azije, kjer so golili Tatari v Dždngls kanovem času ln tudi na Kavkazu pri Gruzincih ni bil neznan. Tumšnji so MR v zgodnjem srednjem veku borbe skuprn konjenikov, pri čimer so bile če-ste poškodbe ln smrtne nesreče. Pozneje pa so se razvili dvoboji na konjih s topim orožjem. Iz resne vojaške vaje, k| Je trajala včasih nekoliko dn; zapored. Je nastala sčasoma lahkotna Igra. Vzporedno s propadanjem plemstva, ki se je Izrodilo v roparsko viteštvo, Je rasla moč meščanstva. Mesta so za svojo zaščito tn tudi na povečanje u-gleda ustanavljala mestne straže in popotni meščan-trgovec je moral najemati oboroženo spremstvo za zaščito pred klatlvteai; ntm MBU«4 M to rožje. V mestih se Je razvil smisel za vojaške in športne vaje. Prve športne prireditve, Jd Jih zasledimo pri meščanih, so tekme v mečevanju, streljanju, rokoborbi in atletske panoge, ki so se razvile lz ljudskega športa. Mečevanje so vežbali v zasebnih borilskth šolah poklicni učitelji. Razen z dolgim mečem so se borili z noži (kratki, široki meči), bodali, s kratkimi sulicami in helebardami, iz bori lsklh Sol Je mečevanje našlo pot na univerze, kjer so se n. pr. nemški študentje-buršl še v novem času dvobojevali s sabljami ln se potlej postavljali s značilnimi brazgotinami. Rokoborbo so meščani gojili kot neke vrste jlu-jttsu; tudi za to so imeli zasebne šole. Za strelski šport je bilo med naprednim meščanstvom veliko zanimanje. Vitezi so (a odklanjali. ker Je bil v nasprotju z njihovo tradicijo ln Je puška — aricebuza ln mušketa — pomenila konec varnosti v verižni srajci in železnem oklepu. Od vseh meščanskih športov Je Milo strelstvo široko organizirano. Strelska društva so prirejala vsakoletne tekme, ki so se razvile v narodna slavja. Se danes jih goje v Švici. V Nemčiji VUjemov-ske dobe so Mie strelska društva, U so jim MU ogrodje votn' veterani, nosilci pangermenske misli »n »drangov« v razne sme. rt. Predhodnik puške Je bil sa- ■ttfeelf kk s Mas— h kstftpt težke modele so napenjali s posebno pripravo. Streljali so iz precejšnje razdalje (120 do 140 korakov) na umetno ptico, pritrjeno na vrhu jambora; pa tudi tarčo so poznali. Pri strelskih slavjih so kot stranske panoge prirejali rokoborbe in atletske tekme, ki jih pa niso Jemali posebno resno. Bile so nekak prehod k zabavam našega časa na veseličnem prostoru (n. pr. streljanje z zračno puško za male dobitke ali metanje žog v lutke). S propadanjem meščanstva gibe tudi njegov smisel za šport Odlični meščani se zgledujejo po plemstvu. Preproste, krepke meščanske zabave nadomesti družabni ples, igranje na kitaro, zabavne prireditve. Težko Je zasledovan v zgodovino skupinski ples, M ga danes civilizirani narodi goje kot folkloro. Poznali so ga že tlačani v 13. stoletju. Pod lipo ali prt vaškem vodnjaku so se zbrali godec z violino, dudami »U pižčaljo Je zaigral poskočno vižo ln mlado ter staro se Je zavrtelo v skupnem plesu. Tak skupinski ples tal meji na šport, ne smemo zamenjati z modnim salonskim plesom meščanov, ki so se vrtel4 paroma v zaprtih prostorih. Zgodovina pozna primer »plesne besnosti« v letu 1418, ko Je nekaj sto ljudi romalo ir kraja v kra‘ in plesalo po nekoliko dni in noči zapored do polne onemoglo- — H—■ f MRB * —— gu na dan sv. Vida. Ta primer nekoliko spominja na jazz-ovsko bolezen po prvi svetovni vojni. Igre z žogo, predhodnika tenisa so gojili v srednjem veku 1 plemiči i meščani: celo menihom so bile dovoljene. V večjih mestih so gradili zanje posebne dvorane, kjer so prirejali tudi plese. Od tod za plesno prireditev tudi ime »bal« in »balada« za pesem, ki spremlja ples Zaradi ostrega odklonilnega stališča cerkve se plavanje med meščanu ni utegnilo razviti. Po tridesetletni vojni so se v zatlšnih kotih zahodne in srednje Evrope razvile viteške akademije. vzgojni zavodi za plemiško deco. Tam so v okviru učnega načrta gojili razen viteških športov še telovadbo na lesenem konju in celo plavanje. Telovadni konj. ki so ga poznali že stari Rimljani, se Je rešil v modemi čas kot usnjeni konj naših telovadnic, kjer ae mu Je pridružila še koza. Ce pogledamo na srednjeveški šport vitezov, meščanov ln tlačanov, in ga primerjamo s športom drugih dob ali s športom kulturnih krogov Izven Evrope, v:dimo, da Je težnja po gibanju, oo primerjanju sil ln spretnosti: težnja po športni tekmi osnovno človeka, lastna zdravemu bitju; -Tlimo vseh omejitev družv-ne formacije in svetovnega nazora sl najde duška ln področje udej-______________________________ RAZPIS Komisija za volitve In imenovanja pri občinskem ljudskem odboru Dravograd razpisuje ••• podlagi 98. člena statuta občine Dravograd dhovni mesti za: 1. tržnega inšpektorja in 2. referenta za komunalne zadeve Tržni inšpektor bi poleg svoje službe opravljal tudi druga dela s področja gospodarstva. Pogoji : ad 1. ustrezna trgovska in finančna izobrazba a daljšo prakso; ad Z. srednja gradbena šola z nekaj prakse. Plača in dopolnilna plača po uredbi. Ponudbe pošljite na občinski ljudski odbor Dravograd do 25. decembra 1955 ST. 283 — AL DECKMBRA 1955 j SLOVENSKI P0B0CEV1LEC / str. 7 PISE: JANEZ TRNOVC ZA OČETOM RISE: MIKI MUSTER .... •utf./Ak mmm f i 'V M' \\ \i/[ 1 RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Radeče razpisuje n« podlagi 90. člena Uredbe o ustanav-aja.-iju podjetij :n obrtov mesti za: upravnika gostilea »Jadran« — Radeče. Pogoji: kvalifikacija za vodenje gostinske obrti in najmanj 8-'.lefcna praksa: knjigovodjo(-klnjo). Pogoj: Samostojno knjigovod- stvo — bilanclst. Plača po tar. pravilniku. Nastop službe 1. I. 1958. Ponudbe s predložitvilo dokazil o strokovnosti in z življenjepisom do 20. 12. 1955 na občinski ljudski odbor Radeče. RAZPIS Sekretariat Sveta za prosveto |n kulturo LRS razpisuje mesto perfektne strojepiske. Prošnje vložiti na Svet z« n■ sveto In kulturo LRS do ra. *n. t. 1. Nastop takoj. -R RADIO 202. Nerad se je Zoran poslovil od lenivcev in krenil z bratom dalje v goščavo. Bila je težko prehodijiva. Po drevju je plezalo nešteto ovijalk najrazličnejših vrst, nri tleh je pa rastlo vsakovrstno grmovje in drugo rastlinje. Papige in druge ptice so se spreletavale po vejevju in ovijalkah in lam sta prvič opazila tudi trop polopic. Vrešče so se razkropile in izginile, ko so ju eagledale. 203. Naposled sta srečno prišla do male jase, porastle z visoko in ostro travo ter zagledala neko srni ali mali antilopi podobno žival. Bojan, ki je bil na strel že pripravljen, ji je pognal kroglo v glavo in žival se je takoj zvrnila na tla. Pozneje sta izvedela, da sta ustrelila močvirsko srno, ki ima zelo okusno meso. Noge ima malo daljše od navadne srne, pa tudi ožji in daljši gobec. 204. Tesela dobrega plena sta dečka stekla k ustreljeni živali in si jo natanko ogledala. Zoran je spletel iz trave vrvi in s njimi zvezal srni najprej obe prednji in nato še obe zadnji nogi. Bojan je medtem poiskal primeren poganjek mlade brazilske cedre, ga odsekal, oklestil in napravil kol. Ko je bil kol pripravljen, sta dečka srno obesila nanj in si jo >^ialožila na rame. ŠE NEKAJ ROPARJI IN VLOMILCI IZ OKOLICE SLOV. KONJIC PRED SODISCEM V razn.h krasili konj.ške okolice so se že od 1. 1952 dogajali vlomi, ropi ;n tatvine, vlomilcev pa niso mogli izslediti. Toda vse pride na oan In tako se je tudi ta vlomilska tolpa po vztrajnem prizadevanju oiganov TNZ v Ceiju zna-š a na zatožni klopi. To so 25-let-n; delavec Ciril Korošec, 25-letni m.z trsk; pomočnik Ludvik Kobale in 22-letn.i avtomehanik Anton Pivec. Ciril Korošec in Dud-vik Kobale sla junija 1954 v planinski koči »Pri treh kraljih« s s.Io vzela 4.534 dinarjev gotovine in 7 butei.ik vina. Bila sta maskirana in sta upravnici grozila celo z ubojem. Meseca junija 1954 sta r. aneravala oropat; planinsko kočo na Bocu, pri čemer pa nista uspela. V noči od 26. na 27. no- -.nbra 1953 sta vlomila v KZ 5-eni.iernej in odnesla raznega blaga za okoli 72.000 dinarjev. Aprila 1954 sta zopet vlomila v isto KZ ter odnesla blaga za okoli 221.000 dinarjev. V noči od 15. na 15. december 1953 sta vlomila v KZ Tepanje In odnesla raznega blaga za okoli 121.900 dinarjev. V noč. od 22. na 23. september sta vlomila v KZ Loče. Ukradla sta blaga za 225.900 dinarjev. V noči od 7. na 8. julij 1954 sta vlomila v KZ Špitalič in odnesla blaga za okoli 142.000 dinarjev. Ludvik Kobale in Anton Pivec sta v noči od 29. na 30. maj 1952 vlomila v KZ Prihova in oropala .za 227.000 dinarjev. V okto-b: . 1952 sta pri vlccnu v isto za-d: to pokradla raznega blaga za 26- ‘GO dinarjev. V noči na 13. maj 1955 Je nekdo okrog 23. ure ustrelil mlado mater Nežo Korošec, ko je bila na obisku pri svoji sosedi Zofiji Cvahte v Ličnici pri Ločah. Neznanec je ranil tudi Zofijo Cvahte. nato pa izginil brez sledu. Ze okrog polnoči so prišli na kraj zločina organi, TNZ iz Celja. Sledov za storilcem niso mogli najti. Vpraševali so za okoliščinam: In zvedeli, da so bili Koroščevi v slab.h odnosih le s posvojencem C-irilom Korošcem. Cirilu Korošcu so zgodaj umrli starši, posvojila sta ga brata Janez in Gregor Korošec. Eden izmed bratov pa se Je kasneje poročil in ta žena Je pripeljala k hiši svojo hčerko Nežko. Napravili so oporok o. da bosta oba posvojena otroka dedovala vsak polovico posestva in se poročila. Vse to pa se Je pozneje spremenilo. Nežlka se Je poročila z drugim. Ciril pa Je odšel Iz h ie drugam. V noči po uboju Koroščeve so našli v gozdu Cirila Korošca v krvi. S strelom je hotel izvršiti samomor. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer Je okreval. Po okrevanju so zasliševanje nadaljeval-. Ciril Korošec je končno tiboi Koroščeve priznal, zraven pa le *udi priznal, da ga teži še več zločinov. Srečno naključne je hotelo. da so med preiskovanjem uboja Neže Korošec odkrili niz težkh kaznivih dejanj, ropov In vlomov, ki sta Jih izvršila Ciril Korošec in Ludvik Kobale, k- sta se že d e'. J časa pajdašila ;n postala oppsia vlomilca, obdolženci so rope In vlome v kmetijske zadruge priznali. Na sodni razprav pr' okrožnem sodišču v Celju Je bil postopek proti Cirilu Korošcu Izločen, ker ga bodo poslali na opazovalnico. Ludvik Kobale 1e bil obsojen na 15 let Anton Pivec pa na 3 leta strogega zapora. M. C. NEZGODA V ZET.FZNI5KEM PREDORU Pri Trbovljah se je pred dnevi pripetila nesreča, ki so jo povzročila odprta vrata nekega vagona V p-edoru sta se srečala dva tovorna vlaka in so odprta vrata nekega vagona udarila strojevodjo vlaka štev. R20 v roko in mu jo zdrobila v komolcu. Hudo poškodovani strolevodia je vlak kHub ‘Fmu vozil naprej tn Ca pripekal na trbovelisko pos‘aio. kjer se ie zgrudil in so ga morali prepeljat*. v trboveljsko bo! ni Snuro PREKUPČEVALCA Z BRILJANTI Vinko Kušar. nameščenec iz Ljubljane. 1® v lotu 1933. ko je k njemu prišla na obude privatna trgovka B. Iz Trsta, njegova predvojna znanka, najprej odklonil njeno prošnjo, da bi šel v Zagreb in tam v komisijski trgovini kupil zanjo nekaj briidantov. V nadaljnjem razgovoru pa ga je B. vprašala, ali ima mora njegova sestra kak briljant na prodaj. Zanjo je namreč vedela, da Je Imela »vojčas trgovino z zlatnino Bam j! tega ni znal povedati, dal pa ji Je naslov svoje sestre, poročene z Francem Urlepom, upokojencem iz Ljubljane. Te Je nato ob koncu decembra 1953 ali v začetiku januarja 1964 kupil od B. J. Iz Ljubjane briljantni uhan v te*’! eca 2.75 karatov za cca JSO.eon dinarjev. Bo nakupu je nekaj časa hranil Uhan doma. narto pa ga vrnil B. J., dokler ga ni v Januarju 1M kupila tržaška tr- govka za 550.000 din. V letu 1955 januarja ali februarja je nato za Isto kupovaLko od istega prodajalca Urlep nabavil še drugi briljant v teži nekaj manj kakor 3 karate za 277.000 din, za 365.000 din pa ga je nato prodal B. trgovki iz Trsta. Urlep je svoje dejanje pred sodiščem opravičeval s težkim gmotnim položajem in ga ni zanikal. Pri nakupu in prodaji teh briljantnih uhanov Je imel ogromen dobiček. Za svoje kaznivo dejanje, kupčevanje z dragocenostmi Je bil obsojen na šest mesecev zapora. Vinko Kušar, ki Je tud; pomagat Urlepu pri prekupčevanju z briljanti in Je trgovki B. povedal kam naj se obrne za nakup briljantov, in za to posredovanje prejel kot nagrado 10.000 dinarjev. Je bil obsojen na dva »neseva zapora. Obema obsojencema je bila kazen odložena za dobo dveh let pod pogojem, da v tem času ne storita enako hudega ali hujšega naklepnega kaznivega dejanja. J- ZAŠČITA POTROŠNIKOV Pogosti so prestopki gospodarskih organizacij, da prodajajo slabo in pokvarjeno blago. — Pred okrožnim gospodarskim sodiščem v Celju so se zaradi takih gospodarskih prestopkov morali zagovarjati predstavniki in odgovorni uslužbenci štirih podjetij. Prvenstvo ima podjetje za predelavo mesa »Pianina« v Ceiju, kar dvakrat Je bilo kaznovano. Meseca novem. 1954 so prodajali »hamburško slanino«. V resnici pa slanina ni imela take kakovosti in JI ta označba ter seveda tudi cena ni pripadala. Meseca avgusta 1955 pa so prodajali pokvarjeno salamo ter svinjske krače in parklje. Sele na intervencijo sanitarne inšpekcije je bilo to pokvarjeno blago določeno za industrijsko predelavo. Sodišče je podjetje kaznovalo za prvi prestopek z 80.000 din. za drugi pa s 100.000 din denarne kazni. Kaznovana sta bila tudi direktor Ivan Varlec s 5000 din, poslovodja Jurij Vautner pa z 10 tisoč dinarjev denarne kazni. Tudi gostilniška dejavnost dopušča razne mahinacije, ki se jih podjetja tudi poslužujejo. — Pri •NA-NA« v Celju so prodajali pod nazivom »šipon«, vino. ki Je bila mešanica šipona in bizeljčana. V točilnici AD »Kladi varja« so gostom nudili vino, ki mu je bila primešana voda. gostilna »Pri tovarni« v Celju pa je prodajala tak malinovec. Sladkorja je bilo v tem malinovcu le 46.5 odstotka, namesto predpisanih najmanj 65 odstotkov. »NA-NA« bo morala plačati 25.000 din denarne kazni, točilnica »Kiadivarja« pa 30.000 din. Kaznovana sta bila tudi poslovodja Vinko Šeligo, ki je prodajal vsaj vino. z 10.000 d.n globe, natakarica Marica Velenšek. ki je prodajala vodo. pa na 15.000 din globe. Mestna pekarna v Celju je pekla žemlje, ki so bile premalo pečene ali pa zažgane, poleg tega pa še deformirane. Kazen 60.000 din jih bo najbrže izučila ln tudi pred-pečnlk Marjan Gorjan bo bolj pazil na peko žemelj, ker Je moral plačati 2000 din denarne kazni. Zaradi prodaje vina. mešanega z vodo. pa je prijavljeno tudi gostinsko podjetje »Majolka« iz Celja. DIIEVI1E VESTI Petek, 9. decembra: Savica » 9. decembra 1641. leta je umrl eden največjih portretistov, nizozemski slikar van Dyck. Za njegove umetnine so značilni posebni barvni prehodi in močan individualni izraz. Van Dyckova umetnost Je vplivala na angleške m tudi francoske slikarje. Zveza ženskih društev Slovenl- • p:.».jviia 11. n 12. decembra v okviru svojega občnega zbora posvetovanje o problemu prehrane prebivalstva v Sloveniji. K udeležbi so vabljen; družbeni in strokovni delavni, ki jih ta problem žarnima. Kdor želi prisostvovati. se še lahko prijav; do vključno 10. t. m. na Zvezi ženskih društev Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva 9. — Posvetovanje bo v dvorani Slovenske filharmonije. Ljubljana, Trg revolucije. Začetek posvetovanja 11. 12. ob 9. uri. • Obvestilo! Zveza LJudskopro-svetnih društev okraj Ljubljana (Cankarjeva 5-III) je razpisala tečaje za zborovodje, kapelnike godb ln malih orkestrov ter dirigentov tamburaških zborov, na kar opozarjamo zlasti ljudsko-prosvetna društva v okraju in vse tiste, ki se želijo izpopolniti na teh področjih. Podrobna navodila so razvidna iz razpisa, ki so ga prejela vsa !judskoprosvetna društva. glasbene šole, gimnazije ter občinski sveti za prosveto. V razpisu Javne dražbe hiš splošnega ljudskega premoženja, ki bo dne 15. 12. 1955, Je bila pomotoma vnešena hiša na Domžalski cesti l. ki spada v občino Ljubljana - Center. — Komisija za prodajo hiš splošnega ljudskega premoženja Ljubljana - Moste. Obiščite razstavo »Družbeni odnosi na naših tleh v dob) zgodnjega kapitalizma«. Razstavo prireja Državni arhiv LRS v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Strokovno vodstvo po razstav*. Je poooldne ob pol 5. uri. URO.I pododbor Rožna dolina -Vič sporoča in vabi vse člane na ogled vojaškega kabineta, ki bo dne 12. xn. 1955 Zbor pred Taborom ob 15. uri. — Redna seja Združenla UROJ - pododbora bo dne 9. xn. 1955 ob pol 20. uri v domu Partizana Vič. Vabljen tudi novoizvoljeni odbor UROJ občine Vič. AmbulatoriJ Bolnišnice za duševne ln živčne bolezni Ljubljana — Polje v Fužinskem parku bo »prejemal paciente na pregled odslej vse delavnike razen sobote od ». do ti. ure in ne kot doslej vsak delavruk med 8. i*n 12. uro. V zvezi s tem naprošamo sektorske zdravnike, naj pošiljajo v ambulatorij paciente le v omejenem številu ln po predhodnem telefonskem ali pismenem dogovoru. — Psihohlglenlčna posvetovalnica posluje zaenkrat še vedno v ponedeljek, torek in petek med 14. in 18. uro v isti zgradbi. G-lede pošiljanja na pregled pa veljajo za paciente - namenjene v posvetovalnico - prav teko zgoraj omenjeni pridržki. -Te omejitve »o poti rebrne, ker feevttn pacientov, ki me JarvlJaJo na pregled, že bistveno presega kapaciteto ambulatonija, oziroma posvetovalnice. — Uprava. V nedeljo, 11. decembra, ob 10. dopoldne se bo pričel nov nedeljski začetniški družabni plesni te*aj v Centralni plesni šoli (poleg Zmajskega mosta). Vpisovanje — posebno zaželene začetnice — vsak dan od 17. do 21. in v nedeljo pred tečajem. Nov večerni začetniški tečaj (tudi za študente (-ke) z nižano učni no) se pa odpre v četrtek, 15. decembra, ob 18. uri. Poučuje mojster Jenko. V toaletnih in drugih zatohlih prostorih preprečujejo GO*KO * a • t s * 1 neprijeten vonj Pri mckrl Jeseni bo krompir zelo gnil! Torej ne spravi krompirja ne da bi ga posul s preparatom »KROSAN«. »Jela« kopalne soli imajo čudovit učinek na tvoje telo. Krepijo živce, desinficirado in kot prerojen si po kopeli z »Jeia« soljo. PO BRITJU SAMO • VoiVl V.ous" KVALITETNA KREMA! Skoraj zastonj s! ohranite zdravje in zdravite bolezni želodčnega katarja, čir na želodcu ali dvanajsterniku. žolčnega mehurja (kamni, vnetje), če pijete redno pred vsakim obrokom hrane rogaški »DONAT« vrelec. Zahtevajte ga v trgovinah, ki ga dobe pri »Ekonomu«, »Prehrani« In »Mercatorju« v Ljubljani. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Petek, 9. dec., ob 20. Miller: Lov na čarovnice. Abonma S dramski. Sobota. 10 dec. ob 15.30: Golta: Jurček. Zaključena predstava za osnovno šolo Vrtača. Ob 20. Machiavelli: Mandragola. Izven ln za podeželje. Nedelja. 11. dec. ob 15- Golta: Jurček. Izven ln za podeželje. Oh 20 Miller* T ov na čarovnice. Gostovanje Hubljanske Drame v St. Vidu nad Ljubljano. OPERA Petek, 9. dec., ob 15.30: Balet: Kogan-Semenov: Amazonke. Mozart: Les petits riens. Lhotka: Balada Borodin: Poluvski ple- si- Abonma red Petek popoldanski. Sobota. 10 dec ob 19.30: Wolf- Ferrari: Štirje grobijani. Izven in za podeželje. Nedelja, 11. dec., ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly. Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 12. dec., ob 19.30: Gostovanje prvakov pariških baletov. Izven. V ponedeljek, dne 12. t. m., bodo v Operi gostovali francoski baletni prvaki lz Pariza: Jean Ba-bdlee iz Baleta des Champs-KIl- Alduudii Baleta Grand Opčra, Clalre Som-bert iz Baleta Roland Petit in Xenia Palley. Michčle Selgneuret ter Andrče Lemoine, iz Baleta Monte Carlo. Pri klavirja Jih ho 'viretnljala nianistika Andree Brun. Na sporeda so solistične točke ln dueti. Umetniški vodja skupine je znameniti pariški plesalec in koreograf Jean Babilee. Gostovanje je enkratno. Vstopnice po cenah od l.ooo.— din navzdol. Rezerviranja na telefon 22-526. Sprememba sobotne operna predstave. V soboto, 10. t- m., bo uprizorila Opera WoIf-Ferrari jevo opero »Štirje grobijani« izven abonmaja in za podeželje. Prvotno napovedana predstava »Manon« zaradi bolezni v ansamblu odpade. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Petek. 9. dec. ob 20: Leskovec: Dva bregova. Abonma LMS II. Sobota, 10. dec. ob 20: Anouilh: Colcmba. Izven. Nedelja, u. dec. ob 15: Leskovec: Dva bregova. Izven, ob 20: Gogolj: Zenliev. izvem. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Mestni dom Sobota, 10. dec., ob 20. G. Sene-čič: »Ljubezen In logaritmi« — veseloigra, premiera, red A. — Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja. 11. dec., ob 15.30: Schiller: »Marija Stuart«, tragedija, gostovanje Mihaele Saričeve — zadinj :č. Ob 20. G. Senečlč: »Ljubezen ln logaritmi«, veseloigra. Izven. V soboto. 10. dec., ob 20. bo premiera Senečičeve veseloigre »Ljubezen ln logaritmi« z Grgu-evičevo. Ravnikarjevo-;in Lombarjem v glavnih vlogah. V nedeljo, u. dec., popoldne ob 15.30 bo zadnja popoldanska uprizoritev Schillerjeve »Marije Stuart«. Prodaja vstopnic od petka dalje, rezerviranje tel. št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Petek. 9. dec. ob 17: Kuret »Obuti maček«. Sobota. 10. dec. ob 17: Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«, ob 20.30: Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Samo za odrasle. Nedelja, u. dec., ob lil. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. ROČNE LUTKE Resljeva c. 28 Nedelja, 11. dec. ob 17: Milčinski: »Tri čudne zgodbe«. Prodaja vstopnic za vse predstave od 10. do 12. ure na upravi Mestnega lutkovnega gledališča. Resljeva c. 28, tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja. U. decembra, ob 1«. Wil-liam Shakespeare: »Othello« (Ja-go — Mayr Metod). Izven in za podeželje. Torek, 13. dec., ob 16. in 20. Wll-liam Shakespeare: »Othello«. — Gostovanje v Sk. Loki. Ob 1«. Jago M.ayr Metod — ob 20. Jago Laci Cigoj. Četrtek. 15. dec., ob 16. Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Red C in izven. Nedelja. 18. dec., ob 16. Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Tzven in za podeželje. Ponedeljek. 19. dec., ob 16. ln ob 20. Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Gostovanje m Tržiču. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 10. dec. ob 19.30: J. B. P. Moličre: »Sola za tene«, komedija v 5 dejanjih <7 slikah). Nedelja. 11. dec. ob 14.30: E. Harrisa: »Molčeča usta«. Drama v treh dejanjih. Prodaja vstopnic na dan predstave od 10. do 12. ure in dve uri pred predstavo. Zveze z vlaki ugodne. ZAHVALE Iskreno se zahvaljujemo, predvsem članom borovniškega Občinskega komiteja ZKS. sekretarju in članom osnovne organizacije ZKS. dalje članom SZDL, ZB NOB, TD Partizan. DKD Svoboda. Pionirskemu odredu. za spremstvo, lepa govora, vence, ganljivo petje mladinskega in pionirskega zbora, kakor tudi vsem ostalim Iz Borovnice in Ljubljane, ki so spremili tovariša ALBINA SMOLE na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena in sorodstvo. Vsem ki so z nami sočustvoval! ln nam lajšali hudo bol ob nenadni izgubi najinega srčno ljubljenega edlnčka JANČKA ■e iskreno zahvaljujemo. Posebna hvale družini Bavdek, MUllerjevl, dr. Podkorltnileu. tov. Žitniku, Janežiču, Potokarjevi. Srčna hvala tudi tov. razredničarki Lučovnik ovi za tolažilne besede predsedniku TVD Partizan, župniku, sošolcem ln sošolkam, pevcem iz Šmarja ter vsem darovalcem cvetja in vencev ln vsem, ki so ga v tolikem gtevilu spremili na njegovi zadnji poti. Srčna hvala. Marjan in Meri ja Mulita. Oroeufl|e, 1. Najlskreneje se zah valj uj erva vsem, ki so najinega ljubega moža in tateka FRANJA DOLINŠEK spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ali na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nema v najtežjih urah življenja. Posebno se zahvaljujeva direktorju in delovnemu kolektivu »Ladjedelnice Pirati«, kolektivu TVS Maišnerk Jaki Forstneriču za poslovilne besede ob odprtem grobu, dijakom in dijakinjam IV. r. gimnazije v Kopru, zdravnikoma dr. Kraševec Janezu in dr. Černič Stanislavu za pomoč ter vsem prijateljem, stanovskim kolegom in znancem. Žalujoča žena Jelka s hčerko Barbaro. V Piranu. 9. XH. 1955. UMBLI Nenadoma je preminil naš dolgoletni in zaslužni član IVAN BAJDA Dragega pokojnika bomo ohranili v nepozabnem sipeminu. Operni orkester v Ljubljani. _ Društvo glasbenikov gled. insimf. orkestrov Slovenije. Sporočamo žalostno vest. da nam je v cvetu mladosti umrl sin in brat IVAN KOPAČ strojni mojster Pogreb dragega pokojnika bo v petek. 9. dec. 1955, ob 16150 url izpred hiše žalosti, Dravlje. Vodnikova 204, na pokopališče v Dravlje. Žalujoči: oče Janez, maiti Roza, bratje: Mirko, Edi in Jože. sestri: Francka. Marija in ostalo sorodstvo. Dravlje, 8. XII. 1955. RAZPISI RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja »Kremenica« Krmelj pri občinskem ljudskem odboru Sevnica razpisuje mesto direktorja in d. podjetja »Kremenica« Krmelj. Pogoji: rudarski inženir z večletno prakso v vodstvu podjetij za izkoriščanje peskolomov ali ekonomist z najmanj 5-letno prakso v vodstvu sličnih podjetij- Nastop službe s 1. januarjem 1956. Ponudbe pošljite komisiji pr! Občinskem ljudskem odboru Sevnica. -R RAZPIS Delavski svet Kmetijskega gospodarstva Dravinjski vrh. Videm pri Ptuju razpisuje naslednja delovna mesta: mesto računovodje; mesto knjigovodje (konttst); mesto blagajnika. Pogoji za sprejem: Ad 1. srednja strokovna izobrazba z dvoletno prakso v vodenju knjigovodskih del gospodarskih organizacij, oz. z nižjo strokovno izobrazbo * najmanj petletno prakso. Ad 2. srednja strokovna izobrazba z najmanj enoletno prakso, oz. nižja strokovna izobrazba z najmanj dveletno prakso. Ad 3. srednja strokovna izobrazba z enoletno prakso, oz. nižja strokovna izobrazba z najmanj dvoletno prakso, lahko tudi za— četnik. Za vsa delovna mesta so plače določene s- tarifnim pravilnikom, oz. po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena. Kandidati za razpisana službena mesta naj vložijo svoje prošnie s kratkim življenjepisom in dosedanji zaposlitvi Delavskemu svetu Kmetijskega gospodarstva Dravinjski vrh najpozneje do 25. decembra 1955. RAZPIS Komisija » volitve ln Imenovanja pri občinskem ljudskem odboru Cerklje razpisuje mesto pravnik* in mesto gradbnega referenta. Pogoji: . ad 1. mesto pravnika: pravna fakulteta z dve leti prakse v upravnih poslih. od 2. mesto gradbenega referenta: dovršena srednja tehniška šola z dve leti prakse z nazivom gradbeni referent. ___ V izjemnem primeru je možen spregled Izobrazbe. Zaposlitev stalna ali honorarna. po dogovoru. Samsko ali družinsko stanovanje bo preskrbljeno. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in življenjepisom dostavite Komisiji za volitve ln imenovanja pri občinskem Muddkem odboru Cerklje na Gorenjskem do 19. 12. 1955. RAZPIS Pravni oddelek pravno ekonomske fakultete UniverK t Ljub-Ij&nd razpisuje po Čl. TU splošnega zaikocva o univerzah____ MESTO ASISTENTA prt katedri za <*edovno pravo, za-želeno je znanj* angleškega ali kakega drugega "FetovnefaJe* ka. Rok. x* pijavo J* 26. oeeem- tar l 1 i._. -•* SPORED ZA PETEK Poročila: 5.95, 8.60, 7.9«, 13.9«, 15.99, 17.00, 19.00 in 22.09. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 5.20 Naš predlog za Vaš jedilnik; 5.25 Reklame: 6.35 Jutranji orkestralni spored; 7.10—7.30 Melodije za razvedrilo: 11.on Radijski koledar: 11.05 Gospodinjski nasveti; 11 15 Od melodije do melodije: 11.45 Cicibanom — dober dan! (Pesmice Dušana Radoviča). 12.00 Skladbe slovenskih avtorjev pojeta Mariborski moški in ženski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 12.30 Kmetijski nasveti: Nekaj o zimskem Jedilniku za kmečke gospodinje: 12.40 Popevke in ritmi; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Odlomki lz znanih oper; 14.25 Zanimivosti iz znanosti In tehnike; 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Igra kvartet Jure Robežnik; 15.30 utrinki iz literature — Polde Oblak: Pesmi; 15.45 Umetne pesmi poje Slovenski oktet (umetniški vodja Janez Bole); 16.00 Modni kotiček; 16.10 Popoldanski simfonični koncert Tommaso Albinond: Koncert za godala, Wilhe!m Friedemann Bach: Koncert za klavir in orkester v c-molu — Aleksander Borodin: Druga simfonija; 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Ljudje med seboj — Dr. Leon Žlebnik: Dvom in kritičnost: 18.15 Dalmatinske narodne pesmi poje in igra grupa Dalmatincev; 18.35 Tečaj francoskega jezika — 12. lekcija; 18.50 Igra trio Milana Stanteta; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Tedenski zu-nanje-političnl pregled; 20.15 Ob 90-letnici skladatelja Jana Slbe-llusa (glasbena oddaja s komentarjem); 21.00 Mednarodna radijska univerza — a) Velike industrije — Louis Charvet: Pomen prevoza — b) Carlos Chagan: Blo-elektrogeneza — V.; 21.20 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana p v Bojana Adamiča; 21.40 Filmske melodije; 22.15—23.00 Oddaja o morju ln pomorščakih; 22.15 do 23.00 UKV program: Moderna plesna glasba; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). MALI OGLASI PISARNIŠKO MOC. perfektno strojepisko, z znanjem vseh administrativnih pisarniških poslov, sprejmemo. Oglasiti se med 7 in 8. uro Naslov v oglasnem oddelku. 22976-1 KUHARICO za vodenje trimesečnega kuharskega tečaja z nastopom 15. decembra 1955. iščemo. Plača po dogovoru. — Ponudbe pošljite Kmetijski zadrugi Tržišče. Dolenjsko. 229o7-l ISCEMO ŠOFERJA D-kategorije za vožnjo z avtobusom. Zglasite se osebno ali pošljite ponudbe na podjetje »Telekomunikacije« — Ljubljana, Fržanj 24. 22958-1 ZA TAKOJŠEN NASTOP sprejmemo tri klarinetiste in tenorista. Zaželeni neporočeni, vojaščine prosti ter Izučeni katerekoli obrti. Služba dn stanovanje preskrbljeni. Ponudbe pošljite na Delavsko godbo »Zarjo«, tovarna usnja, Šoštanj. 22955-1 KOMERCIALIST (upokojenec) želi primerno honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Vesten« v oglasni oddelek. 22935-1 ISCEMO SKLADIŠČNIKA za manjše ročno skladišče. Nastop službe takoj. Ponudbe na Radio servis, Ljubljana. Cankarjeva cesta štev. 3-1. poštni predal štev. 264. 22914-1 TRGOVSKI POSLOVODJA, starejša moč, verziran v vseh stro-hah trgovine, želi menjati delovno mesto z januarjem. Ponudbe pod »Vsestransko verziran« v podružnico Slov. poročevalca Maribor. 22866-1 KVALIFICIRANO KUHARICO s prakso sprejme gostinsko p odlet j e »Daj-Dam«, Cankarjeva ce-sta štev. 4. 2282o-l KOMERCIALJST s praleso išče za-stopstvo za LR Srbijo, Vojvodino in Makedonijo. Dragiša Sur-kovič Beograd. Terazije številka 42. 29898-1 KMETIJSKA ZADRUGA Cerknica ima naprodaj tri elektromotorje. dva nova in enega rabljenega. Elektromotorji so: 7.5 KW. 2,9 KW ln 4 KW. Interesenti naj se javijo pri Kmetijski zadrugi Cerknica. — pismeno ali O6ebno. 22953-4 TRICIKEL, nov, do 150 kg. zelo pripraven za kmetijstvo ali trgovino, ugodno prodam. Delavnica, Tržaška cesta 19. 22994-4 PRODAM nepleskano kuhinjsko opravo. Dravlje. Kamnogoriška štev. 8. 22986-4 BERNARDINCE čistokrvne mladiče. Sest tednov StaTe. ter sedemmesečno nemško ovčarko (rodovnik) prodam. Pismene ponudbe pod »Bernardinec« v ogl. oddelek. 22981-4 POSTELJO z mrežo prodam. Naslov v ogl. oddelku. 22913-4 TRICIKEL in šivalni stroj poceni prodam. — Kopač, Glinška ulica štev. 7. 22907-4 KUHINJSKO OPRAVO, krasno, novo, poceni prodam. Ogled: Pleskar Zaloška cesta 6, poleg Splošne bolnišnice. 22894-4 MOTORNO KOLO 250—350 ccm. dobro ohranjeno, takoj kupim. Pismene ponudbe pod »Mile* v oglasni oddelek. 22960-5 KMETIJSKA ZADRUGA Prekopa kupi motor v dobrem stamju, 250 ccm. — Kupimo ga tudi od osnovnih sredstev. Ponudbe poš-- IJite na Kmet. zadrugo. 22956-5 ZA SOBO pomagam v gospodinjstvu. Pismene ponudbe pod »Dopoldne« v ogl odd. 22987-9 OPREMLJENO SOBO »če mlad intelektualec. Pismene ponudbe pod »Vojvodinec« ▼ oglasni od-deleflc. 'FNSKA srednjih *et. pridna tn poštena, išče eobloo. V dopoldanskih urah pomaga pri gospodinjstvu. Plamene ponudbe pod •UNION«: franc, barvasti film »Rdeče in črno«. L del. Tednik: Picu»:a»e oo 15., 17., 19. in 21. V glavn: vlog:: Danielle Dar-rieux in Gerard Philipe. • KOMUNA«: JUGOSLOVANSKA KINOTEKA predvaja »Festival Buster Keatona«. — Program filmov z znanim ameriškim ko-mtkcsn Buster Keatooom. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. »SLOGA«: amer. film »Sled v luki«. Tednik. Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. Ob 10. matineja istega filma. V gl. vlogi: Richard Kiley. »VIC«: tranc. film »EdvaTd tn Karolina«. Tednik. Predstave ob 16.. 18. in 20. V gl. vlogi: Daniel Geli n. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11. ter od 14. dalje, za matinejo pa od 9. dalje. »SOC A«: premiera franc, barvastega filma »Rdeče in črno«, II. del. Predstave ob 16., 18. in 2«. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje. V soboto bo v kinu UNION ob 22. uri premiera madžarskega barvastega filma »Kvišku glavo«. »SISKA«: nemški film »Osebna tajnica«. V gl. vlogi: Sonja Zie-mann, Rudolf Prack in Paul Horbiger. Režija: Paul Martin. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«: angl. barvasti film »Bankovec za milijon funtov«. V glavni vlogi: Gregory Pečk, Jane Griffiths in Ronald Squt- re. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Vidim mračnega tujca«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. VEVČE: franc, film »Grof Mont* Christo I. del«. DOMŽALE: nemški film »Fanfar* ljubezni«, ob 20. BLED: italijanski film »Na konici meča«. BREŽICE: amer. film »Band.:« Korzike« in FN: 47. NOVO MESTO »KRKA«: francoski barvasti film »Imel sem sedem hčera«. KRANJ »STOR2IC«: amer. barv. film »Bledoličnikov sin«, ob le., 18 in 20. Jutri ob 22. url premiera franc, filma »Ugrabite-lja«. JESFNTCE -PUMO": eci»r. f: m »Gosna Miniver«. ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ-: amer. barv. film »Katica poljubi me«, ob 18. in 20. ____________ SKROMEN USLUŽBENEC išče sobo. prazno ali opremljeno. — Pismene ponudbe pod »Nagrada« v ogl. oddelek. 22920-9 DIJAKINJO — sprejmem v vso oskrbo. Pismene ponudbe pod »Posojilo 10.000« v oglasni odde-tele SP 22899-9 IZGUBIL SEM dne 7. decembra denarnico z dokumenti in Ye^° vsoto denarja na poti po Tržaslci cesti Rimski, Aškerčevi, do poti na Grad tn nazaj do »Drogerije« pred magistratom in nazaj do trgovskega podjetja »Ekonom*. Najditelj naj si denar obdrži, dokumente Pa prosim, vrne v ogl. oddelek SP ali na nastov: Nagode Jože. Hotederšica ste-Vilka 30. 22**M° ELEKTROMOTOR od 5—7 KP .-tu-pim. Pongračič Stjepan. Petr:-janec. Varaždin. 22903-3 VELIKO NAGRADO dobi najditelj avtomobilskega orodja in zračne črpalke. — Sporočite na naslov: Zupanc Jernej. Mestna klavnica, Ljubljana, telefon štev 31.430. 22997-10 POZABIL SEM dne 7. decembra v tramvaiu trojka aktovko z tioU" nogledom. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne za nagrado. Naslov v ogl. odd. 22985-10 ROKAVICO izgubljeno od Tržaške ceste 143 do Vinoceta, vrnite za nagrado na Tržaško cesto štev. 143 . 22908-1° UBOG ŠTUDENT je izgubil v nedeljo očala (kratkovidne) v etuiju od Tivoliia do trolejbusa na Ježico Naslov v ogl. od. 22904-10 PREKLICUJEVA in obžalujeva vse, kar sva storili Emi Serkon. — A. Kokalj in A. Cerkovnik, Tržič, Gorenjsko. 22944-11 INSERENTI! Dvignite naknadno dospele ponudbe: Blondina 22111, Bodočnost 22540, Benz 20459. Bežigrad 21928, Center 22537, CenteT 21481, Center — takoj 21756. Center 21234. Center 22430, Diskretno 22059. Dobro ohranjene 8405-A. Dopoldne 22749, Dogovor 22237, Dobro plačamo Dober zaslužek 21787, Dobra 22734, Dobra gospodinja 21545, Gotovina Gotovina 22876, Gotovina — Ljubljana 22805. Gotovina 2 000.000 Gotovina 22353, Harmonika 40—60.000 Harmonika 21472, Hišnik 22371, Hišnik 21768. Hišnik — takoj 22400. Izobrazba 9196-A, Iskrenost 21320. Inozemski 21832, Iskrenost 21820 Inštruktor 21683. In-štrukcije 20741. Konford 21152. Kvaliteta 21408, Komfortno. Kvalificirana kuharca 21522. Jesen 44 21824, Jesen 44, Kopersko 22445, Kamelija 22824. Kompletna narodna noša 21492, Lepa bodočnost 22546, Ljubjana 22829. Lamco 21677. Lepo 21460 Ljubezniva 22440, Lahko delo, Linolej 22201, Ljubljana 22755, Lep zaslužek 21787. Lep dom, Marljiv upokojenec 21084, Modni salon 22626. Mirna in poštena 22762, Mednarodna špedicija 22600. Malo gospodarstvo. Maneken 21986, Motor 21933. Mlad pes 22260. Mlad pes 22153, Nastop takoj 8605-A, Novo leto 22613, November 21041, Nujno 21876. Nudim sobo 21573, Nujno 22732. Nujno. Odgovor 22666, Opremljena soba 22554. Osamljena 22193 Pisalni stroj 21953. Prijateljstvo' 22504. Pleskar. Pisarniška moč v knjigovodstvu 22764, Pomožni knjigovodja 21984, Poštena 21003, Poštena 22016. Prijeten dom 21730. Poštena in dobra kuharica 22575. Praktik 21004. Petovio 218116, Priseljenec-Amerikanec. Prijeten dom 21730 Po dogovoru. Plačam takoj 20786] Pisarna 21715, Pridna 22271. Poštena 75, Poštena in delavna. Prijazna. Poštena 22419. Po dogovoru 22667 Resen namen 21971, Resno —hitro 22804. Resno 22352, Srečna bodočnost 21303. Stalna, Srečna bodočnost 21308, Samo prvovrsten 21031. Samostojnost 2201*. Selitev plačam 22343, Spretna 2258». Sredina 22554. Solidnost 22307. Soliden 2232. Skromna ln poštena 21450 Samska prazna soba 22678, Skromna 21319. Sposobna 22048, Stružnica 21220, Sposoben 55. Samec 21488. Stanovanje 22434. Srečna bodočnost 22695, Soba 22841, Stalen in honorarni 22764. Skromen 22242 Šivilja 22435 Toodlino. Takoj. 'Takol 22394, Takojšnja zaposlitev 21986. Takol 21348. Takoj 21230 Takol 21486. Takoj 22646. Takojšnje plačilo 21770. Takoj 213U. Takojšnja selitev. Takojšnja mestitev. Trafo 21555. Takoj ljivo. Turbina 21614. Takoj ali---- mladi 22357. Tos. Takoj 21200. Tu-rizem 21143, Tajnost zisi*ur*M 22712 Ugodna zamena 21049. Ugodno 22549, ugodno 19209. Ugodna zamenjava 21530. Uradna list 21952. Ugodno 2224*, Ugoon* orilika 22538. Ugodna prUMca 22553 VIČ 21611, Vestna 22779, Veliko ' zemljišče 22407. Vseljivo -— koj 22438 Vestnost 22856. Z~ litv* 22307. Zaželjena »Uka Značaj 20694 Zadovoljstvo --------- Značaj 20694. Značajna 2126», e*« menjava »18**, Začasno 22676, -2jw4 tlenje zmaguje. Živilska stroka. Ženitev 22511, 2T76*. «095. 8 str. / SLOVENSKI POBOCEVILEC / st. ms - ». decembra 19» Občni zbori sindikalnih podružnic Gospodarstvo, družbeno upravljanje, vzgoja in izobraževanje v središču zanimanja V sredo Je bilo v Mariboru posvetovanje (lanov predsedstva OSS in predsednikov ob£ nskih Sindikalnih svetov, na katerem so -azpravljali v minulih občnih kborih sindikalnih podružnic. Iz poroči udeiuieneev povzamemo nekatere značilnosti: Letošnji občni zbori sindikalnih podružnic so potekali v no. vih pogojih sindikalnega dela, v znamenju tesnejše povezave z občinskimi ljudskimi odbor', z organizacijami SZDL in organi družbenega upravljanja, v duhu smernic III. Kongresa sindikatov. Več ali manj so podružnice uspele vskladiti svoje delu z našim družbenim razvojem :o so naSle svoje pravo mesto. Večji, de! v vseh podružnicah so dobro pripravili letna poročila s poudarkom na vsa vpraSanJa, ki so danes v srediSču pozornosti — gospodarstvo glede na nove gmernice naše ekonomske politike, vprašanja soc alističnega nagrajevanja. družbeno upravljanje, vzgoja članstva, izobraževanje itd. Seveda so velike razlike med zbori v večjih kolektivih, s starejšo delavsko tradicijo in zbori v manjših mladih podjetj li. So pa tudi v tem pogledu izjeme. Tako je poročal odbornik iz Slo-venjega Gradca, da so morali nekajkrat preložit: občni zbor v podružnici bivših uslužbencev OLO, zaradi premajhne udeležbe, čeprav je pričakovati prav od teh članov največ discipline in zavesti. Tudi železničarji in zdravstveni delavci so slabo Izvedi občni zbor. V Lenartu so izvedli občne zbore v 12 podružnicah, le podružnice obrtnih delavcev predstavljajo oviro v delu občinskega sveta. Slednje so u-gotavljali tudi odborniki iz ostalih občin mar bnrskega okraja. Sicer pa so mlada kmetijska gospodarstva. kjer slnd:kalno delo še n;ma globljih korenin, večji-del dobro izvedla občne zbore. Delavci in zadružniki so razpravljali o možnosti za dvig kmetijske proizvodnje, obenem pa grajal! razne pomanjkljivosti v organizaciji očkupne službe, kvaliteto kmetijsk h stredev in podobno. Mnenie. da kmetijske zadrug" n;so bile sposobne zajeti vseh tržnih viškov kmettiskih proizvajalcev, je prišlo povsod do izraza. Slabo je vol'valo na pro. izvalalce tud' deistvo. da so obstajale velike razlike med odkupnimi cenami In med cenami, po katerih so gro-sistl v mestu nato prodajali odkupljeno blago. Občni zbori so opozor il tudi na to, da so kmetijski stroji, ki Jih izdelujejo domače tovarne slabe kvalitete m ni mogoče dobiti zanje potrebne rezervne dele. Sin-dkalne podružnice kmetijskih proizvajalcev so obravnavale še vrsto drugih perečih zadev: stanovanja bivših viničarjev, pomanjkanje strokovnih kadrov in podobno. V izrazto delavskem področju na Teznem, kakor tudi na Taboru. so bili občni zbori sindikalnih podružnic znatno kvalitetne Vš kakor lani. Dobro so sestavili tudi kandidatne tiste za nove upravne odbore, zlasti v tekstilnih podjetjih se Je sestav novih odbornikov izboljšal v korist na Številnejših proizvajalcev — žena. V podružnicah področja Tabor so posvetil1 vso pozornost tudi družbeni prehrani, saj razen v Vigoeni nlmalo nikjer vpeljanih enolončnic ali bifejev. kar Je mogoče urediti že z malo več dobre volje. V Rušah bodo gradili pekarno V Rušah Imajo velike težave s preskrbo kruha. Vsak dan bi ga potrebovali nad 2-eoo kg, toda v zastareli pekarni ga lahko spečejo komaj 800 kg, čeprav delajo v treh Izmenah. Zaradi tega morajo dnvažati kruh celo iz Ma. ribora. kjer so pekarne prav tako že preobremenjene *n s svojimi zastarelimi obrati komaj zmagujejo dnevno potrebo. Tudi sosednja Selnica nima pekarne in Je odvisna od Ruš. Nujno potrebo nove pekarne je občutil zlasti delovni kolektiv Tovarne dušika, k: je dal pobudo za ureditev moderne pekarne. Tudi občinski ljudski odbor sl Je prizadeval za rešitev te pereče zadeve. Najtežavnejše je bilo seveda vprašanje finančnih sredstev. Zdaj pa Je tudi to rešeno. Tovarna dušika Je prispevala 2 milijona din, po potrditvi letnega zaključka pa Je obljubila iz sklada za prosto razpo'aganje še 1.3 milijona. Okrajni llndski odbor bo prispeval 3 mili ione. o-stalo pa bo treba kriti te občinskih proračunskih sredstev. Nova neč. za katero so podrobni načrti že Izdelani In odobreni, bo stala 27 m*lijonov dinarjev. Graditi jo bodo začeli spomladi. •m. V obč ni Maribor — Center Je v 135 podružnicah zelo pester sestav glede na stroke. Čeprav so Imele podružnice lahko največ pomoči — če so Jo iskale — so občni zbori pokazali, da zanje ni bilo zadostnih priprav. Primer podružnice »Turist-hotela«, kjer se upravni odbor vse leto ni sestal. to najbolj zgovorno potrjuje. Tndi konkretnih razprav o novih smernicah v našem gospodarstvu je bilo premalo. Nikjer niso postavili vprašanja odkod podjetjem visoki nadplanski doli čkl In kaj so le-ta ukrenila za znižanje cen. Edino gradbena podjetja so šla na znižanje cen objektom za okoli 135 milijonov dinarjev. V občini Ravne na Koroškem štejejo letošnji občni zbor v železarni med doslej najboljšega v Ravnah. Resno so obravnavali vso protevodnjo, tekali način kako znižati izmeček. Izboljšati oožirnovnmoctne naprave, delovno sigurnost In tudi povezavo z organizacijami Izven tovarne. Vendar so premalo razpravljali o ured:tvl sindikalne orea-nlrarlie. saj Je iz^en nje blizu 40 odst. zaposlenih! Na.tmanj Je nsnel občni zbor sindikalne podružnice v železarni na Muti. kjer se le dosedanje nomanlkljivo delo pollt:č-nih organizacij nedvomno maščevalo jn bo treba temeljito no-nravitl vse z.im n l en o Dejstvo, di so često delilj dobiček In ictoSasno glasoval: na delavskem cvetu za Tv*šeoJe een svolim izdelkom ooererja. de ere pri tem oodletlu *ajdl za očitne slabosti v delavskem eamniforav! lan Ju. K!l»h kritični ocenitvi notekov občnih zborov n: mezeče pre- zreti celotnega nanredVa v delu slnd'Veinlh orearlzacM. čenrav so tu jn tam še razni negativni nnlavl. za katere bodo morale, kot le delal Predsednik OSS tov. Gorinn. pokazat* sTndlkelna nrzan :Zs el * o več oosluha. Tudi orean*zac*Irko utrditev bodo sindikalne podružnice dosegle vsem s stalnim. s1s*een3tt*-n*m delom, v katerega moralo vkilu-č' t i srce članstsrn. V tem nhfleh-| tj bodo morale n od U.l-lr- posvetiti srso pozornost Iz—ollnJeva-n*U letcšn.leee ncntzvndn ejra plana In nrotavJiat' vzroke, ki so vniistale na b—'n itev letošnjih nro*zvndn:h n.alog. Tudi občinski sveti so s svolim delom v glavnem onrasrlčili svoj obsto*. Ugotovitve sindikalnih podružnic na občnih zborih jim bodo najboljše napotilo za nadaljnje delo v korist članstva in vse skupnosti. (jp) MAB1B0B • -Petek, |. decembra Dežurna lekarna: »Planinka« — Glavn. trg 20 * NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15. uri: Brenkova »Najlepda roža« Zaključena predstava za šole. RADIO 5.—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 7.30—7.40 Domač« poročila in objave 7.40—8 Lanek spored igra Malovrhov trlo. 11.— 23 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA ikuliva francoskega pedagoškega tiska je odprta vsak dan do 11 decembra KINO Ptuj: amer. Darvast: rum »Do poslednjega«. Murska Sobota, ital. tlim »Bandit Musolini«. • Izšel Je »Srednješolski list«. Pred dnev; je izšla v Mariboru prva številka novoosnovanega glaala mariborskih dijakov •Srednješolski list«. Potreba po takšni reviji se Je občutila že več let. Res so ponekod zaživeli razni literarni listi, ki pa so vedno predvsem z materialnih vzrokov propadli, skupnega splošnega glasila pa srednješolci doslej niso imeli. »Srednješolski list« bo prinašal novosti iz mladinskega dijaškega življenja, iz dela organizacij LM Slovenije, pripombe in kritike k šolskemu delu, športno čtivo itd. Ena osrednjih nalog revije pa bo vzgoja mladih književnikov, ki bodo v njej objavljali svoja dela. Prva številka Je precej obsežna. Obsega deset strani velikega formata. Uvodni članek je posvečen 10. obletnic! AVNOJ. Na ostalih straneh pa Je med drugim tehten članek o koristnosti javnega ocenjevanja m poročila o političnem, kulturnem n športnem udejstvovanju mladine. V literarnem delu revije so objavljene pesmi in proze. Revija bo verjetno Izhajala vsak mesec. Izid I. št. so o-mogočila razna mariborska pod-Jetja.________________________P. Kaj zakrivi alkohol? 40% vseh nesreč pri delu, 30% vseh duševnih obolenj, 60% vseh duševno zaostalih. 57% vseh prometnih nesreč. 90% nečloveškega ravnanja z otroki zagreše alkoholiki, 17 % kriminala ln 40% spolnih bolezni. Od blizu IZ HIBENEC Za 100 din lahko tudi Vi dobite eno od premi; na ŠP0RTSKI LOTERIJI ZVEZE ŠPORTOV JUGOSLAVIJE FOND DOBITKOV JE 30,000.000 DIN, 126.205 DOBITKOV IN 4 PREMIJE. Žrebanje 18. decembra 1955. — Srečke dobite pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovanske loterije. AGROTEHNIKA, export - import, Ljubljana, Titova c. 29 o b v e i č a vse svoje poslovne prijatelje ln kupce, da zaradi Inventure ne bo izdajalo blaga v skladišču rezervnih delov m Gosposvetski cesti 3 in Titovi cesti 29 od 15. decembra do 31. decembra 1955, v ostalih skladiščih pa od 26. decembra do 31. decembra 1955. Ob tragični nesreči nas Je zapustil Iskreni tovariš JANEZ KOPAČ monter centralne kurjave Pokojnega bomo spremili k zadnjemu počitku dne j. decembra 1955, ob 15.30 izpred hiše žalosti Vodnikova 204. Slava njegovemu spominul Sindikalna podružnica podjetja »INSTALACIJA«, Ljubljana Sporočamo žalostno vest, da nam Je po dolgem trplje-'iu umrl naš dobri mož. zlati očka, brat. stric in svak ROBERT ANT0SIEWICZ steklarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 9. decem-ra 1955. ob 15. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. 2alujoči: žena Karlinca, hčerkica Verica, sinček Robi, orata Edi in Franci z družinama, sestre Mici, Julka z družino in Lija ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. Domžale, Arkansas - USA, New York. Sporočamo žalostno vest, da nas je iičnadoraa zapustil naš dobri sodelavec JANEZ K0PAC monter centralne kurjave Na njegovi zadnji poti ga bomo spreinlli dne 9. decembra, ob 15.30 od doma. Vodnikova 204, na pokopališče i Dravljah. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! Upravni odbor In delavski svet podjetja »INSTALACIJA«, Ljubljana, Kamniška ul. Nenadoma je preminil naš predragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak IVAN BAJDA upokojeni član ppernega orkestra SNG Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 10. decembra 1955, ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana, Kranj, Maribor, Radovljica, Jesenice, Postojna, Mežica, Michelstadt, Trst, 7. decembra 1955. 2alujoči: žena Marija, sin Herman z ženo in vnuki, brat Rudolf z ženo in sinom ln ostalo sorodstvo. Sindikalna podružnica S.at.nske-ga podjetja v Radencih šteje okrog 270 delavcev ln nameščencev. Ima dober ženski pevski zbor. k. je vključen v tamkajšnjo Svobodo, pri kateri se udejstvujejo člani tudi v igralski družini Na nedavnem občnem zboru Je poudaril zastopnik občinskega ljudskega odbora da sindikalna podružnica premalo skrbi za ideološko izobra; ževanje članov s predavan*: in podobnim Podružnica Je priredila za člane več izletov, in sicer na FHtvička Jezera, v Zagreb, na Bled in na Pohorje — Člani so se se udeležili tudi raznih proslav v okoliških krajih. Ob koncu novembra so imeli v vseh razredih osnovne šole rodi-tellske sestanke Starši ki so lahko prisostvovali pouku so se zelo zanimali za učne uspehe svojih otrok Bili so zelo navdušen* za novo obliko sestankov, saj so lahko videli praktično delo učitelja in učenca v šoli. kar Jim bo pri domačem delu z otroki v veliko pomoč Najboljše le uspe’ rodi teljski sestanek v I razredu Ika Budarskl oddelek muzefa y Ravnah Pred kratkim so v Ravnah na Koroškem odprli rudarski oddelek v Delavskem muzeju. Prt ureditvi oddelka so z veliko prizadevnostjo sodelovali Jože Pratneker, Ivan Jelenko Ivan Horvat. Ferdo Samar In rudarji Anton Kompan. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a««* ■ ■ ■ Opekarna Loče pri Polj- ■ ■ čanah kupi ali sprejme ■ ■ kot prenos osnovnih sred- ■ S stev ELEKTROMOTOR ■ S 380 V, 45 do 50 kW z S S 700—1000 o/min., z od-go- 5 ■ varjajočim zaganjačem ■ ■ ali brez njega. — Po- ■ ■ nudbe na gornji naslov. ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■ Nenadoma nas Je zapustil brat, stric m svak v 47. letu starosti JOŽE KAVECIC nameščenec Pogreb bo iz Petrove mrliške veže v petek, 9. decembra ob 13.30 uri. Žalujoči brat Ivan. sestra Marija in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Ježica, 8. Xn. 1955. Odvetniška zbornica v Ljubljani naznanja, da je dne 8. decembra 1955 umrl dr. VLADISLAV PEGAN odvetnik v pokoju Iskrenega tovariša in uglednega pravnika ohranimo v trajnem spominu. Izvršilni odbor. Dotrpeia Je naša dobra mama MARIJA KOVAČ. TOj. POCEK trgovka Pokopali Jo bomo v petek, dne 9. t. m. ob pol 4. uri popoldne v Dobu. V Dobu. dne 7. XII. 1955. Žalujoči Kovačevi Umrl je naš član Robert Antosiewicz Dobrega tovariša ln zvestega člana bomo ohranili v lepem spominu. članstvo, uprava in delovni kolektiv ONPZ »Galis« Ljubljana. Sporočamo žalostno vest, da je dne 7. XII. 1955, po dolgotrajni bolezni umrl naš tovariš ROBERT ANT0SIEWICZ steklarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob 15. uri na Zalah. Prostovoljno gasilno društvo Spodnja Šiška Franc Gruber ui Ivan Rezar Po besedah cLrektorja tehničnega muzeja v Ljubljani Franja Ba&a Je razstava polna preglednost: smo trnost; in podrobne znanstvene razčlenjenosti k; odlikuje vsako de:o v služb, znanost- :n. prosvete Muzej na Ravnah i* prerasel okvir kraja in b; bilo p.av. da tt ga okrajni ljudski odbor v Mariboru vključil med svoje proračunske ustanove Rudairskj oddelejc tehničnega muzeja na Ravnah je zelo okusno in strokovno urejen. Prikazuje razvoj mežiškega rudnika, razvoj vrtanja od primitivnih začetkov do današnjega sodobnega jamski transport tzdelke rudnika razno orodje in svetilke, shemo modernizacije izvoza jame. flotacije ln topilnice, talilno peč. star laboratorij. številne fotografije, model mežiškega rudnika, epleme-njevanje rude. bogato zbirko mineralov številne stare dokumente o ustanovitvi in delu rudnika ter razne druge podrobnosti o delu mežiških rudarjev. K. M. IZ VITANJE Kovinarji v Vitanju pri Slovenskih Konjicah so pred kratkim že izpolnili svoj letošnji plan. Za letošnje leto so imeli v programu izdelavo 354 ton kovinskih izdelkov in odlitkov kar so v celoti izpolnili. Okrog tn četrtine izdelkov odpade na kovinske predmete (lopate, motike, sekire itd.), ostalo pa na odldtke. Predčasno izpolnitev letnega plana Je vsekakor omogočilo nemoteno obratovanje tovarne, kar pa je v preteklosti večkrat onemogočalo pomanjkanje vode. V tovarni vedno bolj pazijo na izkoriščanje su rov in. kvaliteto izdelkov, delovno disciplino ln storilnost dela. Posebno pri zadnjem so dosegli v zadnjih letih lep napredek. Medtem, ko je odpadlo pred vojno na posameznika povprečno po eno tono izdelkov na leto. Je odpadlo letos v ena-jstth mesecih le malo manj kakor tri tone. Računajo, da bedo do konca leta izdelali vsega do 400 ton izdelkov. L. V. IZ SLOV. KONJIC Krajevni odbor ZB v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah Je pred kratkim odkril spomenik padlemu komandantu 23. brigade Milenku Kneževiču. Ta komandant edinice XIV. divizije je padal v bližini Draže vasi kakih štirinajst dni pred osvoboditvijo Odkritja se Je udeležilo lepo število ljudi in nekateri. borci iz enote pokojnega Kneževiča. Predstavniki množičnih organizacij in drugi so položili k spomeniku več vencev. Pri svečanosti je sodeloval tudi konjiški pevski zbor * Na področju konliškega sindikalnega sveta so pred kratkim končali z občnimi zbori sindikalnih podružnic Na zborih so pre- gledali delo v preteklem letu ter izvolili nove odbore in razm delegate. Občnih zborov so se udeleževali tud ljudski poslane ter predstavnik: občinskega ljudske- ga odbora :n raznih političnih organizacij. pogrešal: pa so zastopnike republiškega odbora L. V. Iz RpaSke kotline Kiže, da bo mladina lz Apaške kotline dobro izkoristila zimske mesece. V Apačah n Stogovcih so se že začeli kmetijsko gospodarski tečaji in zdravstveni tečaji za žensko mladino. Polog tega so v Stogovcih žene zadruž-nice organizirale še tečaj za ročna dela. Krajevni odbor v Stogovcih j* preo kratkim razpravi <1 o pro računu za leto 1956 o razn h gospodarskih zadevah Koristio bi b‘io. da b; očistili m poglobili jarke, ker neočiščen; često povzročalo poplave PoDravl bi morali tudi cesto v Grabe, ki je v Izredno slabem stanju. Letos je b!a v ADašk* do!*nt zeio dobra sadna let*na Zal moramo ugotoviti, da kmetovalci r.e posvečalo dovolj skrbi negi sadnega drevia Nekater sadovnia-kl so že zastarel*, zato jih bo treba pomlad*ti, poleg *eea gnoji sadno drevje le malo-kaiter* sadjar, škropljenj" pa Je ob:čajno zelo površno Obe kmetijski zadrugi, v Apačah in Stogovcih. bosta moral: posvet*t; dv gu cad*a--st--*a več skrbi. Z*msk* meseci bodo za razna predavanja lahko zelo prikladni. Partizan v Apačah 1e med na1- požrtvovairiejšimi v gomlersd-genski obč*n1. Ima že leno ure-ieno letno telovad šče zač"! na Je graditi tud: lastno telovadni- co. Ker društvo samo nima dovoli d"nam h sredstev, so mu že priskočili na pomoč tudi drugi. Glpelle Trgrme f»s»IpfriO-bilov v M^nboru SlndiJcalna podružnica TAM« Je ponovno zače.a zdaj ati tovarniški list z naslovom »Skozi TAM«. Časopis izhaja enkrat na mesec, dob: pa ga vsak član kolektiva brezplačno. Urejen je zelo pestro in obravnava tekoče zadeve tovarne: izvršitev proiz- vodnega plana, tehnično in finančno po&lovamje td. Za odpravo raznih nepravdnih izrazov v dokumentaciji služi rubrika »jezikovni pogovori". Prav tako se v listu odraža kuftuma dejavnost DPD »Svobod®« Tezno ter športno delo društva »Kovinar«. Kori