PHIHOBSKI DHEVM1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev 261 H t!oStnina p;aCana v *oto' b=—— Otov. ZOJ ^100*1) Spedizlonc In abbon. post. I. gotovini gr. TRST, torek 21. novembra 1950 Cena 15 lir Zahtevamo strokovne • v • nižje šole Očitna krivica, ki se je zgo-a Sv. Križu, kjer je šovinistična šolska uprava v služ-i raznarodovalne akcije od-Prla nižjo strokovno šolo sa-®° za italijanske učence, je Vzbudila med našimi ljudmi 5e vrsto ugotovitev, da se godi Be le v Sv. Križu, temveč še barsikje drugje našim otro-krivica, ker jim šolska 0 last ne odpre nižje strokov-šole. ^ižja strokovna šola je r.-am-ona šola, v katero naj bi P^ili vsi oni otroci, ki ne Sredo na srednjo šolo, vsaj do "Polnitve šolske obveznosti. 0 zaktnu (da, po Vašem zako-**> §§. prof. Ar.dri in Rubini!) Maja le pet razredov osnov- De šole. Ker pa je šolska ob-*eau»t osemletna, je nujno, a Se učenec vpiše po norelo dokončani osnovni šoli 1 Peko drugo šolo, ki jo mo- obiskovati do dopolnitve ^envletaega šolanja. Ce za-°U mladega državljana obsuje, da obiskuje šolo osem Bt, potem zakon obvezuje tu-1 oblast, da da temu mlade-u državljanu možnost obi- sko' ta vanja neke šole, in sicer na način, da ustanovi čim gostejšo mrežo primernih šol, v ašem primeru nižjih strokovnih fca. ker žal obsto-eci so ski zakon ne predvide-a za sedaj kaj boljšega. Kriški primer kaže, da za mošnje nižje strokovne šole ni reba kdo ve kaj učencev: za-°stuje jih le sedem (morda '6I° še mani!) in šola je tu. er smo trmasto in odločno ^ stališču enakopravnosti in 'takih mer, smatramo, da je ,uino, da se takoj uredi vpra-*nje slovenskih nižjih stro-°vnih šol za celotno anglo-. “Pieriško področje Tržaškega "Zemlja. Tu hočemo navesti le ekaj primerov: b Izven diskusije je primer v- Križa. Tu je vprašanje "sbovanja slovenske nižje strojne šole popolnoma dozo-fel°- Račun je enostaven: tri-fat več slovenskih učencev °ra takoj dobiti šolo, ka-«no je dobilo njihovih se-01 italijanskih tovarišev. 2- V Dolini je že lansko leto ® Majal šesti razred z 22 učen-’ 'etos pa obstaja poleg še-eSa razreda z 31 učenci še s* i razred z 11 učenci. Go-^°da prof. Andrija in Rubi-Ra, ki tako junaško skrivata ie nemoralno dejanje za ^aragra{e zakona, ki je zakon !lia, zakon genocida, naj a*n povesta, od kod sta sklju-rat'8 2ak°n’ bi dovoljuje odpi-o 1 šesti in sedmi razred plovne šole, če pa tu veljav-1 šolski zakon predvideva le to razredov osnovne šole. Za-’ Prikrajšata Dolinčane nižjo strokovno šolo, sta oti vsem zakonom in pred-‘S0IP odprla šesti ^zre d, Ojjz" zakonite osnove, in °Cn° zahtevamo, da se šesti v r!edmi ra,zred osnovne šole in ?*ini tak°J pretvori v niž‘ ^strokovno šolo. V ž 2abteva velja za šolo ofe ,80ni,iu> kjer je lansko leto ^s ajal šesti razred z deseti-Učenci. Tudi tu naj se uki-esti razred, ki ni v zako-Predviden, in naj se na-ja *° tesa tak°J ustanovi niž- Mrokovna šola. • Z letošnjim šolskim letom kaV škofijah (zaradi pomarij-|L_1:> Prostora ie pouk v Sol-wm poslopju v Plavjah) ^^KTlrmilš „i*- i i <0 kovna šola. Bazoviški, padri-ški in gropajski učenci morajo sedaj hoditi na oddaljeno Ka-tinaro. Ce je za sedem italijanskih učencev iz Sv. Križa predaleč v šolo v Nabrežino, potem je za 12 učencev iz Bazovice in Gropade še bolj daleč na Katinaro, odnosno v mesto. 1 Zato postavljamo zahtevo, da se želji bazoviških staršev ugodi in se t.\koj odpre tudi v Bazovici nižja strokovna šola. V zgornjih izvajanjih smo pokazali, kako Rubini irj An-dri žonglirata s paragrafi: medtem ko se za italijansko nižjo strokovno šolo sklicujeta na fašistični zakon, ki je predvideval raznaroditev čez pol milijona primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, dajeta Slovencem namesto nižjih strokovnih šol nezakonite šeste in sedme razrede. Toda gospodoma kličemo: Dovolj je slepomišenja in izigravanja. Nismo «s’ciavi»! Enakopravni državljani smo in zahtevamo, da se našim upravičenim zahtevam takoj ugodi! Sprelet Lieiev program mira Jugoslovanska delegacija je ta program podprla - iPriliod pekinške delegacije, ki je potovala skozi Moskvo in I*rago, pričakujejo v petek FLUSHING MEADOV/S, 20. — Na današnjem plenarnem sestanku glavne skupščine OZN se ie nadaljevala razprava o mirovnem programu za 20 let, ki ga je predložil glavni tajnik OZN Tryg!ve Lie. S tem v zvezi sio razpravljali tudi o dveh resolucijah, in sicer o sovjetskem predlogu, ki vsebuje priporočila iz programa Trygve Lieja in glavne teze sovjetske politike, razložene v glavnem v že odklonjeni resoluciji za okrepitev miru, ter o predlogu devetih držav, v katerem je določeno, r.aj glavna skupščina zahteva od pristojnih organov razpravo o 10 točkah programa Trygve Lieja, ki naj poročajo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine. Danes so program Trygve Lieja pcdiprli tudi francoski in britanski delegat ter predstavniki Izraela, Haitija in Cileja. Stališče Jugoslavije je že v soboto razložil Vladimir Simič, ki je dejal, da je jugoslovanska delegacija skupno z delegacijami Kanade, Cileja, Kolumbije, Haitija, Libanona, Pakistana, Filipinov iti Švedske med1 predlagatelji resolucije, v kateri je izrečena pohvala spodbudi Trygve Lieja. Dejal je, da je jugoslovanska sodba o tej spodbudi ta, da je to zaželena akcija v smerj prizadevanj za utrditev miru jn varnosti na svetu ter da ie glavni tajnik OZN ne samo pooblaščen, ampak tudi dolžan dajati dtoločeno spodbudo za spoštovanje določb Ustanovne listine in vestno opravljanje dolžnosti, ki so jo prevzele države članice. Poudaril je tudi, da se je jugoslovanska delegacija pridružila predlagateljem tega načrta za resolucijo tudi zato, ker Liejev program y glavnem poziva k izpolnitvi obveznosti, ki so jih države članice prevzele z ratifikacijo Ustanovne listine OZN. Jugoslavija, ki je v celoti sprejela načela Ustanovne listine OZN in je svojo politiko spravila v sklad s pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo iz teh načel, si ne želi nč drugega kot mir, mednarodno varnost, medsebojno razumevanje irj spoštovanje ter mirno reševanje vseh mednarodnih sporov na temelju enakosti, svobode in popolne enakopravnosti vseh držav in narodov na svetu. Jugoslovanska delegacija si razlaga predloženi program tako, da zastavlja organom OZN in državam članicam naloge, za katerih uresničenje se je treba v skladu z Ustanovno listino truditi v prihodnjih letih. Na koncu je Simič poudaril, da oo po ustrezajočih organih OZN predloženo poročilo o uspehih presojanja posameznih delov predloženega programa Trygve Lieja pomenilo koristno in pomembno gradivo za razpravljanje in nadaljnje sklepe glavne skupščine. Danes je sovjetski delegat Malik ponovno poudarjal sovjetsko stališče, češ da je bil Liejev načrt dogovorjen z ame- riškim državnim departmanom. Maliku je odgovoril Trygve Lie, ki je poudaril, da so Ma-likove trditve neresnične. To ni res, je dejal Lie, in tisti, ki to trdijo, dobro vedo, da ni res. Nato je skupščina z 51 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in enim vzdržanim (Kuomintan-gov delegat) odobrila program Trygve Lieja. Zavrnila pa je sovjetski predlog. Pakistanski zunanji minister je v skupščini poudaril, da bosta mir in mednarodna varnost vedno ogrožena, če se ne bo dovolila popolna samostojnost Maleziji in Vietnamu. Pripomnil je, da se tudi britanske posesti v Afriki, Belgijski Kongo in francoska ekvatorialna Afrika lahko sami vladajo. Poudaril je nato važnost, naj se da OZN pravi univerzalni značaj, in dejal, da je treba sprejeti one države, ki so zaprosile za sprejem. Glavni odbor skupščine ni sprejel nobenega sklepa glede salvadorske zahteve, naj skupščina razpravlja o akciji kitajskih čet v Tibetu. Posebni politični odbor je sprejel resolucijo, ki priporoča Indiji, Pakistanu in Južni Afriki, naj po diplomatičnih poteh rešijo vprašanje o usodi tristo tisoč Indijancev v Južni Afriki. Ce se do 1. aprila 1951 ne sporazumejo, naj sestavijo komisijo za dobre usluge treh članov. Dokler bodo trajala T TAKSATI JE ROGGE OBSODIL hominiormlstieno politiko proti mira Ce bi postopale tudi druge države kakor Jugoslavija, bi imeli v Organizaciji združenih narodov svobodne, enakopravne in demokratične države, kar bi bil korak naprej k miru, je dejal Rogge • Razburjenje med organizatorji kongresa LONDON, 20. — Znani ameriški javni delavec John Rogge je na kongresu «pristašev miru» v Varšavi obsodil težnje Kominforma, da bi se borba za mir postavila v službo So-| vjetske zveze in da se napredna gibanja v svetu podvržejo interesom sovjetske zunanje | politike. Poudarjajoč, da je zaradi tega to gibanje za mir zgubilo na veljavi, je pozval kongres naj po zgledu Jugoslavije zavzame neodvisno stališče v sedanji mednarodni poli-| tiki blokov. ((Izvršilni odbor kongresa«, je dejal Rogge, «je izključil iz te organizacije svojo jugoslovansko sekcijo, ker se ni stri-| njala s stališčem Kominforma. Ce smo dejansko pristaši miru, ne moremo biti pristaši samo enega naroda«. ((Postopanje pristašev Ko-1 minforma, ki z dogmatsko revščino prepovedujejo vsako drugo mnenje razen lastnega«, je nadaljeval Rogge, ((predstavlja danes večjo nevarnost za mir v svetu kakor je atomska ali vodikova bomba. Rogge je izjavil, da on zaradi tega ne bi danes podpisal štokholmskega poziva za mir. Zavrnil je trditev Kominforma, da samo v Ameriki delajo priprave za vojno. ((Ameriško ljudstvo ne želi vojne, pač pa ohranitev miru«, je izjavil Rogge. «Amerišk0 ljudstvo želi prijateljske odnose z novo Kitajsko in nič drugega. Bil bi tragičen poraz za vse človeštvo, če bi prišlo do spopada med Ameriko in Kitajsko«. Rogge je pozval delegate LR Kitajske, ki so na kongresu, naj z ameriškimi predstavniki proučijo to vprašanje V interesu ohranitve miru. R< gge je naglasil, da res napredni in miroljubni ljudje ra svetu vidijo v OZN oni organ, ki lahko doprinese k likvida-ciji nevarne politike medseboj-nih nasprotstev med ZDA in Sovjetsko zvezo. «2elimo, da bi bili Združeni narodi dovolj močni/ da omogočijo svobodno trgovino in izmenjavo misli, da zavarujejo osnovne pravice človeka in njegove svobode ter preprečijo koncentracijo sil na sedmi ki resnično nimata ni-Zato an°vili nižjo strokovno šo- ki pa v resnici še ni for_ l«n0 jto,'"' ustanovljena, četudi de-°bstaja. Ali mislita h TSta Andri in Rubini tudi dotn?JŠtnar^ti s ^est‘ra razre* bju ^rot* takemu izigrava-Protestiramo in •Sr?0, •»km okovna šola kot taka jo je zavzela tudi britanska KP, ki je brezpogojno sprejela politiko Kominforma, ki služi interesom zunanje politike Sovjetske zveze in ki je o-slabila angleško partijo, tako da ne more imeti več nobenega vpliva na množice. Velike poplave v Kaliforniji FRESNO (California), 20. — Na področju Fresna so nastopile v tem letnem času nepričakovana in obenem največje poplave, kar jih pomnijo v Kaliforniji, Brez strehe je ostalo 8500 oseb. Meteorološki inštitut pa ie zaskrbljen, da ne bi nove padavine ie poslabšale položaj v osrednji dolini y Kaliforniji, katero so že preplavile vode Predčasna odjuga zaradi dviga temperature je povečala stanje rek v tei dolini. Reka Kern je narastla v eni noči za 1 m. Reka King pa j« dobesedno požrla otok, tako da so se prebivalci tega otoka lahko reššli le s pomočio vojakov, ki so pritekli na pomoč. Računajo, da znaša škoda, ki so jo povzročile poplave na farmah in pridelkih 10 milijonov dolarjev. Prav tako je za več milijonov dolarjev škode na cestah in mostovih. Do sedaj sta zgubili življenje le 2 osebi. V severnem delu doline je reka American River prestopila Lregove blizu Sacramenta ter se je moralo 300 oseb izseliti. Na južnem področju so vode zadušile 80 tisoč puranov in veliko drugih domačih živali, PREMIERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA ZA OTROKE fldjGCtš Iinnica Zadnja predstava, ki jo je zrežiral prezgodaj umrli nepozabni tovariš Milan Košič ll ‘Jltecliifii 19» nav, 195 C RDEČA KAPICA IN NJENO SORODSTVO TER PROCESIJA GOZDNIH PREBIVALCEV Z VILAMI IN ŠKRATI SE NE MOREJO PRITOŽITI NAD SVOJIMI OBČUDOVALCI. V NEDELJO SO DVAKRAT NATRPALI SKEDENJSKO KINODVORANO TER NAPETO SPREMLJALI DOGODKE NA ODRU, VSEKAKOR PRESKROMNEM CELO ZA UPRIZORITE-« OTROŠKE PRAVLJICE, KAKOR JE PRESKROMNA DVORANA ZA VSE ONE GLEDALCE, KI TAKO ZVESTO SPREMLJAJO VSAK KORAK NAŠEGA GLEDALIŠČA NA NJEGOVI PRIZADEVNI POTI. Oh£, hi bi se moral pri nedeljskih dveh predstavah pred Hom tresti od strahu, prav gotovo ni bila Rdeča kapica in Se manj prekanjeni boter Bodeš, marveč volk sam. Qb vsakem njegovem globnem naklepu se je dvignila preobljudena dvorana z glasno grožnjo, ki je vse bolj zalegla, nego Bodeše-vo junaštvo in njegova puška. Sploh se je boter Bodeš izkazal ob tej priliki za strašanskega strahopetca, ki šklepeta z zobmi celo pred, zeleno žabo, ako-ravno se mu Jž začaranem gozdu ta dan ni bilo treba bati za plešo in osušene kosti. Priporo. Čili bi mu, naj bi se pri prihodnjih predstavah nekoliko bolj ojunačil, ker vzbuja njegovo figarstvo med gledalci le pomilovanje in posmeh. Nič bolj pogumnega pa se ni izkazal stric Matic. Po njegovem možatem vedenju in korenjaški postavi smo vsekakor pričakovali, da se bo lotil volčje mrcine kar 2 golimi rokami. Toda čim se je & njo srečal na. štiri oči, je urnih krač splezal na prvo smreko in trepetaje visel tam, prav tako kakor bojazljivi Bodeš. Niti tedaj se ni upal z drevesa, ko je spregledal sleparske volkove nakane, ki je pri igri opeharil svoje gozdne sosede. Stric Matic je pri tem sicer dokazal, da se spozna na kvarte in kvar-taške trike, nikakor pa ne svojega poguma, ko bi se bilo treba potegniti za pravico. T.o je lepo prepustil dobrodušnemu Medvedu, o katerem lahko trdimo, da je bil ta dan edini, ki Nova cementarna bo nesla Kot smo že poročali, bo italijanska dslniška družba «Ital-cementi« pričela graditi v industrijskem pristanišču V Zav-Ijah cementarno. Gre za donosno podjetje, ki ga j« hotela zgraditi domača finansna skupina, toda ZVU, ki ima vezane roke po sklenitvi rimskih gospodarskih sporazumov v marcu 1948, se je rajši odločila za italijanski trust. To je toliko bolj značilno, ker je znano, da ameriška vlada s posebno zakonodajo pobija truste. V času, ko je treba obnavljati, kar je vojna uničila in ko se uporaba cementa čedalje bolj širi tudi zaradi napredka gradbene tehnike, so cementarne pač donosne. Z druge strani je tudi že znano, da pripelje družba «Italcementi» vse upravno osebje iz Italije, iz Italije tudi pridejo strokovne delovne sile- Po vsem tem ostanejo Tržačanom najnižja dela. Prav zadnja bilanca družbe «Italcementi», dokazuje, kako velike dobičke prinašajo delničarjem takšne cementarne-Bilanca za poldrugo leto (od 1. jan. 1949 do 30. jun. 1950) izkazuje 1-378 milijonov čistega dobička (v prejšnjem bilančnem letu 557,7 milijona). Dividenda bo znašala 300 lir za delnico (prej 150). SLAVA PADLEMU B0RCU1 Tov. Karel Ražem mmmmm Včeraj je poteklo 6 let. odkar je padel p borbi proti belogardistom in Nemcem tov. Karel Ražem. Rodil že je V Bazovici 29. junija 1923; po poklicu je bil klepar. 26. marca 1944 je šel v partizane in kmalu je postal desetar Belokranjskega odreda. Padel je 20. novembra 1944 v Kočevju. Siam ndtaamrmt ipomšmd sl je upal oiohati nemarnega lakotnika. Vsi oni, ki smo bili nagneteni v pretesni dvorani, smo končno prišli do zaključka, naj bi se strina Mina že enkrat obrnila do sposobnega zdravnika, zakaj njena hiba ni spravljala iz ravnotežja le strica Matica in ostale igralce, marveč tudi nestrpne gledalce in poslušalce. Pravcato na-tajucie res, aa se ni srečala med igro s sestradanim vol- kom, ki bi jo trikrat pohrustal, preden bi mu utegnila dopovedati, da je sirota, iz Turške vasi in da ne mara potic. Obilna, kakor se je pokazala p nedeljo, bi bržkone napolnila želodčno praznino zlakotnjenemu tuležu, s čimer bi bilo Rdeči kapici in babici prihranjeno doživetje svetopisemskega preroka in lovcu nerodna operacija, ker bj strina Mina s svojo gluhostjo pripravila volka do tega, da bi sam skočil v prepad. Ako se bo zdela naša presoja gledališkim umetnikom nekoliko preostra, moramo v lastno opravičilo poudariti, da tolmačimo s tem želje večine mladih gledalcev, ki pričakujejo, da, se bodo pri prihodnjih predstavah upoštevale. Volku v tolažbo pa moramo dodati, da je bil vsekakor najbolj posrečena beštija na tej zadnji prireditvi Rdeče kapice in da si želimo njegovega čimprejšnjega ponovnega nastopa. Še nekaj pripomb o protestni stavki industrijskih delavcev Da se povrnemo z nekaj besedami k protestni stavki industrijskih delavcev, ki je bila v Trstu pred nekaj dnevi v znak solidarnosti z italijanskimi industrijskimi delavci, kateri zahtevajo povišanje svojih plač. Prav gotovo si nihče ni pričakoval, da bi s to enourno protestno stavko dosegli tržaški delavci izboljšanje tudi svojih delovnih in življenjskih pogojev. In omenjena stavka tudi nobenega zboljšanja ni prinesla. Ker kominformisti, kot tudi voditelji Delavske zbornice priznavajo, da je današnji položaj na Tržaškem ozemlju zelo težek ter da so plače industrijskih delavcev zelo nizke, je nekaterim zaslepljenim delavcem še, nerazumljivo, zakaj je treba sklicevati potem enourne stavke, ki pray gotovo ne bodo mogle nikoli rešiti teh perečih problemov. Prav tako se pa z začudenjem vprašujejo, kako to, da se kominformistič-ni sindikalisti spomnijo na ta tako važna .vprašanja, kot je na primer prav vprašanje povišanja plač industrijskim delavcem, vedno le tedaj, ko zaostrijo svojo ofenzivo italijanski delavci. Po logiki komin-formističnih sindikalistov bi bii0 torej popolnoma nesmiselno boriti se na našem ozemlju za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev kakršne koli kategorije delavcev, če' bi to borbo ne pričeli preje že italijanski delavci sami. Ce bi torej italijanski delavci ne uspe- OBČNI ZBOR ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV ENOTNIH RAZREDNIH SINDIKATOV Prosvetni delavci še boli odločni v borbi za svoje razredne pravice ter v obrambi slovenshe šole V nedeljo dopoldan je bil na sedežu v UL Ruggero Manna občni zbor Zveze prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja. Na tem občnem zboru se je zbralo veliko število prosvetnih delavcev, učiteljev, profesorjev, uslužbencev Prosvetne zveze in gledaliških igralcev, ki so s svojo navzočnostjo dokazali svojo razredno in politično zavednost, saj je ta zbor potekel v duhu razredne borbe in obrambe nacionalnih pravic slovenskega prebivalstva na našem ozemlju. Po prečitanju dnevnega reda, ki je obsegal sledeče točke: 1. otvoritev; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročila odbornikov; 4. predlogi, dostavljeni odboru pred občnim zborom; 5. volitve; 6. razno, je sledilo poročilo tov. Budala ml. o pedagoškem kongresu, ki se je vršil pred časom na Bledu. Tov. Budal je v zanimivem predavanju orisal vse delo pedagoškega kongresa in nakazal vsa vprašanja, kj se postavljajo danes pred vzgojitelje mladine. Na predlog predsednika občnega zbora tov. Umeka, naj se ta diskusija prenese v študijsko predavanje pedagoškega odseka, so navzoči prešli na obravnavanje naslednjih točk Tov. predsednik je v svojem obširnem poročilu med drugim dejal, da ie vodilni odbor, zavedajoč se v polni meri svoje naloge v borbi za slovenske kulturne, prosvetne in vzgojne ustanove šel na delo in začel, ali podprl vsako akcijo y obrambi proti sovražnim namenom šovinističnega ali celo s fašističnim duhom prežetega in zahrbtnega elementa na Tržaškem ozemlju. Dejal je, da je Zveza z naglimi osebnimi intervencijami pri šolskih oblasteh skušala zavreti in popraviti krivice, prizadejane posameznim šolnikom, ali vsemu slovenskemu ljudstvu. Skušala je tudi dvigati raven slovenskih šolskih ustanov in slovenskega šolnika. Zveza je nudila vsem in vsakemu kar je mogla ter se je borila za njegove pravice, kjer koli in kadarkoli se je pokazala potreba. Nudila je svojim članom prijeten počitniški oddih in lepa potovanja po Sloveniji in Jugoslaviji. Svoje poročilo je zaključil s pozivom na članstvo, naj vsak po svojih močeh dela ter se trudi za dvig svojega naroda ter sodeluje v borbi za obrambo interesov delavskega razreda na našem ozemlju. Le če bo izvršil vse te naloge bo postal res pravi član Zveze prosvetnih delavcev, ki ne bo iskal pri Zvezi samo svojih pravic, temveč bo živ prenos statuta Zveze V javno življenje. Sledilo je čitanje poročila tajnice tov. Marije Pahor, ki je podala izčrpen pregled o delovanju Zveze prosvetnih delavcev od zadnjega občnega zbora dalje. Vsebino omenjenega poročila bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk. Po prečitanju blagajniškega. poročila se je razvila živahna diskusija, katere se je udeležilo Več navzočih članov, ki so prikazali razne probleme, katere je treba pri bodočem delu še rešiti. Tako se je k diskusiji javil tudi tov. Pahor Drago, ki te na podlagi tajniškega poro- čila omenil nekaj važnejših problemov, kj jih bo morala Zveza v bodoče reševati. Tako se je dotaknil vprašanja stalne namestitve slovenskega učiteljstva, vprašanja poučevanja italijanščine na naših šolah, vprašanja tesnejših stikov z učiteljstvom v jugoslovanski coni STO • ter zamejskimi učitelji itd. Med drugimi se je k diskusiji prijavila tudi tov, Tončka Cok. ki je obvestila navzoče o novem ukrepu na škodo interesov slovenskega šolstva na našem ozemlju. Izjavila je, da bodo morali letos slovenski učitelji polagati strokovne izpite v italijanskem jeziku; omenjeni učitelji, ki bodo ta tečaj naredili, bodo lahko zaprosili za stalno namestitev na italijanski šoli, od koder bodo lahko milostno premeščeni na slovensko šolo. Seveda morajo biti ti učitelji italijanski državljani, imeti morajo stalno rezidenco ter italijansko maturo. Naloga sindikata prosvetnih delavcev bo, da se za to vprašanje pozanima ter s svojo odločno borbo doseže, da bodo slovenski uči- telji polagali izpite y slovenskem jeziku ter da bodo tudi stalno nameščeni na slovenskih šolah. , Občni zbor sta pozdravila še predstavnica Zveze prosvetnih delavcev Istrskega okrožja ter predstavnik sindikalne podružnice prosvetnih delavcev iz Pirana. K diskusiji so še oglasili še mnogi drugi tovariši, ki jih pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo omeniti. Živahni in zanimivi diskusiji je sledilo še čitanje poročila sindikalne podružnice Slovenskega narodnega gledališča ter poročila sindikalne podružnice SHPZ. Po prečitanju poročila nadzornega odbora in razsodišča je tov. predsednik stavil nekatere predloge v zvezi s spremembo dosedanjega naslova Zveze prosvetnih delavcev ES v Zvezo prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov. Prav tako je predlagal tudi reorganizacijo dela vodilnega odbora v posameznih odsekih Navzoči sq omenjene predloge soglasno odobrili. Sledilo je čitanje resolucije, V nedeljo so splovili v ladjedelnici Sv. Marka novo ladjo «Augustus» V. nedeljo 19. t. m. so splovili v tržaški ladje, delnici Sv. Marka prekooceansko ladjo «An-gus*us» ob pr L sotnosti delavcev, velikega števila občinstva ter številnih o-sebnosti iz Tr- I. 1 sta jn Italije, od žene italijanskega' ministrskega predsednika, ministrov in drugih zastopnikov izza meje bo predstavnikov ZVU, dcmačih civilnih oblasti in imdustrijcev. Ves potek ceremonij je bil isti kakor običajno ob takih prilikah v Trstu. «Augu»tus» je prekooceanska ladja, ki bo znova ponesla v svet slavo sposobnosti tržaških delavcev (toda samo slavo), je bila zgrajena PO planu ECA za družbo »Italia«. Najbolj veseli so bili tega dne prav gotovo delavci ladjedelnice Sv. Marka, ki so s ponosom gledali na svoje delo. Manj veseli so bili prav gotovo delavci malih ladjedelnic, ki so pomislili na to, kako lepo bi bilo, če bi lahko tudi sami praznovali podobne dogodke, kot so za vsakega delavca ladjedelnic dogodek splavitve ladje itd. Todla V naših majhnih ladjedelnicah je položaj kljub neštetim obljubam zelo kritičen; in prav nobenega upanja ni, da bi bilo vprašanje v kratkem rešer.o. Sicer je predstavnik ECA V Trstu izjavil, da bo ladjedelnica Sv. Marka prejela naročilo za izgradnjo še clveh 11.500 tonskih ladij, kar bj zagotovilo tej ladjedelnici delo db leta 1952, vendar ni niti omenil malih ladjedelnic, ki prav tako nestrpno čakajo novih naročil. ki jo v celoti objavljamo in katero so vsi člani sprejeli; nakar so bile volitve novega vodilnega odbora, katerega imena prav tako y celoti objavljamo. RESOLUCIJA Zveze prosvetnih delavcev 1. Zveza prosvetnih delavcev ugotavlja, da se od zadnje skupščine množe naše vrste in da gremo z ustanavljanjem novih zvez sedanjega Sindikalnega akcijskega odbora proti ustanovnemu kongresu ERS. To dokazuje, da gre naša Zveza po pravilnih poteh pri obrambi interesov kulturnih in prosvetnih delavcev, kakor pri obrambi kulturnih, prosvetnih in vzgojnih ustanov proti poskusom in izpadom šovinistične reakcije. 2. Zveza PD ostro obsoja vsak afront proti sebi pa najsi prihaja od koder koli. V obrambo šol je bil ustanovljen koordinacijski odbor sporazumno v razgovorih s predstavniki naše Zveze in strokovnih organizacij drugih političnih skupin. ZPD prav tako obsoja pakti-ranje kominformističnih sindikatov z Delavsko zbornico, ki vleče svoj voz po poti aneksio-nističnih tendenc. 3. ZPD je po svojem statutu široka organizacija, ki sprejema za člana vsakega poštenega naprednega slovenskega in italijanskega kulturnega in prosvetnega delavca ne glede na njegovo versko, narodnostno in politično pripadnost. Zato pozdravlja vsak poskus enotnega poseganja v skupne kulturne, prosvetne in vzgojne probleme na STO in vsako skupno obrambo obstoječih narodnih kulturnih, prosvetnih in vzgojnih ustanov. 4. ZPD poudarja potrebo odločne borbe za samostojno šolsko upravo, zakaj le na tak način bomo Slovenci dosegli pri vzgojnih ustanovah vseh vrst in stopenj, pri stalnosti šol in šolnikov tisto enakopravnost, ki nam po vseh pravicah gre. V tej zvezi poudarja tudi potrebo po dvojezičnosti, ki je bila v mirovni pogodbi zagotovljena, pa se ne izvaja. 3. Vodilni odbor ZPD poziva vse svoje članstvo in vse ostale slovenske in italijanske kul. turne in prosvetne delavce, da še nadalje krepijo našo Zvezo in podpirajo SAO pri njegovem delu. Naše članstvo naj še posebno podpre slovenske kulturne ustanove in prosvetna društva ter sodeluje pri obnovi in krepitvi roditeljskih svetov. 6. ZPD poziva svoje člane naj krepko sodelujejo pri pripravah za ustanovni kongres ERS. NOVI ODBOR Zveze prosvetnih delavcev VODILNI ODBOR: Janko Gerdol, Milan Jereb, Anica Kalan, Duša Kosmina, Marija Pahor, Slava Pahor, dr. Rudolf Perhavc, prof. Jože Umek. NADZORNI ODBOR: Prof. Svetko Skok, Gertruda Toros, dr. Leopold Zubalič. RAZSODIŠČE: Prof. Jožko Babič, prof. Karel Boštjančič, prof. Ivan Sauli. li v tej borbi, bi se morali s sedanjim stanjem zadovoljiti tud| tukajšnji delavci, oziroma ne bi smeli zahtevati boljše rešitve, čeprav bi jo lahko s konkretno borbo tukaj dosegli? Takih in podobnih vprašanj si danes ne postavljajo več po< šteni in zavedni delavci, ki so že davno spoznali kam vodi pot kominformističnih sindikalistov. Da je tem ((sindikalistom« kaj malo mar, da bj industrijski delavci dosegli povišanje svojih plač, jasno kaže že njihovo stališče do poziva, ki ga je Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev poslal obema sindikalnima organizacijama, na katerega seveda ni prejel nikakega odgovora. Vsi ti «sindikalisti» so bili ob lanskoletnih občinskih volitvah na našem ozemlju pre- OBCNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV bo v soboto 25. no. vembra ob 8. uri v Ul. R. Manna 29. Vabljeni so vsi člani društva. pričani, da morajo industrijski delavci doseči povišanje plač na višino 60.000 lir (toliko je danes namreč potrebno, da se štiričlanska družina skromno preživlja). Seveda so te volitve že daleč za nami — in kominformisti so ie ((pozabili« na to, kako so takrat mislili in govorili. Danes se jim zdi razpravljanje o tem vprašanju, oziroma zahteva po povišanju plač, ki jo je postavil Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev še samo puhla ((demagogija titovcev«. Ce torej vidijo vse te probleme, kot so na primer problem povišanja plač tržaškim delavcem, povišanje pokojnin, zmanjšanja števila, brezposelnih itd. in če se poleg tega smatrajo celo za razredno sindikalno organizacijo, zakaj se potem ne lotijo res odločne borbe proti delodajalcem, ki bi edina lahko privedla do zaželene zmage, temveč se poslužujejo enournih, ali dvournih protestnih stavk, katerih «u-speh» je znan vsakomur?. Glede na propagandno kampanjo; ki so jo v zvezi z ame-njeho -stavko vodili kominformisti in voditelji Delavske zbornice v tržaških tovarnah, go se razširile vesti, češ da bodo delavci dosegli povišanje plač kar za celih 10.000 lir; druge vesti pa trdijo prav nasprotno. in sicer, da bodo moral; delavci vrniti celo tistih nekaj lir, ki so si jih priborili z zadnjo stavko, ki je bila v mesecu februarju. Voditelji ES kot tudi voditelji DZ ne dajo v zvezi s temi vestmi nikakega pojasnila. Zakaj? Toda tržaški delavci niso tako naivni, da bi si mislili, da bodo že z enourno protestno stavko rešili svoja vprašanja; zato takim vestem ne nasedajo, temveč nasprotno še z večjo odločnostjo zahtevajo, da se prične z odločno borbo, ki bo edina lahko privedla do zaželene zmage. KOLEDAR $£eda£i4če - 'dCuna-lfladio- Torek 21. novembra Darov, Grmislav Sonce vzide ob 7.12, zatone ob 16.30. Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 14.45, zatone ob 3.J». jutri sreda 22. novembra Cecilija, Jezdimir II. osrednje predavanje V četrtek 23. t. m. bo v dvorani na stadionu »Prvi maju II. osrednje predavanje, ki ga prireja odsek za ljudsko prosveto SHPZ: »EKONOMSKI IN GEOGRAFSKI ORIS JUGOSLAVIJE IN SLOVENIJE«. Predaval bo tov. PROF. CENE MALOVRH univerzitetni docent iz Ljubljane. Pričetek predavanja bo točno ob 20.30. OF Seja okrajnega odbora OF. Danes 21. novembra bo seja o-krajnega odbora OF IV. okraja v prostorih OF ob 20. Seja odbora OF III. okraja bo v sredo 22. novembra ob 20 na sedežu v Ul. Molir: a Vento. PROSVETNA DRUŠTVA Pevski zbor »Ivan Cankar« javlja, da bo zaradi bližnjega nastopa danes 21. t. m. skupna vaja moškega in mešanega zbora, sk ?jc »Je PROSVETNO DRUŠTVO S. ŠKAMPERLE obvešča svoje člane, da bo v sredo 22. novembra 6. redni občni zbor ob 20.30 v društveni dvorani na stadionu »Prvi maj«. Prosimo za točnost in gotovo udeležbo. «• * # Danes 21. t. m. ima odbor prosvetnega društva Skedenj svojo sejo. Seja se prične točno ob 21. t * e Prosvetno društvo Simon Jenko obvešča svoje člane, da bo priredilo v petek 24. t. m. ob 20.30 v svojih prostorih Jenkov večer. Na večeru bo predaval prof. Rudolf Benulič. Večer bo izpolnjen s recitacijami in solospevi. ASIZŽ Seja okrajnega odbora ASIZZ IV. okraja bo danes 21. t. m. ob 15 na sedežu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. in 20. novembra 1950 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 15 oseb, porok pa je bilo 7. Cerkvene poroke: čevljar Antonio Scher in bolničarka Silvana Giuliuzzi, uradnik Vit-torio Sepuka in uradnica Gio-vanna Colombia, kotlar Sergio Cossetto in gospodinja Elvira Furlan, uradnik Domenico Griecp in šivilja Matilde Can-te, natakar Antonio Sussel in gospodinja Angela Della Toffo-la, mehanik Riccardo Gombač in uradnica Erminia Cosser, uradnik Guido Vascotto in gospodinja Domenica Fragiaco-mo. Umrli so: 35-letni Giovanni Mauri, 52-letna Lucija Zamat-tio por. Rodolfi, 67-letni Antonio Lutmann, 73-letni Angelo Piščanc, 78-letng Emilija Komar vd. Renko, 56-letni Giovanni Gilli-Fano, 87-letna Pa-squina Bronzin yd. Benussi, 77-'letni Giovanni Sunika Duho-vich, 49-letna Marija Galvani por. Vincenzini, 77-letni Giuseppe Coloni, 78-letni Angelo Mario Beltramini, 55-letna Ana Vecchiet, 55-letna Magdalena Fontanot por. Dard t, 881-letna Giovanna Valenti, 55-letna Vit-toria Pasquilli por. Mezzina. Pomagajmo pri pripravah za novoletno jelko Pretekli petek se je prvič sestal okrajni odbor IV. okraja za novoletno jelko. Vsi tovariši so z zadovoljstvom sprejeli na znanje delo v tem odboru. Seveda sami ne bodo mogli o-praviti vsega dela, zato prosijo vse prebivalstvo, da ga v njegovem delovanju podpre. Samo tako bomo lahko zadovoljili vse naše malčke. Naše žene sc, pričele z izdelavo igračk in nabiranjem prispevkov po terenu med člani in članicami. Za našega dijaka Na Opčinah so nabrali prostovoljnih prispevkov 8.755 lir in članarine 7.030 lir. Simončič Stanko z Opčin je daroval 1000 lir. Pri Sv. Jakobu je bilo nabrano na nabiralne pole št. 57, 105, 107 in 115 4.300 lir. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico so darovali: Mislej V. iz Rojana 1000 lir, Rupel M. s Proseka 300 lir, Kenda P. iz Nabrežine 416 lir, Savle A. iz Trsta 184 lir, Kjur-man A. iz Trsta 200 lir, Daneu A. s Kontovela 200 lir, Gustinčič Zofija 1000 lir, Prosen E. iz Trsta 1000 lir, Colja E. iz Trsta 700 lir. Obad J. iz Sale-ža 500 lir, Kralj B. iz Trebč 500 lir. TRŽAŠKA BORZA Zlasti šterling 8300-8350, papirnati šterling 1730-1750, dolar 675-680, telegrafski dolar 687, švicarski frank 155-156, francoski frank 172-176, avstrijski šiling 22,5-23. Mladinski odsek Planinskega društva obvešča svoje člane, da bodo volitve novega mladinskega odbora na sedežu PDT (Piazza Cornelia Romana št. 2, I.) v sredo ob 20. uri. Vodstvo turnirja za namizni tenis poziva vse one igralce, ki niso odigrali vseh tekem, da jih odigrajo danes ob 20. uri na stadionu «Prvi maj«, sicer se smatra, kot da so jih izgubili. Natečaj za sprejem v civilno policijo Direktor javne varnosti za Tržaško ozemlje sporoča, da je v moških vrstah tukajšnje civilne policije prostih nedoločeno število mest. Pogoji interesentov za policijsko službo so: 1. višina: ne manj od 165 cm; 2. študij: najmanj dovršeni V. razred osnovne šole; 3. zdravstveni ppgafii fizična sposobnost za vršitev kakršne koli vršite policijske službe; 4. starost: ne man j od 19 in ne več od 38 let. Reflektar.fe — samce ali poročene — bo ob vložitvi prošnje pregledal zdravnik policijskega zbora kakor jih ho tudi pregledala posebna izločilna komisija. Za nadaljnje informacije naj se interesenti obrnejo na naborni urad civilne policije v poslopju tržaškega tribunala, soba št. 141. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA • Zaradi obrekovanja in lazi dokončno obsojena glavni urednik in sodelavec komlnformlstičnega tednika „ Oela “ Junija letos je tukajšnje sodišče zaradi obrekovanja na-brežinskega narodnjaka Jožeta Škrka obsodilo glavnega urednika kominformističnega tednika ((Dela« Dušana Kodriča in njegovega sodelavca Ivana Vodopivca iz Sempolaja. Zgoraj imenovani ((resnicoljubni« tednik je namreč med svojimi vrsticami obrekoval Jožeta Škrka. češ da se je med vojno paj-(tašii s fašisti ter ga tudi imenoval fašističnega «podestata». Kljub temu da je bil tožnik pripravljen na poravnavo, je Ivan Vodopivec vztrajal pri svojih lažeh, zaradi česar g!a je zapustil tudi njegov prvotni branilec odv. Zennaro, Jožetu Škrku pa ni preostalo drugega, kot da je obrekovalca priveciel na zagovor pred sodišče, kjer ie bil glavni urednik «Dela» Dušan Kodrič obsojen na 9 mesecev zapora in na 90.000 lir globe, Ivan Vodopivec pa na 8 mesecev zapora in na 80.000 lir globe. Oba sta bila poleg tega obsojena na plačilo sodnih stroškov ter na odškodnino, ki jo bo določilo civilno sodišče. Proti tej razsodbi sta oba vložila priziv, o katerem je včeraj razpravljalo tukajšnje prizivno sodišče pod predsedstvom dr. Scomersija in javnim tožilcem dr. Collottijem. Prizivno sodišče pa je včeraj njun priziv odbilo in potrdilo sodbo prvega sodišča. Poleg tega ie tud’ odločilo. da morata obsojenca plačati stroške priziva ter 40.000 lir zastopniku zasebne stranke dr. Tončiču. Dušana Kodriča je branil odv. G. Zennaro, Ivana Vodopivca pa od. V. Bologna. Prodajal je jajca kradel pa bencin ((Zakaj bi ne združil praktično s koristnim?«, tako si je r.ajbrže mislil 25-letni Karl Schvveiger, ko je raznim ameriškim vojaškim kuhinjam vsak dan nosil jajca v prodajo. In i ni bilo treba, da bi mu misel Iv drugih padla y glavo, ko jo je že uresničil, za glavni vir tega dvojnega zaslužka pa sj je izbral kuhinjo ameriškega oficirskega kluba na Opčinah, kjer si je V ta ramen pridobil tudi dva delavca — Luigija Teucija in Osvalda Buffaia, — ki sta za podkupnino 13.000 lir zaprla obe očesi in dopuščala, da je podjetni Kari prinašal v kuhinjo jajca, iz nje Pa odnašal bencin. Te vrste zaslužek mu je kajpada prinašal lepe denarce in bi mu jih najbrže še. če b; ne bil v svojem ((delu« tako nespameten in nepreviden, da si je omislil dnevnik, v katerega je zapisoval količino ukradenega bencina ir: imena oseb, katerim ga je prodal. Prav ta njegova neprevidnost pa mu je postala usodna, ko ga ie neko jutro ustavil neki carinar ir: ga povprašal po dovoljenju za prodajo jajc. Skoraj nehote je carinarju pri bežni preiskavi prišel v roke Karlov dnevnik. Presenečen nad zapiski «vzel toliko litrov bencina fe ga prodal temu in onemu«. ga je sevedg povprašal, čigav je bil bencin. Mladeničevi odgovori pa s° bili tako zmešani. da ga ie carinar pozval s seboj in ga predal policistom, pred katerimi je po kratkem zaslišanju priznal, kje je kradel bencin in komu ga je prodajal. Tako se je včeraj pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov pod predsedstvom polk. Baylissa zagovarjalo sedem oseb. in sicer Karl Schweiger zaradi tatvine bencina. Luigi Teuci in Osvalde Buffalo zaradi sodelovanja pri tatvini, Karel Uhinelato, Giuseppe Ferfolja, Antonio Polese ir: Ottavio Cesarotto Pa zaradi nakupa ukradenega bencina. Največ bencina, in sicer 592 litrov, je kupil Ferfolja. 60 litrov ga ie kupil Chinelato, 59 litrov Polese. 20 litrov pa Cesarotto. Polk. Baylis5 je po kratkem preudarku zac.ev Azzurro. 16.00: «Rdeči čeveu A. VValbrook. mrovl- Belvedere. 16.00: «Zarota B je«, Bob Hope. , B®- Marconi 15.30: »Telefonista le hiše«. t»anei- Massimo. 15,00: «Pomlad». te Mac Donald. . Novo cine. 14.30: »dvoboj soncem«. , iki' Odeon. 16.00: ((Izgubljen' bimci«. , Vittoria. 16.00; ((Poslednje zorje«. .:na#. Sv. Vid. 15.30: «Vražja vol' Nino Taranto. . j,u- Venezia. »Izven megle«. 103 pino. NOČNA SLU2BA LEKA*11^ Al Cammello, V. XX ^ tembre 4; Codermatz, Ul. S. Piero 2; Godina, Trg koba 1; S. Sabba, Trg Va'® l2; ra; Vielmetti, Borzni trg jn Harabaglia v Barkovljab Nicoli v Skednju imata 5ta nočno službo. URADNE OBJAVE Prekop grobov. TržašK® čina obvešča, da bodo kopali oddelek XLI št. 2 na s<) kopališču pri Sv. Ani, kje ^ pokopavali mrtve od 31. ^ bra 1940 do 11. decembra i .j Svojci, ki bi želeli Pre njih posmrtne ostanke, 113jg50 obrnejo do 16. decembra ^ na pokopališki oddelek, U • Teatro št. 5-III., soba 43. , Po tem roku z vsemi meti in s posmrtnimi os razpolaga občina. NOVE ODREDBE ZV^ PRI UVOZU IN IZVOZ ^ ZVU je izdala tri nove be, ki se tičejo izvoza m ,s za. Odredba štev. 210 vrednost bombaža, ki ga v majejo izvožene tekstilije v t, gem polletju 1950. Nova «,g na dovoljenja prinaša o° p8 štev. 211. Odredba štev. n* odreja začasno znižanje c na surovo maslo v coni DOLOČITEV VREDNOSTI BAZA V IZDELKIH ZA ^ TRST, 17. (AIS) — ukaVd3i> št. 210, ki stopi v veljavo n» z3 objave v uradnem listu, d anglo-amerlško področje & dn0st nega tržaškega ozemlja vr v bombaža v Izdelkih, izvože drugi polovici leta 1950. DOLOČILA O DOVOLJENJI« ZA ZAČASEN UVOZ TRST, 17. (AIS) — Uk« „) štev. 211, ki stopi v velja dan objave v Uradnem 1'* ’ jje-naša določilo o novih 0 aIT)e-njih za začasni uvoz v ang riško področje Svobodne* škega' ozemlja. ^ DOLOČILA O ZAČASNEM z ZANJU CARINE NA M* ^ TRST, 17. (AIS) — Uk« „3 štev. 212, ki stopi v ve J p[i-dan objave v Uradnem -^rišK® naša določila za angl ‘ŠKega f področje Svobodnega trža ctfl. zemlja o začasnem znizam ne na maslo. ADEX - iZ>eil 10 DECEMBRA t. L bo izlet v POSTOJNA eovinj in TOLMIN , 95 n*' Prijave sprejema t*a kljub temu se Gorica ni • Furlansko gospodar- Se je samo poslabšalo, kot ■ Je,posijal;jalo vs,e italijansko lij^^^hhstvo, ki ga skuša ita- vlada dvigniti s polo denarja potrošnikov. ako se js poslabšala kriza furlanskih tovarn slaščic, katerih produkcija je veliko večja kot pa je povpraševanje na furlanskem trgu. Do tega je prišlo Z odvzemom trga v Soški dolini. Danes Se tudi te tovarne v Vidmu nahajajo pred negotovim stanjem in kdo ve, če tudi ne bodo končale kot nekateri trgovci v Raštelu K Gorici. Naročila za semenski krompir Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo v Gorici obvešča vse kmetovalce, da je samo še do 25. t. m. čas naročiti semenski krompir, bodisi domač ali pa inozemski (iz Holandske, Češke in Nemčije). Ker je bil letos pridelek krompirja zelo slab v Italiji, kakor tudi v inozemstvu, je njegova cena še vedno zelo visoka. Inozemski krompir je po 6000 lir za stot in domači pa po 5000. Da bi previsoke cene ne vplivale na bodoči pridelek je inšpektorat pripravljen pri- zadetim kmetovalcem olajšati plačilo semena. Plačevali ga bodo lahko na obroke ali pa po prodaji prihodnjega pridelka. PROF. I L U N T K I H A li DR. D R. FRAN K O B E R T B RA DAČ II IAVATV "•'■^irniTnnrmn-,,,,,,,,.,......................................................... ..............n,,....... javil Svejk; «Ko sem bil pri vojakih, me je preiskoval živino- zdravnik in izteklo se je docela dobro « «Sodni zdravniki so mrhe,« se je oglasil majhen, pritlikav človek, »nedavno so po naključju izkopali na mojem travniku okostje in sodni zdravniki so izjavili, da je bilo to okostje umorjeno s topim predmetom po glavi pred štiridesetimi leti. Meni je osem in trideset let in sem zaprt, čeprav imam krstni Ust, izpisek iz matrike in domovnico.« «Mislim,« je rekel Svejk, «da moramo na vsako reč gledati z boljše plati. Vsakdo se lahko zmoti in se mora zmotiti, čim več o čem premišljuje. Sodni zdravniki so ljudje in ljudje imajo svoje napake. Kakor nekoč v Nuslih, prav pri mostu čez Botič, je prišel k meni ponoči neki gospod, ko sem se vračal od Ban-zetovih, in me je usekal z bikovko po glavi; ko sem ležal na tleh, je name posvetil in dejal; «Tole je pomota, to ni on.» In to da se je zmotil, ga je tako razkačilo, da me je ošvrknil še enkrat po hrbtu. Je že tako v človeški naravi, da se človek moti do smrti. Kakor tisti gospod, ki je našel ponoči steklega psa na pol zmrzlega in ga je vzel s seboj domov ter dal ženi v posteljo. Kakor hitro se je pes ogrel in okreval, je ogrizel vso družino, najmlajšega v zibeli pa je raztrgal in požrl- Ali pa vam povem primer, kako se je pri nas v hiši zmotil neki strugar: s ključem je odprl cerkvico, ker je mislil, da je doma, se sezul v zakristiji, ker je mislil, da je kuhinja, ter lezel na oltar, ker je mislil, da je doma v postelji, ter se pokril s pogrinjali s svetimi napisi, pod glavo pa si je dal evangelij in še druge svete knjige, da bi imel visoko vzglavje. Zjutraj ga je našel cerkovnik in on mu je docela mirno rekel, da se je zmotil-«Lepa zmota,« pravi cerkovnik, «ko moramo zaradi ^ke zmote i.i.iiiiiiiiiiiimi'111111'iiiMiI.iiiiiiii....U'....č1111111'1'1 ................................................................................................................................................................................................ «Mene so tudi že pregledali sodni zdravniki,« je rekel mlad je bilo takrat, ko sem prišel zaradi preprog pred po-ihuSpoznah so me za slaboumnega. Zdaj sem poneveril parno atilnico in mi ne morejo nič. Včeraj mi je dejal moj advokat D *oram imeti vse življenje korist od tega, če sem bil enkrat glasen za slaboumnega « k; ,<dal nekatere smernice za bodoče delo s pozivom, da se društva razširijo z novimi člani, s katerimi bi lahko povečali društvene odbore in iz katerih bi prišli tehnični kadri, ki bi lahko precej pripomogli k še večjemu razvoju našega športa. Vrhu tega pa bi bilo treba ustanoviti še nove odseke tako plavalnega, boksarskega itd.. Žerjal Marijan je kot tajnik pododseka ZDTV v Kopru podal izčrpno poročilo o delovanju v. Istrskem okrožju. Poročilo je sestavljeno zgolj iz številk in dokazuje, da je šport v Istri postal resnično množeče n. 4530 atletov je včlanjenih v 38 društvih, medtem ko je 2500 dijakov nižjih jn višjih srednjih šol ter preko 1500 mladincev ZAM in sindikatov sodelovalo na raznih prireditvah in prvenstvih. Samo telovadni odsek je organiziral 14 prireditev, na katerih je sodelovalo preko 6000 telovadcev. Vrhu tega ima Istra tudi veslaški odsek, streljanje, b alincanje in plavalni odsek z ogromnim številom včlanjenih atletov. Po tej točki dnevnega reda se je razvila debata, tj je razčistila mnoga še nerešena vprašanja. Sledila so nato poročila nogometnega odseka in društva tržaških sodnikov, ki jih je podal Skerlavaj, o lahki atletiki in uspehi na tem polju je poročal Govorčin Graziano, Ludovi-si Franc pa je kot vodja kolesarskega odseka podal poročilo o uspehih naših kolesarjev v tujini in doma (zaradi izčrpne-ga referata o tem res delavnem kolesarskem odseku, ki je dal možnost našim kolesarjem, da se udeležujejo tudi mednarodnih tekem, ga bomo objavili v naslednjih izdajah p celoti). Micol je na kratko obrazložil delovanje košarkarskega odseka, Sosič odbojkarskega, Pertot zimsko športnega, Pavletič namizno teniškega, Podbršček telovadnega in končno Colja veslaškega odseka, ki pa obstaja samo v Istrskem okrožju. Colja je predlagal tudi, da bi ustanovili v Trstu ta odsek in Istrsko okrožje bi bilo pripravljeno tudi materialno pomagati našim veslačem s tem, da bi dodelili potrebni čoln. Blagajnik zveze Pregare je podal svoje poročilo polno številk iz katerega pa je bilo razvidno, da je f/lagajnik z veščo roko vodil ta del delovanja ZDTV ter končal to leto proti vsem pričakovanjem z aktivom. Sledile so debate pri katerih so sodelovali Jankovič Za Polet, Moratto Za Sv. Just, Misculin za Olimpijo, Olivieri za košar- Montebello-Olimpij a 8:0 (3:0 Opčine -Nabrežina 7:1 (4-1 Pogled na dvorano med občnim zborom Olimpija se je kmalu znašla z dvema žogama v mreži Krivdo za to ne smemo iskati morda y slabi igri Olimpije, ki je tedaj še dobro dlržala hitri napad' Montebelčanov. Krivda pade na branilce, ki so v kazenskem prostoru nepotrebno ustavili žogo z roko. Jasno je, da je sodnije obakrat dekreti-ral enajstmetrovko in še jasneje je, da je Covacci obakrat pretresel mrežo. Igra je potekala zgolj na strani igrišča Olimpije, le tu pa tam so se plavi igralci večkrat po hitri protiakciji prikazali pred Pi-schiuttovo mrežo, toda le redkokdaj se je ta moral udeležiti borbe. Nasprotno pa je Momte-bello kmalu dosegel tretji gol in nekaj minut kasneje še četrtega. ki pa ga sodnik ni priznal zaradi off-sida V drugem polčasu pa je Montebello še lepše zaigral in je kmalu in sicer v 6’, v 15’, v 20’, v 21’ in končno še v 25’ drugega polčasa postavil končn; rezultat tekme. Proti koncu je bil še izključen Covacci, tod® kljub temu je znal Montebello Ibpo igrati in si ni pustil nikoli odvzeti iniciativo iz rok. * * * OPCINE-NABREZINA 7:1 (4:1) Openci so v nedeljo prišli z Pischiutta brani nevarno žogo lahkoto do zaželene zmage. Njihov nasprotnik Nabrežina je sicer skušal onemogočiti akcije Skerlavajevemu moštvu, vendar zaman. Ze v 4’ Milič I povede svoje moštvo y vodstvo, toda 3’ kasneje Nabrežina preseneti nasprotnikovega vratarja, ki je primorao čutiti grenkobo izenačenja. Openci se tu ko in Maraspin Za nogomet, veslanje in jadranje. Po poročilu odbora revizorjev so je po kratki pavzi začele volitve, pri katerih je sodelovalo 44 volivcev. Med delom volivnega odbora pa je predsednik ZDTV Pertot Stanko prebral statut in ga stavil na glasovanje. Statut so vsi sprejeli 2 malenkostnimi popravki in končno je bilo tudi določeno, da bodo društva včlanjena v ZDTV plačevala Zvezi 500 lir letno (cona A<), v Istrskem okrožju pxi 150 dinarjev. Po končani debati pa je predsednik volivne komisije Boltar prebral izid volitev novega odbora, ki je sestavljen iz sledečih športnikov: Klaver Desiderio, Ferri dr. I-van, Pertot Stanko, Suphna Mario, Olivieri Nerone, Turk Danilo, Degrassi Cario, Sosič Aleksander, Degrassi Guido, Stergar Miloš, Skerlavaj Karlo, Stoka Karlo, Pregare Var lentin, Colja Luciano, Ludovi-si Franc, Govorčin Graziano, Gruden Angel, Zivic Žarko, Potleka Urban in Žerjal Marijan. Kot revizorja sta bila izvoljena Babič Stanko in Vok Anton V razsodišče pa so prišli Devecchi Giuseppe, Micheluzzl Danilo in Cok Danilo. v v NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠ Arrigoni, Brtonigla in Piran zmagovalci Presenetljivi so nekateri izidi nedeljskih nogometnih tekem skupite B, med katerimi zavzema gotovo prvo mesto Brtonigla. Tudi Piran si je znal pri. boriti zmago, medtem ko je Ar-rigoni z lahkoto zmagal v U-magu. Aurora pa si je brez potrebne borbe zaslužila dve točki, ker se bujska enajstorica ni predstavila na igrišču. BRTONIGLA - NOVI GRAD 4:0 (2:0) Čeprav je Novi grad odigral lepo tekmo, je moral porazno kloniti pred Brtoniglo, ki je bila danes v dobrem dnevu. Prvi preidejo v napad domačini in že po 7’ igre Prodar: zabije prvi gol. Po tem uspehu je igra postala nekoliko mrtva, vendar pa v 25’ Metlika doseže drugi gol. V drugem polčasu je vse kazalo, d'a se bo Novi grad opomogel, kljub temu pa sta Sam v 30 in kasneje Prodan v 40’ ponovno pretresla mreža nasprotnikov. PIRAN - MMEDUZA 4:2 (3:1) Meduza se je v nedeljo pustila prehiteti od Pirana samo v hitrosti. Odlični piranski igralci Aurora si pridobi dve točki s forfait Nogometna enajstorica Pirana PRED TEKMO JUGOSLAVIJA. ANGLIJA Angleški nogometaši v odlični formi Za izbrane jugoslovanske nogometaše je tekma z Anglijo, ki bo v sredo, 22. t, m. v Londonu, poleg tekme z Brazilijo na svetovnem prvenstvu v Rio de Janeiru, najtežja in hkrati najpomembnejša po osvoboditvi. Znano je, da angleške nogometaše na njihovih tleh še nihče ni premagal. Odvzeti jim prvenstvo na domačem igrišču ni uspelo niti nekdanjemu «wunderteamu» niti Meazzini enajstorici ki je veljala pred vojno za najboljše moštvo na svetu. Zelja jugoslovanskih nogometašev je tokrat skromnejša, kakor je bila doslej. «Mi gremo NOVI ODBOR TELOVADNEGA ODSEKA ZDTV Na sobotnem občnem zboru Je bil izvoljen nov odbor telovadnega odseka ZDTV v London zato, da pokažemo predvsem lepo igro, kakršno želi angleško športno občinstvo«, je dejal zvezni kapetan inž. Arsenijevič pred odhodom V Anglijo. Pred «tekmo stoletja«, kakor imenujejo Angleži srečanje z reprezentanco, ki gostuje vsako leto jeseni z evropskega kontinenta, so imeli jugoslovanski nasprotniki preteklo sredo tekmo z reprezentanco Walesa v Sur.derlandu. Športni komentatorji in strokovnjaki ugotavljajo, da že vrsto let niso videli tako lepe igre, kakor na tekmi Anglija: Wales. Angleži so igrali hitro, podajali žogo drug drugemu bliskovito, brez nepotrebnega zadrževanja, pri čemer impta za zmago (4:2) največ zaslug novinec v reprezentančnem napadu Baily in Man-nion. Ofenzivna moč angleških napadalcev je bila v tem, da sta krilna igralca prodirala proti golu hitro in po najkrajši poti, pri čemer se je odlikovalo zlasti desno krilo Fin-ney s točnimi predložki pred gol irj s streli iz kota. Izvrstni angleški vratar Williams ni mogel ubraniti prejetih golov. Od branilcev je bil Ramsey boljši od Smitha. Njegovi odliki sta izredna hitrost in nepremagljivost v borbi z nasprotnim igralcem. Tudi on je z dolgimi, nizkimi in točnimi odbojnimi udarci mnogo pripomogel, da so napadalci ustvarjali pred vrati Walesa lepe priložnosti za dosego gola. Srednji krilec, 38-letr.«i Compton, je popolnoma zadovoljil. Proti mojstrom nogometne igre se bodo morali torej Jugoslovani boriti predvsem s točnim podajanjem žoge in doslednim pokrivanjem nasprotnih igralcev, če hočejo doseči časten rezultat. llALIJANSKO TsOGOMEllSO PRVE1SS1TO Juventus premagana ZmagaTriestine nadomačem igrišču Največje presenečenje italijanskega nogometnega prvenstva je pripravil Como, ki je premagal najboljše italijansko moštvo Juventus z 1:0. Izredno lep uspeh je dosegla Vdinese, ki je premagala na tujem igrišču enajsterico Luc-chese z 1:0. Ta uspeh je toliko večji, ker ni niti Triestina na lastnem igrišču znala premagati enajsterico Lucchese, ki je V Trstu odigrala neodločeno. Po dolgem času Pa je v nedeljo prišla ponovna zmaga Triestine, in to proti Atalanti, ki je bila vedno trd oreh za tržaško moštvo. Prvi polčas se je končal 0:0 in vse je kazalo, da bo vendar ostala nepremagana. Toda De Vito je v 4’ prvega polčasa zabil prvi gol, nakar je Hanse« v 41’ minuti izenačil. Eno minuto pred koncem pa je De Vito z ostrim strelom drugič pretresel mrežo nasprotnika in tako prinesel zmago svoji enajstorici. Ostali rezultati so sledeči: Bo. logna-Pro Patria 5:2, Como-Ju-ventus 1:0, Inter-Palermo 3:1, Novara-Lazio 4:2, Milan-Pado-va 2:1, Roma-Napoli Q:0, Samp-doria-Fiorentina 0:0, Torino-Genoa 2:1. Lestvica je sledeča: Inter H 9 1 1 36 17 19 Milan 11 8 2 1 37 15 18 Juventus 11 7 3 1 33 11 17 Palermo 11 6 1 4 21 13 13 Bologna 11 6 1 4 19 17 13 Lazlo 11 5 3 3 19 18 13 Como 11 3 3 3 17 22 13 Udinese 11 3 2 4 14 17 12 Torino 11 4 3 4 18 20 11 Padova 11 4 2 5 18 20 10 Triestina 11 3 4 4 15 18 10 Novara 11 4 2 5 20 24 10 Napoli 11 3 3 3 24 20 9 Atalanta 11 3 3 5 10 12 9 Fiorentina 11 3 3 3 15 18 9 Sampdoria 11 2 4 5 13 20 8 Pro Patria 11 3 2 6 16 32 8 Roma 11 2 3 6 15 25 7 Genoa 11 1 4 6 11 22 6 Luccbese 11 13 7 5 14 5 LONDON, Tremeir Jimmy Eo-gan, ki je doslej treniral Glas-gow Celting, se je ponudil rimskim klubom. Eogam je že treniraš Wurjderteam (Avstrija), švicarsko reprezentanco in londonski Arsenal. * * * SVEDSKA BO IGRALA Z URUGVAJEM Med reprezentancama Švedske in Urugvaja je po vesteh švedskega radia sklenjeno pogomet-no srečanje, ki bi se moralo odigrati na stadionu Rasunda v Stockholmu maja 1951. so takoj razvili hitro igro in je Že v 6’ prinesla uspeh. V 9 in 16’ je bil ponovno poklican v akcijo Remor, ki je tako postavil 3 : 0 za svoje moštvo. V 21’ pa Sabadin po enajstmetrovki zniža rezultat. V drugem polčasu se Meduza nekoliko popravi in v 20’ Giovannini zniža rezultat na 3 : 2 ir: šele v 44’ Piran zabije zadnji gol dneva in zapusti igrišče z rezultatom 4 : 2 v svojo korist. ARRIGONI - UMAG 4:0 (1:0) Toliko pričakovana tekma med Arrigonijem in Umagom se je končala za domačine pač porazno. Arrigoni je takoj prešel v napad in že v 9’ prišel v vodstvo, toda sodnik ni priznal gola. Igra je bila brez posebnih dogodkov dokler ni v 20’ Bologna zabil prvi goj za Arrigoni. Odgovor Umaga je bil sicer oster, toda obramba Arrigonija je dobro delovala, čeprav so bili prisiljeni kar trikrat v kot. V drugem polčasu je Umag bil nekoliko prepočasen in to mor. da zaradi utrujenosti igralcev kar se je poznalo, kajti Arrigoni je nemoteno gospodoval igrišču. LESTVICA JE SLEDEČA: Arrigoni 5 5 0 0 21 0 10 Piran 5 4 0 1 12 10 8 Meduza 5 3 1 1 10 7 7 Aurora 4 3 0 1 10 7 6 Brtonigla 4 1 1 2 6 3 S Umag 5 1 1 3 7 15 3 Buje 4 0 2 2 5 10 2 Novi grad 4 0 13 5 15 1 Strunjan 4 0 0 4 2 15 0 d & * SVETOVNA REPREZENTANCA RIO DE JANEIRO. Nekateri brazilski, nogometni kritiki so sestavili nogometno reprezentanco sveta iz po njihovem mnenju najboljših igralcev raznih držav. V tej reprezentanci ima častno mesto tudi Jugoslovan Horvat. Po njihovem mnenju bi bila svetovna nogometna reprezentanca taka-le: tViliams (Anglija), Horvat (Ju. goslavija), Juvenal (Brazilija), Bauer (Br.), Varala (Urugvay), Dickinson (Angl.), Cigia (Ur.), Zizinho, Ademir (oba Br.), Mannion in Finney (oba Anglija). ne ustavijo temveč gredo JV n» pad in Skerlavaj, Rudež končno Milič zabijejo še ostale gole, taiko da se prvi konča 4:1 y korist domačin® V drugem polčasu pa je dež poklican, da poviša razlik® golov, kateremu sledi Skerlaval irj konično Dominičič in tak postavijo končni rezultat K1*' je bila lepa ob prisotnosti P® cejšnjega števila gledalcev. _ Lestvica je po nedeU*™ tekmah sledeča: Montebello Mezgec Sv. Just Skedenj Opčine Olimpija Kontovel Nabrežina ZA 45 ob po etn! U * * 500 MILIJONOV IGRALCEV «Gazzetta dello Šport« ie javila zanimivo statistiko, kateri so italijanski nogo® klubi porabili 500 milijon® za nakup 45 inozemskih iSr cev! List nadalje priipom»®£ da je nogometno prvenstvo lije 25% skairjdlinavska zaahijJ ker igra v italijanskih precejšnji del igralcev iz ® ske in Danske. Zaman je bil skok vratarja ^ limpije. Zoga je obsedela mreži ISTRSKO OKROŽNO PRVENSTVO Vsak dan hujše borbe za prvo mesto Tudi v tem prvenstvu je bilo precej presenečenj. Meduza B, ki je na zadnjem mestu lestvice, je znala v tekmi z Ampeleo pmiti takoj v vodstvo, ki pa se je kmalu zaradi dobre igre nasprotnikov spremenilo v izenačenje ter se je ta tema kor.čala 1:1. » * * Nardone si je znal nabrati dve točki ze nedeljsko zmago nad Auroro B in to zaradi odlične igre v kateri se je posebno izkaza] Degrassi. Aurora B pa čeprav na svojem igrišču r.i zrna la postaviti svojemu nasprotniku dovolj močne obrambe in je morala kloniti v razmerju 4:0. « * « Gotovo zanimiva in vse skozi borbena tekma je bila med' enajstorico Rdeče zvezde in Strunjana B, ki se je kon- čala 4:3 (3:3). Prva je prišla v vodstvo Rdeča zvezda po Kolom,birnu, vendar pa so v ostri protiakciji gostje izenačili in prišli v vodstvo po Storovi zaslugi. Tri minute kasneje pa je Rdeča zvezda ponovno izenačila im igra se je še bolj segrela. Kasneje pa je še Carraro povedel Rdečo zvezdo v vodstvo, vendar pa je Strunjan ponovno izenačil. V drugem polčasu je igra izgubila na svoji veljavi in to predvsem zaradi preutrujenosti igralcev in slabega nogometnega igrišča, ki ni dovoljeval lepih akcij. Zmagan osni gol za Rdečo zvezdo pa je padel eno minuto pred koncem po zaslugi Certaliča, * * * Prav pomembno zmago si je priboril Partizan nad Piranom B, ki je ves čas igre prevlado- val na končal z igrišču ter prvi 2:0 v svojo korist ^ to po zaslugi Glavine, ki 1 5 in v 20’ povedel svoje mos ^ v vodstvo. V drugem polž® je Partizan še bolje za^rai,J mapo Veljaku, Lovri,nčiču,_ 'j^jj ku in ponovno Lovrinčicu ; še štiri gole in postavil rezultat 6:0. * * * Borbena tekma je enajstorico Salin in ''" .^lojem B, ki se je končala r.e .jj ceno in sicer 4:4. P Jvi £0_^ p»-v vodstvo igralci Salin ‘ ;nUle troniju, nakar je ;|,lri Arrj. kasneje izenačil Berna'J,J:n, i« goni je izvedel lepe s* v 39’ bila Arr:* končno Po Driolm zabU va, prvega polčasa drugi g pa. V drugem polčasu F' oVpO pretto izenači, UlčigTa) P q jn povede Arrigoni v y končno še Picciri 1 Seliti«. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-80* In 94-63». — Poštni predal S02. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št 20 —! Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battistt 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zaiožništ»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel, 49-63, tekoči račuv pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. Z NEDELJSKEGA III. LETNEGA OBČNEGA ZBORA ZDTV NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA SKUPINE6