PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 30 (12.662)
Trst, četrtek, 5. februarja 19i
| TRST
O' "O >
O -?• O •'
~. KS
1
9
S
S
S
1
u
r-:
h*:
Z
'r-S
5
'P 559 linije)
1
5723
%
f
l
—
O
Papež proti akcijam, ki bi lahko sprožile nevarno verižno reakcijo
Pred Libanonom že 27 vojnih ladij Iran in Sirija svarita Washington
Bela hiša zanika načrt o vojaškem napadu, ima pa že pripravljene cilje
VVASHINGTON Med Ciprom in Libanonom je že 27 ameriških vojnih ladij, ki jim gre Prišteti neznano število podmornic. Letalonosilkama N imitz in Kennedy ter nosilki helikopterjev Saipan, ki so 50 milj pred libanonsko obalo z 19 drugimi bojnimi ladjami, se je pridružila sinoči še nosilka helikopterjev Inchon s štirimi spremnimi ladjami. Glasnik Bele hiše trdi, da morajo ZDA ščititi svoje strateške interese pa tudi braniti bližnjevzhodne prijatelje, kar ne pomeni, da imajo v načrtu vojaški poseg za osvoboditev talcev, ki so jih zajeli proiranski šiitski skrajneži. Neki funkcionar je dal razumeti, da se utegne Vi. brodbvje umakniti, če ne bodo ugrabitelji ubili nobenega talca, iz tega pa izhaja, da bi bila v nasprotnem primeru potrebna uporaba sile.
Islamska sveta vojna je zagrozila z umorom treh Američanov in ameriškega državljana indijskega porekla, če ne bodo Izraelci izpustili do 9. februarja vseh 400 arabskih jetnikov, ki so v ječi zaradi atentatov (podobna grožnja je prišla iz vrst sorodne Islamske vojne za osvoboditev Palestine). V Tel Avivu so ultimat zavrnili s pripombo, da VVashington ni Izraela zaprosil za sodelovanje, da pa bodo morebitno prošnjo pozorno proučili. Od tod domneva o skupnem ameriš-ko-izraelskem napadu, stanje pripravljenosti med libanonskimi muslimani in opomin Sirije Ameriki, naj miruje, češ da bi njen vojaški poseg izzval vojno v Libanonu in jo raztegnil na ves Bližnji vzhod. Vodja Amalovih šiitov Beri in druzovski voditelj Džumblat pa menita, da bi bil ameriški
napad usoden talcem. Wall Street Journal piše, da so ZDA že izbrale vsaj dva vojaška cilja v Libanonu: kasarno Abdulah v Dolini Bekaa, ki je zibelka libanonskih fundamentalistov in kjer naj bi bilo poleg pristašev Božje stranke tudi okrog 1.000 iranskih stražarjev revolucije, ter bejrutsko jetnišnico, v kateri je bilo zaprtih svojčas več ameriških talcev. V Dolini Bekaa naj bi bili tudi talci z anglikanskim posrednikom Terryjem Wai-tom vred. New York Times gre še dlje: napadli naj bi tudi »teroristična vežbališča« v Siriji, Libiji, Iranu in seveda Libanonu.
Predsednik iranske vlade Musavi je opomnil ZDA, da »milijarda muslimanov v svetu« ne bo ostala križem rok, ko bi napadle Iran ali kakšno drugo državo ob Perzijskem zalivu, papež VVojti-la pa je posvaril pred akcijami, ki bi povzročile nevarno verižno reakcijo. V sklop diplomatskih pobud za preprečitev česa hujšega v tem delu sveta sodi tudi obisk libanonskega državnega poglavarja Amina Džemajela v Jordaniji. Kralj Husein mu je zajamčil podporo v prizadevanjih za dosego narodne in teritorialne enotnosti, suverenosti in neodvisnosti Libanona. Džemajel ga je zaprosil tudi za posredovanje pri Siriji, da pride do zbližanja med njo in Libanonom (Džemajel obišče tudi Francijo in nekaj drugih držav članic EGS). Istočasno je ameriški zakladni minister Baker zagotovil Saudski Arabiji, da ne bodo ZDA več dobavljale orožja Iranu in da bodo ostale nevtralne glede zalivske vojne.
Na ameriških letalonosilkah neumorno nadaljujejo z rutinskimi poleti	(Telefoto AP)
V zvezi	S
o
Sit
socialisti pri Spiniju
RIM — Potek parlamentarnega postopka o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je bil v središču pozornosti včerajšnjega rimskega obiska delegacije slovenskih socialistov iz Furlanije-Julijske krajine. Zastopstvo slovenske komponente PSI, v katerem so bili Igor Tuta, Jože Cej in Viljem Černo, se je srečalo s podtajnikom za notranje zadeve Spinijem, ki v imenu vlade sledi razpravi v senatni komisiji za ustavna vprašanja ter s senatorjem Garibaldijem, ki vodi posebni delovni odbor o našem zaščitnem normativu.
Sestanka na sedežu socialistične direkcije, ki se je končal pozno sinoči, so se udeležili tudi poslanec De Carli, senator Castiglione, ki sodeluje pri delu Garibaldijevega odbora, deželni podtajnik Pittoni, deželni odbornik Carbone ter vodilni predstavniki pokrajinskih tajništev PSI iz Trsta, Gorice in Vidma. Na srečanju so med drugim podrobno ocenili delo Garibaldijevega odbora in vsebinsko plat dosedanje razprave ter se domenili za vrsto konkretnih pobud, ki imajo za cilj pospešitev parlamentarnega postopka.
(S. T.)
Dosledno izvajati osimske sporazume
LJUBLJANA — Dobrih enajst let po podpisu osimskih sporazumov in sklenitvi dogovorov o raznolikih oblikah sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo lahko ugotovimo, da so bila številna vprašanja rešena, da pa so nekateri bistveni problemi še zmerom odprti. Na terenu so obeležili celovito jugoslovansko-italijansko državno mejo, odprta sta bila nova mednarodna mejna cestna prehoda, nekaj pa so jih prekategorizirali, noveliran je bil videmski sporazum in sklenjeni dogovor o skupni obrambi pred točo ter o priznanju visokošolskih diplom in strokovnih nazivov, pa še sporazum o ribolovu v Tržaškem zalivu, ki naj bi ga po večletnih zapletih letos tudi ratificirali.
Tako so naglasili v razpravi o poročilu glede uresničevanja določil osimskega sporazuma člani slovenskega komiteja za mednarodno sodelovanje in dodali, da gre za sporazum, ki utrjuje odnose z Italijo kot enim najbolj pomembnih gospodarskih partnerjev, ki jim odpira pot v Zahodno Evropo, za kar se
zadnje čase vse bolj zavzemajo. Zato so tudi poudarili, da si je treba prizadevati za uresničitev še preostalih določil sporazuma, kot so (naloga italijanske strani) zakonska ureditev položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, povrnitev kulturnih dobrin in arhivskega gradiva, izgradnja proste industrijske cone (jugoslovanska obveznost) in gradnja cestnih povezav med državama.
Razpravljalni so poudarili, da je treba tako v Sloveniji kot v drugih republikah vztrajati pri doslednem izpolnjevanju vseh obvez, ki izhajajo iz osimskega sporazuma. Nagla uresničitev njegovih določil bi namreč prinesla Jugoslaviji (a tudi Italiji) izrazite gospodarske in še druge koristi, istočasno pa bi prispevala k nadaljnji okrepitvi sicer vzornih odnosov med državama. V tem okviru odigrava pomembno vlogo tudi delovna skupnost Alpe-Jadran, katere delovanje so na skupščini še prav posebno pohvalili.
Pogovori delegacije skupščine SFRJ s parlamentarci v Rimu
Zavzetost za krepitev sodelovanja in za globalno zaščito Slovencev
SANDOR TENCE
RIM — Odprti problemi in trenutne težave v dvostranskih odnosih med Rimom in Beogradom so bili v središču pozornosti včerajšnjih srečanj delegacije jugoslovanske zvezne skupščine, ki se mudi na večdnevnem uradnem obisku v Italiji. Gre za prvi stik na visoki ravni po znanem tragičnem incidentu v Tržaškem zalivu, ki je čez noč ohladil zelo dobre odnose med državama ter celo postavil na kocko nekatera bistvena načela meddržavnega sodelovanja. Do tega obiska bi moralo priti že sredi lanskega decembra, zaradi incidenta na morju pa so ga v zadnjem trenutku sporazumno odložili.
Jugoslovansko delegacijo, ki jo vodi predsednik zunanjepolitičnega odbora skupščine SFRJ Mijat Sukovič, je v jutranjih urah sprejela predsednica poslanske zbornice Nil-de Jotti, ki se je z gosti zadržala v prisrčnem razgovoru. Na srečanju je tekla beseda o mednarodni situaciji in seveda o dvostranskih odnosih med državama, ki so dobri, imajo pa še preveč senčnih plati, predvsem na področju gospodarske kooperacije. Bolj konkretni pa so bili pogovori s predsednikom zunanjepolitične komisije poslanske zbornice Giorgi-om La Malfo, ki je uradni gostitelj delegacije in z načelniki političnih skupin v tem telesu, ki so pokazali veliko zanimanje za jugoslovansko stvarnost. Predsednik La Malfa in Sukovič sta po srečanju priredila tudi tiskovno konferenco.
Kolikor smo lahko izvedeli, so v palači Montecitorio imeli glavno besedo jugoslovanski predstavniki, ki so italijanskim kolegom skušali kar se da podrobno in odkrito prikazati zapleteno situacijo v domovini, začenši s hudimi težavami gospodarske narave. Podčrtali so zelo važno vlogo Evropske gospodarske skupnosti ter ob tem postavili v ospredje prepričanje, da bo Italija tudi vnaprej, kot doslej, kazala zanimanje in občutljivost do Jugoslavije. La Malfa se je posebej zaustavil pri položaju v sredozemskem prostoru ter ponovil znano Craxijevo in Andreottijevo zamisel za ustanovitev neke vrste koordinacijskega telesa med vsemi mediteranskimi državami. Obe strani sta se vsekakor strinjali, da je treba medparlamentarne odnose med državama na vseh ravneh okrepiti, seveda ne v konkurenci s političnimi odnosi med vladama, ampak vzporedno z njimi.
Delegaciji sta nato na široko obravnavali tematike bilateralnega sodelovanja, začenši z gospodarskimi odnosi, ki kljub dobri volji obeh strani in določenim pozitivnim premikom doživljajo še splošno stagnacijo. V tem okviru je tekla beseda o nujnosti pospeševanja skupnih naložb, o jugoslovanskem sodelovanju pri evropskem znanstvenem projektu »Eureka«, o izvajanju osimskega sporazuma ter o sodelovanju med južnimi deželami obeh držav. Glede Osima je jugoslovanska stran napovedala, da bo v tem letu stekla gradnja avtocestnih povezav, o katerih je izrecno govor v mednarodni listini.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Akcijski program vlade o aidsu
RIM — Teleprinterji so včeraj nasuli ničkoliko gradiva o aidsu, in naša dolžnost je, da ga bralcem posredujemo. Ne samo zaradi informacije, ampak predvsem zato, da bodo vedeli, kako nastane okužba in kako naj se branijo pred njo. Preventiva je danes geslo in o njej je poslanska komisija za zdravstvo včeraj sprejela resolucijo s poglavitnimi napotki.
Torej, poznavanje bolezni, preventiva, prilagajanje struktur in usposabljanje zdravstvenega osebja, to je zdaj in tukaj poglavitna naloga države in odgovornih državljanov, Ne moremo zato pritegniti ministru za zdravstvo Donatu Cattinu, da »bolezen dobi, kdor jo išče«. Tudi številni člani komisije se niso strinjali z njegovo »osebno dezinformacijsko gonjo o aidsu«.
Akcijsko politiko za takojšnjo rabo so člani komisije sestavili na podlagi sedmih ločenih (strankarskih) resolucij in jo odobrili z glasovi večine in komunistov, medtem ko so se neodvisni levičarji in radikalci vzdržali.
Aids se naglo širi po svetu in v Italiji, je zapisano v resoluciji, in je zato nujno pognati mehanizem
in sprejeti vzgojne, zdravstvene in preventive ukrepe. Državljani so potrebni spolne vzgoje, zlasti še mladi in pripadniki rizičnih skupin. Potrebno je usposobiti strukture za zdravljenje v bolnišnicah in doma, pri tem pa zajamčiti tajnost. Natisnili bodo informacijsko gradivo, pripravljeno ločeno za dežele, občine, KZE, šole, združenja, vojsko in zapore.
Resolucija določa, da mora vlada v treh mesecih predložiti parlamentu celovit akcijski program, primerno podprt s stroški, da bo parlament sproti preverjal njegovo izvajanje in sprejemal ustrezne ukrepe.
Ob tem se pojavlja izzivalno vprašanje: se bodo spet pojavile javne hiše? Mnenja so deljena, velika večina je proti, toda izmed vseh je zadel žebljiček na glavico ravno Giovanni Berlinguer, ki je izjavil, da »bodo poskušali aids izkoristiti za povratek v srednji vek« in da bi »zamisel o javnih hišah zavrnila večina Italijanov«.
Sociolog Alberoni govori o povratku k monoga-miji in zvestobi, o odpravi tretjega spola in podobnem, toda drugi sociolog, Aymone, se ne strinja z
njim, ker »aids ne bo spremenil spolnega obnašanja«, kot ga ni sifilis v Parizu. Celo kralj se je zavestno odločil zanj, samo da je imel odnos s svojo kurtizano.
»Pravkar sem se vrnil iz Brazilije, kjer se promiskuiteta nadaljuje brez strahu«, navaja prof. Russo, direktor višje šole za psihoterapijo, in dodaja, »da so samomori zaradi aidsa samo posledica kolektivne psihoze«. Russo pravi, da zunanji kolektivni pojavi vplivajo na duševno nestanovitne osebe. To se je dogajalo tudi pri nastopu kuge, kolere, tbc in se zdaj dogaja z rakom. Bolnemu za rakom ne povedo resnice, da bi ga ne pripravili do nesmiselnih odločitev, toda po najnovejših psiholoških naukih je bolezen mogoče odpraviti, kot jo je mogoče dobiti, če si prepričan, da jo imaš.
Znana psihologinja Elisabetta Leslie Leonelli tuli »proti spolni fobiji, ki ni bila nikoli premagana in se zdaj samo vrača«. Malo govorimo o mamilih in več o spolu, ker takšen pogovor res škandalizira, toda tudi draži. »Kdor pa napravi samomor, seveda, tega je življenje prestrašilo«.
SP v Crans Montani
Zurbriggnu zlato Tombi (It.) bron
CRANS MONTANA — Švicar Pirmin Zurbriggen je na najboljši način proslavil svoj 24. rojstni dan. Švicarski as je namreč včeraj na svetovnem prvenstvu v Crans Montani osvojil zlato kolajno v veleslalomu.
Na drugo mesto se je uvrstil Luksemburžan Marc Girardelli, tretji pa je bil -Italijan Alberto Tomba, ki je tako prislužil Italiji prvo kolajno na tem svetovnem prvenstvu.
Najboljši od Jugoslovanov je bil Rok Petrovič, ki se je uvrstil na 12. mesto.
SP se bo danes nadaljevalo z ženskim veleslalomom, v katerem bi lahko jugoslovanska smučarka Mateja Svet zopet ugodno presenetila.
NA 10. STRANI
• Zavzetost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
S srečanja z načelniki poslanskih skupin pa velja omeniti zanimiv poseg demokristjana Sartija, ki je poudaril, da bosta morali državi prej ali slej spet vzeti v pretres vprašanje načrtovane mešane industrijske cone, »ki na Krasu seveda ni več izvedljiva, lahko pa se razmisli o alternativnih lokacijah«.
Jugoslovani so tako včeraj, kot prvi dan, dosledno spomnili italijanske sogovornike tudi na nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji in se zavzeli za pospešitev parlamentarnega postopka o globalni zaščiti.
Danes bo delegacija iz Beograda gost senata, jutri pa se bo sestala z ministrom Andreottijem.
■ GENOVA Državno pravdništvo iz Genove je poslalo dva sodna poziva šefu »kompanije« genovskih pristaniških delavcev Paridu Batiniju in njegovemu namestniku Matteu Fusaru, v katerih ju obtožujejo prekinitve javnih storitev. Boj genovskih pristaniš-čnikov bi torej lahko imel svoj sodni epilog.
Medtem pa ladjarji in drugi operaterji že grozijo, da bodo bojkotirali pristanišče, dokler ne bo zagotovljena operativna »nemotenost«.
V Kongresu so demokrati že začeli boj za SALT 2 in proti vesoljskemu ščitu
NEW YORK — Ameriški svet za nacionalno varnost je predvčerajšnjim pod vodstvom predsednika Reagana razpravljal o datumu namestitve takoime-novanih vesoljskih obrambnih orožij v zemeljsko orbito. Sklep o tem sicer ni znan, vendar nekateri dobro obveščeni komentatorji sodijo, da bi ZDA utegnile prvo fazo vesoljske strateške obrambe začeti nameščati že v naslednjih dveh letih.
Kot je po zasedanju izjavil državni sekretar Shultz, sklep o tem verjetno še ne bo sprejet letos, nekateri privrženci čimprejšnje namestitve teh orožij pa izjavljajo, »da so ohrabreni s sklepi sestanka«.
Ameriški obrambni sekretar Weinberger je v zadnjem času od predsednika Reagana že nekajkrat javno zahteval, naj čimprej sprejme sklep o začetku nameščanja teh orožij češ, da so dosedanje znanstvene raziskave potrdile, da je prvo fazo tega projekta že mogoče izdelati. Po drugi strani pa Shultz stalno opozarja, da bi nameščanje omenjenih orožij pokopalo vse možnosti za dosego novega razorožitvenega sporazuma s SZ.
Izid tega spora znotraj Reaganove administracije, ki se vleče že nekaj let ni znan, brez dvoma pa bo bistveno vplival na potek razorožitvenih pogajanj med obema velikima silama v Ženevi. Predsednik Reagan se zaenkrat javno še ni postavil ne na eno
ne na drugo stran, čeprav stalno poudarja, da bodo ZDA nadaljevale z razvijanjem teh futurističnih orožij. K odlaganju tega sklepa so brez dvoma prispevala tudi opozorila, na primer bivšega predsednika Ni-xona ali državnega sekretarja Kissingerja, da lahko predsednika Reagana iz sedanje najhujše krize izvleče samo nov razorožitveni sporazum s SZ.
Zaradi te nerazrešene dileme tudi stališča ameriške delegacije na pogajanjih v Ženevi niso povsem jasna. Ameriški predstavnik na pogajanjih v Ženevi Max Kampelman, je na primer kljub nasprotovanju Pentagona nedavno pristal na ustanovitev skupne sovjetsko-ameriške komisije, ki bo poskušala odgovoriti na vprašanje, katere vrste orožij je dovoljeno razvijati, testirati in nameščati v skladu s sporazumi SALT 2. Predstavniki Pentagona na primer zagovarjajo takoimenovano »široko razlago«, ki naj bi dovoljevala razvoj takšnih orožij, stale department pa se nagiba k takoimenovani »ozki razlagi«, ki prepoveduje nameščanje teh orožij v zemeljsko orbito.
Kot izjavljajo funkcionarji Pentagona »super tajne« raziskave vesoljskih orožij napredujejo hitreje kot so pričakovali, zato je čas, da bi ZDA pristopile k razvoju prve faze tega projekta, le-ta naj bi obsegal namestitev posebnih raket zemlja zrak, ki naj bi
prestregale nasprotnikove rakete, ter namestitev posebne vesoljske postaje, v kateri bi bili nameščeni senzorji za odkrivanje nasprotnikovih raket in posebni laserski topovi.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma demokrat Fascelli je poslal Reaganu pismo z zahtevo, naj ne odstopi od SALT 2 brez posvetovanja s Kongresom, skupina kongresnikov pa je začela postopek za sprejem zakona, ki bo administracijo obvezoval, da še naprej spoštuje SALT 2. Demokrati napovedujejo, da bodo v primeru, če se bo administracija odločila za razvoj in namestitev teh orožij, Kongres ukinil vsa sredstva, ki jih je administracija v letošnjem proračunu namenila za razvoj teh orožij. Za raziskave naj bi letos v.ZDA porabili nekaj manj kot 6 milijard dolarjev.
Razprava o teh vprašanjih utegne v naslednjih tednih pripeljati do novega obračunavanja med predsednikom in Kongresom, ki utegne še bolj oslabiti Reaganovo administracijo. Toda dejstvo, da so prav v trenutku ko so v Beli hiši razpravljali o tem vprašanju v Nevadi izvedli prvo ameriško podzemeljsko jedrsko eksplozijo v letošnjem letu, dokazuje, da bodo takoimenovani »pentagonski jastrebi« na vsak način poskušali uresničiti svojo zamisel.
UROŠ LIPUŠČEK
Val polemik po objavi kongresnega dokumenta socialistične stranke
RIM — Kongresni dokument socialistične stranke je ponovno izzval polemike, ki so se v prejšnjih dneh že nekoliko utišale. Obenem je ta dokument zopet razburkal odnose med socialisti in komunisti, o katerih je že kazalo, da so po kongresu KPI v Firencah na poti k manjši konfliktualnosti. Do kritik je prišlo tudi znotraj same socialistične stranke. Giacomo Mancini in Francesco De Martino, oba bivša tajnika, sta negativno ocenila kongresni dokument. Mancini je v pismu strankinemu vodstvu napisal, da bi glasoval proti, ko bi sodeloval na seji, kajti dokument po njegovem mnenju ne vsebuje nobene politične analize ter popolnoma pozablja na stanje v stranki sami, kjer že dolgo časa ni nikakršne razprave. »Po izvolitvi Craxija za tajnika v Veroni z aplavzom, bo prišlo v Riminiju do njegovega kronanja,« je pikro dejal Mancini. Tudi De Martino je izrazil nesoglasje, ko je dejal, da že dolgo časa ne sodeluje pri sejah vodstva, »ne zaradi nemarnosti, ampak ker sem ugotovil, da je popolnoma odveč vsakršno kritično mnenje v organih, kjer je soglasje edino pravilo«.
V vrstah drugih strank so kritike namenjene predvsem predlogom o reformi inštitucij z uvedbo predsedniškega sistema in z izločitvijo manjših strank iz parlamenta. Član tajništva KPI Tortorella je tako ugotovil, da so predsedniške republike v krizi tudi tam, kjer so osnovane na dolgoletni tradiciji, kot na primer v ZDA. Augusto Barbera je to mnenje dopolnil z ugotovitvijo, da imajo vsi predlogi o reformah predvolilni priokus.
Nič manj ostra niso bila stališča krščanske demokracije. Strankin podtajnik Bodrato je dejal, da nihče ne more graditi reforme inštitucij po svoji podobi in dodal, da je Craxijev govor označeval izrazit egocentrizem. Zelo oster je bil tudi Forlani, ki je mnenja, da je Craxijeva linija usmerjena istočasno v tri smeri: soočanje in spopad s KPI, konfliktualnost in srečanje s KD, prijateljstvo do laikov in do desnice z namenom, da jim odvzame nekaj glasov. V perspektivi volitev so te tri usmeritve razumljive, vendar bo treba ugotoviti, kako je mogoče taka stališča uskladiti z resnim sodelovanjem v vladi v zadnjem letu zakonodajne dobe. Drugi podtajnik, Scotti, pa je dejal, da so socialisti odkrili reformizem in kot vsakdo, ki nekaj odkrije, mislijo, da so ga iznašli. Scotti dodaja, da so predlogi o reformi inštitucij prikupni za fantazijo in bodo vžgali razpravo.
Republikanci seveda nasprotujejo reformi inštitucij in poudarjajo, da so pripravljeni na sodelovanje s socialisti na ravni popolne enakopravnosti. Povsem nepričakovano se je proti neposrednim volitvam predsednika republike je izrazil tudi socialdemokratski tajnik Nicolazzi, ki se je včeraj na čelu svoje stranke sestal s Craxijem in drugimi socialističnimi voditelji, na sestanku pa so govorili o medsebojnem sodelovanju in o možnosti predložitve skupnih kandidatnih list na političnih volitvah.
G. R.
Spadolini skuša utišati polemiko o padlih v Lvovu
RIM Italijansko zunanje ministrstvo je končno postalo previdnejše glede sovjetskih trditev o pokolu italijanskih vojakov leta 1943 v Lvovu. Minister Spadolini je včeraj skušal utišati polemike z izjavo, da ni njegov resor nikoli zagovarjal stališča »o kričeči zgodovinski napaki«, še več, sovjetski pristop je bil konstruktiven in pošten. Odločno je obsodil vse tiste, ki razpihujejo polemike, saj je prepričan, da bodo z ustanovitvijo preiskovalne komisije prišli vsej zadevi do dna. Pred leti naj bi SZ ovirala italijanska poizvedovanja, po Spadolinije-vem mnenju pa bo sedaj Gorbačov omogočil Italijanom nemoteno delo.
Obrambni minister je priznal, da italijanska vojska nima zanesljivih arhivov o dogajanjih po 8. septembru 1943, tudi on je razvil tezo, da so bili padli v Lvovu italijanski vojaki, ki so
jih nacisti zajeli v Grčiji in na Balkanu.
Ob teh spravljivih izjavah, pa se že oglašajo taki, ki skušajo zvaliti odgovornost za pokol na Sovjetsko zvezo. Ti celo trdijo, da padli sploh niso Italijani temveč Poljaki, ki so jih enka-vedejevci likvidirali pred nacistično zasedbo Lvova. Ponovno smo priča poskusom, da bi bila za vse gorje vzhodne Ironte kriva predvsem Stalinova tajna policija.
Preiskovalna komisija se torej nahaja pred nehvaležno nalogo, saj bo morala ob preverjanju lvovskih dogodkov v bistvu razrešiti tudi vprašanje, kam so izginili tisoči vojakov, ker so nacisti po podatkih rdečega križa zajeli več kot 550 tisoč italijanskih vojakov. Vsekakor pa je ZRN obljubila, da bo dala na razpolago svoje arhive.

LETITE Z NAMI PO DOMOVINI IN PO SVETU
Hitro in točno!
adria airvvavs
LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA
Prodaja vozovnic:
—	UFFICIO CENTRALE VIAGGI, Trst - Trg Unita dMtalia 6
—	ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana - Kuzmičeva 7 - 061/313336
—	in vse turistične agencije v Sloveniji
Od četrtka do četrtka
52 četrtkov in še kaj
__ STANISLAV RENKO _
Jutri, 6. februarja, bo minilo točno eno leto od tega prvega tedenskega zapisovanja. Skupno torej 52 tednov in 52 zapisov. - Kakšni so bili ? Naj se izrečejo bralci. Zagotovo pa so živeli samo po en dan kot vsi podobni v vseh dnevnikih na svetu, kot tisti obvodni sinjekrili metulji, ki jim pravi-nto »kačji pastirji«. Ni pa razlogov, da se - takšni ali podobni - ne bi nadaljevali. Seveda vedno ob upoštevanju znanega Cankarjevega mnenja o narodu, ki ne vrne klofute in njegovega upanja, ki ga je izrekel v svojem zadnjem tržaškem predavanju pred 69 leti v Ulici Madonnina št. 16. In tudi z Iskreno željo, povedati bralcem tiste Kosovelovske »lepe, dobre besede, svetle besede, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu,- toda moja beseda je trpka in molčeča, grenka, kakor je brinova jagoda na Krasu...« Mnogo bolj važna od te malo pomembne obletnice pa sta bila v prejšnjem tednu vsaj dva dogodka.
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je sporočil, da so »s 1. februarjem letos izčrpana vsa sredstva in da ni več možnosti za nadaljnje normalno delo«, kot smo brali na prvi strani našega dnevnika v nedeljo 1. t. m. V isti številki pa je bila objavljena hkrati tudi izjava uglednega člana vlade (socialističnega podtajnika za zunanje zadeve, ki se udeležuje sej Garibaldijevega senatorskega ožjega odbora za uzakonitev globalne zaščite), da milijarde, ki jih določa odobreni finančni zakon za Slovence v Italiji, »ne smejo ostati še dalje v hladilniku«. Zares bi bilo več kot nerazumljivo, če ne bi parlament na zahtevo SSG »po kratkem postopku izdvojil finančni položaj ustanove, za kar že obstaja zakonsko finančno kritje«. Sicer pa je znano, da je zakonski predlog za SSG slovenska senatorka predložila - brez uspeha - že v prvi zakonodajni dobi, potem ko je bila izvoljena v juniju leta 1976, in sicer v februarju leta 1977. V šestih členih tega predloga je bil predviden denarni prispevek z začetkom 1. januarja 1977.
O drugem dogodku - razlaščevalni zavrnitvi v tržaškem občinskem svetu ugovorov proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici izven raziskovalnega območja - pa ni bilo dneva, da naš dnevnik ne bi obširno poročal. Zato se ta zapis omejuje samo na nekaj bolj obrobnih, a zato nič manj značilnih pripomb.
Kot vedno ob takih primerih, tudi tokrat večinski italijanski del javnosti v Deželi in Državi ni bil obveščen o tehtnih razlogih ugovorov proti lokaciji. Med temi so seveda predvsem tisti, ki jih je na openskem sestanku z goričkim nobelovcem prof. Rubbio na kratko naštel predsednik SKGZ, ki je poudaril:
»V povojni dobi je bilo razlaščenih na Tržaškem in na Goriškem 2.500 hektarjev po večini plodne zemlje... V zvezi z odškodninami imamo prav z Raziskovalnim območjem neprijetne izkušnje. Naš takratni pristanek na to območje smo pogojevali z zahtevo, da se bo ta ustanova zavzela za izpolnitev nekaterih pogojev, kot so izdelava razvojnega načrta za kmetijstvo v tržaški pokrajini, revizija načrtov za ljudske gradnje, pravica slovenskega
jezika in drugo. Doslej ni bilo od tega storjenega še nič.«
Kaj je na ta oster očitek odgovoril začasni komisar, ki je na sestanku sedel na desni strani našega predsednika in ki je bil glavni obljubar? Odgovor na to vprašanje vsebuje petkov črni sklep večine občinskega tržaškega sveta.
Druga pripomba zadeva razpravljanje o sinhrotronu v dolgih zadnjih šestih letih, ko v prvih mesecih leta 1981 - kot je moč ugotoviti iz tedanjega tržaškega tiska - ni bilo nobenega dvoma, da mora biti lokacija na Raziskovalnem območju pri Banih. Kdor se hoče o tem prepričati, naj poleg Primorskega dnevnika bere še »II Pic-colo« od 15. januarja 1981, »II Meridiana« od 22. januarja 1981, »Gospodarstvo« od 30. januarja 1981 in tudi brošuro »Rapporto sulla guarta legislatu-ra della Regione Friuli-Venezia Giu-lia 1978/1983«. Vsi, na čelu s še tedanjim predsednikom konzorcija mednarodnega centra v Miramaru in univ. profesorjem za teoretično fizika ter z vsemi tremi tržaškimi parlamentarci (KD in KPI), so se zavzemali v Rimu in v Trstu za Bane. Pri tem so se celo sklicevali na nobelovca Castlerja (kot je poročal »II Piccolo«), ker je sedanji nobelovec postal to šele pozneje. Niti na brezkončnih občinskih sejah, niti na drugih prav takih sestankih ni bilo nikoli obrazloženo, zakaj so lokacijo prenesli na še nerazlašče-no območje T 8. Sicer pa je razlašče-valna strast dovolj očitna, razlogi zanjo pa so seveda v popolni harmoniji z osimskimi načeli o največjem možnem varstvu slovenske skupnosti v Italiji.
Z učinkovitimi besedami je razloge obrazložil na petkovi nočni seji občinski svetovalec Tržaškega gibanja. Zagovornike razlaščanja je namreč zaman vprašal, zakaj zahtevajo kar 45 hektarjev, ko pa (sicer še ne pripravljeni) načrti izkazujejo potrebo le po dveh ali največ po osmih hektarjih.
Končno še pripomba glede tiste, na tako klavrn način izglasovane resolucije svetovalca in odbornika Slovenske skupnosti (z anconske univerze), ki omenja tudi našo globalno zaščito, rasolucije, ki gre »tamalemu« tako zelo na živce. In ki zanjo demokrščan-ski svetovalci skupaj z melonarskimi niso hoteli glasovati. Že 2. februarja leta 1973 in 19. februarja leta 1974 je namreč tržaški občinski svet izglasoval z vsemi glasovi, razen fašističnih, dve hvalevredni resoluciji o globalni zaščiti. Za obe so torej takrat glasovali tudi demokristjani (melonarji so se rodili namreč šele po Osimu, oziroma zaradi njega). Zakaj so se prejšnji petek premislili?.
Kdor je petkovo žalostno sejo spremljal v sejni dvorani ali pa po openskem radijskem oddajniku, si je moral še prav posebno zapomniti poseg slovenskega svetovalca Stojana Spetiča:
»Z grenkobo v srcu jemljem besedo...« »... sem za harmonijo...«.
Nato pa polemično s socialističnim mogočnikom, podžupanom melonar-skega lilodalmatinskega župana in letalskega komandanta:
»Ljudje ne bodo vedno ponujali še levega lica, potem ko so jih udarili po desnem ...«
Številne prireditve na celotnem slovenskem prostoru
Dan slovenske kulture: sinoči v Celovcu, prihodnji teden v Špetru
CELOVEC, ČEDAD — 8. februar smo Slovenci proglasili za svoj kulturni praznik. Torej dan, ko je umrl naš največji slovenski pesnik France Prešeren. S tem se ne spominjamo le smrti velikega genija, ampak tudi dejstva, da smo Slovenci prav s Prešernom stopili v vrste velikih kulturnih narodov.
V teh dneh se tako vrstijo na celotnem slovenskem prostoru številne prireditve in proslave, na katerih Slovenci izpričujemo svojo zahtevo, da hočemo živeti na svoji zemlji in da hočemo sami krojiti svojo usodo.
Na Koroškem je Slovenska prosvetna zveza Prešernovo proslavo sprejela v svoj letni kulturni program in se tako vključila v praznovanje vseslovenskega kulturnega praznika. Letos sta na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku že drugič skupno vabili obe slovenski kulturni organizaciji — Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Prireditev je bila
sinoči v velikem javnem studiu koroškega radia, spored pa je bil posvečen 400-letnici smrti Primoža
Stojan Zafred v Hrpeljah
HRPELJE — Krajevna skupnost Hrpelje in tukajšnje novoustanovljeno kulturno društvo vabita na otvoritev razstave grafik Stojana Zafreda z bogatim kulturnim programom. Slovenski kulturni praznik bodo proslavili v nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri v Zadružnem domu v Hrpeljah.
V kulturnem programu bo poleg sežanskih mladih pesnikov Alda Žerjala, Davida Terčona, Maje Razboršek in Magde Svetine sodeloval tudi kitarist Igor Starc iz Trsta.
Olga Knez Stojkovič
Trubarja. Tako je prišla do izraza naklonjenost velikemu reformatorju in človeku, ki je tiskal prvo slovensko knjigo.
Kot slavnostni govornik je nastopil dvorni svetnik dr. Pavle Zablat-nik, ki je ob tej priložnosti orisal pomen Trubarjevega mesta v slovenski kulturi. Znani slovenski gledališki in filmski igralec Polde Bibič (v filmu Heretik je nastopal tudi v vlogi Trubarja) je izvedel recital Trubarjevih besedil, medtem ko je MePZ Jakob Petelin Gallus pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza zapel nekaj pesmi slovenskih protestantov.
Dan slovenske kulture bodo praznovali tudi v Benečiji; priredili ga bodo 13. t. m. v Špetru: dve sta pobudi, ki jih za ta dan pripravljajo Študijski center Nediža in druge organizacije s podporo špetrske občine: v Beneški galeriji bodo odprli razstavo slovenskega kiparja Negovana Nemca, v občinski dvorani pa bo imel svoj koncert pianist Andrea Rudi.
Furlanija
Julijska
krajina
\
DEŽELNA USTANOVA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA
Smučanje na CIMA CORSO Dl AMPEZZO
Žičnice obratujejo vsak dan od 9.00 do 16.00
SEDLO CHIANZUTAN VERZEGNIS
Tri vlečnice, 4 proge, smučarski teki, smučarska šola, organizacija tekmovanj in tečajev.
Bližina snega -prihranek pri bencinu
Valcellina
Claut
Cimolais
ZA SMUČANJE
Matajur
Zadruga za upravljanje žičnic 1320 n.v., 44 km iz Vidma Odprto od prvega snega do 31. marca vsako soboto, nedeljo in praznik.
Smučarski tedni od 8. 2. do 16. 3. Popusti za otroke do 12 let in skupine FISI.
Smučanje pred hišnimi vrati.
Zgornja Karnija Valdaner Paularo in Timau
ZA SMUČARSKE TEKE
Karnijski Dolomiti
Sauris
. .. tvoja smučišča .. . 1250-1500 SAURIS Dl SOTTO Tel. (0433) 86000
VAL PESARINA
Pradibosco Prato Carnico
Za smučarske teke Izredna zimovanja za skupine.
Ovčja vas
Smučarske naprave delujejo od decembra do konca marca Odlične snežne razmere za tek in smuko Okrepčevalnice
NEVEJSKO SEDLO
120-210 cm snega
V JULIJSKIH ALPAH
Piancavallo
1300-2000
■ PREDPRODAJA SMUČARSKIH KART V DOLINI
DNEVNA V SOBOTO ............ 15.000-16.000 lir
DNEVNA OB PRAZNIKU ......... 19.000-20.000 lir
PROSTA SMUKA V SONCU IN SNEGU
■	SMUČANJE NA URO
PONEDELJEK - PETEK ... .......... 3.500 lir na uro
SOBOTA .......................... 4.000 lir na uro
PRAZNIKI ........................ 5.000 lir na uro
■	SKRAJŠANA DNEVNA 5 UR
PRODAJA NA PIANCAVALLU
OB NEDELJAH ..................... 19.000-20.000 lir
■	SEZONSKA OD 1. JANUARJA ZNIŽANA ZA 30% ■
Uprava postaje Ravascletto - Tel. (0433) 66033 — 66035
Informacije: SEDEŽNICA 0434/655126 - 655258
za tvoje bele zimske dneve
isopra
FORNI Dl SOTTO
AVTONOMNA TURISTIČNA USTANOVA ZA TRBIŽ IN NEVEJSKO SEDLO
TRBIŽ
RABELJ
51.
in dri tržaški proces 19'
Vzdušje v dvorani je postajalo vsak dan bolj razgreto. Med publiko je bilo slišati sovražne vzklike in grožnje za »ekzemplaričen obračun« s tako zagrizenimi sovražniki, kar je bilo tudi resnično.
Simona Kosa iz Ruta pri Krakovem so med drugim obtoževali, da je bil vodja »teroristične skupine« v Rutu. Bil je s pripadniki te skupine usposobljen za uporabo vžigalnih sredstev in eksploziva, prinesenega iz Jugoslavije. Ivančiču naj bi izročili eksploziv za izvedbo atentata pri Trbižu. Bil je povezovalni člen med Zelenom in drugimi pripadniki TIGR na tej strani meje. Večkrat je spremljal Zelena pri ilegalnih prehodih čez mejo. Prenašal je in razširjal slovensko iredentistično gradivo. Čez mejo je prinesel radijsko oddajno postajo, ki sta jo prevzela Ivo Sosič in Milan Starc. Prek njega naj bi Ivančič pošiljal Kravanji vojaške podatke, ki so se nanašali na utrjevalna dela vzdolž meje.
Federik Brovč iz Koritnice je pripadal Kosovi skupini. Udeležil se je sestankov, na katere je ilegalno odhajal čez mejo v Jugoslavijo. Bil je povezan z Zelenom in Kravanjo. Prizadevno je sodeloval pri prenosu orožja in eksploziva na italijansko ozemlje. Razpečeval je slovenski narodni ilegalni tisk.
Srečko Rejec se je udeležil raznih sestankov onstran državne meje, kamor je ilegalno odhajal. Sodeloval je pri prenosu orožja in streliva v Italijo. Širil je slovenski narodni ilegalni tisk.
Ludvik Prezelj iz Ruta je pristopil k tajni organizaciji. Tudi on se je udeležil sestankov v Jugoslaviji z narodnimi političnimi emigranti. Od junija 1940 je večkrat prejel od Kravanje orožje, ki ga je prenesel na svoje ozemeljsko območje. Razširjal je ilegalni narodni protifašistični tisk.
Franc Bizajl je pripadal Kosovi skupini. Udeležil se je sestankov onstran državne meje, kamor je odšel ilegalno. Spomladi leta 1940 je prejel od političnih emigrantov razno orožje, strelivo in eksplozivni material. Vse to je prenesel na italijansko ozemlje.
O Francu Kavsu iz Čezsoče pri Bovcu navajamo kratek povzetek iz razsodbe, saj gre pri tem za dogodke posebne važnosti. Takole so zapisali: »Ugotovljeno je bilo, da je bil vodja teroristične skupine iz Čezsoče pri Bovcu. Njegova teroristična dejavnost se je začela leta 1931. Tedaj je naročil požig osnovne šole v Bovcu kot represalijo proti razsodbi tega sodišča zoper teroriste iz Trsta (obsojence prvega tržaškega procesa v septembru leta 1930, op. pisca).
Od tedaj dalje je bil vedno v stiku s teroristoma Zelenom in Kravanjem. Ilegalno je odhajal v Jugoslavijo. Omogočil je zveze med njimi in drugimi pripadniki same organizacije. Pomagal je pri prenosu orožja, streliva in narodnega protifašističnega tiska. Prav tako je sodeloval pri vsaki teroristični pobudi. Ob Mussolinijevem obisku v Kobaridu leta 1938 je pripravljal dinamitni atentat nanj, ki pa ni bil izvršen. To pa zaradi vzrokov, ki niso bili odvisni od njegove volje. Saj so ga takrat, ko si je nameščal na telo eksplozivni pas, ki bi v obsegu 15 metrov povzročil pokol, presenetili svojci. Le-ti so se energično uprli njegovemu odhodu,
navzoč naj bi namreč bil na fašističnem shodu z Mussolinijevo udeležbo (na kobariškem trgu, op. pisca). Grozili so mu, da bodo celo poklicali v pomoč druge ljudi, če ne bo opustil svojega namena.
Dinamitni material, potreben za izvedbo atentata, mu je priskrbel Kravanja, ki ga je pretihotapil iz Jugoslavije.
Leta 1938 se je udeležil shoda SOKOLA. Bil je pobudnik za razpečevanje protifašističnih letakov. V zvezi z jugoslovansko obveščevalno službo je posredoval vojaške podatke o sedežih poveljstva italijanske vojske in o nje-mem številu ter razporeditvi v Julijski krajini. I114) Glede neizvršenega atentata na Benita Mussolinija je Kavs povedal piscu, da tega ni storil iz bojazni, da bi povzročil pokol med šolskimi otroki, ki so bili razporejeni v špalirju na kobariškem trgu. Eksploziv je bil tako močan, da bi lahko imel tragične posledice med otroki.
Ivana Ivančiča so obtoževali, da je bil nad 10 let vključen v tajno organizacijo. Navodila je prejemal od Kavsa. Leta 1931 je skupaj s Kravanjo zažgal osnovno šolo v Bovcu. Nato je po Kavsovem nasvetu (v bojazni, da bi ga ne odkrili) emigriral v Jugoslavijo. Po vrnitvi iz Jugoslavije je proti koncu leta 1931 odslužil vojaški rok. Udeležil se je tudi vojne v Etiopiji. Leta 1940 je ponovno navezal stike z Zelenom in Kravanjo v Jugoslaviji, kamor je odlšel ilegalno. O njiju je prejel navodila, naj izvede vrsto atentatov. Prevzel je tudi nalogo^da bo zbiral vojaške vohunske podatke. Leopold Čopi iz Čezsoče je bil član Kavsove skupine. Udeležil se je raznih sestankov s političnimi emigranti, s katerimi se je srečeval v bližini državne meje. Ivančiču je priskrbel eksplozivni material. Izvedel je nekaj trosilnih akcij s protifašističnimi letaki. Leta 1940 ga je Kavs uporabil zaradi povezave Zelena z Ivančičem. Slednjemu je tudi posredoval podatke vojaškega značaja.
(114) Glej opomba št. 110
Mnenje CGIL ob zaključku dolgih pogajanj
Sporazum za preosnovo Starega pristanišča in Trajanskega nabrežja
Občinski izvedenci so jo tokrat s svojimi predvidevanji polomili
Slovenski otroški vrtec v Lonjerju od včeraj zaprt zaradi preurejanja
Po dolgih pogajanjih, ki so lansko leto sprožila tudi obširno razpravo v Deželi, je v torek končno prišlo do soglasnega sporazuma med strankami, Občino, pristaniško ustanovo EAPT in Deželo, s katerim poverjajo družbi Bo-nifiche SpA (ki spada pod upravo Ital-stat-IRI) nalogo za preosnovo tržaškega Starega pristanišča in Trajanskega nabrežja. Sindikat CGIL je v tem duhu izdal tiskovno sporočilo, v katerem pozitivno ocenjuje izid pogajanj.
Obnova Starega pristanišča bo brez dvoma pripomogla h gospodarski rasti mesta in seveda pristaniške dejavnosti. V tem kontekstu pa bo moralo priti tudi do nediskriminirane zaposlitve vseh delavcev, tako ustanove EAPT kot osebja Enotne pristaniške družbe. V tiskovnem sporočilu CGIL je nadalje rečeno, da je to edini način, ki bo lahko v bodoče prispeval k uspešnosti te nenadomestljive strukture, k njeni kompetenčnosti ter zadostil novim načrtom o blagovnem prometu preko Trsta.
Načrt o preosnovi tržaškega pristanišča vsebuje tudi splošno posodobitev notranjih struktur, v tem okviru pa je treba še podrobneje proučiti olajšanje carinskih operacij in povezave z zaledjem. CGIL meni, da bi v ta namen lahko črpali finančna sredstva iz sklada za Trst, v kolikor bo sredstva za vsa večja dela, 1,6 milijarde lir, prispevala družba IRI. Kar zadeva dejavnost Enotne pristaniške družbe, pa CGIL meni, da je njena prisotnost v celotnem dogajanju determinantna in obenem predlaga, da bi pod njeno pristojnost prešla notranja organizacija dela v pristanišču. Poleg usklajevanja dela bi morala poskrbeti tudi za profesionalno ovrednotenje delovnih skupin, ustanavljanje novih služb in možnosti za boljše splošne delovne pogoje. V zvezi z obnavljanjem notranjih pristaniških struktur gre na prvem mestu omeniti ureditev novih terminalov na Trajanskem nabrežju in raz-
širitev Sedmega pomola. Da bi se vsi omenjeni načrti čimprej uresničili, pa CGIL poziva pristaniške delavce vseh kategorij, da aktivno sodelujejo pri vsaki nadaljnji pobudi sindikalnih organizacij.
»Prenoviti Trst« v klubu Rosselli
Klub Rosselli prireja danes javno razpravo na temo »Prenoviti Trst«. Prireditev se bo začela ob 17. uri v prostorih hotela Savoia Excelsior. Njeni pobudniki nameravajo sprožiti razpravo o urbanistični preureditvi Trsta, še posebej pa Starega mesta, Starega pristanišča in območja bivše umobolnice pri Sv. Ivanu.
Na večeru bodo sodelovali številni strokovnjaki in predstavniki krajevnih oblasti.
V slovenskem otroškem vrtcu v Lonjerju včeraj ni bilo pouka. Otroci so ostali doma, ker so v vrtcu v teku popravila električne napeljave. Vrtec bo zaprt predvidoma do nedelje, šele v petek, po ponovnem tehničnem pregledu, pa bodo starši izvedeli, ali bodo prihodnji teden lahko spet pripeljali otroke v vrtec.
Tržaška občina je odredila popravila električne napeljave v vrtcu, da bi tako zadostila novim varnostnim in protipožarnim predpisom. Konec preteklega tedna je oddelek odborništva za šolstvo pri tržaški občini seznanil svetoivansko didaktično ravnateljico o začetku del. Funkcionarka oddelka je takrat zagotovila, da bo vrtec, kljub popravilom, lahko deloval. Delavci naj bi namreč izmenično popravljali po en prostor v prvem nadstropju poslopja v Lonjerju, otroci pa bi se tačas lahko igrali in učili v drugih prostorih (vrtec
razpolaga z igralnico, učilnico, jedilnico in slačilnico).
Preteklo soboto so se dela začela. Prenovitev električne napeljave je bila res potrebna, saj je bila napeljava že dotrajana. Popravila pa niso potekala tako, kot so občinski tehniki predvideli. Zaradi del so bili prostori v prvem nadstropju prašni, iz zidov so nevarno štrlele električne žice. Vzgojiteljice so o tem obvestile didaktično ravnateljstvo in tudi zdravstvena delavka, ki je v torek obiskala vrtec, je bila mnenja, da je takšno stanje za otroke nevzdržno. Ko so starši v torek popoldne prišli po otroke, so dobili obvestilo o začasnem zaprtju vrtca do konca tedna.
O vsej zadevi smo se včeraj pozanimali pri tržaškem občinskem odborniku za šolstvo Neriu Tomizzi. Dejal nam je, da so izvedenci sprva res
predvideli, da popravilo električne napeljave v šolskem poslopju ne bi smelo okrniti pouka. Po dodatnem ogledu pa so uvideli, da taka rešitev ni mogoča. Zato je bilo nujno potrebno vrtec začasno zapreti.
Včeraj je imel sicer italijanski vrtec še pouk (italijanska sekcija ima svoje prostore v pritličju), danes pa bodo tudi italijanski otroci ostali doma. Delavci bodo namreč začeli s popravilom napeljave v kuhinji (le-ta je v pritličju). Ta popravila so zahtevnejša od popravil v drugih prostorih, zaradi česar bi se lahko zavlekla za nekaj dni. To-mizza je napovedal za konec tedna nov izvid tehnikov oddelka za javna dela. Šele po tem izvidu bo mogoče točneje določiti, kdaj bo lonjerski vrtec spet odprl svoja vrata malčkom. Na vprašanje, zakaj niso dela stekla že med božičnimi in novoletnimi počitnicami (na ta način bi otrokom in staršem prihranili sedanje težave), je odbornik odgovoril, da so ta dela v pristojnosti odborništva za javna dela, ki pa je moralo v tem času poskrbeti za popravila in preureditve tudi na številnih drugih šolah in vrtcih v občini.
Začasno zaprtje lonjerskega slovenskega vrtca je povzročilo staršem 16 otrok, ki ta vrtec obiskujejo, nemajhne težave. Na vrat na nos so morali poskrbeti za varstvo svojih malčkov. Nekatere družine so "aktivirale" dedke in babice; za družine, ki ne morejo računati na takšno oporo in pomoč, in v katerih sta oče in mati zaposlena, je bilo težje dobiti primerno rešitev. Starši so sicer mnenja, da bi se lahko takim težavam izognili. Na primer z začasno preselitvijo vrtca v prostore osnovne šole na Katinari, kot se je to dogodilo med preurejanjem lonjerskega vrtca pred nekaj leti. A kaj, ko so občinski izvedenci tokrat predvideli, da bi lahko popravila in pouk v vrtcu potekali vštric...
Obvestilo za udeležence ljubljanskega sejma
Odobreni sejemski kontingenti Alpe-Adria
Ob zaključku ljubljanskega sejma Alpe-Adria dobijo pristojne jugoslovanske in italijanske oblasti vsako leto posebne izredne kontingente, kar prireditev dejansko gospodarsko ovrednoti. Na žalost je prišlo v zadnjih dveh letih do velikih zamud in tako je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino komaj pred nedavnim odobrilo skupen kontingent za sejme iz leta 1985 in 1986. Vladni komisariat v Trstu je razposlal posebna navodila in pojasnila o tem, kaj morajo storiti izvozniki, da bi si pridobili pravico dostopa do kon-tingetov. Krajevne oblasti zahtevajo od nastopajočih tehtna dokazila, da je bil prosilec dejansko prisoten na sejmu in da je sklenil vsaj orientacijske sporazume. Rok za predložitev prošenj je bil določen za 7. februar, prav te dni pa je vladni komisariat — na željo Gospodarske zbornice Hrvaške — podaljšal rok do konca meseca.
Ministrstvo za zunanjo trgovino je odobrilo zgornjo mejo kontingentov za sejma iz leta 1985 in 1986 skupaj, in sicer nekaj več kot 47 milijard lir v vsako smer. Jasno je, da bodo imeli predpravico do kontingentov tisti izvozniki, ki so sodelovali na obeh prireditvah.
Te dni so se razširile govorice, da je bil dejansko odobren kontingent za letošnjo izvedbo sejma, ki bo od 23. do 28. marca. Gospodarstvenike, ki so morda prejeli tiskovno sporočilo, obveščamo, da je vest napačna, saj se sejemski kontingenti odobravajo, kot rečeno, vsako leto nekaj mesecev po zaključku prireditve. Slovensko deželno gospodarsko združenje pripravlja za svoje člane tudi letos skupni razstavni prostor, ki je bil že rezerviran. Dobrodošli bodo vsekakor predlogi, kako bi našo udeležbo popestrili in prikazali slovensko zunanjetrgovinsko dejavnost v Italiji v njeni celoti, (zk)
Na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku v Trstu
Krožek »Istria« predstavil svojo dejavnost
'A
Krožek istrsko-beneške kulture »Istria« stopa v šesto leto delovanja z dokaj ambicioznimi načrti. Program delovanja za leto 1987 predvideva več kot deset predavanj in diskusijskih srečanj, pet raziskav in posvetov, tri knjižne izdaje, natečaj in razstavo. Vse te pobude je vodstvo krožka predstavilo včeraj na tiskovni konferenci, ki je bila v Časnikarskem krožku v Trstu.
»Naš krožek deluje od svoje ustanovitve leta 1982 v treh temeljnih smereh: preučuje istrsko-beneško kulturo, spodbuja soočanje istrske z drugimi kulturami na Tržaškem in podpira kulturne izmenjave med Istro in tržaško pokrajino.« Tako je začel svoj poseg na tiskovni konferenci predsednik Giorgio Depangher, ki je nato strnjeno prikazal lansko delovanje krožka ter predstavil letošnje. Nekoliko podrobneje bi obnovili drugi del njegovega posega, saj smo obračun lanske sezone krožka »Istria« podali konec januarja, ko so se njegovi člani zbrali na petem občnem zboru.
V okviru konferenčne dejavnosti namerava krožek prirediti dva niza štirih predavanj na temi »Istrani v Trstu na prehodu od 19. v 20. stoletje« in »Izseljevanje Istranov štirideset let po njegovem začetku«. Uvod v prvi niz predavanj je bila okrogla miza, za katero so se lanskega decembra zbrali Gianni GiuricinClginio Moncalvo, Li-vio Pesante in Stelio Spadaro. Tedaj je prišla do izraza potreba, da bi doprinos Istranov k razvoju Trsta na prelomu stoletja natančneje preučili, in sicer po posameznih področjih, od lite-rarno-umetniškega do gospodarskega. »S temi diskusijskimi srečanji nameravamo pokazati, da se istrska prisotnost v Trstu ni pričela pred nekaj desetletji,« je pojasnil Depangher.
Seveda pa so Istrani množično prišli na Tržaško po drugi svetovni vojni, ko je Istra bila priključena Jugoslaviji. »Gre za dogodke, ki še vedno predstavljajo odprte rane,« je povedal predsednik krožka. »Toda mi se jih nameravamo lotiti z znanstvenim pristopom in prav zato bodo na naših srečanjih poleg pričevalcev spregovorili predsvsem zgodovinarji.« V okviru konferenčne dejavnosti so predvidene še predstavitve zbornikov »Atti«, ki jih izdaja Raziskovalni center iz Rovinja, in publikacij o istrsko-beneški kulturi ter srečanja z mladimi razumniki iz Istre.
Poglejmo zdaj, katere raziskave in znanstvene posvete načrtuje krožek v tem letu. V sodelovanju z Miljsko občino bo oktobra priredil posvet z naslovom »Istrska ljudstva in kulture medsebojni vplivi in izmenjave«. Gre
za nadaljevanje študijske dejavnosti krožka na področju istrsko-beneške kulture, pri kateri sodeluje vse širši krog raziskovalcev z obeh strani meje. Drugi sklop raziskav zadeva zgodovino, kulturo in tradicijo ribolova na zahodni istrski obali. Z njimi se ukvarja predvsem Marino Vocci, ki je podpredsednik krožka. V sodelovanju z Devinsko-nabrežinsko občino ima krožek v načrtu vrsto študijskih srečanj, na katerih naj bi prišlo do soočenja med istrskimi in slovenskimi ljudskimi običaji. Nadalje se krožek zavzema za nekakšen popis Istranov po svetu. To pobudo bi morala podpreti Dežela, izvedli pa naj bi jo v sodelovanju z Združenjem istrskih skupnosti. »Šlo bi za prvi primer sodelovanja našega krožka z združenjem, od katerega se sicer z ideološkega in političnega vidika dokaj razlikujemo,« je podčrtal Depangher. V okviru raziskovalne dejavnosti, ki jo krožek načrtuje za to leto, moramo omeniti še študijo o liku in delu istrskega duhovnika Edoarda Marzarija.
Krožek je v preteklih letih izdal tri publikacije, prav toliko pa jih namera-
va v šestem letu svojega delovanja. V knjižni obliki želi objaviti zbornike posvetov o Giuseppini Martinuzzi, Edoardu Marzariju in Fulviu Tomizzi. Poleg tega namerava prirediti natečaj za višje srednje šole, na katerem bi nagradili najboljše izdelke o doprinosu Istranov k razvoju Trsta na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Predvidena je naposled še razstava o istrskem kmečkem orodju, ki bi jo morali prirediti še v lanski sezoni.
Krožek »Istria« stopa torej v šesto leto delovanja z res bogatim programom. Že bežen pregled načrtovanih pobud pove, da namerava še naprej iskati dialog v tako rekoč vse smeri, kar vsekakor ni lahko, je pa hvalevredno.
■ Občina Dolina je razpisala javni natečaj za tri delovna mesta postrežni-ce-snažilke. Rok za vložitev prošenj zapade 13. februarja 1987. Interesenti dobijo vse informacije na sedežu CGIL (urad za brezposelne) v Ul. Pon-dares 8 vsak ponedeljek in torek med 16. in 19. uro in vsako sredo od 9. do 12. ure.
Protestna telegrama Zveze trgovcev - UC
Narašča zaskrbljenost spričo stavke carinskih uslužbencev
Spričo zaostritve stavkovnih akcij uslužbencev tržaške carine v zadnjih dneh je Zveza trgovcev - Unione commercianti, kot zastopnica gospodarskih kategorij, poslala ministru za finance Brunu Visentiniju in generalnemu direktorju italijanskih carin Giambattisti Cantiellu telegrama, v katerih izraža svoje veliko zgražanje zaradi nastalega položaja. »Odlašanje z rešitvijo problemov, ki so že dolgo na dnevnem redu, je pripeljalo do sedanje hude krize in do občutne škode, ki jo trpijo tržaški prevozi in vse gospodarstvo v pokrajini,« je rečeno v telegramih UC.
Da je problem tržaške carine posebno žgoč in da v odločilni meri pogojuje trgovinsko dejavnost in pristaniški promet, je na žalost že dolgo znano dejstvo. Da pa v vsem tem času in kljub številnim obljubam ter zagotovilom državnih organov problem še ni našel ustrezne rešitve, je danes grenka resničnost, ugotavlja v tiskovnem sporočilu strokovna organizacija tržaških trgovcev, ki je za njeno odpravo in za odpravo posledic, ki jih ima položaj na gospodarsko in pristaniško dejavnost v pokrajini, sprožila vrsto posegov pri pristojnih oblasteh.
Stavkovno gibanje carinskega osebja izvira sicer iz objektivnih vzrokov, vendar kronična pomanjkljivost organika in z njo nujnost nenehnega nadurnega dela, ne opravičuje izredno slabe organizacije dela. Nerazumljivo je zato, da za Trst in za vso državo tako pomembna dejavnost, kakršna je pristaniška, ter ves promet blaga preko prostih con in carine, trpi krčenje in škodo zaradi carinskih urnikov, ki pokrivajo le del dnevnega časa. V tem oziru je še posebej prizadeta dejavnost tovornega postajališča pri Fernetičih, ki je že sicer oškodovano s svojo resnično pomanjkljivo organizacijsko strukturo. Zveza trgovcev - Unione commercianti se je v preteklosti večkrat in pogosto zavzela za rešitev razmer, nenazadnje pred poldrugim letom, ko je takojšnja premestitev 12 carinskih funkcionarjev grozila ohromiti vso dejavnost. To, kar se dogaja te dni v pristanišču in na meji, pa je med tržaškimi gospodarstveniki in njihovimi strokovnimi organizacijami upravičeno zbudilo globoko zaskrbljenost in protest.
V torek je v SK predaval univerzitetni prof. Marco Dogo
Balkan v očeh zahodnih zgodovinarjev
Slovenskf^klub je v torek priredil zanimivo srečanje s prof. Marcom Do-gom, docentom za zgodovino slovanskih dežel na Tržaški univerzi, ki je prisotnim predstavil pogled zapadne Evrope na balkanski svet ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Predavatelj je posredoval splošne vtise in izkušnje, ki si jih je ustvaril med preučevanjem svojega predmeta. V podajanje je vpletel zanimive citate zahodnih zgodovinarjev, ki so tedaj preučevali politično, ekonomsko, narodnostno in versko stvarnost na Balkanih.
Prof. Dogo je najprej geografsko opredelil pojem Balkanov. Nekateri raziskovalci tedanje dobe so menili, da se to zemljepisno območje začenja že v Trstu. Predavatelj pa je izrazil prepričanje, da Slovenija, pa tudi Hrvaška nista del Balkanov.
V 19. stoletju je bil odnos zahodne Evrope do vzhodnega sveta in do propadajočega Otomanskega cesarstva precej negativen. To dokazuje že dejstvo, da so zgodovinarji v 19. stoletju Balkan imenovali za »bolnika Evrope«. Zanimivo je, da so se balkanske države po izgonu otomanske vlade izoblikovale predvsem pod političnim
vplivom tako imenovanega civiliziranega zapadnega•sveta. Prof. Dogo je v svojem predavanju opomnil še na eno zanimivost. Poudaril je, da so nekatera nacionalna imena, kot na primer Srbi, Albanci, Makedonci in Bolgari, obstajala že pred ustanovitvijo odgovarjajočih držav. Nasploh pa so bila takšna
narodnostna poimenovanja precej splošna in netočna. Uradne statistike niso pri nacionalni opredelitvi prebivalstva sledile natančnim kriterijem. Narodno identiteto so preprosto istovetile z versko ali politično pripadnostjo, ne pa z jezikom, takšne raziskave pa vsekakor niso mogle nuditi pravil-
nih zaključkov in so povzročale precejšnje težave zapadnim raziskovalcem. To stanje je seveda privedlo do izkrivljanja zgodovinske resnice, namerne politične instrumentalizacije, pa tudi do pravega narodnostnega oportunizma. V 19. stoletju je precej prebivalcev o svoji nacionalni pripadnosti razmišljalo takole: »Danes je bolje, če sem Bolgar, jutri pa bom morda Srb.«
Svoje predavanje je prof. Marco Dogo zaključil z razmišljanjem o pomenu tehnologije za razvoj Balkana. Izredne važnosti je bila predvsem železnica, ki je znatno skrajšala razdalje med vzhodom in zahodom in torej neposredno povezala Balkan z ostalo Evropo. Posledica tega so bile seveda pomembne spremembe na mednarodnem ekonomskem in političnem področju. Zanimivega torkovega večera se je na žalost udeležilo le majhno število poslušalcev, čeprav predavanje ni bilo namenjeno le strokovnjakom in je bilo torej dostopno širšemu krogu ljudi. Kljub temu pa se je srečanje prijetno zaključilo z živahnim razgovorom med predavateljem in udeleženci.
HJ
Krajevna politična dialektika se oživlja
Preverjanje v večinski koaliciji in premiki v Krščanski demokraciji
Politična dialektika na krajevni ravni, ki se je bila nekoliko utišala po lanski dolgotrajni krizi in umestitvi novih odborov v obeh največjih krajevnih upravah, na tržaški Občini in Pokrajini, se je zadnje dni ponovno oživila v pogovorih med strankami in znotraj posameznih strank. Tako smo že včeraj poročali, da se je naposled začelo politično preverjanje med strankami politične koalicije, ki je postalo potrebno že komaj nekaj mesecev po septembrskih sporazumih, kar nedvoumno priča o heterogenosti sil, ki so se povezale v občinsko in pokrajinsko večino, kot tudi o nesoglasjih, ki jih še razdvajajo.
Predsinočnjim so se torej na sedežu Liste za Trst sestali zastopniki te grupacije (Staffieri in Gambassini) z voditelji KD (Pupo, Tripani, Abate, De Ga-vardo), PSI (DArnore, Coslovich, Peri-ni), PRI (Pacor in Cervesi), Slovenske skupnosti (Harej, Brezigar, Lokar), ter PSDI (Pierandrei in Di Pace) in PLI (Berni), da so na tem začetnem srečanju postavili na mizo niz vprašanj, ki naj bi jih poglobili in skušali zbližati stališča na naslednjih sestankih. Na tem prvem srečanju so se torej dogovorili le o vrstnem in dnevnem redu naslednjih. Tako bodo v soboto razpravljali predvsem o vprašanju odnosov med Trstom in Furlanijo, v luči zadnjih polemik glede priznanja brezcarinskih kontingentov tudi našemu mestu. Uskladitev stališč je nujna, ker bodo morale iste stranke povedati svoje mnenje med razpravo v deželnem svetu. Prihodnji torek se bodo vodstva strank koalicije skušala dogovarjati za razdelitev predstavništev Občine in Pokrajine v različnih zunanjih komisijah in odborih. Še dva sestanka, katerima pa še niso določili datuma, bodo morali posvetiti odnosom med strankami večine v zvezi s programi (pri čemer bodo prišla do izraza tudi nesoglasja SSk glede Staffie-
rijevega novoletnega govora in glede lokacije sinhrotrona) ter vprašanjem, ki so povezana z delovanjem in vlogo rajonskih sosvetov.
Po drugi strani se je zganilo tudi v vrstah tržaške krščanske demokracije, kjer je prišlo do premešanja večine v vodstvu stranke, ker so bivši morotejci (ali privrženci »območja Zaccagnini«) sklenili pred kratkim zavezništvo z drugo največjo skupino, »prijatelji Bi-asuttija«, tako da zdaj skupaj nadzorujejo krajevno KD z več kot 60 odstotki zastopnikov pokrajinskega vodstva. Večino nameravajo zdaj še razširiti, saj so predsinočnjo sejo pokrajinskega odbora KD, ki naj bi določila datum pokrajinskega kongresa, odložili, v pričakovanju pristopa še drugih manjših skupin k omenjenemu zavezništvu med največjima strujama. V ta namen bo pokrajinski tajnik Pupo ponovno sklical v prihodnjih dneh pokrajinski
odbor stranke, po vsej verjetnosti pa bodo pogajanja terjala tudi odložitev pokrajinskega kongresa, od predvidenega datuma 27. in 28. marca do polovice aprila. Ob tej priložnosti naj bi prišlo tudi do zamenjave pri vodstvu, pri čemer naj bi tajnika Pupa zamenjal biasuttijevec Tripani, morotejca Richettija pa naj bi imenovali za predsednika pokrajinskega vodstva KD.
Javno srečanje o prometu in parkiriščih
Rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo prireja danes ob 19.30 na svojem sedežu v Ul. Cologna 30 javno zborovanje o vprašanjih prometa, parkirišč in javnih zelenic na območju univerze. Srečanja naj bi se udeležili tudi župan Staffieri, odbornik Vattovani, rektor Tržaške univerze prof. Fusaroli ter razni občinski in drugi strokovnjaki.
pismo uredništvu
KZE ne skriva podatkov o onesnaženju okolja
V zvezi s člankom, ki ga je Primorski dnevnik objavil dne 30. 1. 87 in v katerem je rečeno, da naj bi tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) prijavila pretorju, med drugimi, tudi predsednika tržaške KZE, ker da namerno ni izvajal službenih dolžnosti in torej ni objavil podatkov o zračnem onesnaženju, pojasnjujemo sledeče s prošnjo za objavo.
Zahteva po podatkih o zračnem onesnaženju, ki jo je tržaška sekcija WWF oddala po svojem odvetniku in ki jo je KZE prejela v drugi polovici novembra 1986, ni bila sploh zavrnjena, ampak je nasprotno brez odlašanj sledila postopku, ki je potreben za njeno odobritev.
Pravočasno sta se začela zbiranje in obdelava številnih zahtevanih podatkov, da bi bili primerni in zadostni za prikaz faktorjev, ki škodujejo okolju. Obenem smo razrešili tudi dvome, ki so nujno nastali ob prvem primeru izvajanja člena 14 zakona 349/86 (predpis, ki predvideva, da ima vsak državljan prost dostop do informacij o stanju okolja, ki jih hranijo v uradih javne uprave). Podatke o zračnem onesnaženju, prevedene, kot rečeno, v razumljivo obliko, je tržaška KZE že odposlala odvetniku WWF.
Glede na to je treba kategorično demantirati vsakršno natolcevanje o domnevnem namenu, da ne bi objavili podatkov o onesnaženju okolja.
Predsednik
dr. Claudio Bevilacgua
PRIPIS UREDNIŠTVA: Predsedniku KZE se zahvaljujemo za pojasnilo s pripombo, da je Primorski dnevnik objavil le tiskovno poročilo krajevne WWF.
■ Klub Rosselli prireja jutri ob 17. uri v hotelu Excelsior javno razpravo na temo »Prenoviti Trst«. Pobudniki nameravajo sprožiti razpravo o urbanistični preureditvi zlasti staregia mesta in območja bivše umobolnice pri Sv. Ivanu.
Raziskovalno območje spodbuja izoblikovanje novih raziskovalcev
Območje za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah se že dalj časa ukvarja z vprašanjem, kako usposobiti nove raziskovalne kadre. V tem smislu je tudi že sprožilo vrsto pobud. O njih je spregovoril prof. Domenico Romeo, ki pri Raziskovalnem območju odgovarja za biotehnološke programe.
Najprej je treba omeniti štipendije, ki jih Raziskovalno območje samostojno podeljuje na osnovi natečajev. Doslej jih je podelilo deset, in sicer pet za specializacijo v fiziki in pet za specializacijo v biologiji. Poleg tega Raziskovalno območje omogoča mladim diplomirancem, da gredo na strokovno izpopolnjevanje v najpomembnejša raziskovalna središča na svetu s podporo ministrstva za znanstvene in tehnološke raziskave.
Prof. Romeo je nadalje omenil, da na Raziskovalno območje prihajajo razpisi natečajev za študijske štipendije iz številnih predelov sveta. Za popolnost tovrstne informacije bi bila zaželena povezava z banko podatkov »Noopolis«. Toda naročnina je zelo visoka, zaradi česar prof. Romeo predlaga, naj bi se z »Noopoli-som« Raziskovalno območje povezalo skupno s Tržaško univerzo in drugimi tržaškimi znanstvenimi ustanovami. »Tudi to bi bil pomemben prispevek k okrepitvi Trsta kot znanstvenega središča«, je zaključil prof. Romeo.
Iz delovanja Mednarodnega centra za teoretsko Jlziko
Seminar o matematiki v industriji
Po božičnih in novoletnih počitnicah je Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru obnovil svojo dejavnost s krajšim tečajem iz fizike trdih teles, ki je bil v drugi polovici januarja. Ta teden pa se je v njem pričel seminar o matematiki v industriji, ki bo trajal do 27. februarja.
Seminar vodi prof. Antonio Fassano z Matematičnega inštituta »Ulisse Dini« iz Firenc ob sodelovanju profesorjev N. Neunzerta (ZRN) in C. Storeyja (Velika Britanija). Udeležuje se ga kakih šestdeset raziskovalcev večinoma iz Tretjega sveta. Predmet študija so matematične tehnike, ki se uporabljajo v industriji pri reševanju kompleksnih problemov oziroma za opredelitev zapletenih procesov, kot je npr. obnašanje kovin v elektromagnetskih poljih.
Ob koncu naj še omenimo, da se bo v miramarskem centru v ponedeljek, 9. t. m., pričel znanstveni posvet o tehnikah za preučevanje zemeljske skorje pri iskanju naravnih dobrin.
Obvestilo finančne službe
Tržaška Finančna intendanca je razposlala obvestilo za gospodarske operaterje, v katerem posreduje vsebino okrožnice finančnega ministrstva, ki zadeva naslednjo fazo uvajanja posebnih registrskih blagajn in izstavljanja fiskalnih računov.
S 1. marcem letošnjega leta bo obveznost začela veljati tudi za davkoplačevalce, ki so ustvarili obseg poslov v vrednosti do 30 milijonov, izhajajoč iz prijave davka IVA za leto 1981 ali pa iz davčnih prijav v letih 1982/86. Za izstavo fiskalnih računov bodo morali uporabljati posebne fiskalne tehtnice. V to zadnjo fazo uvajanja novosti, ki bo s 1. marcem dobila splošni značaj, so seveda zajeti tudi vsi tisti, ki svojo dejavnost začenjajo v obdobju med 1. januarjem in 28. februarjem letos. Do konca leta pa bodo ti davkoplačevalci lahko uporabljali tudi tehtnice, ki ne sodijo med zakonsko priznane modele, pod pogojem, da so bile kupljene in uporabljane pred 15. februarjem 1983. Po 1. januarju 1988, pa bodo — kot znano — morali za izstavljanje fiskalnih računov vsi davkoplačevalci uporabljati izključno zakonsko predpisane fiskalne tehtnice.
.Mirka Cibica ni več
Znova je udarilo med nas, nepričakovano in pretresljivo. Človek bi si težko predstavljal, da se bo moral za vedno posloviti od sočloveka, s katerim se je še pred par meseci veselil ob njegovi petdesetletnici, in s katerim je še pred par tedni, po novoletnih praznikih, paberkoval v družbi, ki nas povezuje več kot trideset let. Če ima človek slutnjo pred koncem, potem to zagotovo ni veljalo zanj. Bil je vesel tudi ob tisti priložnosti, kot vedno. Bil je dovtipen po značaju, vse od gimnazijskih let, burnih in polnih težkih dogajanj za naše kraje. To je od obdobja 1950-1955, ko smo bili na ulicah skoraj toliko kot v šolskih prostorih, prisotni na vsemogočih manifestacijah za dosego nečesa, kar danes vemo, da ni bilo mogoče doseči, pa vse tja do univerzitetnih let v Ljubljani, kamor smo se zate£ali tisti, ki zaradi gmotnih razmer nismo mogli študirati doma.
Ljubljanska so bila brezskrbna leta, zato so pa minila kot blisk. Pripravili smo se za življenje in ... se raztepli po svetu. Mirka je pot vodila v Nemčijo,
kjer je ostal cel kup let. Postal je specialist v svoji stroki, takšen, da doma ni mogel dobiti primernega mesta, ker mu ga rodno mesto s svojimi strukturami ni moglo nuditi. Sklenil pa je, da zrastejo otroci v domačem kraju, da se ne odtujijo svojemu življu. Čeprav je bila zanj verjetno nemajhna žrtev, je družino poslal v rodni Prosek, sam pa se skušal približati, kolikor se je dalo. Najprej v Milan in končno v Pordenon, k firmi Zanussi. Z dolgoletnim trudom si je v Devin-ščini, na zemlji svojih dedov, postavil dom, a usoda mu ni namenila, da bi ga užival.
Na avtocesti pri Palmanovi ga je v soboto čakala smrt, nenadna in neizprosna, tako kruta, da človek ob sami misli onemi.
Naj ti bo lahka domača zemlja, dragi Mirko! Mnogo, mnogo prezgodaj si odšel, v letih, ko človek še snuje načrte in bi lahko dal še veliko.
Mi te bomo ohranili v spominu takšnega, kakršen si bil, nasmejan in kljubovalen pred življenjskimi težavami, zaveden sin svojega naroda! D. J.
Med predsinočnjo eksplozijo plina v nekem stanovanju v UL Pietd
Tragična smrt upokojenca v plamenih
Eksplozija uhajajočega plina metana je bila spet protagonist tržaške črne kronike. Tokrat se je kruta usoda na grozen način znesla nad 81-letnim upokojencem Carlom Galmontejem. Prejšnjo noč so ga namreč sosedje našli zoglenelega v njegovem stanovanju, v pritličju poslopja s hišno številko 4 v UL Pieta. Galmonte je ležal pod kuhinjsko mizo, zraven njega pa so ležale prevrnjena plinska pečica in nekaj stolic, ki jih je verjetno razmetal zračni pritisk. V roki je še držal gumijasto cevko, ki je povezovala plinsko pipo s pečico.
Kaj se je bilo v Galmontejevem stanovanju pravzaprav pripetilo? Na to vprašanje bo težko odgovoriti. Najbolj verjetna domneva je, da je Galmonte, ki se je pod težo let premikal z veliko težavo in je poleg vsega tudi slabo videl (poleg njega so ležala tudi razbita očala), izgubil ravnotežje in.se v strahu, da bo padel, nehote oprijel plinske cevke, ki je zdrknila s pipe. Uhajajoči
plin je nato v stiku s plameni pečice v hipu naredil svoje. Upokojenca je zajel silovit plamen, ki mu je bil usoden.
Da se je bilo v upokojenčevem stanovanju pripetilo nekaj hudega, so nekateri njegovi sosedje zaslutili šele okrog polnoči, ker se je v hišni veži širil značilni vonj po plinu. Vrata pritličnega stanovanja so bila slučajno priprta, zato so pogledali v stanovanje, kjer se jim je nudil srhljiv prizor. Takoj so poklicali Rdeči križ, gasilce in agente javne varnosti, vendar nihče od teh ni mogel ubogemu Galmonteju več pomagati. Sedaj bodo skušali le točneje opredeliti in objasniti ta tragičen dogodek. Galmonte ni živel sam. Z njim je prebival mlajši človek, ki je ravno predvčerajšnjim odpotoval po opravkih v Milan.
Samotna smrt
Včeraj so v mrtvašnico splošne bolnišnice pripeljali tudi truplo 76-letne upokojenke Anne Cova Mattacchioni, ki je umrla v svojem stanovanju na Trgu sv. Jakoba 10 in so njeno smrt odkrili sosedje po naključju. Zenska je namreč živela sama in ker je dalj časa
ni bilo več na spregled, so sosedje poklicali policijo. Vzrokov njene smrti še niso ugotovili.
Neznanec pretepel in oropal žensko
Mlad, v plavo oblečen ropar je predsinočnjim grobo napadel in okradel 62-letno Mario Indrigo. Pripetilo se je okrog 20.30 na dvorišču njenega stanovanja v Ul. Battera 18. Ženska se je vračala iz mesta, v trenutku, ko je odpirala vrata, pa je iz teme planil mladenič, jo zgrabil za ramena in jo vrgel na tla ter jo za nameček še zbrcal preden ji je iz rok iztrgal torbico. V njej je bilo poleg raznih dokumentov tudi en milijon lir v bankovcih po sto tisoč- Kot je prišel, tako je neznanec s plenom izginil v noč, Indrigova pa je obvestila kvesturo, ki je uvedla preiskavo.
Zaradi bolečin v zapestju in drugih delih telesa se je ženska včeraj zglasila na oddelku za prvo pomoč katinarske bolnišnice. Ugotovili so ji verjeten zlom desnega zapestja in razne udarce, zaradi česar se bo morala zdraviti dvajset dni.
+ Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga
Olga Knez por. Rebula
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo mož Alojz, hči Livija z možem ter vnukinji z družinama
Trst, 5. februarja 1987
5. 2. 1986	5. 2. 1987
Ob 1. obletnici smrti našega dragega
Antona Sandalja
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Trst, 5. februarja 1987
t
Nenadoma nas je zapustil naš predragi
Mirko Cibic
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 12.30 v proseški cerkvi.
Žalujoči: mama, žena Hedy, hčerki Tamara in Anastasia z možem, sestra Venka z možem in ostali sorodniki.
Prosek, 5. februarja 1987
Tamari Cibic in družini izrekajo ob smrti dragega očeta in moža globoko sožalje ravnatelj, učno in neuč-no osebje ter dijaki in dijakinje srednje šole F. Levstik.
Ob izgubi dragega Mirka se žalosti družine in sorodnikov pridružujejo prijatelji Metka in Branko Gašperšič, Ingrid in Ivo Pertot, Vida in Dario Jagodic.
Družini Srečka in Vojka Colje izrekata ob prerani izgubi Mirka Cibica iskreno sožalje Anastasii in njenim.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
Svetka Trampuž vd. Pertot
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v petek, 6. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v Nabrežino.
Žalujoči: otroci Magda, Vasja in Dani z družinami ter drugo sorodstvo
Nabrežina, Trst, Reka, Ziirich, 5. februarja 1987
Učenci in starši V. razreda osn. šole J. Jurčič - Devin izrekajo globoko sožalje učiteljici Magdi Svetlič ob težki izgubi drage mame Svetke.
Ob izgubi drage mame Svetke izreka odbor SKD I. Gruden in ŠD Sokol Vasji in sorodnikom iskreno sožalje.
Ob težki izgubi drage mame izreka učiteljici Magdi Svetlič in družini iskreno sožalje učno in neučno osebje osnovnih šol J. Jurčič in K. Štrekelj.
ZAHVALA
Srčna hvala vsem, ki so sočustvovali z mano in mi stali ob strani v najtežjih trenutkih, ko sem izgubila svojo drago sestro
Evaldo Daneu vd. Normali
Topla zahvala vsem, ki so jo v Trstu in Celju pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Škerlju za pomoč in dr. Jevnikarju za dolgoletno sestrino zdravljenje.
V globoki žalosti sestra Elizabeta
Trst, Celje, 5. februarja 1987
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani ob izgubi naše drage mame in none
Zofije Černič
vd. Batič
Posebna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja, v dobrodelne namene ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 5. februarja 1987
Mešani zbor Slovenec iz Boršta in Zabrežca se vestno pripravlja na revijo Primorska poje
Naša zborovska dejavnost je bogata, pestra in zanimiva. To nam dokazujejo številni nastopi pevskih zborov na raznih prireditvah in manifestacijah, to nam dokazuje kar lepo število zborov, ki v glavnem dobro delujejo, to nam končno dokazuje tudi porast števila mladih pevcev.
Potrditev tega, kar smo do sedaj zapisali, nam nudi mešani pevski zbor Slovenec iz Boršta-Zabrežca, ki šteje sedaj kar 41 pevcev, 20 moških in 21 žensk.
Zbor vodi že drugo leto Boža Hrvatič, ki je to delo sprejela po Dragu Petarosu, ki je pred njo zbor vrsto let redno vodil.
Srečali smo pevce in pevke na prazniku, oziroma prireditvi, ki jo prebivalci Boršta in Zabrežca vsako leto pripravijo ob proslavljanju domačega patrona Sv. Antona in vseh Antonov in Tončk.
»Drugo leto vodim ta zbor in sem s svojimi pevci zelo zadovoljna. Redno hodijo na vaje, tako da nimam s tem nobenega problema. Letos je pristopilo k zboru še nekaj mladih pevcev, zato smo imeli še več tehničnih vaj, da bi se čimprej vključili v našo sredino. Upam, da bomo do revije Primorska poje že dobro pripravljeni in da bomo lahko nastopili tudi z nekaterimi na novo naštudiranimi pesmimi.«
Zbor Slovenec je bil v tej sezoni na seminarju, ki je bil v Izoli. Neda Hrvatič, predsednica ženskega dela zbora, je mnenja, da je bil ta seminar zelo koristen. Trajal je dva dni,
služil pa je za izboljšavo načina petja, za izgovarjavo in še tehničnih vaj ni manjkalo. »Prav bi bilo, da bi se takšnih seminarjev še udeleževali.«
Tudi Stevo Zahar, ki je predsednik moškega dela zbora, je z delovanjem zbora zadovoljen. »Vidimo, da nas naše občinstvo lepo sprejema in tako hodimo pridno na vaje. Veseli smo, da se nam je pridružilo še nekaj mladih pevcev, čeprav sem prepričan, da bi se jih lahko še več. Še mnogo mladih stoji ob strani, pa bi bilo prav in dobro, če bi se nam pridružili.«
Pevci in pevke so iz Boršta in Zabrežca: trije stanujejo v Trstu ter se vozijo na vaje v Boršt.
»Seveda je želja nas vseh - pravi Boža Hrvatič - da bi zbor še naprej tako dobro delal, da bi pevci redno hodili ha vaje in bi tako izpopolnjevali svoje znanje. Tudi sama se čutim še novinka, saj sem začela z delom pevovodkinje komaj pred dvema letoma. Obiskovala sem dve leti šolo za pevovodje, ki jo organizira ZSKD in poteka pri GM. Strah me je bilo, ko sem začela z delom in reči moram, da so mi dali prav pevci veliko poguma in volje, da sem vztrajala. Sama jim nudim vse svoje znanje, toda tudi oni sami so mi veliko dali in mi pomagajo pri delu.«
Zbor čaka še več nastopov in gostovanj. Prav gotovo bodo nastopili na reviji Primorska poje, v načrtu pa imajo več gostovanj in študij novih pesmi. (N. L.)
Danes v Bazovici srečanje s predstavniki gozdne uprave
Danes ob 20. uri bo v Bazoviškem domu informativno srečanje o sečnji drv v skladu z zakonskimi predpisi, ki ga prireja Kmečka zveza. Udeleženci bodo lahko prisluhnili posegom predstavnikov gozdne uprave.
Na sestanku se bodo prisotni podrobneje seznanili z najpomembnejšimi zakonskimi določbami, predvsem z zakonom, ki izhaja sicer še iz predvojnih let in ki ga dopolnjujeta deželna zakona št. 22 iz leta 1983 in št. 38 iz leta 1986. Oba zakona zadevata upravljanje teritorija in gozdov ter zagotavljata razne ugodnosti. Obenem bodo udeleženci srečanja razpravljali o težavnih odnosih med lastniki gozdov ter gozdno upravo in njenimi odgovornimi organi. Marsikoga moti predvsem to, da med vodilnimi funkcionarji gozdne uprave nihče ne obvlada slovenskega jezika. Znanje slovenščine pa je bistven pogoj za dobre odnose med pristojnimi oblastmi in lastniki gozdov.
________gledališča_____________
ROSSETTI
Danes, 5. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo A. Curcia A CHE SERVONO QU-ESTI OUATTRINI? z Aldom in Carlom Giuffrejem in Nuccio Pumo. Režija C. Giuffre. Predstava izven abomnaja, z 20-odst. popustom za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 10. do 22. t. m. bo gledališče iz Genove predstavilo delo Margherite Du-ras SUZANNA ANDDLER. Režiser Mar-co Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
VERDI
Jutri ob 20. uri (red H/A) šesta predstava Kodalyjeve opere HARY JANOS. Dirigent Tarnaš Pal, režiser Laszlo Va-mos.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist B. ENGERER.
razstave
Galerija Cartesius vabi na razstavo slikarja Luigija ZUCCHERIJA, ki bo od 7. do 19. februarja.
V	Občinski galeriji razstavlja svoja dela slikarka Claudia RAZA-FLOREANCIG.
V	Ljubljani - Bežigrajska galerija -
je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
izleti
Sklad M. Čuk in SK Devin priredita v nedeljo, 15. februarja, I. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJE ČUKA v Ovčji vasi in Žabnicah. Cena avtobusnega izleta s kosilom 20.000 lir. Vpisovanje v baru Prosvetnega doma na Opčinah še danes, 5. februarja. Informacije tel. 212175, ob večernih urah pa na št. 200236.
razna obvestila
Obvestilo IRRSAE Delovna skupina izpopolnjevalnega tečaja "Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju: OSEBNOSTNI RAZVOJ DVOJEZIČNIH OTROK" se sestane v ponedeljek, 9. t. m., ob 16. uri na sedežu IRRSAE, Ul. Cantu 10. Mentor Riccardo Luccio.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani - Donizettijeva ulica 3. Nastopila bosta sopranistka Ljubica Berce-Košuta in pianist Tomaž Simčič. Govoril bo pisatelj Boris Pahor. Med proslavo bodo razglasili izid 15. literarnega natečaja Mladike in podalili priznanja Mladi oder 1986.
fak>i*ija
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi danes, 5. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave
Soočanje
Tono Zancanaro Miha Maleš
grafika in risba
Razstavo bo predstavil umetnostni kritik Giorgio Segato.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi na predavanje
ARHEOLOŠKI SPREHOD PO KRASU
ki bo danes, 5. februarja, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Predaval bo izvedenec STANKO FLEGO, ki bo s pomočjo diapozitivov seznanil udeležence večera s številnimi arheološkimi zanimivostmi našega Krasa.
Vabljeni!
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 La mosca, fant., ZDA 1986, 100': r. David Cronen-berg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis.
PENICE - 17.00, 22.15 Cadaveri e com-pari.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 D'Annun-zio ed io, dram., It. 1986, 100': r. S. Nas-ca: i. Robert Powell, Stefania Sandrelli
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Philadelphia experiment, fant., ZDA 1985: r. Steward Rattil; i. Michael Parre, Nan-cy Allen.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Fanciulle scostumate, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, 100': r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Car-twright.
EDEN - 15.30, 22.00 Cicciolina animals, porn., □□
MIGNON - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 113'; r, Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basin-.ger.
EXCELSIOR II - 16.30, 22.15 Salvador, dram., ZDA 1986, 115': r. Oliver Stone: i. James Woods, Jim Belushi.
CAPITOL - 16.00, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.30, 22.10 La messa e fini-ta, dram., It. 1985; 100'; r. Nanni Moretti; i. Nanni Moretti, Margherita Lozano, Enrica Modugno.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 La mon-tagna sacra, dram., ZDA 1974, 100'; r. Alexander Jodorowsky; i. Alexander Jodorowsky, Horacio Salinas, □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 L'in-fermiera in vacanza, dram., Vzh. Nem. 1985, 100'; r. Franz J. Gottlieb; i. Wolf Goldan, Jiirgen Schilling, Scar-lett Cunder, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Jessica S.p.A., porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □. -18. letom □ □
SKD I. GRUDEN in ŠD SOKOL NABREŽINA
slicujeta
Redni občni zbor
ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini št. 89 jutri, 6. t. m., ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju.
Dnevni red:
imenovanje predsedstva občnega zbora,
— poročila, diskusija o poročilih, razrešnica in razno.
SLOVENSKO p STALNO „ „ i'GLEDALIŠČE f V TRSTU
Kulturni dom
WOLFGANG KOHLHAASE -RITA ZIMMER
Riba za štiri
Režija: Jože Babič
Danes, 5. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H
cassa ituiJALit: im aktigiama
OPICIMA-TIHliSTli:
MltAMILMICA IN ■•OSOJILMICA OI»ČIHIl -TlfST
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 5. februarja 1987
AGATA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 9.54 - Luna vzide ob 10.26 in zatone ob 0.33.
Jutri, PETEK, 6. februarja
PAVEL
PLIMOVANJE DANES: Ob 01.25 najvišja 33 cm, ob 8.43 najnižja -16 cm, ob
13.29	najvišja -5 cm, ob 18.13 najnižja -14 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1028,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 6,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Enrico Ferluga, Daniele Bucci, Davide Valente.
UMRLI SO: 81-letni Vittorio Miklavec, 80-letna Olga Knez, 79-letna Valeria Gropaiz, 86-letni Lodovico Cattunar, 74-letna Anna Cittadini, 37-letni Fiorello Sartori, 85-letni Stanislao Flego, 81-letna Angela Dodič, 77-letni Giordano Engla-ro, 86-letna Stefania Demori, 80-letna Maria Bratina, 75-letni .Arrigo Lettis, 60-letni Albino Fonda, 96-letna Antonietta Ferrari.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. februarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. BaiamontLSO, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst, Gorica, Čedad
Dan slovenske kulture
Trst - Kulturni dom, Ul. Petronio 4
v soboto, 7. t. m., ob 17.30
Odprtje likovne razstave
GOVORICA NAŠIH BARV
Pripravilo društvo beneških likovnikov
Odprtje dokumentaren razstave
SLOVENCI TAM ZA GORO
Govoril bo Pavel Petricig
Nastop: LIŽA S SVOJO HARMONIKO
Ob 19. uri sprejem za kulturne delavce
Predprodaja vstopnic pri ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/11.
razne prireditve
SKD Vigred in COŠ S. Gruden vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo jutri, 6. t. m., ob 19. uri v šempolajski osnovni šoli. Nastopali bodo osnovnošolski otroci, igralska skupina Vigred in otroški pevski zbor Vigred. Gost večera bo gledališki igralec Stane Raztresen.
SKD L Gruden priredi v nedeljo, 8. t. m., ob 17.30 v dvorani v Nabrežini FOL-LIES '87 v izvedbi: Van Veos, Vikj in Rosini.
KD F. Venturini priredi PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE v sodelovanju s COŠ M. Samsa - I. Trinko-Zamejski Domjo'-Ricmanje v soboto, 7. t. m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
Dragi osnovnošolci! KD I. Grbec -Skedenj vas vabi v soboto, 7. t. m., ob
16.30	na OTROŠKO POPOLDNE Z ANIMACIJO. Pridite! Zabavno bo!
Sekcija VZPI-ANPI Opčine-Bani-Eerlugi vabi v soboto, 7. t. m., ob 18. uri v Prosvetni dom na PRAZNIK VČLANJEVANJA ZA LETO 1987 za vse bivše partizane, aktiviste, njihove svojce in prijatelje. Večer bo obogatil nastop seni-orske dramske skupine SKD Tabor z uprizoritvijo Besede — tekst in režija Drago Gorup.
Krožek komunistične mladine Zahodnega Krasa vabi na ples z ansamblom Visitors v soboto, 7. t. m., ob 20.30 v Ljudski dom v Križu.
PD Mačkolje vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v nedeljo, 8. t. m., ob 16. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Na sporedu: srečanje z dr. Tomažem Simčičem, avtorjem knjige Jakob Ukmar, recitatorji, otroški zbor Slovenski šopek in društveni zbor.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja PREŠERNOVO PROSLAVO v torek, 10. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Priložnostni govor prof. Josip Tavčar, recitacije Mira Sardoč in samospevi Marta Valetič. Vabljeni!
Osnovna šola F. S. Finžgar iz Barko-velj vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v soboto, 7. t. m., ob 11.15 v šolskih prostorih.
_________mali oglasi________________
PRODAM dva vinska soda, 300 1 in 200 1 po ugodni ceni. Tel. 229246 — zvečer.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
PRODAM KUPON krznarne Annabella po polovični ceni. Tel. v večernih urah na št, 003852/31394.
čestitka
Danes, 5. t. m„ praznuje AMALIJA CASTELLANI 92 let. Obilo zdravja in sreče ji želijo sin Avgust z ženo Marijo, vnukinji Alenka in Marija ter pravnuka Aleksander in Pavel.
___________prispevki__________________
Namesto cvetja na grob Frančiške Milič darujeta Pepka Grilanc 40.000 lir ter Angela Škrk 10.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Fane Milič darujejo Marija in Angelo 104)00 lir ter Stano Gruden 10.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda in 15.000 Ur za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na preminulo svakinjo Net-ko (Cilnu) iz Argentine daruje Ivanka Milčeva 15.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Fano Grzunevo daruje Ivanka Milčeva 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Pepko Milič daruje Ivanka Milčeva 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Stanka Prašlja (Točota) darujeta Leopold in Anica Vatovec
15.000	lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel.
Nosilci krste pok. Stanka Prašlja darujejo 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Karla Bukavca daruje Nada Kemperle 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Argio Maver darujeta Meri in Drago 20.000 lir za KD F. Venturini.
Ob nabiralni akciji daruje podjetje z gradbenim materialom E. Grgič (Padriče 10) 50.000 lir za ŠZ Sloga.
Silva ■ Sedmak (Križ 45) 5.000 lir za Združnje aktivistov.
V	spomin na padle partizane iz Križa daruje N.N. 100.000 lir za kriško sekcijo VZPI-ANPI in 200.000 lir za sekcijo SPI-CGIL v Križu.
Namesto cvetja na grob Tineta Košute daruje Ivanka Guštin-Kralj 25.000 lir za ploščo v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Alojzije Briš-čik daruje družina Kralj (36) 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na pok. Alojza Briščika darujeta Anica in Luciano Bukavec 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. Stanka Prašlja darujeta Palmira in Stelio Kermac 20.000 lir za FC Primorje.
V spomin na Stanka Prašlja in na Sergija Rebulo daruje Ida Bukavec 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. Stanka Prašlja daruje Miro Lukša 10.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. Karla Bukavca daruje stric Tonko, Mara in Milka 60.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. Alojza Briščika in Karla Bukavca darujeta Berto in Zalka Bogateč 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na pok. Stanka Prašlja daruje Stanko Štoka (Gergutov) 10.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob strica Gigita darujeta Mario in Sonja 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Karla Bukavca darujejo Poldo in Anica Vatovac ter Marija in Milan Ukmar 40.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
4. 2. 1987
menjalnica
Ameriški dolar			 1270—	Japonski jen		8,—
Nemška marka 			 710.25	Švicarski frank 		840,—
Francoski frank			 211,—	Avstrijski šiling		100.40
Holandski florint			 628,—	Norveška krona 		180 —
Belgijski frank			 33.40	Švedska krona		195.50
Funt šterling			 1935,—	Portugalski eskudo		8.70
Irski šterling			 1865.	Španska peseta		
Danska krona			 184.50	Avstralski dolar 		800,—
Grška drahma 			 9.10	Debeli dinar		2.15
Kanadski dolar 			 930 -	Drobni dinar		2,—
Drll/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DV«II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV
PLAŠČEV
PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
U7lfWti&
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
	
avtomobil in človek	ivan fischcr
Duna - Fiatov novorojenček z brazilskim botrom
Od konca januarja je naprodaj zadnji Fiatov dosežek, namenjen tistim odjemalcem, ki so čutili potrebo po nadaljevanju Fiatove tradicije v tako imenovanem segmentu C, kjer je bila turinska tovarna prisotna z ritmom. Marsikomu pa se je tožilo za starim 128 in »duna«, tako so poimenovali Fiatovega novorojenčka, ima nalogo, da zapolni to vrzel.
Duna je solidna družinska limuzina, dolga 404 cm, v katero za sedaj vgrajujejo 3 različne štirivaljne motorje: dva bencinska (1116 kub. cm, 58 KM in 1301 kub. cm, 67 KM), ki ju izdelujejo v Braziliji in dizel (1697 kub. cm, 60 KM), ki že poganja ritmo, regato in uno. Poleg limuzine je tu tudi različica weekend, ki pri Fiatu označuje kombi. Tudi kombi razpolaga z omenjenimi tremi motorji, pa tudi zmogljivosti so enake (150 km/h za 1110-ku-bično in dizelsko različico, 155 km/h za duno 70, se pravi 1300-kubično verzijo). Pogon je seveda na prednja kolesa. Vse različice razpolagajo s petstopenjskim menjalnikom: pri bencinskih motorjih dosega duna najvišjo hitrost v 4. prestavi, duna ds pa v 5. Zavore so pri vseh modelih kolutne spredaj, bobni zadaj s servoojačevalcem.
Notranjost je še kar špartansko opremljena, saj gre za avto nižjega srednjega razreda, vendar je na voljo cela vrsta dodatne opreme, seveda za doplačilo. Po našem mnenju bo duna weekend doživela relativno večji uspeh od limuzine, čeprav je estetsko limuzina najbrž bolj posrečena. Kakorkoli že, v Turinu si obetajo od dune dokajšen uspeh, saj mora v segmentu C nadomestiti ritmo, ki sedaj že kaže svoja leta in bo čez nekaj let nujno moral v zasluženi pokoj.
Da imajo pri Fiatu velike načrte za svojega brazilskega novorojenčka, priča tudi dejstvo, da so predvideli za leto 1987 dokaj visoko prodajo: kar
100.000	kosov, kar je tretjina vseh prodaj v tem segmentu v Italiji.
Na sliki: duna 70 in duna weekend — zunanjost je zelo posrečena.
Berite
»Novi Matajur«
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Sovjetske ženske kritično o svojem položaju
Valentina Tereškova
Sovjetske ženske lahko potujejo v vesolje, vendar pa se njihovi življenjski pogoji že desetletja niso spremenili. Ocena ni sad kapitalistične propagande, o kateri radi govorimo, ko gre za Sovjetsko zvezo, temveč izvira iz dokumentov Vsedržavne konference sovjetskih žensk.
Na njej je kot predsedujoča poročala Valentina Tereškova, ki bo v zgodovino prišla kot prva astronavtka. "Predstavljamo 53 % celotnega prebivalstva, polovico delovne sile, 60 % specializirane delovne sile s srednjo in visoko izobrazbo, 75 % učnega osebja in 70 % zaposlenih v trgovini in distribucijski mreži", je navedla v svojem poročilu. Vendar pa ostajajo ženske na najnižjih nivojih; tako je na primer kar 70 % žensk, ki so zaposlene na področju metalurgije, porazdeljenih med prvim in tretjim plačilnim razredom, in samo 1,3 odstotka se povzpne do najvišjega. V zadnjih petih letih pa se je celo za 1,5 znižal odstotek žensk, ki jim je bila priznana višja kvalifikacija.
Še malo pred začetkom konference so Gorbačov, Gromiko in ostali sovjetski voditelji javno
in zelo odločno naglašali pomembnost doprinosa sovjetskih žensk v izgradnji in razvoju države in ob tem pripomnili, da "partija računa na podporo žensk v uresničevanju nove reforme, ki jo je odobril plenum KP Sovjetske zveze".
In ravno na te izjave se je navezala bojevita Valentina, ko je ugotovila, da "perestrojka zahteva rešitev številnih problemov, ki so vezani na žensko udeležbo v proizvodnem sistemu, in o teh vprašanjih je treba odkrito govoriti". Vendar pa je poglobljena razprava skoraj nemogoča, dokler ne bodo ženski stvarnosti v SZ posvetili več pozornosti in je ne obravnavali na osnovi starih moralnih predsodkov in prepričanj, ki jih socialistična družbena ureditev ni odpravila.
S tem precej kritičnim poročilom, ki po ocenah tujih opazovalcev odraža današnjo žensko stvarnost v SZ, je Valentina Tereškova po 18 letih zapustila vodstvo Konference sovjetskih žensk. Nasledila ji je Zoja Puhova, ki v zbornici načeluje komisiji za vprašanja materinstva, otroštva in ženskega zaposlovanja.
današnji televizijski in radijski sporedi
rJ^ RAI 1___________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Naniz.: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokument.: II mondo di Quark
15.00	Informativna oddaja: Italijanske kronike - Kronika motorjev
15.30	Dokum.: Umetnostne shede
16.00	Šport: Veleslalom ženske (povzetki)
16.30	Nanizanka: Uamico Gipsy
17.05	Risanka: Marco
17.40	Rubrika o knjižnih novostih
18.10	Informativna oddaja: Spaziolibero
18.30	Filmska oddaja: Laurel & Hardy - glavi brez pameti
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Sanremo: 37. festival italijanske popevke (drugi večer)
22.30	Dnevnik
22.40	Festival italijanske popevke (2. del)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
i c rai 2	n
10.20	Smučanje: svetovno prvenstvo, veleslalom ženske (1. tek, prenos iz Crans Montane)
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35. Mladinska oddaja: Tandem
16.55 Dokumentarec: Monografije
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja: Dogodki in zgodovina
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: l/ispettore Derrick
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: L enigma di Rue Martin 98 (2. in zadnji del)
22.00	Aktualna oddaja o modi
22.35	Dnevnik - zadnje vesti
22.45	Dnevnik - športne vesti
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.10 Film: Charlie Chan e il denaro che scotta (krim., ZDA 1946, r. Terry Morse, i. Sidney Toler, Gloria Warren, Rick Vallin)
RAI 3	|
11.50	Nadaljevanka: Jekill (r. Giorgio Albertazzi)
12.50	Šport: Velesalom ženske, 2. tek (prenos iz Crans Montane)
13.25	Variete: Speciale dadaumpa
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč za domače naloge
14.30	Tečaj angleškega jezika
15.00	Milanski glasbeni popoldnevi
16.10	Dokumentarec: Mimetizacija v živalskem svetu (2. del) _
16.40	Izobraževalna oddaja: Človek v vesolju
17.10	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Dokumentarec: Laboratorio in-fanzia
20.30	Dnevnik in tednik
21.30	Dnevnik
22.05	Film: L angelo sterminatore (dram., Mehika 1962, r. Luis Bu-nuel, i. Silvia Pinal, Jacgueline Andere)
23.25	Aktualna oddaja: Starš - Uspeh ameriškega musicala
[ fr RTV Ljubljana_________________
8.20	Zimski počitniški spored: Periskop - Maska, 9.05 Kam, kje, kako med počitnicami, 9.15 Ex libris
10.20	Smučanje: veleslalom ženske (prenos iz Crans Montane)
11.15	Risanki: Športnik Billy, 11.45 Palčica
12.50	Smučanje: veleslalom ženske (2. tek, prenos iz Crans Montane)
17.05	Smučanje: veleslalom ženske (povzetek iz Crans Montane)
17.35	Poročila
17.40	Otroški spored: Mavrica pisana (s pesmimi Kristine Brenkove)
17.55 Bilo je...
18.25	Ekološka oddaja: Zelena straža (Pod drobnogledom bo onesnaženi trboveljski zrak)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Mansfieldski park (r. David Giles, 5. del)
22.00	Dnevnik
22.15	Dokumentarec: Mir in razorožitev - Mostovi do miru (Irska)
fP) TV Koper___________________
12.00	Smučanje: veleslalom ženske
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Okrogla miza o razvoju slovenske osnovne šole VIDEM — Srečanje Benečanov z videmskim županom PIANCAVALLO — Mladinske zimske igre
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Veleslalom ženske (povzetki
20.45	EP v umetnostnem drsanju - posamezniki (iz Sarajeva)
22.00	TVD Vse danes
22.10	Nadaljevanka: Tre anni_- Trieste invemo 1913 (Anton Čehov, r. Salvatore Nocita, 3. del)
23.10	Nanizanka
T gj CANALE5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis,42.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: La nostra vita co-mincia di notte (kom., ZDA 1960, r. Ronald McDougall, i. George Peppard)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Flello Špank, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40 Dokumentarec: Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45 Variete: Il gioco delle
coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Nadaljevanki: Falcon Crest, 21.30 Hotel
22.30	Film: Il circuito della paura (kom., ZDA 1977, r. Michael Schultz, i. Richard Pryor)
0.15 Nanizanka: L'ora di Hitchcock - La mac-china fotografica
1^) ITALIA1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.20	Film: La promessa (kom., ZDA 1981, r. Don Taylor, i. Melissa Michaelson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nadalj.: Happy days -11 ritorno di Mork
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio minipony
20.30	Film: Impiegati (kom., It. 1984, r. Pupi Avati, i. Claudio Botossi, Elena S. Ricci)
22.25	Filmska rubrika
23.25	Film: Tutti defunti... tranne i morti (groz., It. 1977,r. Pupi Avati, i. Gianni Cavina, Fran-cesca Marciano)
1.25	Nanizanka: Magnum P.I.
glU/gi) TELEPADOVA
13.00	Risanka: Charlotte
13.30	Risanka: Capitan Fu-
turo
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino, il mio amico Ninja, Cocci-nella, Charlotte, Car-letto principe dei mos-tri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Il maratoneta (dram., ZDA 1976, r. John Šchlesinger, i. Dustin Hoffman, Lau-rence Olivier)
22.20 Šport: Catch
23.25 Filmska rubrika
24.00	Nočni film
! ^ TELEFRIULI
13.00	Rubrika o medicini: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.00	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Dram-ma damore
19.00	Dnevnik
20.00	Tednik o poljedelstvu
20.30	Športne vesti
21.30	Variete: Drive in
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
I teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Diskorama, Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: madžarski mešani zbor Chorus Oeconomicus univerze Karl Mare v Budimpešti; 18.00 Četrtkova srečanja: Iz snežniških gozdov na balkanski jug - spomini Alojza Zidarja; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade;
14.45	Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Orkester RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer;. 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki iz zamejstva: Tržaški oktet; 14.40 Zanimivost;
15.00	Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Popoldanski koncert: Aleksander Nevski (S. Prokofjev); 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Otroška oddaja: L'aquilone; 10.35 Vstop prost; 11.00 Šu e zo per le con-trade; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasbeni spored; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 L'aquilone (pon.); 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zborovsko petje; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Razpvava na pobudo Instituta Gvamsci
O enotnosti dežele ni mogoče
V petek in v soboto v priredbi ZSKD
Dve pomembni prireditvi ob Dnevu slovenske kulture
odločati zgolj emotivno
Deželna enotnost in decentralizacija sta že nekaj časa najbolj aktualni politični vprašanji. Pogreti sicer, saj je ta tematika pravzaprav stalno prisotna in lahko bi rekli, da se je pojavila že ob samem nastanku dežele. Razpravlja se seveda v različnih sredinah, z različnimi nameni. Sinoči so o tej problematiki razpravljali na srečanju, ki ga je pripravil Institut Gramsci v pokrajinski sejni dvorani. Bolj kakor o srečanju bi lahko govorili o predstavitvi aktov posveta, ki je bil pred dvema letoma v Vidmu na temo: Furlanija-Julijska krajina kot poseben primer v italijanskem gospodarskem in družbenem življenju. Prispevke z omenjenega posveta je zbral in uredil ter predstavil v knjižni obliki Roberto Grandi-netti. Poleg Grandinettijevega prispevka so v zvezku objevljeni še prispevki Carla Tullia Altana, Arnalda Bagnasca, Raffaeleja Brancatija, Gio-vannija Zanolina, Darka Bratine in Sergia Parinella. Kakšen je pristop Instituta Gramsci do problematike, s katero se tako radi ukvarjajo deželni politiki? Na to je zelo jasno odgovoril univerzitetni profesor Carlo Tullio Altan: »Ob polemikah, ki so se pojavile
in ki se bodo najbrž še dolgo razvnemale, ponuditi gradivo, ki naj pripomore, da se bodo mnenja oblikovaja racionalno in ne zgolj emotivno.« Že posvet januarja 1985 v Vidmu je skušal doseči ta cilj.
Seveda se ob tem kar samo pojavlja vprašanje, kako aktualne so lahko ugotovitve oziroma stališča, ki so bila iznešena pred več kakor dvema letoma. Na to je skušal odgovoriti Roberto Grandinetti. »Ni naš namen ocenjevati nove predloge, ki so se pojavili v tem obdobju ali usmeritve, ki se nakazujejo. Pomembno je, da opozorimo na zelo konkretna vprašanja, ki so v tem obdobju zaviralno vplivala na postopek integracije, oziroma na taka vprašanja, ki utegnejo že v doglednem času vplivati v povsem nasprotni smeri.« To bi bila recimo lahko vloga Trsta kot pomembnega znanstvenega centra. Med zaviralnimi (razdiralnimi) elementi deželne enotnosti pa je na prvem mestu nerazumevanje in nepoznavanje osnovnih vprašanj. Grandinetti se je ob tem podrobneje zaustavil ob analizi naglega industrijskega in družbenega razvoja Furlanije, ki je bil, v primerjavi z razvojem v drugih
delih države, nekaj povsem edinstvenega. Je ta model še aktualen?
Kot zadnji je na sinočnji predstavitvi govoril sociolog Darko Bratina. »Imamo sicer nekakšen občutek specifičnosti, da je Furlanija-Julijska krajina nekaj posebnega, vendar je vprašljivo, kako smo si te specifičnosti sves-tni.« Ena od specifičnosti naše dežele je tudi prisotnost, pravzaprav prepletanje različnih jezikovnih in narodnostnih skupnosti. Osrednji problem je, kako in v kolikšni meri bomo uspeli v realni integraciji na kulturnem področju, kamor recimo sodi tudi enakopravna raba jezikov skupnosti. Pravilno reševanje teh vprašanj je pogoj za pravilno reševanje drugih gospodarskih in družbenih vprašanj, čemur preprosto pravimo razvoj.
Uvodni poseg na sinočnjem srečanju je imel predsednik pokrajine, prof. Cumpeta, ki je naglasil, da na Goriškem s posebno pozornostjo sledimo polemikam o deželni enotnosti.
Sinoči so o vprašanju spregovorili strokovnjaki, raziskovalci, danes pa bodo zadevo, najbrž z nekoliko drugačnim pristopom, obravnavali politiki, na srečanju, ki ga je pripravila KD.
Dva pomembna dogodka bosta dala pečat letošnjemu Dnevu slovenske kulture v Gorici. Jutri ob 18. uri bodo v deželnem avditoriju odprli antološko fotografsko razstavo Milenka Pegana; priznanega mojstra fotografije iz sosednje Nove Gorice. V soboto, 7. t. m., ob 20. uri pa bo v Kulturnem domu pevska in glasbena prireditev "Preblisk" v izvedbi pevcev in godcev iz Beneške Slovenije in Rezije. Prireditvi pripravlja Zveza slovenskih kulturnih društev.
Tudi fotografska razstava ima dvojen pomen: pomeni skromno priznanje in oddolžitev mojstru Peganu za dragoceno in dolgoletno mentorstvo zamejskim amaterskim fotografom, zlasti članom Skupine 75/ po drugi strani pa je razstava najbolj primerna oblika dostojne počastitve stoletnice fotografije na Slovenskem. Obletnica poteka prav letos.
Na petkovi prireditvi, kjer bo prisoten tudi predsednik fotozveze Slovenije Tine Arko, bodo podelili tudi vrsto priznanj članom Skupine 75. V pripravi je tudi ličen katalog.
Osrednja kulturna prireditev ob obletnici Prešernove smrti bo v soboto, 7. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu. V celoti jo bodo izvedli godci in pevci iz Beneške Slovenije in Rezije, ki bodo prikazali utrip kulturnega življenja in ustvarjalnosti Slovencev
Uresničena po večletnih pripravah
Skupna turistična pobuda na območju Gorice in Nove Gorice
w
Se enkrat pomazana cerkev sv. Ivana
Pred dnevi smo poročali o mazačih, ki so napisali protislovenska gesla na pročelje cerkve sv. Ivana, kjer je sedež slovenske župnije v Gorici. Gnusno dejanje, eno tolikih na račun tu živečih Slovencev ter njihovih takšnih ali drugačnih ustanov, so obsodili tako v pokrajinskem kot občinskem svetu ter obeh odborih.
Nočnim junakom pa to ni bilo dovolj. Spet so se pojavili prejšnjo noč. Dokončali so napise na pročelju cerkve sv. Ivana, z novimi, tudi gnusnimi protislovenskimi napisi, pa so pomazali pročelje obnovljenih stavb v Ulici Ascoli.
Posvet KD o enotnosti dežele
V avditoriju liceja Paolino D'Aqui-leia, t.j. v nekdanjem semenišču, bo danes ob 17.30 posvet o vprašanju deželne enotnosti in vlogi Gorice v tej realnosti. Posvet prireja mestni odbor Krščanske demokracije. Govorili bodo deželni odborniki Adriano Bomben, Dario Rinaldi, Vinicio Turello in Mario Brancati, torej po eden iz vsake od štirih pokrajin naše dežele. Sklepni govor bo imel predsednik deželne vlade Adriano Biasutti.
V Novi Gorici so prejšnji večer, kot smo na kratko včeraj že poročali, predstavili nov turistični prospekt GO & GO, to je turistični prospekt za go-riško območje na italijanski strani in novogoriško na jugoslovanski strani. Gre za pobudo, ki se je sicer uresničila že lani. Predstaviti bi jo morali v začetku lanskega novembra, pa so stvar odgodili zaradi zapletov, do katerih je prišlo po tragičnem dogodku v Tržaškem zalivu.
Na predstavitvi v Novi Gorici sta spregovorila predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Severno Pri-
ustanove Francesco Moise. Poudarek tej skupni pobudi sta dala s svojo prisotnostjo in tudi govoroma predsednica Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo SR Slovenije Bogomila Mitič in deželni odbornik FJK za turizem dr. Carlo Vespasiano.
Predstavitev je bila v gostišču Mark nad Šempetrom. Na slavnost so prišli številni predstavniki gospodarskega, turističnega ter političnega življenja sosednih krajev. Poleg drugih so bili prisotni novogoriški župan Danilo Ba-šin, goriški občinski odbornik dr. Andrej Bratuž, jugoslovanski generalni
konzul v Trstu Livio Jakomin, predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič, predsednik goriškega dela SDGZ Anton Nanut.
Tiskali so turistični prospekt s številnimi barvnimi fotografijami, na katerih vidimo lepoto goriške zemlje. Dve turistični agenciji, ena v Gorici,
druga pa v Novi Gorici, sta pripravili tudi nekaj paketov za večdnevne obiske v krajih na obeh straneh meje. Pakete bodo prodajali tako v Italiji kot v Jugoslaviji.
Gre torej za koristno pobudo, o kateri je sicer bil govor več let, preden so jo praktično uresničili. (mw)
Slovenski šolski center v oceni mladih socialistov
Pokrajinsko vodstvo Mladinske socialistične federacije FGS je na svoji zadnji seji pozitivno ocenilo v goriš-kem občinskem svetu nedavno sprejete sklepe o uresničenju slovenskega šolskega centra v Gorici. Sklepi, tako je rečeno v tiskovnem poročilu FGS, uresničujejo dolgoletna prizadevanja za gradnjo slovenskega šolskega centra, in bodo tudi omogočili rešitev doslej odprtih vprašanj teh šol.
Mladi socialisti zavračajo obtožbe, da se z gradnjo novega šolskega centra ustvarja getizacija. Poudarjajo, da gre za najbolj racionalno uporabo sredstev, ki jih je v ta namen dala rimska vlada. Poudarjajo, da je pred mesecem dni, torej skoro istočasno, goriš-ka občinska uprava namenila tri milijarde in pol lir za obnovo stavbe italijanskega liceja Dante Alighieri.
FGS je tudi mnenja, da bo nova stavba olepšala Gorico. Mladi socialisti nadalje poudarjajo, da je to pomemben korak do priznanja slovenskih pravic, »saj je šola bazni element kulturne osveščenosti in kot taka življenjsko pomembna za obstoj in razvoj vsakega naroda«.
Stališče mladih socialistov je v tem vprašanju v diametralnem nasprotju s stališči, ki so jih pred časom oziroma v teh dneh izrazile mladinske federacije PSDI, PRI in PLI.
Dejavnost društva esperantistov
Pred kratkim so se na občnem zboru zbrali člani društva esperantistov, ki so obnovili statutarne organe ter se dogovorili tudi za program dela, s po-
sebnim ozirom, da letos poteka sto let od nastanka esperanta.
Tako bodo v deželnem avditoriju, od 15. do 30. aprila pripravili razstavo pisem in drugih sporočil, ki si jih v esperantu izmenjujejo učenci iz različnih držav. Prav tako v aprilu bodo na raznih šolah priredili ciklus predavanj o mednarodnem jeziku esperanto ter o pomenu tega medija._ Predaval bo prof. Giordano Formizzi. Že v mesecu marcu pa bodo, tudi z upoštevanjem izkušnje lanskega leta, priredili tečaj esperanta za začetnike. Tečaj obsega dvanajst lekcij in je brezplačen. Prijave sprejemajo v uradu Avtonomne le-toviščarske ustanove, Korzo Verdi 100/e (pasaža), kjer nudijo tudi podrobna pojasnila.
Interpelaciji KPI v deželnem svetu
Deželni svetovalci KPI Bratina, Pa-dovan in Scampolo so v torek vložili v deželnem svetu dve vprašanji v zvezi s položajem v nekaterih podjetjih na Goriškem. Tako želijo vedeti, kakšne ukrepe je sprejel deželni odbor, da bi preprečil odpust 331 delavcev, ki so še zmeraj na spisku podjetja Cotonificio Triestino v Podgori in ki se jim izteka izredna dopolnilna blagajna.
Svetovalci vprašujejo tudi, če obstaja možnost, da bi na območju nekdanje tekstilne tovarne v kratkem uresničili nove gospodarske pobude.
Drugo vprašanje zadeva bivši podjetji z državno udeležbo, OMG in Sa-fog, ki sta prešli v zasebno last. V obeh podjetjih obstaja nevarnost ponovnega skrčenja delovnih mest, oziroma premestitev delavcev.
V priredbi domače dramske družine
Finžgarjeva Veriga v Sedejevem domu v Števerjanu
Tudi v katoliškem prosvetnem društvu Frančišek Borgia Sedej v Števerjanu bodo počastili Prešernov dan, to prav na dan pesnikove smrti, v ne.-deljo, 8. februarja. Za to priložnost je, po nekajletnem premoru, spet zaživela društvena dramska skupina, ki je naštudirala Finžgarjevo dramo Veriga. S Finžgarjevimi deli so se štever-janski dramski igralci spoprijeli že v prejšnjih letih. V prejšnjih letih pa so na oder postavili tudi Legionarje, Srenjo in Zupanovo Micko. Razen v domačem kraju so nastopali tudi drugje na Goriškem, Tržaškem ter Koroškem.
Skupina je sedaj pomlajena. Nekateri igralci bodo prvič nastopali na odru. Poleg že izkušenih Aleša Pintarja, Simona Komjanca, Marka in Marinke Černič in Jelke Komjanc bodo tokrat prvič na odru Franka Padovan, Saša Hlede, Anamarija Škorjanc, Sandra Perše, Mihael Corsi, Janez Terpin, Branko Terčič in David Pintar.
Števerjanske dramske igralce Je za odrski nastop pripravil Franko Žerjal. Predstava bo v Sedejevem domu v Števerjanu v nedeljo, 8. februarja, ob 16. uri.
Poskusne vrtine na državni cesti
Na odseku državne ceste št. 55, med Gorico in Trstom, v bližini Gabrij, te dni opravljajo poskusno vrtanje, da bi ugotovili, zakaj se cestišče na kakih 30 metrov dolgem odseku ceste ugreza.
Doslej so opravili že dobršno serijo vrtin, vendar zaključki še niso znani. Po dosedanjih domnevah je cesta speljana nad večjo podzemno jamo.
Že dalj časa se namreč cestišče v dolžini kakih 30 metrov useda. Nekatera manjša brezna v bližini kažejo na to, da je najbrž pod cesto ali v neposredni bližini obsežna votlina.
Osumljen in obsojen zaradi poskusa kraje
Na enajst mesecev zapora je bil včeraj, po hitrem postopku, obsojen 50-letni Tržačan Giordano Buda. Možakar je v torek proti večeru vstopil v prostore zavoda San Luigi, v Don Bos-covi ulici, kar pa ni ostalo neopaženo. Iz zavoda so poklicali policijo in kaj kmalu so ugotovili, da imajo opravka s človekom, ki ima za sabo že dolgo vrsto kaznivih dejanj tudi v naših krajih. Budi je bil prepovedan povratek in bivanje na območju Goriške za dobo treh let. Očitno pa se je na prepoved požvižgal in je šel svojo pot, ki se bo sicer za zdaj za skoraj eno leto ustavila, v zaporu namreč. Zaradi poskusa kraje in zaradi nespoštovanja prepovedi zadrževanja na območju goriške pokrajine, ga je pretor obsodil na 11 mesecev zapora, ki ga bo moral odsedeti.
Pri vsej zadevi velja zabeležiti izredno hiter .kazenski postopek. Budo so prijeli v torek zvečer, včeraj zjutraj pa so mu že sodili.
v videmski pokrajini. Govoril bo dr. Ferruccio Clavora. Prireditvi so dali naslov Preblisk — tako kakor je naslov znani Checcovi pesmi. Čhecco bo skupaj z Trepetički, Rinom Chine-sejem in Giovannijem Di Lenardom ter ansamblom SSS med glavnimi izvajalci.
Povedati je treba, da bo celotni program potekal v beneškem oziroma rezijanskem narečju, obiskovalci pa bodo imeli na razpolago v slovenščini natisnjeno besedilo, za lažje razumevanje.
Po prireditvi, približno ob 22. uri pa bo v Kulturnem domu še sprejem za kulturne delavce.
Beneški kulturni delavci bodo v soboto in nedeljo glavni izvajalci sporeda na Prešernovi proslavi v Trstu.
Dan slovenske kulture bodo v teh in naslednjih dneh proslavili v raznih krajih na podeželju.
V Kulturnem domu posvet o literaturi
V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 18. uri pogovor o literarni znanosti in njeni vlogi, ki jo prireja Deželni inštitut Gramsci.
Govorila bosta prof. Boris Paternu z ljubljanske univerze in prof. Giuseppe Petronio s tržaške univerze, ki je predsednik omenjenega inštituta.
Podaljšan rok za natečaj
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da je bil podaljšan do 28. februarja 1987 rok za predložitev prošenj za sodelovanje na javnem natečaju na podlagi izpitov, za eno mesto (poskusno mesto) funkcionarja v administraciji — računovodski sektor, 8. stopnje na funkcionalni lestvici.
Za podrobnejša navodila je na razpolago urad za osebje pri Trgovinski zbornici v Gorici, Ul. Crispi 10.
Salzburški trio
V okviru ciklusa glasbenih prireditev Glasba in čas, bo jutri ob 20.30 v deželnem avditoriju koncert Salzburškega tria. Izvajal bo skladbe velikega ruskega glasbenika Dimitrija Šostakoviča.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni avditorija.
razne prireditve
KD Danica na Vrhu vabi jutri zvečer na prireditev ob Dnevu slovenske kulture. Prireditev bo ob 20.00 v gostilni Pri lovcu.
razna obvestila
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja v nedeljo, 8. t.m., ob 20.30 mladinski ples v Kulturnem domu v. Sovodnjah. Vstop do zasedbe prostih mest.
KD Sovodnje priredi jutri, 6. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah večer s predvajanjem barvnih diapozitivov ob glasbeni spremljavi. Diapozitive - o lepotah reke Vipave — bo prikazoval J. Hoenn.
Društvo obenem obvešča, da je že napovedano srečanje z alpinistom Petrom Podgornikom odgodeno za nedoločen čas, zaradi nesreče predavatelja.
Društvo slovenskih upokojencev pripravlja tradicionalno pustovanje, v nedeljo, 1. marca, v hotelu Sabotin v Solkanu z zelo pestrim zabavnim programom. Vpisovanje 9„ 10. in 11. t. m. od 10. do 12., ure na sedežu društva.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Labirynth«.
CORSO 17.30-22.00 »Fantasia di Walt Disney«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Piaceri erotici per mogli calorose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-21.00 »Aria di Vien-na«. Ciklus avstrijskih filmov. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Movie fantasy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00 in 21.00 »Strade di fuoco«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Zakon molka«. DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72341.
Srečanje pisateljev v Portorožu
V Portorožu se že dalj časa zavzeto pripravljajo na 2. mednarodno srečanje pisateljev ob meji, ki bo potekalo od 20. do 22. iebruarja. Že lansko prvo srečanje je imelo velik uspeh, saj se ga je proti pričakovanjem udeležilo lepo število književnikov iz več držav in je potrdilo, da vzbuja razprava o meji (državni, regionalni, jezikovni, narodnostni, kulturni, psihološki itd.) zanimanje pri strokovnjakih, pa tudi širše, in da odpira celo vrsto vprašanj, ki zadevajo bistvo kulturne tradicije in trenutni zgodovinsko-politični in kulturni položaj Evrope.
Prvega srečanja se je udeležilo približno 200 vabljenih in ostalih gostov in več kot 50 predstavnikov sredstev javnega obveščanja iz Jugoslavije, Avstrije, Italije in Švice.
Teme letošnjega srečanja so: Alpe Jadran, Mittel Evropa ali Srednja Evropa? Duhovi preteklosti in upanje za prihodnost; Narodi, narodnosti in meje — resničnost v luči naporov za združitev Evrope in sodobnega tehnološkega razvoja; medsebojno poznavanje in vprašanje prevajanja in objavljanja na književnem področju območja Alpe Jadran (ob prisotnosti založnikov in prevajalcev); meja kot zgodovin-sko-politična stvarnost in literarna fikcija; smiselnost in bodočnost mednarodnih srečanj pisateljev: ugovori in predlogi.
Letošnje srečanje bo dopolnjeno z več vzporednimi prireditvami, med njimi književno nagrado »Portorož«, razstavo knjig območja Alpe Jadran, ki bo od 14. do 21. februarja, predstavitvijo novih knjig istega območja, v večernih urah pa bodo še umetniški in kulturni programi ter glasbene prireditve, ki naj bi predstavili raznolikost kulturnega življenja regije.
Tudi SSG predlagano za letošnji MES v Sarajevu
Že običaj je, da se takoj po prvi polovici januarja začenjajo vrstiti v Jugoslaviji razni gledališki festivali. Nekateri so tradicionalni, drugi šele v nastajanju. Med odmevne tovrstne prireditve spada brez dvoma tudi festival jugoslovanskega gledališča MES, ki bo letos že osemindvajsetič zapovrstjo. Potekal bo v Sarajevu od 6. do 16. aprila, nanj pa je 77 gledališč prijavilo 140 predstav. Republiški in pokrajinski selektorji so po ogledu vseh prijavljenih predstav predložili glavnemu selektorju in umetniškemu vodji festivala Miru Lasiču 37 predstav.
Letošnji selektor za Slovenijo, kritik France Vurnik, je iz slovenskega področja predlagal naslednje: I. Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, F. M. Dostojevski—D. Jovanovič, Blodnje in Besi (SMG Ljubljana), I. Tavčar—P. Božič, Agata Schwarzkobler (Koreodrama Ljubljana), V. Moderndorfer, Prilika o doktorju Josephu Mengeleju (SLG Celje) in P. P. Pasolini, Orgija (PDG Nova Gorica).
Glavni selektor bo na osnovi ogleda predlaganih predstav izoblikoval dokončni izbor do 3. marca letos.
Kaj početi s kupi denarja?
Od danes bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina, ki jo vodita Aldo in Carlo Giuffrč. Predstavila bo komedijo Neapeljčana Armanda Curcia »Čemu rabi denar ?«. Gre za zabavno delce, ki je zabeležilo povsod uspeh in pravi sledeče: Zakaj bi delali, ko pa več veljajo
dolgovi kot posest denarja...
Stopinjo za stopinjo Zgodovina Benečije
Osrednja točka nedeljske Prešernove proslave v tržaškem Kulturnem domu bo splet pesmi, plesov, glasbe in recitacij z naslovom »Štopienjo za štopienjo«. Besedilo in režija sta delo Alda Clodijja, scene je pripravil Renzo Rucli. Nastopili bodo: Beneška folklorna skupina »Zivanit«, Checco in ansambel S.S.S., mešani zbor »Naše vasi«, mešani zbor »Pod lipo«, moški zbor »Nediški puobi«, folkloristi 'n pevci iz Rezije, ki delujejo v okviru društva »Rozojanski dum«, Trepetički in Beneško gledališče. Program bo povezoval Ezio Gosgnach.
V spremni besedi k predstavi je avtor Aldo Clodig napisal krajši uvod v beneškem narečju. Mi povzemamo zapis in ga natiskujemo, kot je bil napisan, v prepričanju, da ga tudi naši bralci z nekoliko truda lahko razumejo.
»Tala pravca se začne no malo v tami, kar so Slovlenj paršli v doline Benečije an Rezije, tle so se usedenli an začel pisat njih zgodovino. Notar so ktajlče.an navadni ljudje, modri an hudobni poglavarji,' Notar je naš slovenski narod, njega trpljenje an življenje, njega duga pot - štopienjo za Štopie-ajo - iz lame, iz tiste tame, kamer so silili an šele silijo naše doline za de zaspiejo an počaso, počašo v spanju umariejo.
Iz tale pravce, ki se napriej ponavlja, čeglih menjajo oblieke, ljudje an cajti, se vsak antarkaj vzdigne besieda domačega pesnika,' buj močnuo se sliši glas zbora, harmonike an cityre. Čuje se šum rieke, ki nimar glih teče an se vidi ples mladega para.
Pravca pride do današnjih dni, ko so an pri nas novi glasovi začeli piet. Parvo je biu adan.potle dva, potle tri...
Tolo pravco šele pišemo al pa, lahko dijemo, spet pišemo mi, z novo •nočjo, z novo energijo, z novimi željami an... s povzdignjeno glavo.
Ob zapisanem in prepisanem bi morali naglasiti še naslednje: marsikdo se sprašuje, če bo tudi letos poskrbljeno za najmlajše, kot je to bilo na lanski Proslavi. Odgovor je lahek, bo. Ob 16.30 bo nastopil čarovnik, ki bo prišel k nam prav v veselje najmlajših. Nato je poskrbljeno za animacijo, kjer bodo otroci lahko na zanimiv način počakali, da si starši ogledajo predstavo. V Kulturni dom bomo torej pripeljali tudi otroke...
Zbornik, ki prihaja iz Beograda
Štirideset let SFR Jugoslavije
SLAVKO GABERC
Knjiga »Štirideset let SFRJ« prinaša v štirinajstih poglavjih prispevke znanih jugoslovanskih družbenopolitičnih delavcev, znanstvenikov, strokovnjakov in drugih avtorjev, ki z različnih vidikov prikazujejo in ocenjujejo prehojeno pot in posamezne etape dosedanjega razvoja Jugoslavije. Knjiga je bila koncipirana po enkratnem, podrobno razčlenjenem načrtu, z namenom, da bi dobili bralci strnjen in obenem jasen vpogled v celoto zapletenega procesa družbenoekonomskega razvoja. Vendar pri tem ni bil zapostavljen regionalni vidik razvoja, kar je .imelo glede na različne zgodovinske razmere, v katerih so :se .razvijali posamezni deli Jugoslavije, v vsem povojnem obdobju vidne posledice v dinamiki in ravni gospodarske in kulturne razvitosti posameznih delov naše 'države in države v celoti. V obdobju 1945-1985 je naša država spremenila svojo podobo ih se začela iz nerazvite zaostale agrarne države spreminjati v industrijsko državo in dosegla srednjo stopnjo razvitosti:
Hiter razvoj in precejšen napredek so dosegle tudi družbene dejavnosti, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo prebivalstva, znanost in umetnost. Pri tem so navedene tudi težave in nerešeni problemi preteklosti, ki so danes na plečih povojne generacije. Pohvalno je dejstvo, da avtorji odkrito in analitično obravnavajo tudi aktualne probleme, s katerimi se zadnja leta srečuje naše gospodarstvo in družba v celoti, ter hkrati argumentirano nakazujejo poti za njihovo premagovanje. V eri splošne industrializacije je jugoslovanska vlada želela zagotoviti čim hitrejši in vsestranski gospodarski razvoj, kar pa je pomenilo poleg
opiranja na lastne sile tudi uporabo zunanjih kreditov. Vedno bolj zapleteno gospodarsko stanje v svetu, povečanje obresti, energetska kriza in drugo je neugodno vplivalo tudi na gospodarski razvoj v SFRJ in še vedno v veliki meri onemogoča uspešno premagovanje gospodarskih in drugih težav.
Zaradi omenjene problematike in številnih šibkih točk, kot so nerealne investicijske ambicije, nizka družbena produktivnost dela, nezadosten razvoj in uporaba lastne tehnike in tehnologije, odsotnost varčevanja in smotrnosti pri gospodarjenju, premajhna učinkovitost pri iskanju in uresničevanju ukrepov ekonomske politike, je jugoslovansko gospodarstvo v zadnjih letih zabredlo v hudo križb; Nerešeni ekonomski problemi se vedno bolj izkazujejo kot družbeni in politični problemi ter hkrati slabijo samoupravni značaj federacije, republik jn avtonomnih pokrajin, spodbujajo pa tudi spore in razmah nacionalizma. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je štiridesetletno obdobje povojne socialistične graditve pomenilo za Socialistično federativno reubliko Jugoslavijo, za vse socialistične republike in avtonomni pokrajini v socialnem in materialnem pogledu napredek, kakršen so mnoge države dosegle pogosto šele v sto in več letih oziroma, da je naša družbenopolitična sedanjost rezultat delovne dobe enega samega rodu! V tem smislu založnik izraža upanje, da bo ta knjiga našla širok krog bralcev in da bo koristna kot učbenik, priročnik ali dopolnilna literatura v šolah in na tečajih. Obilica statističnih podatkov in analitični pristop k obravnavani problematiki skoraj zanesljivo zagotavlja, da se bodo te želje tudi uresničile.
Članki in spomini v zbirki »Znamenja«
Človeška vizija J. Pučnika se kaže vedno močneje
JANEZ POVŠE
Založba Obzorja iz Maribora je v odzivni zbirki Znamenja pred nedavnim izdala tudi knjigo Jožeta Pučnika »Članki in spomini«, ki zajemajo obdobje •ned leti 1957 in 1985, ko je avtor nekajkrat izjemno ostro posegel v javnost s svojimi članki, objavljenimi v »Reviji 57«, »Perspektivah« in »Novi reviji«. Priznati je treba, da je dandanes pretresljivo prebi-rati zapise, ki so povzročili neslutene konflikte z obstoječo stvarnostjo, pretresljivo zato, ker je Jože Pučnik svoja prepričanja plačal preveč drago, da bi ob tem ostali neprizadeti: neposredno zaradi članka »Naša družbena stvarnost in naše iluzije« v letu 1958 je bila »Revija 57« ukinjena, on sam pa je romal v dolgoletno ječo. Nekaj podobnega se je pono-vilo še leta 1963, ko se je po izhodu iz zapora v vseh smislih rehabilitiral, se še vživel v novo družbeno stvarnost, da bi s prispevki v tedaj »zloglasnih« »Perspektivah«, posebno pa še z zapisom »O dilemah našega kmetijstva«, spet doživel ukinitev revije, to pot »Perspektiv« ter ponovno romal v za-Por zaradi domnevnega organiziranja ljudi v boju zoper ljudsko oblast oziroma zaradi sovražne propagande.
Za kaj torej v omenjenih zapisih gre in kaj se je tedaj dogajalo v matični domovini, da se ji ni posrečilo drugače obračunati z »nepotrebnimi« argumenti, kot da je s silo posegla med kulturnike, med katerimi je bil očitno ravno Jože Pučnik najbolj inkriminirana oseba, tako čudovito zarisana v dveh temeljnih delih povojne slovenske dramatike. Jav-nu tajna je, da je oseba Paža v Smoletovi »Antigoni« Pučnik sam, kakor je on tudi Simon v »Aferi« Primoža Kozaka, v obeh primerih kot oseba docela zvesta svojim principom, lahko bi rekli človeškim Principom, ki se nočejo umakniti nikakršni trenutni Politični špekulaciji in morajo biti zategadelj dobesedno ali moralno odstranjeni iz javnosti oziroma Prizorišča.
V čem torej konflikt? Nemara v tistem, kar je mzčlenjeval Pučnik sam, pa so neljubi represivni
dogodki sami po sebi pokazali, da je dregnil v živo in sprožil nase točno tiste sile, ki jih je »odkril« za sicer lepo in politično osmišljeno fasado?
Zanimivo je, da Pučnik sploh ni polemičen, ne zaganja se površinsko v argumente, pač pa očitno kot diplomirani filozof in profesor primerjalne književnosti znanstveno prevaja človeško vizijo v argument, razmišljanje, pojasnitve. Ostro obračunava n. pr. s kultom osebnosti, kar tedaj kljub Stalinovi moralni likvidaciji ni bilo docela dobrodošlo ter odkriva resnico, da nasproti »razčlovečenemu liku zgolj abstraktne, zlagane in življenju nasilne državnosti stoje v soglasju podrejeni in razčlovečeni hlapci namesto svobodnih in tvornih ljudi«.
Za Pučnika je takšna situacija slabša kot v srednjem veku, ko je človek doživljal idole kot moralno vzpodbudo, »danes pa ne doživlja, je korumpiran in hladno izračuna prednost enega malika pred drugim. Zbirokratiziran in do vseh vrednot ciničen človek modernih sistemov zavzema eno najnižjih stopenj človečnosti v zgodovini civilizacije«.
Ne smemo pozabiti, da se nahajamo v letu 1958, ko obdobje izgradnje ne trpi nikakršnih globljih kritik. Pučnik nadalje pronicljivo določa razliko med državo in družbo: država je pravo, so zakoni, ki določajo, česar človek ne sme, družba je skupnost osvobajajočih posameznikov, ki se iz sebe vključujejo v svet, so tvorni in stvariteljski. Po oboroženem boju pride t. zv. stvariteljski boj, boj za resnično stopnjevanje svobode, načela torej, ki ga ne moreš ukalupiti v zakone in formalnost volilnega sistema, ker absolutne svobode sploh ni, pač pa je lahko resnična ustvarjalna svoboda tvornih posameznikov v najboljšem primeru v nastajanju, v rasti proti neskončnosti.
»Vsaka država si nadeva naslov družbe in nobena država ne more biti družba,« pravi Pučnik in očitno misli svojo socialistično domovino, sredi katere snuje z neverjetnim človeškim idealizmom, ki dandanes izstopa močneje, kot je bilo to videti tedaj. Pravo določa konvencionalne in neresnične od-
nose med ljudmi, sili ljudi, da ostajajo v okviru danosti, kar je za Pučnika enako amoralnosti: človek, ki se zamejuje v danost in jo le izkorišča, je zanj amoralno in neetično bitje. Od moralnega kapitala preteklosti pomeni od NOB ni mogoče živeti, partija nima monopola nad resnico, ni mogoče dopustiti razkola med ljudstvom in državo, treba je osveščati in še enkrat osveščati.
Človek se vpraša, kaj je dalo avtorju moč vztrajati pri njegovi viziji, ki ga je končno v stalnih konfliktnih situacijah totalno odtujila lastni domovini in ga dobesedno izvrgla iz sebe. Pučnik je še dolga leta profesor na znanstveni visoki šoli v nemškem Liinebergu, in tudi danes zatrjuje, da mu je dala neomajno moč vera v osvobojevalno bistvo nove družbe in novega časa. Čeprav pravi, da se je zaradi vsega »zgubil v svetu«, pa je končno izšla njegova knjiga, po dolgih letih spet objavlja doma — v »Novi reviji« kar pa utegne biti kljub vsemu največje zadoščenje, je dejstvo, da se celovito kul-turno-politično vrenje na Slovenskem ravno v poslednjem času tako izrazito naslanja na njegove vizije, namreč Pučnikove, da se njegovi zapisi pravzaprav totalno dajejo novi stvarnosti ter se vanjo brez trenja prelivajo.
Prešernove nagrade
V čas proslavljanja slovenskega kulturnega praznika se kot osrednji dogodek v slovenskem kulturnem prostoru zarisuje sobotna akademija v Cankarjevem domu. Povezana je s tradicionalnim podeljevanjem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Prešernove nagrade so najvišje slovensko kulturno priznanje in potrditev dela umetnikov ter vrhunskih dosežkov na vseh področjih duhovne ustvarjalnosti.
Kot rečeno, bo podelitev v soboto, ko bomo izvedeli, koga so posamezne strokovne komisije »izbrale« saj je bilo predlogov veliko.
Nova razstava v TK Galeriji
* , . %
Z otvoritvijo današnje razstave grafik in risb Mihe Maleša in Tona Zancanara, bo galerija TK uvedla ciklus razstav, s katerimi namerava iskati tematske in kulturne sorodnosti med avtorji iz različnih zemljepisnih zaledij in različnih kulturnih tradicij. Tako bo galerija TK priredila več "paralelnih" razstav slovenskih, italijanskih in avstrijskih umetnikov.
Tudi avtorja, čigar dela bodo razstavili danes, kažeta presenetljive sorodnosti. Miha Maleš (Kamnik 1903) in Tono Zancanaro (Padova 1906-1985) sta predvsem velika mojstra grafike in risbe, s katerimi se udeležujeta življenja in izkazujeta zanimanje in ljubezen do človeka tudi v najbolj bolečih trenutkih njegovega bivanja. Današnjo razstavo bo otvoril umetnostni kritik Giorgio Segalo, v teh dneh pa so keramike in risbe Tona Zancanara na ogled tudi v galeriji Banelli.
V moškem veleslalomu na svetovnem prvenstvu v Crans Montani
Zurbriggen neustavljiv, kolajna tudi za Tombo
CRANS MONTANA — Če je bilo sploh potrebno, je Švicar Zurbriggen znova dokazal, da je trenutno najboljši smučar na svetu, Ni bilo treba namreč čakati na Crans Montano, že v svetovnem pokalu je edini zmagal v vseh petih disciplinah. Z uspehom na včerajšnjem veleslalomu je dvema srebrnima in enemu zlatemu odličju dodal še eno kolajno iz najžlahtnejše kovine, a v nedeljskem slalomu to svojo bero lahko še obogati, čeprav bo to nekoliko težje, ker je to njegova šibkejša disciplina, vsaj glede na njegove sposobnosti (tudi v slalomu za svetovni pokal se je že dvakrat uveljavil). Vsega skupaj je Zurbriggen na svetovnih prvenstvih osvojil sedem kolajn, od tega štiri zlate.
V včerajšnjem veleslalomu je imel Zurbriggen sicer tudi nekoliko sreče. Njegov rojak Gaspoz, najhitrejši v prvem teku, je namreč v drugi vožnji
padel tik pred ciljem, sicer bi se Zurbriggen verjetno moral zadovoljiti z drugim mestom.
Veselje je končno zavladalo tudi v italijanskem taboru, kjer so s tretjim mestom Alberta Tombe »azzurri« po devetih letih prišli spet do odličja na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah. Nasploh pa je bila italijanska ekipa včeraj še kar solidna (Totsch je bil deveti, Erlacher enajsti, izpadel pa je Pramotton).
Jugoslovani niso blesteli, vendar niso niti razočarali. Dvanajsto mesto Roka Petroviča je na primer njegov najboljši letošnji rezultat. Gotovo je sposoben doseči več, vendar ne s trenutno formo. Drugi Jugoslovan, Robert Žan, je bil 20., kar je realno, mesto za njim je pristal Grega Benedik, ki pa je v veleslalomu startal brez večjih ambicij. Škoda za trenutno najboljšega v tej disciplini, Tomaža Čižmana: na tekmo je šel bolan in po prvi vožnji je bil 21., drugo pa si jo je ogledal s postelje.
VRSTNI RED: 1. Zurbriggen (Švi.) 2'32"38; 2. Girardelli (Luks.) 2’32"45: 3.
Tomba (It.) 2'33"13; 4. Strolz (Av.) 2'34"27; 5. Stuffer (ZRN) 2'34''27; 6. Eder (ZRN) 2'34"30; 7. Woerndl (ZRN) 2'34"44; 8. Pieren (Švi.) 2'34,,46; 9. Totsch (It.) 2'34"55; 10. Stenmark (Šve.) 2'34"69; 11. Erlacher (It.) 2'34"77; 12. Petrovič (Jug.) 2'34"96; 13. Wasmeier (ZRN) 2'35'Tl; 14. Gstrein (Av.) 2'35"88i 15. Namberger (ZRN) 2'36"86.
Danes ženski veleslalom
Glede na dosedanji razplet napovedi za današnji ženski veleslalom govorijo v prid švicarskih deklet z Walli-serjevo, Oertlijevo in Figinijevo na čelu. Zmagoslavje naj bi jim skušala pokvariti katera od Zahodnih Nemk ali Američanka McKinneyeva in pa seveda Jugoslovanka Mateja Svet, ki bo lahko startala neobremenjena, saj se lahko že ponaša s kolajno v superveleslalomu. V veleslalomu pa ima seveda še več možnosti in lahko poseže tudi po zlatu.
Organizatorji so se tudi odločili, da bo začetek tekme od 10. uri, torej pol ure prej, kot je bilo prvotno predvideno.
	KOLAJNE		
	Z	s	B
Švica	6		4	1
Luksemburg	1		2	0
Avstrija	0		1	1
ZRN	0	0	2
Italija	0		0	1
Jugoslavija	0		0	1
ZDA	0	0	1
smučarske varnostne vezi			
			
PROIZVODNJA: (|) TITAN prodaja:9B6 Slovenijašport			
Nogomet: disciplinski ukrepi
Menichini (Triestina) izključen za eno kolo
MILAN Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je med drugim za eno kolo v B ligi izključila tudi Menichinija (Triestina). Za eno kolo v tej ligi so izključeni še De Vitis (Ta-ranto), Picci (Taranto), Rocca (Taranto) in Scanziani (Genoaj, za dve koli pa Serra (Taranto). Glede zaostalih tekem v B ligi so za eno kolo izključeni Fi-lippi (Vicenza), Gaudenzi (Pescara) in Luppi (Bologna).
V A ligi je kar za tri kola izključen Dell Oglio (Ascoli). Za dve koli je izključen lorio (Brescia). Prepoved za eno kolo igranja pa so prejeli Bergomi (Inter), Albiero (Como), Argentesi (Brescia), Elkjaer (Verona) in Garuti (Avellino). Do 11. maja je izključila odbornika Empolija Binija.
Sodnika za srečanji Portugalska - Italija
Rim - Francoz Michel Vautrot bo sodil kvalifikacijsko srečanje za EP med Portugalsko in Italijo, ki bo 14. t. m. v Lizboni. Tekmo reprezentance pod 21. letom, ki bo v sredo prav tako v Lizboni, pa bo sodil Belgijec Jean Alvalade Crucke.
Na zimskih mladinskih igrah Alpe Jadran na Piancavallu
Največ odličij v Slovenijo
Nogomet: prijateljska tekma »olimpijcev«
Izenačeno med Italijo in Romunijo
PIANCAVALLO — Na Piancavallu so se včeraj končale 3. zimske mladinske igre Alpe Jadran, na katerih je največ uspeha imela reprezentanca Slovenije, kar je bilo glede na razplet prvega dne tudi pričakovati. Na drugo mesto se je uvrstil Salzburg, tretja pa je bila Tridentinska-Južna Tirolska.
Na sklepni slovesnosti je spregovoril tudi deželni odbornik za šport Furlanije-Julijske krajine Mario Brancati, ki je med drugim poudaril, da so te igre pravi praznik prijateljstva, ki je neobhodno potrebno za utrjevanje miru, sožitja in sodelovanja med našimi štirimi državami in deželami skupnosti Alpe Jadran. Zatem je zastavo skupnosti izročil deželnemu odborniku Tridentinske-Južne Tirolske, kjer bodo prihodnje leto poletne igre, medtem ko bodo zimske leta 1989 v Avstriji. Ob koncu treba tudi omeniti, da je bila organi-
zacija iger res dobra, kot so bili dobri tudi pogoji za tekmovanje.
VČERAJŠNJI IZIDI
ŽENSKI VELESLALOM: 1. Jener (Salzburg) 1T3"88; 2. Brleč (Slovenija) ri5"65; 3. Niederseer (Salzburg) 1T6"11.
MOŠKI VELESLALOM: 1. Ober-nosterer (Salzburg) 1T3"88; 2. Košir (Slovenija) 1T4"00; 3. Rudiferia (Tridentinska-Južna Tirolska) 1T4 "12.
KOMBINACIJA ŽENSKE: 1. Brleč (Slovenija), 2. Nederseer (Salzburg), 3. Franzi (Koroška).
KOMBINACIJA MOŠKI: 1. Moser (Salzburg), 2. Leviš (Venelo), 3. Hofer (Tridentinska-Južna Tirolska).
ŽENSKA ŠTAFETA 3x4 KM: 1. TJT 28'43"6; 2. FJK 28'46"7; 3. Štajerska 29'30’T.
MOŠKA ŠTAFETA 3x6 KM: 1. Venelo 37'47"0; 2. Slovenija 38'04"1; 3. FJK 38'41"3.
ŠTAFETA BIATLON: 1. Lombardija, 2. Slovenija, 3. FJK.
HOKEJ NA LEDU: finale za 1. mesto Bavarska - Koroška 5:2; finale za 3. mesto Slovenija - TJT 4:2, finale za 5. mesto Štajerska - Venelo 6:2. Končna lestvica: 1. Bavarska, 2. Koroška, 3. Slovenija^ 4. Tridentinska-Južna Tirolska, 5. Štajerska, 6. Venelo, 7. Salzburg, 8. Zgornja Avstrija, 9. Furlanija-Julijska krajina, 10. Lombardija.
KOLAJNE: 1. Slovenija 4 zlate, 4 srebrne, 2 bronasti; 2. Salzburg 4-1
-	3; 3. Tridentinska-Južna Tirolska 2 - 1 - 2; 4. Venelo 1 - 2 - 1; 5. Bavarska 1 - 0 - 0; 6. Lombardija 1 -0 - 0; 7. Furlanija-Julijska krajina 0
-	2 - 3; 8. Koroška 0 - 2 - 1; 9. Štajerska 0 - 1 - 1; 10. Zgornja Avstrija 0 -0-0; 10. Hrvatska 0-0-0.
Italija - Romunija	2:2 (1:1)
STRELCI: Musznay v 32. min., Vir-dis v 45. min., Majam v 53. min., De Agostini v 81. min.
ITALIJA: Tacconi, Tassotti, De Agostini, Jachini, Brio, Cravero, Mau-ro (od 69. min. Salsano), Carnevale (od 46. min. Alessio), Romano, Virdis.
ROMUNIJA: Liliac, Mihai, Stancu, Weisembaker, Cristea, Stefan, Vaiso-vic (od 85. min. Orač), Balan (od 88. min. Varga), Biču (od 63. min. Soiman), Majam, Musznay (od 88. min. Pana).
SODNIK: Valente (Portugalska). GLEDALCEV: 17.000.
PALERMO — V prijateljskem nogometnem srečanju olimpijskih reprezentanc sta včeraj Italija in Romunija igrali neodločeno.
»Azzurri« so gotovo imeli več od igre, svoje terenske premoči pa niso znali uresničiti. Po začetnem vodstvu Musznaya za goste je v zadnji minuti prvega polčasa izenačil Virdis.
Tudi v drugem polčasu so Romuni povedli z Majarujem, ki je z velike razdalje presenetil vratarja Tacconija.
Italijani so nadaljevali z ostrimi napadi, izenačili pa so šele devet minut pred koncem z De Agostinijem.
Mladinsko EP: visoka zmaga »azzurrov«
LA VALLETTA — V srečanju skupine 2 evropskega mladinskega nogometnega prvenstva je Italija včeraj v La Valletti premagala Malto s 4:0 (2:0).
V prijateljski tektVii Genoa - Goteborg 0:1
GENOVA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je švedski prvoligaš Goteborg premagal italijanskega drugoligaša Genoo z 1:0 (0:0). Zmagoviti gol je v 83. min. dosegel Froberg.
Rokomet: poraz Italije
TEL AVIV — Na mednarodnem rokometnem turniru v Tel Avivu je Izrael po izenačenem boju premagal Italijo z 21:20.
Z včerajšnjo četrto Connerjevo zmago
America’s Cup spet v ZDA
Košarka: prijateljska tekma v Pragi
Tesno proti Čehoslovakom
FREMANTLE — Dennis Conner, skipper jadrnice Starš & Stripes, je na ta tranutek čakal od leta 1983, ko je v Newportu zgubil dvoboj z avstralsko-Australio II in z njim prestižni America^ Cup, ki v 132 letih ni zapustil ameriških tal. Tedanji poraz so v ZDA sprejeli kot nekakšno nacionalno katastrofo. Zato niso štedili z močmi in denarjem, okoristili so se z vsemi mogočimi tehničnimi novostmi in včeraj so želi sadove. San Diego Yacht Club je namreč razpolagal z odličnim plovilom, s katerim je Conner s precejšnjo lahkoto osvojil še četrto in odločilno regato proti avstralski Kookaburri III skipperja Petra Gilmoura (v finalu je bilo predvidenih skupno sedem regat).
Connerja sedaj čaka zmagoslavni povratek v ZDA, kjer bo torej leta 1990 naslednje tekmovanje za America^ Cup, verjetno v San Diegu. Slovitega skipperja bo sprejel tudi predsednik Reagan.
Finalni obračun med Starš & Stripe-som ter Australio III se je vsekakor končal nekoliko nepričakovano, mor-
da ne toliko zaradi Connerjeve zmage kot zaradi lahkote, s katero je odpravil nasprotnika. Izvedenci so verjetno računali, da bo dvoboj veliko bolj izenačen in da bo za zmagovalca treba počakati prav do zadnje regate. Sprašujejo se tudi, kaj se je v bistvu zgodilo od septembra lani, ko se je Starš & Stripes s precejšnjo težavo meril na primer z Italio ali VVhite Crusadrom. Conner zanika, da so se poslužili kakšnih novih tehnoloških rešitev, vendar priznava, da so uporabili novo krmilo, kar je morda povečalo hitrost jadrnice.
Konzorcij »Sail America«, ki je organiziral ekspedicijo Star & Stripesa, je skoraj v celoti kril vseh 15 milijonov dolarjev, kolikor so jih doslej potrosili. Računajo, da bi izvedba v Šan Diegu prinesla mestu in okolici okrog 170 milijonov dolarjev. Poleg San Diega pa se za njegovo izvedbo že potegujejo tudi Honolulu, Santa Cruz, Long Beach, San Francisco, Atlantic City in Newport.
ČSSR - Italija	86:88
ČSSR: Skala 5, Zufa 20, Havlik 12, Kovar, Kropilak 22, Bohem, Kresci 7, Maticky 7, Masura 2, Medvecky 6, Lu-kasic 5, Jelinek.
ITALIJA: Montecchi 4, Gilardi, Magnifico 10, Tonut 10, Vescovi, Bru-namonti 6, lacopini 7, Pessina, Riva 21, Morandotti 11, Costa 5, Carera 14.
PRAGA — V včerajšnji prijateljski košarkarski tekmi je Italija v Pragi s samima dvema točkama razlike premagala domačo reprezentanco ČSSR.
Pri domačinih je bil boljši od ostalih veteran Kropilak, pri gostih pa je ugodno presenetil Carera.
17 milijard lir za popravila videmskega nogometnega stadiona
VIDEM — Občinska uprava iz Vidma je odobrila proračun 17.200.000.000 lir za popravila nogometnega stadiona »Friuli« za sedež ene od kvalifikacij-
skih skupin svetovnega prvenstva leta 1990.
Angelillo trener Mantove
MANTOVA — Valentin Angelillo, član tudi italijanske reprezentance, je novi trener nogometne ekipe Mantove, ki nastopa v C-l ligi. Angelillo je nadomestil Giorgia Venerija.
Kolesarstvo:
Morenu Argentino prva etapa »Rute del Sol«
MIJAS (ŠPANIJA) Moreno Ar-gentin je osvojil prvo etapo mednarodne kolesarske dirke v Španiji (»Ruta del Sol«). Na drugo mesto se je uvrstil Zahodni Nemec Golz, tretji pa je bil Italijan Renato Piccolo.
Na skupni lestvici vodi Španec Je-sus Blanco Villar, drugi je Golz (ZRN), tretji Gorospe (Šp.), četrti Ducrot (Niz.), peti pa Argentin (It.).
Košarkarska interliga
Zmaga borovcev
Jadran Farco - Bor Radenska 68:90 (31:44)
JADRAN FARCO: Gomizelj 12 (2:2), Stanissa 17 (3:6), Pahor 18 (3:4), Grego-ri, Škerlavaj 14 (0:3), Uršič 7 (1:2).
_ BOR RADENSKA: Civardi 15 (1:2), Škrk 11, Carbonara 23 (3:4), Barini 12 (2:2), Kovačič 2, A. Semen 12, Smotlak 15 (1:2).
TRI TOČKE: Pahor 1; Carbonara 2, Škrk 1.
V včerajšnjem srečanju košarkarske interlige je Bor Radenska zasluženo premagal moštvo Jadrana Farca. Borovci so pokazali boljšo skupinsko igro, pri jadranovcih pa je bilo videti, da sestavljajo ekipo košarkarji raznih društev in da zato skupne igre ni.
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 15. REDNI OBČNI ZBOR jutri, 6. februarja. Prvo sklicanje ob 20. uri na DRUŠTVENEM SEDEŽU v Sesljanskem zalivu, drugo sklicanje ob 20.30. Dnevni red: poročila odbornikov, pozdravi gostov, volitve društvenih organov in razno. Vabljeni!
Po zaključku prvega dela v 2. nogometni amaterski ligi
Pri naših ekipah v glavnem povsem zadovoljni
Namizni tenis: turnir dečkov
Brata Skarabot zadovoljila
V tem času, ko imajo vsa namiznoteniška prvenstva daljši premor se vrstijo kakor po tekočem traku razni kvalifikacijski turnirji za državna prvenstva. Tako so bila v nedeljo v Trstu mladinska ekipna tekmovanja, na katerih je nastopala tudi Domova postava dečkov. Dvojčka Sandro in Steno Skarabot sta zelo dobro opravila svojo nalogo in dosegla končno drugo mesto, ki jim pa ne nudi možnosti za nastop v naslednji fazi. V prvem srečanju sta domovca suvereno odpravila Krasove vrstnike z zgovornim 3:1 (igralo se je namreč po Davisovem sistemu). V odločilnem srečanju pa sta morala brata Skarabot prepoznati premoč predstavnikov Chiadina, ki so zmagali s 3:1. Že v nedeljo pa bosta obetavna dvojčka znova pred važno nalogo, saj bo zadnji kvalifikacijski turnir za posameznike. Predvsem Sandro ima možnost, da se uvrsti v nadaljnji del.
(MAL)
V nedeljo se je zaključil prvi del prvenstva 2. amaterske nogometne lige. Ob tej priložnosti smo vprašali predstavnike posameznih društev za mnenje o trenutnem stanju teh ekip.
MILAN MIKUŠ (Primorje); »S trenutnim drugim mestom Primorja sem izredno zadovoljen, saj ob začetku prvenstva še zdaleč nismo računali na tako visoko uvrstitev. Obratno, naša prva želja je bila ta, da se rešimo pred izpadom. V ekipi smo namreč menjali mnogo igralcev in torej nismo vedeli, kako se bo nanovo sestavljena ekipa obnesla. Pa je šlo vse v redu. Po dveh porazih v prvih treh tekmah smo nanizali 12 zaporednih pozitivnih rezultatov, s katerimi smo se znašli tik pod vrhom skupne razpredelnice. Sedaj torej računamo na dobro končno uvrstitev, saj smo trenutno najbolj stabilna ekipa v ligi. Vsaj štiri ekipe računajo na napredovanje, med temi pa je kriš-
ka Vesna, ki ima po mojem mnenju mnogo možnosti za napredovanje.«
ANDREJ KOSTNAPFEL (Vesna); »Že vrsto let je naša ekipa startala z velikimi ambicijami, iz katerih pa iz enega ali drugega razloga ni bilo nikoli nič. Dosegali smo odlična mesta tik pod vrhom, napredovali pa nismo. Letos je bilo povsem drugače: glede na to, da smo nekoliko spremenili postavo, pa čeprav je ogrodje ekipe ostalo isto, smo skromno računali le na solidno uvrstitev. Tako mišljenje se nam je obrestovalo, saj smo se s požrtvovalno igro znašli tik pod vrhom lestvice. Prezgodaj pa je, da bi lahko karkoli rekli o napredovanju. V petnajstih kolih se lahko zgodi karkoli. Menim pa, da lahko v borbo za napredovanje posežejo vse tiste ekipe, ki so trenutno na vrhu razpredelnice, pa tudi kake druge enajsterice.«
ANDREJ RACE (Kras); »Po prvem delu prvenstva sem z uvrstitvijo naše
ekipe zelo zadovoljen, saj smo presenetljivo tik pod vrhom lestvice. Če pomislimo, da še teden dni pred začetkom prvenstva dejansko nismo imeli ekipe in da smo se le hoteli rešiti izpada, vidimo, da je naša lestvica presenetljiva. Sedaj smo po lestvici, pa tudi po igri, ena boljših ekip prvenstva, tako pa nameravamo nadaljevati prav do konca. Kar se napredovanja tiče menim, da je Primorje najbolj favorizirano od slovenskih ekip, zelo dobra enajsterica pa je seveda Vesna. Pravzaprav se lahko tudi mi vmešamo v boj za napredovanje, saj zaostajamo le dve točki za prvouvrščenim, in smo torej vsi skoraj na isti ravni. Seveda pa za napredovanje moraš imeti tudi srečo.«
STOJAN METLIKA (Zarja); »Z obračunom prvega dela nismo preveč zadovoljni. Upali smo na kaj več, predvsem zato, ker smo v ekipo vključili mlade, kar naj bi prineslo nove
svežine. A doslej pravih sadov ni bilo, ker sew starejši in mlajši očitno niso ujeli. Šele v zadnjih treh tekmah je boljša skupna igra začela prihajati na dan in to kažejo tudi rezultati. Upam, da se v drugem delu, ki je pred nami, ponovijo zadnji nastopi, tako da se bodo vsi napori obrestovali. Napovedi, kako se bo prvenstvo končalo, pa so letos zelo tvegane: trenutno je med prvo in zadnjo ekipo na lestvici le devet točk razlike, kar pomeni, da je možen vsakršen razplet: strogo teoretično gledano (realno seveda tega ni pričakovati) tudi mi na primer še nismo odpisani iz boja za vrh. Glede na to, kar smo doslej videli, pa se mi Zaule zdijo še najbolj solidne, čeprav tudi ta ekipa nima prave kontinuitete. Morda se bo več izkazala v spomladanskem delu. Zaule so namreč bolj tehnična ekipa in mraz, burja ter slabi tereni ji niso prijali. Od slovenskih ekip pa se bo po mojem mnenju najboljše uvrstila Vesna.« (dj)
Smučanje: na deželnem tekmovanju v Ravasclettu
Zezlina (SPDT) spet odličen
	■■-c;	trener.	frmko drasič o meblovih tekmah	III	III	■1
Najboljša tekma naše združene ekipe sploh
Meddruštvena smučarska ekipa MZSTE se je v soboto udeležila na Piancavallu 2. letošnjega superveleslaloma v kategoriji dečkov in naraščajnikov, ki je veljal za vse štiri okraje naše dežele. Najboljši rezultat je dosegel Aleksander Žezlina (SPDT), ki je zasedel 7. mesto v kategoriji naraščajnikov, prvo pa v tržaškem in goriškem okraju.
Pravzaprav je dosegel najboljši čas tudi v videmskem in poredenonskem okraju, in sicer na tekmi, ki je ponovno dokazala premoč karnijskih klubov. Žezlina bi lahko dosegel še boljši čas, če bi se mu ne startna številka raztrgala takoj po startu. To je njegov spust seveda precej oviralo, saj najmanjša ovira pri veliki hitrosti v superveleslalomu pomeni precejšnjo izgubo časa.
Tekme se je udeležilo približno 180 tekmovalcev. Proga, ki je bila dolga 1500 metrov, ni bila lahka, predvsem v
zadnjem, strmem delu. V moški kategoriji je zmagal Marko Screm (SS Ve-lox) s časom T33"54, v ženski pa Anna Andreussi (SS Ravascletto) s časom T33"88. Žezlina pa je 7. mesto dosegel s časom 1'36'T7.
Uradnih uvrstitev ostalih članov ekipe žal še nimamo, zato posredujemo le čase:
Erik Vodopivec (Breg) 1'40"32, Kristjan Volpi (SPDT) 1'54”56, Marko Suhar (Mladina) 1'55"08, Robert Renčelj (Devin) r56"28, Andrej Kosmač (Breg) 1'58"77, Frančiška Rapotec (Breg) 1'51"94.
Volpi in Renčelj sta nastopila v kategoriji dečkov, Rapotec pa v kategoriji deklic. V nedeljo je ekipa nastopila tudi v kategoriji miškov. Udeležila se je veleslaloma na Piancavallu, kjer je najboljši rezultat dosegla Valentina Suber z 10. mestom v ženski konkurenci. (R. B.)
Naše igralke so v soboto zaigrale svojo najboljšo tekmo, odkar obstaja združena ekipa Meblo. Razen v končnici zadnjega seta, ko so dovolile, da je pri stanju 14:2 nasprotnik znižal razliko na 14:8 s serijo banalnih napak, so skozi celo tekmo igrale samozavestno, gotovo in odločno. Tudi delni spodrsljaj v drugem setu je v glavnem zasluga nasprotnikove agresivnosti in tehničnega znanja kot pa posledica naših napak. To je pravilen pristop do igre, ki sem ga čakal od začetka prvenstva. Pred tednom dni sem zapisal, da so dekleta na tekmah nekonstantna, v soboto so dokazala, da sem se motil. Še vedno se lahko borimo enakovredno s prvimi na lestvici, vendar je treba verjeti v lastno moč in sposobnost. Upati je le, da ni bil ta nastop meteor, ampak da se bo
tako stanje v ekipi nadaljevalo tudi v bodoče.
Mogliano je prišel v Trst gotov zmage, saj nas je letos že trikrat prepričljivo premagal. Ko pa so nasprotnice spoznale, da je odpor z naše strani močnejši kot so ga pričakovale, so povsem popustile in zagrešile kopico napak, ki jih po navadi ne delajo. To se je zgodilo predvsem v zadnjem setu, ko ni bilo na nasprotnikovi strani nobenega odpora. Podcenjevanje jih je tokrat drago stalo. Na naši strani ni bilo negativnih točk. Igralke so dobro znale izrabiti prednost domačega igrišča (telovadnica na Proseku ima karakteristiko, da se je nasprotnik zelo težko privadi). Temno zaznamovano igrišče na temni podlagi uspavalno vpliva na igralke, da se na igrišču ne znajdejo. Ko se temu prilagodijo, je ponavadi že prepozno.
Naša dekleta so poleg vsestranske dobre igre znale izkoristiti tudi svoje osebne značilnosti. Tako je Vesna maksimalno izrabila svoj servis v
skoku, Mira hitrost premikanja po igrišču, Cirila in Beti gotovost v sprejemu in obrambi, Lajris nepremagljivost v bloku, Elena pa izredno raznolikost udarcev v napadu. Omembe vredna je tudi umirjenost Erike, ki je stopila na igrišče v ključnih trenutkih in dala determinanten doprinos ekipi, da se je tako dobro izkazala. Tako igro sem od vsega začetka pričakoval od svojih igralk, zato lahko pohvalim vse brez izjeme in upam, da bodo v bodoče še ponovile take nastope v moje, svoje in vaše zadoščenje.
Po sobotni lepi zmagi je med navijači vladalo prepričanje, da lahko še dosežemo vsaj drugo mesto, ki pelje na kvalifikacije. Naj te entuziaste takoj pomirim. Pred nami so tri ekipe z istimi ambicijami in boljšim izhodiščnim položajem, zato nas do drugega mesta privede le čudež. Ker pa se čudeži večkrat tudi dogajajo, bo treba počakati še nekaj kol, da vidimo, kako se stvari zasučejo. Potencialno smo dobra ekipa, škoda le, da smo se prepozno prebudili.
Tokrat izredna igra v vseh elementih
Marsikdo se je verjetno po sobotnem srečanju vprašal kako to, da sem predstavil ekipo Volley Gioc iz Belluna za najboljšo prvenstva C-l lige, če je tako gladko izgubila proti OK Valu Kmečka banka. Preprosto povedano, tudi mene so razočarali, toda navsezadnje je to razočaranje dobrodošlo, saj je Val Kmečka banka spet pospravil dve, bi lahko rekel, ne-programirani točki. Po tekmi mi je gostujoči trener pojasnil, da so enostavno naleteli na črn dan (manjkala sta jim tudi dva standardna igralca), da čestita igralcem OK Vala Kmečka banka za zasluženo zmago, sedaj pač morajo strniti svoje vrste ter močno trenirati, če hočejo še upati na napredovanje.
To jim tudi osebno želim, saj so se izkazali za zelo športno ekipo (o tem semže poročal ob priliki gostovanja OK Vala Kmečka banka v Bellunu), sprejeliso poraz brez kakršnega koli ugovarjanja. Pomisliti je treba, da je to njihov prvi poraz s čistim 3:0, do sobotne tekme so izgubili namreč tri srečanja s tesnim 3:2.
Kaj pa valovci? Izredni. Ne glede na nasprotnikov črn dan so Goričani pokazali izredno igro, ki ni bila lepa na oko, ampak je bila izredno konkretna. Mirne duše lahko rečem, da je bila to ena najboljših tekem, če ne najboljša, ki so jih valovci letos odigrali. Posebno ko analiziram posamezne elemente igre ugotavljam, da je bil blok najboljši do
sedaj. Oba centra Lavrenčič in Petejan nista še do sedaj takoučinkovito in zanesljivo blokirala. Servis je bil izredno učinkovit in taktičen. Pri tem elementu sem opazil, da so so med tednom taktično zelo dobro pripravili (Goričanom se je v soboto nasplošno poznalo, da so vsi spet dobro »zagrabili« pri treningih, to se je tudi pokazalo v zagrizeni obrambi). No, če lahko strnem z eno mislijo sobotno zmago OK Val Kmečka banka, lahko rečem, da so učinkoviti servisi domačina spravili popolnoma iz tira gostujoči sprejem, kar pa je bilo uporabljivega za gostujoči napad, je dokončal učinkovit blok domačega moštva.
Po sobotnem zavrtljaju je stanje na lestvici izredno zapleteno. Vrh lestvice očitno kroji OK Val-Kmečka banka, sam pa se ne zna dokončno odlepiti iz nevarnih voda nazadovanja. Mogoče bomo prisostvovali ogorčenemu boju za napredovanje in za nazadovanje do zadnjega kola.
Če ima Ferroalluminio iz Trsta še možnosti za drugo mesto, je to bolj zasluga OK Val Kmečka banka, kot pa njih samih. Ekipa, ki kaže znake popuščanja je presenetljivo ASFJR iz Čedada. Izgubila je namreč že tri tekme zaporedoma in to kar prepričljivo. Toda v tem prvenstvu se noben pokazatelj še ni uveljavil. Spomnimo se samo na zaporedne poraze ekipe Bassano del Grappa, samega Vala Kmečka banka in Spem iz Faenze itd. Zaradi tega lahko imenujemo letošnje prvenstvo C-l lige za najbolj izenačeno in nepredvidljivo v zadnjih letih.
V enem obdobju sezone sem že začel upati, da mi navkljub moji črnogledosti niti ne bo težko uresničiti načrta - ne izgubiti stika z vodečo skupino moštev. S tem bi ostali interesen-tni, znotraj ekipe pa bi si lažje privoščili uvesti določene spremembe, predvsem kar se tiče minutaže v igri posameznikov. Sedaj pa se po sosledju neprepričljivih, večkrat slabih iger, takšna vizija Jadranove igre umika. Borba za golo kožo bo vplivala na sproščenost v igri, nesproščenost bo pogojevala učinek posameznikov in seveda celotne ekipe, drobni problemi bodo neupravičeno predimenzionirani.
Med minulo tekmo v Benetkah nisem imel slabega občutka, čeprav sta bila razpoložena za igro le dva ali trije igralci. Nasprotnik je zelo dobro
moštvo z ambicioznimi posamezniki, vendar nam je uspelo zastaviti igro precej po naše. Tudi zaostanek v prvih minutah drugega polčasa smo izničili z igro, za katero smo se na podlagi že doživetih kriz dogovorili. In ko je bilo potrebno vzdržati še tri ali štiri nasprotnikove napade (vzdržati pomeni ne prejeti koša), smo prav tolikokrat prepozno reagirali (čeprav bi morali že prehitevati); nato so sledile le še takim napakam primerne kazni (uspešni meti za 3 točke). Nadaljevanje je bilo potem tako, da bi bil najraje noj, z glavo v pesku.
Kar smo pridelali, to imamo, in s tem v glavi se moramo spoprijeti z vsemi naslednjimi nasprotniki, od katerih za nas nobeden ni lahek.
Za danes naj bi bilo to dovolj (kaj več in bolj pametnega mi tako ne gre izpod peresa), po naslednji tekmi bo verjetno več kosti za oglodati, upam le, da nam kakšna kost ne obtiči v grlu.
Šport na Primorskem: na pionirskem prvenstva SRS
Arsen Blaško s Predmeje osvojil bronasto kolajno
V soboto v igri med dvema ognjema
V Borovem športnem centru za osnovnošolsko olimpiado
Smučarska tekmovanja se vrstijo kot na tekočem traku. Od primorskih tekmovalcev je v zadnjem času največji uspeh dosegel mladi skakalec Arsen Blaško s Predmeje, ki je na republiškem pionirskem prvenstvu osvojil 3. mesto in bronasto kolajno.
Na mladinskem prvenstvu Jugoslavije na Kobli (z mednarodno udeležbo) pa je Matjaž Hvalič (Lokve) zasedel 11. mesto v veleslalomu, medtem ko je bil Borovinšek (Eta) 11. v slalomu.
Najbolj množično je na tekmovanjih Primorske tekmovalne skupnosti: konec tedna so se zvrstila kar tri. Začele so se tudi množične tekaške prireditve, ena takšnih je bila v Hotedršici, kjer je teklo 250 smučarskih tekačev.
Primorska zastopnika v slovenski nogometni ligi se resno pripravljata na nadaljevanje prvenstva, v katerem se bo Koper potegoval za vrh, Vozila pa za obstanek v ligi. Koprski nogometaši so zdaj na pripravah v Visokih Tatrah na Češkoslovaškem, Vozila pa v Dojranu v Makedoniji.
Sredi priprav so tudi odbojkarice. Nova Gorica in CIMOS sta sodelovala
na turnirju v Ljubljani, kjer so se zbrale najboljše slovenske ekipe z izjemo mariborske Palome. Novogoričanke so zasedle 3. mesto, Koprčanke pa 7. Turnir so pripravili tudi športniki novo goriškega podjetja Hit, na njem pa je zmagal Naš prapor iz Gorice. (D. K.)
V Borovem športnem centru bo v soboto letošnji turnir v igri med dvema ognjema, ki bo veljal za osnovnošolsko olimpiado. Potek tekmovanja bo letos nekoliko drugačen od lanskega, saj se bodo prve kvalifikacije kon-
čale za vsako skupino v enem dnevu. Vsaka tekma bo trajala dva polčasa po 10 minut in le če bi v tem času ne prišlo do rezultata, ki bi dal zmagovalca, bi jo podaljšali za toliko, da bi bila ena izmed obeh ekip izločena. Sicer pa bodo veljala lanska pravila.
V	soboto, 7. t. m., se bosta ob 15. uri pomerili najprej ekipi Finžgarja in Milčinskega, nato pa ob 15.20 Bazoviških junakov in Milj. Ob 15.40 bo igral zmagovalec tekme Finžgar - Milčinski proti šoli Gregorič-Stepančič, ob 16. uri zmagovalec tekme Bazoviški junaki - Milje proti šoli Gregorič-Stepančič, ob 16.20 poraženca obeh tekem, ob 16.40 pa zmagovalca obeh prvih dveh tekem.
V	drugi skupini, ki bo na vrsti v soboto, 14. februarja, pa bo vrstni red nastopov tak: ob 15. uri Kette - Ribičič, ob 15.20 Širok - Grbec, ob 15.40 zmagovalec prve tekme proti Župančiču, ob 16. uri zmagovalec druge tekme proti Župančiču, ob 16.20 poraženca obeh prvih tekem in ob 16.40 zmagovalca obeh prvih dveh tekem.
(-boj-)
Nogomet: prvenstvo začetnikov
Visoka zmaga Doberdobcev
MLADOST - FINCANTIERI 7:0 (4:0)
STRELCI za Mladost: Marko Devetak (2), Marino Petean (2), Marko Da-rio (2) in David Gergolet.
MLADOST: Ferfolja, Petean (Nar-duzzi), Kobal, Marušič (Lakovič), Per-šolja, M. Petean, P. Gergolet, Devetak, A. Ferfolja, D. Gergolet (D. Ferfolja), Dario.
Začetniki doberdobske Mladosti so po pričakovanju slavili visoko zmago proti šibki ekipi Fincantierija. Čeprav so mladi Kraševci bili odsotni z nogometnih igrišč več časa, so na tem srečanju pokazali dokaj dopadljivo igro.
Že od vsega začetka je bila premoč Mladosti razvidna in v prvem delu srečanja so domačini vodili že s 4 goli prednosti. V nadaljevanju igre je trener Ferfolja vključil v ekipo nekaj rezervnih igralcev, ki so se dobro odrezali. (M. P.)
Lestvica: Ronchi A 18, S. Michele 16, Mladost, Marcelliana in S. Polo 15, Staranzano 11, Turriaco in Vermeglia-no 10, Romana 9, Pieris 8, Fossalon 5, Ronchi B 1, Fincantieri 0.
CICIBANI
Koledar zamejskih smučarskih tekmovanj
Tudi za nekatera naša društva, ki se ukvarjajo s smučanjem, se zimska sezona bliža vrhuncu. Pred vrati so namreč masovna smučarska tekmovanja, ki na sneg privabljajo po dvesto in več naših tekmovalcev vseh starosti, od cicibanov pa do veteranov. Koledar teh tekem je v glavnem že izdelan. Možne so namreč še nekatere spremembe, ki so pač vezane narazpoložljivost prog. Prvo tekmovanje bo vsekakor že 15. t. m. v Ovčji vasi in Žabnicah, kjer bosta Sklad M. Čuk in SK Devin priredila 1. zimske igre Sklada Mitje Čuka. Naslednjo nedeljo, 22. t. m., bosta SK Devin in SK Snežnik na Matajurju organizirala 2. izvedbo prehodnega Pokala prijateljstva treh dežel. Naši smučarji bodo zaposleni tudi teden dni kasneje, 1. 3., ko bodo v Ravasclettu tradicionalne Zimske športne igre, ki jih prireja Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Omenjeni datum še ni dokončen, ker morajo rešiti nekatere tehnične probleme, zato je možno, da bodo igre 8. 3. Sklepno tekmovanje za Trofejo ZSŠDI, veljavno tudi za zamejsko prvenstvo, bo 22. 3. Tudi glede te tekme ni še dokončno odločeno, ali bo potekala v Sappadi ali v Ravasclettu. Slovensko planinsko društvo iz Gorice pa doslej ni še nič dokončnega sklenilo v zvezi z morebitnim tekmovanjem, ki naj bi ga priredilo.
Rokomet: po prvem delu prvenstva D lige
Kras Trimac na dobrem tretjem mestu na skupni lestvici
Prva polovica prvenstvenih nas pov rokometne ekipe Krasa Trima« D ligi je mimo. Članska vrsta zased tremi zmagami, ravno tolikimi por in tremi remiji tretje mesto na lestv mladinci pa so komaj v zadnjemu stopu proti nabrežinskim vrstnik izbojevali prvo prvenstveno zmago so tako uvrščeni na predzadnje me razpredelnice. O prvi ekipi, to je čl ski, v kateri pa nastopajo pretei mladinci, saj so z izjemo treh, vsi os li igralci takoj po zaključku lanskf prvenstva opustili igranje, lahko ui tovimo, da je bil prvi del dokaj poz ven, čeprav vse prej kot blesteč, saj bilo tudi nekaj nepričakovanih spo sijajev, katerim bi se bilo z nekol: pametnejšo in preudarnejšo igro n goče izogniti. Vsekakor velika več Krasovih rokometašev redno in res trenira in že to nam zagotavlja usp nejši povratni del prvenstva.
Letos so korenito spremenili do danji ustroj D lige, saj nastopajo v tem tekmovanju istočasno člani mladinci, kljub temu pa bosta ob
Edini trije člani Krasa Trimac (ostali so namreč mladinci), ki vztrajajo z igranjem in so gonilna sila te ekipe. Od leve: Aleks Milič (kapetan), Zdravko Skupek in Mirko Sardo
ključku prvenstva izdelani dve lestvici. Skupina, kjer nastopata obe Kraso-vi sedmerki je namreč edina v naši deželi, kar nam daje pravo sliko o razvoju rokometa pri nas. Kaže, da je ekipi, ki ne razpolaga z mladinsko in
člansko vrsto, onemogočeno napredovanje v višjo ligo. Kar se tiče mladincev, se bosta ob koncu rednega dela v teh tekmah pomerili prvi dve uvrščeni ekipi na lestvici, v primeru, da bi obe izbojevali vsaka po eno zmago, pa bo
za kvalifikacijo odločalo še tretje srečanje.
Skupno je letos trener Lazar poslal na igrišče kar 19 različnih rokometašev, od katerih se jih je kar 15 vpisalo v listo strelcev. Skupno so člani dosegli 146 zadetkov (33 Raseni, 29 Skupek, 21 Mitja Grilanc), mladinci pa 140 (32 Mitja Grilanc, 30 Raseni, 25 Kozlovič). Prvi so jih prejeli 140, drugi pa 145. Stara hiba ekipe pa so izključitve, čeprav je treba ugotoviti, da je raven rokometnih sodnikov v teh ligah zelo nizka, saj so »možje pravice« po večini izključevali rdeče-bele za dve minuti zaradi navidez preostrih prekrškov (Skupek 24 minut, Raseni in Mitja Grilanc 10 minut presedene kazni).
Edini, ki so se udeležili vseh srečanj so bili: M. Sardoč, Klinc, Skupek, A. Milič, Simoneta in M. Grilanc. Začasna lestvica je sledeča: Cividin D 12 točk, Cividin Veterani 12, Kras Trimac D 7, Virtus J 7, Inter Aurisina D 4, Cividin J 3, Kras Trimac J 2, Inter Aurisina J -2. (D je prva ekipa, J so mladinci). Z. S.
Lestvica: Staranzano 17, S. Canzian 16, Pieris 14, Fincantieri 12, Gradese in Ronchi 8, Mladost in S. Polo 6, S. Marco 3, S. Michele 0.
Košarka: v prvenstvu kadetov
Don Bosco premočan za Nabrežince
DON BOSCO - SOKOL 95:73 (36:31)
SOKOL: Gerli, Šuligoj 13 (1:5), Škrk 23 (1:2), Stanisa 15 (2:4), Paulina 19 (4:6), Pizziga 2, Bogateč, Pertot, Lessiz-za 1 (1:2), Sosič (0:3). TRI TOČKE: Škrk 1.
Sokol je v nedeljo že spet izgubil, tokrat proti prvouvrščenemu Don Bos-cu, ki je doslej edina nepremagana ekipa v temprvenstvu. V prvem polčasu so sokolovci z dobro consko obrambo in urejenimi napadi vodili kar z 12 točkami prednosti in vse je kazalo, da bodo to prednost povečali, toda ko je manjkalo pet minut do konca polčasa je Don Bosco začel z agresivno obrambo, zaostanek nadoknadil in povedel s petimi točkami. V drugem polčasu so domačini nadaljevali s »pressingom«, tako da se Sokol ni mogel opomoči. Med sokolovci sta se izkazala Paulina za dobro igro v prvem polčasu ter Škrk za dobro igro v protinapadu skozi vso tekmo.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
r^T
član italijanske zveze časopisnjh založnikov FIEG
5. februarja 1987
Med obiskom italijanske delegacije v ZDA
V Beli hiši pogovori o obisku Natte v ZDA
NEVV YORK — »Te dni sem opravljal nadurno delo in vgradil še eno opeko,« je rekel Antonio Rubbi, odgovoren za mednarodne odnose v KPI in prvi komunist, ki je prestopil prag Bele hiše. Kot člana italijanske medparlamentarne delegacije, ki jo je vodil zunanji minister Andreotti, ga je povabil državni tajnik Bush. Nasmejanega obraza je Rubbi odgovarjal časnikarjem, ki so ga spraševali po rezultatih pogovorov v VVashingtonu in New Yorku, kjer je pripravljal »politični« obisk generalnega tajnika KPI Natte.
Agenciji Italia je Rubbi izjavil, da se je v ZDA srečal »s starimi in novimi prijatelji«, glede Nattove poslanice, ki jo je izročil Washingtonu, pa je Rubbi rekel, da je »svoje poslanstvo opravil in tako vgradil še eno opeko v zapletene odnose med ameriškim političnim svetom in Ul. Botteghe Oscure«. Iz tega je mogoče sklepati, da je Nattov obisk samo še stvar časa in da ga bo po vsej verjetnosti v ZDA povabila senatna komisija za zunanje zadeve.
Svoj delež je prav gotovo prispeval tudi Andreotti, vodja delegacije, v kateri je Rubbi podpredsednik. Za Andreot-
tija in Rubbija ne obstaja beseda »nikoli«, kar pomeni, da je Nattov obisk v ZDA, ki svoje čase res ni bil mogoč, danes predmet pogajanj.
Rubbi je kot primer navedel odnose KPI s kitajsko partijo, s katero se je tudi v časih najhujše napetosti v njunih medsebojnih odnosih KPI vedno pogovarjala in tako preprečila nepopravljiv razkol.
Na Kitajsko se je nanašal tudi Andreotti, ko je na poslovilni večerji z italijanskimi izseljenci omenil nasvet, ki ga je dal ameriški veleposlanici v Rimu Clari Luče (»Nikoli reči nikoli«), ko je kategorično izjavila, da VVashington ne bo nikoli priznal Pekinga.
Izhajajoč iz starega Berlinguerjevega predloga bo torej Natta preletel Atlantik, kjer se bo seznanil z ameriškimi demokratičnimi in naprednimi silami in pojasnil stališče KPI o varnosti v svetu, »ki je neprimerno bolj resno, kot so stališča evropskih laburističnih in socialističnih strank.«
Železnica v objemu ledu
Najhitrejši potniški vlak
Novi japonski potniški vlak MLU-001, ki so ga preizkusili včeraj, je dosegel brzino 400,8 kilometra na uro, in potolkel hitrostni rekord 355 kilometrov, ki so ga postavili predlanskim Zahodni Nemci.	(Telefoto AP)
Na seji pristojne parlamentarne komisije
Odložen sklep o podražitvi radiotelevizijske naročnine
RIM Televizijske naročnine zaenkrat še ne bodo podražili. Na včerajšnji seji parlamentarne komisije za nadzorstvo nad državno radiotelevizijsko službo so namreč sklenili, da poglobijo predloge o podražitvi in so torej vsako odločitev odložili. Sicer pa sam minister Gava, ki je poročal na včerajšnji seji, ni navedel podatkov o tem, za koliko naj bi se podražile naročnine. Podražitev bo tako, če bo šlo vse po predvidevanjih, začela veljati 1. marca, potem ko jo bo odobrila komisija na prihodnji seji in potrdil medministrski odbor za cene.
Na včerajšnji seji so od ministra zahtevali, naj pojasni zahtevo po podražitvi naročnine in še zlasti naj seznani komisijo, s katerimi ukrepi nameravajo odpraviti veliko število utaj, zlasti v
Južni Italiji, kjer številni državljani sploh ne plačujejo televizijske oziroma radijske naročnine. V zvezi s tem vprašanjem bodo verjetno na prihodnjo sejo pozvali finančnega ministra Visentinija, ki bo moral seznaniti poslance z ukrepi, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti. Prav tako bodo verjetno na sejo pozvali vodstvo RAI z namenom, da jih predsednik Manca in generalni direktor Agnes seznanita s finančnim stanjem radiotelevizijske družbe. Na seji so tudi odložili odločitev o količini reklame, ki jo lahko vključujejo v televizijski spored. O tem bodo razpravljali v torek. Po predlogu predsednika posebne podkomisije za reklamo sen. Cassole, naj bi RAI v letošnjem letu od reklame iztržila 718 milijard lir.
Intervju Glempa moskovski reviji
MOSKVA — Literaturnaja gazela je objavila intervju s pri-masom poljske katoliške cerkve, kardinalom Josefom Glempom. To je prvi Glempov intervju časnikarju kakšne socialistične države. Kardinal je dejal med drugim: »Prijateljstvo, razumevanje za interese vsakega posameznega ljudstva, spoštovanje njegovih zgodovinskih tradicij in kulture: to so temelji normalnega sobivanja med ljudstvi in osnovna jamstva za mir.«
Odločitev o objavi intervjuja je prišla v času množitve stikov med pravoslavno in katoliško cerkvijo, da se omogoči papežu Janezu Pavlu II. udeležba na svečanostih ob tisočletnici »krščanske Rusije«, ki bodo leta 1988. Glemp je posredno podprl poziv Gorbačova k ukinitvi jedrskih poskusov.
V Monzi in Londonu premile sodne kazni zaradi posilstva?
BRUSELJ — Obsodba treh karabinjerjev v Monzi, Maura Grimauda, Luče De Mea in Franca Mantija, ker so v vojašnici posilili angleško državljanko, 22-let-no Hilary Farthing, študentko, je odmevala tudi v evropskem parlamentu.
Podpredsednica skupščinske komisije za pravice žensk v Strasbourgu Cristrine Crawley, ki je bila v evropski parlament izvoljena kot britanska laburistka, je včeraj v Bruslju obsodila razsodbo sodišča v Monzi.
Prav tako pa je obsodila tudi razsodbo osrednjega dvora za kriminal v Londonu, ki je včeraj zaradi posilstva obsodil dva moška na pet in tri leta zapora, tretjega pa zaradi posilstva in kraje na 15 let. Vse tri so londonski sodniki spoznali za krive, ker so posilili kuharico župnika v Ealingu, londonskem predmestju.
Napadalci so se skrivoma prikradli v pastorjevo stanovanje in najprej s hokejsko palico župnika tako močno udarili po glavi, da se je onesvestil, potem pa so se (na povsem drugačen način) spravili še na kuharico.
Poslanka Crawley, ki sodi, da so sodniki v Monzi in Londonu izrekli »smešno mili razsodbi«, je napovedala, da bo o obeh primerih poslala vprašanje ali resolucijo skupščini v Strasbourgu.
V težavah zaradi toge razlage korana
ISLAMABAD — Teza o »pogubnem prepletanju televizije in dejanskega življenja« je pred dnevi dobila žalostno—smešno potrditev v Pakistanu. Ko je eden izmed najbolj priljubljenih filmskih in televizijskih igralcev Usman Pirzada sprejel vlogo v neki televizijski drami kot partner svoje soproge, prav tako znane igralke Samene Pirzada, si prav gotovo ni predstavljal, da bo dregnil v sršenje gnezdo in si s tem, kot pravijo, priklical vraga tudi nad svoj, drugače uspešen zakon.
V neki sceni drame je Usman kot glavni junak Ahmed rekel svoji ženi Semini, v vlogi Ajše, da »se bo ločil od nje«. To je storil, izgovarjajoč besedo »talak« iz korana, kar bi v prevedenem smislu pomenilo: »Najin zakon se je končal«. Drama je doživela velik uspeh pri občinstvu, težave pa so se začele že čez nekaj dni.
Neki mula, islamski duhovnik, je poslal priljubljenemu igralcu in zakoncema »iatvo«, listino o razvezi njunega zakona. Mula je svojo odločitev oslonil na koran, kjer piše: »Takšna izjava je obvezujoča, najsi je bila izrečena nenamerno ali v šali, v naslednjih treh primerih: pri ločitvi zakona, pri sklepanju zakona in pri osvobajanju sužnjev«.
Sledila je žolčna razprava, če sta zakonca Pirzada še mož in žena, čeprav onadva trdita, da sta. Mula, ki jima je poslal »fatvo« o razvezi, vztraja pri svojem tolmačenju »svetih knjig«, čeprav so nekateri njegovi kolegi takoj izjavili, da njegovo tolmačenje ni »avtentično«.
Vznemirjenima zakoncema je priskočil na pomoč njun najpopularnejši kolega, ki se je javno vprašal, kaj naj sam stori, če je svečenikovo tolmačenje pravilno, s svojimi dvajset in več ženami, ker se je najmanj tolikokrat ženil v raznih filmih in dramah. Njemu mula še ni odgovoril.
Kot govori drugi citat iz korana, ki je vključen tudi v kazenski zakonik te države, stvar za zakonca Pirzada ni tako preprosta. Če ima mula prav in zakonca nista več mož in žena, ju je potrebno preganjati zaradi »zine«, občevanja izven zakona. Glede tega pa je zakon jasen: mož in žena zaradi »zine« lahko dobita po tri leta zapora.
To se verjetno ne bo zgodilo, ker so številni ugledni tolmači korana in šariatskega prava ovrgli argumentacijo provincialnega mule. Poleg drugega so si priklicali na pomoč Mohameda, da mora mož »trikrat v treh
mesecih izreči besedo talak«, Usman Pirzada pa jo je, na srečo, izrekel samo enkrat.
Ta nenavadna »teološka razprava« je preusmerila pozornost javnosti na neko zelo resno vprašanje, o katerem se je v Pakistanu veliko govorilo v zadnjem času: na popolno uveljavljanje šarijatskega prava, odnosno na zahtevo skupine parlamentarcev, da sprejmejo ustavni spreminjevalni predlog o »vrhovnem šarijatskem sodišču«, sestavljenem iz petih mul, ki bi imeli pravico ocenjevati vsak zakon in ugotoviti, ali je v skladu s koranom ali ni.
Nesporazumi med muli o sicer majhnih stvareh dokazujejo še večje razhajanje v tolmačenju korana, kadar bo beseda o veliko pomembnejših stvareh v državi. Zato tudi tolikšno nasprotovanje temu amandmaju.
Podoben položaj je nastal z neko žensko odvetnico, ki je javno rekla, da je bil Mohamed nepismen. Obtožili so jo »blatenja Mohameda«, za kar je predvidena smrtna kazen.
Ostati brez žene zaradi neke besede, izgovorjene v televizijski drami, je ena stvar; izgubiti glavo zato, ker nekdo javno pove zgodovinsko resnico, je seveda nekaj povsem drugega.
Zaradi psihološkega linčanja samomori ulsterskih policajev
BELFAST — Policaje v Ulstru spremljata strah in stres; lani jih je napravilo samomor desetkrat več kot znaša povprečje celotnega severnoirskega prebivalstva (en samomor na 100.000 prebivalcev). Leta 1986 je izgubilo življenje 20 policajev, pet jih je napravilo samomor, ostali pa so umrli v terorističnih akcijah. Samomori so samo viden del ledene gore, k temu je potrebno prišteti še 500 napadov na njihove hiše v lanskem letu.
Poklic policaja je povsod nehvaležen, v Ulstru pa je prava drama. Vedno bolj težavno je v tej sprti deželi, kjer zeva med protestanti in katoličani nepremostljivi prepad, doseči pomirjenje in spoštovanje zakonitosti. Policaji, pripadniki Royal Ulster Constabulary (RUC), ki so navajeni biti tarča katoliških morilcev IRA, so bili sila presenečeni, ko so ugotovili, da jih zaničujejo tudi protestantski skrajneži, razjarjeni zaradi angleško-irskega sporazuma, ki je priznal Dublinu možnost »vtikanja nosu« v Ulstrove zadeve. Čeprav gre samo za posvetovalno vmešavanje, ga protestantska večina ne sprejema; najraje bi na meji zgradila neprehoden zid, če bi mogla.
Policaje vedno bolj pogosto zaničujejo sosedje, in celo njihovi družinski člani se jih izogibajo samo zato, ker nosijo osovraženo uniformo. Dogaja se celo, da kakšnega policaja niti bratje ne pozdravljajo več in da ga ne ogovarjajo niti ožji sorodniki. Neki oče je svojemu sinu policaju celo rekel, naj ne prestopi več hišnega praga. Pogos-toma v barih ne postrežejo policajem, še hujše pa se godi policajem v katoliški četrti.
V takšnem ozračju se policaji bojijo napadov skrajnežev na ženo in otroke in jim ni vseeno, ko po zidovih, v skladu s pravili prave psihološke vojne, berejo takšna gesla protestantskih skrajnežev: »Policaj, si prepričan, da tvoja hiša še stoji, ko bereš ta napis« ali »Prijavi se k policiji in tvoja hiša bo tarča orožja«.
Neki agent se je z ženo in otrokom komaj rešil iz goreče hiše, ki so jo zažgali skrajneži, drugega pa je neznani terorist skozi okno ustrelil v hrbet.
Niso vsi policaji sposobni prenesti takšnega moralnega linčanja, zlasti ne, kadar se nanje spravijo dolgoletni prijatelji. Revija RUC »Police Beat« poziva policaje, naj se zaradi tega ne zatekajo k alkoholu, mamilom in samomoru.
Jutri novi množični protesti španskih študentov v Madridu
MADRID — Po predsinočnjih incidentih med študenti in policijo, v ka- ' terih je bilo na obeh straneh po .15 ranjenih, je bilo včeraj v Madridu zatišje pred novo nevihto: študentovsko gibanje je najavilo za jutrišnji dan še obsežnejšo in množičnejšo javno demonstracijo, in to pred vladno palačo Moncloa ob priliki redne tedenske seje ministrskega sveta.
Predsinočnjim je okrog 5.000 študentov srednjih in poklicnih šol hotelo do sedeža poslanske zbornice, policija pa jim je to preprečila, kar je izzvalo silovite spopade na bližnjih ulicah. Tedaj sta ministra Maravall (šolstvo) in Barrionuevo (notranje zadeve) poročala parlamentarcem o izgredih z dne 23. januarja, ko je policija streljala in ranila petnajstletnico. Študentje zahtevajo prost vstop na univerzo za vse mlade in več denarja za šolstvo.
Na sliki (telefoto AP): dim policijskega solzivca.