DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ^i'289 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 12, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII fcja je včeraj odločila, Parsko stavko na 14. fJjpja avtnih delavcev je začela s pobiranjem p] denarja za stavko / ' \'o — Unija avtnih de- hotela kompanija kaj popustiti, if\ | ' -'e Poslala na vse po- je pisal glavni urad unije na poji/'! ® aPel, da plača vsak de- družnice. L.' ^ v skupno blagajno, * * * 5*1 h- ■ 130 stavka še V Clevelandu so hoteli včeraj \jj Ta asesment bo, uradniki Fisher Body (podru- •Ip dajala stavka pri Ge- žnica General Motors), predreti r °tors. s tem denarjem] piketno stražo in iti v tovarno. Ji dt°ni?ig:al0 stavkarjem, ki Vodstvo jih je poklicalo naj gre-da bodo lahko vzdr- do na delo v pisarne, ker so na ^ mesečni plači. Toda piketna PW3a General Motors' straža jih ni pustila v tovarno tt^0' ko stavka še in uradništvo je odšlo domov. jggk. ker ne kaže, da bi! Nasilstva ni bilo nobenega. *j ---- — &BNE VESTI IZ SLOVENIJE n j (Došle preko Trsta) t1 K * PARTIZANI NE KRA- Francija napadena. Ko so bili I rta Vl nekega pi- Francozi od Nemcev premagani, i I 1: "Komunisti so nam se je Stanko umaknil na Angle-! J'Se- če so dobili blago ško in stopil v De Gaule-ovo voj- I i j ejn mestu so rekli, da sko. Boril se je za zaveznike po . ! Jsardistič nim izdajal- vseh mogočih bojiščih, v Abesi-h i Jsakdo. če pa so na- niji, v Siriji, v Severni Afriki in ] jaClf , ;J1«8'o, so reki , da ga bil dvakrat ranjen. Ker ne mo- ;! ^.er se je pred njimi, re v "svobodno" Jugoslavijo, za t-1 oblast, skrivalo. Par- katero se je boril, je vstopil za- j lO-^' 4 2meraj prav. On ne časno v službo Mednarodnega ( >0vpf* samo konfiscira." rdečega križa. VH o zadrugo so izropa- JZ BEGUNSKIH TABORIŠČ i Sta t01SaT- r ^vemo- da so, mnogi postali -j-f W gospodarski refe- rokodelcii Ribničani Roroščem i %v T ~ pohtične- delajo suho robo, drugi pa si po- \ : m. Politični? pravi- iščejo drugjh del> da mine hitre. j ' / S\' kdor se ie prese- je strašni čas izgnanstva, Dr. i:^ENE°KNnrF Bajič' ki bi bil v rednih —" 1 „t»> , ™h naslednik dr. Kramarja, se * '-Si ? peča V Švici s ključavničarstvom. 5 ii C • i Zapleni- Tako ne izgube begunci niti tre- e^: 4/lrtlzan,-kl1sebore nv/tek poguma, da si ustvarijo < j ^ JS TTh S° novo življenje, če bi jim bila za- « l \ Vm prta za stalno pot v ljubljeno do- , %lumdl: Zaplenili 80 movino. Titovci so vedeli, koga ! t0 T' kl 80 blh P,r°" se treba bati kot resnega na-H, Je kazen za to, ker otnika. *f ^ neti svoje prepriča- 1 tb primer zapleni- 0 " 1 Vpelje Janeza Jale- DEMOKRATSKI , » $ li'kiodo ljudlo mora" KLUB JE ODOBRIL ' igl) j ie na Ruskem. ^ Prepovedanih knjig LAUSCHETA '"Z . i -"ijt 4l\Tjj _ Slovenski demokratski klub v J rlV — ^ tedniku Eucijdu je na sinočnji seji sogla- * ^il.morec" beremo, da sno odobril kandidaturo guver-j K *» škofijski ordina- nerja Franka Lauscheta za po- Ije J j il!i]i rn0Vembr0m izda" novno izvolitev. Klub je sklenil, lV)iV$V'0, "a 4 straneh z da hoče biti zelo aktiven drugo >ih -nanilo.' Izhajal bo leto y voHvni kampanji za Lau- ^ ^ žSbveSčeval vernike £chetai ' st. k lvUenju v škofiji in ■ . . , 5< > svetu. (Morda ob ^ drzfvl bodo primarne - k ^tizarrsVo «riinfplii. volitve drugo leto meseca maja. /Ji-i.^a napisati nekaj o v Jugoslaviji, mor-J ' c.'a je vera na bolj-Tf v bila poprej, ko je * izdajati list, kot iJ^A PRI šTEFA-',\>AyLjANI JE PODR-f t® " — Kdo ne pozna ' t, Gostilne pred fran-za novo Tito-I (i, Jo- Bila je tolikega W "j0 morali naciona-I ^ ^ika sicer niso za-' t0(jSo se zadovoljili kar : fcja Ustnik jim ni za-j \ ^ Pobral čez mejo, da \ Podržavi svobodna y '5iA Natlačena. — Vj,Sln od partizanov ^arko Matlačena je študiral v jJSil, °USki univerzi, ko gfv^Vojna. Bil je že Uhovnika, ko je bila * , da začne . januarja i i Unija jeklarskih delavcev, CIO, trdi, da ima! n a j manj 1,000,000 članstva. Pittsburgh, Pa. — Komitej unije CIO je sprejel včeraj resolucijo, ki ukazuje, da prično jeklarski delavci s stavko ob 12:01 zjutraj na 14. januarja. Unija trdi, da ima najmanj 1,-000,000 članstva. Unijski člani v 27. državah so odobrili to stavko z glasovanjem, ako ne dobe $2 11a dan pribolj-ška. Ako bo stavka započeta, bo to največja stavka v zgodovini Ze'd. držav. Dalje je komitej sprejel resolucijo, v kateri obsoja predlog predsednika Trumana, da se sprejme postava za preiskovalne odbore v stavkah. Ta akcija CIO unije je odgovor na apel predsednika Trumana, . naj jeklarski delavci ne začno s stavko, ampak naj počakajo presoje preiskovalnega odbora. Unija trdi, da jeklarska industrija lahko plača $2 na dan pri-boljška vsakemu delavcu, pa bo drugo leto napravila še najman j $400,000,000 dobička po odbitku j davkov. -o- Organizirano delavstvo i je proti obvezni vojaški treningi mladine 3 Washington. — Lewis Hines, zastopnik Ameriške delavske fe- j deracije, je izjavil pred vojaškim odsekom poslanske zborni- , ce, da ameriško delavstvo energično nasprotuje vsaki obvezni vojaški treningi mladine. "Ako se pripravljamo na vojno, ali nimamo pravice vedeti — proti komu?" je vprašal Hines. 'Ako smo na robu nove vojne, ali nimamo pravice vedeti, proti komu bo ta vojna, kdaj in kje?" 1 -o- Dosmrtni zapor za umor ' ženske Chicago. — Joseph Nischt, 31 let star hišnik, je priznal, da je : umoril 58 letno Mrs. Rose Mi-chaelis ter njeno truplo sežgal v furnezui. Do zadnjega je'trdil, da je nedolžen. Končno je pa dejanje priznal in sodnik ga je obsodil v dosmrtno ječo. Razne vesH od naiih borcev v služb! Sirka Sama Sgt. Anton Krebelj je bil častno odpuščen iz armade 30. novembra. V armadi je bil 34 mesecev in 9 dni. Na Pacifiku je bil 30 mesecev. Bil je tudi -v Yokohami in v Tokiu. Zdaj je J prvič doma, odkar je šel v armado. n m m S častnim odpustom je prišel domov Tonček Hegler, 765 E. 236. St. Euclid, O. Služil je dve leti onstran morja v Angliji, J Francfji, Belgiji. Domov je pri-j šel zdrav in srečen. Zdaj so do-1 ma vsi štirje bratje, bivši voja-| ki. Zet družine, Henry, pride domov v enem tednu. » K» Bo Ralph Godec S l/C, sin Mr. in Mrs. Ignac Godec iz 3555 E. 80. St. je prišel domov iz Kalifornije s častnim odpustom iz armade po 33 mesecih vojaške službe. Prijatelji ga lahko obiščejo na 3559 E. 80., kjer živi s svojo soprogo in otrokom. M M M Po štirih letih in pol vojaške službe je dobil časten odpuist iz armade Cpl. William Glavan, sin družine Frank Glavan iz 828 E. 140. St. Na Pacifiku je bil 6 mesecev. [PET JIH JE «LG V mmm Snežni vihar je včeraj pa« "i raliziral Cleveland in •j severne Ohio. Včeraj smo imeli v Clevelandu in v predmestjih enega naj-1 večji snežnih viharjev. Zapadlo je najmanj 10 palpev snega. Posledice te snežne nevihte so bile: 5 oseb mrtvih. Na ducate ranjenih. Promet ulični železnice in j drugih prevoznih .sredstev je za-1 stal. Na tisoče delavčev je bilo poznih zardelo, ali i>a sploh niso mogli na delo. Nekatera manjšji mesta in va-1 si v okolici je snbg popolnoma! izoliral. * Nad 30,000 šolikih otrok ni moglo v šolo, ker hi bilo prevo-znine. Na vzhodni strani Olevelanda je zapadlo do 16 palcev snega ponekod. Najbolj sta bila prizadeta okraja Lake in Geauga. žrtve viharja so.bile: Rieharda Smitha.iz 2236 Ashland Rd. so našli Mrtvega v zametih včeraj zjutfaj blizu njegovega doma. v Henry Bandlei\ 2489 Overlook Rd. se je zgrudi]"na tla, ko je skušal poriniti avio iz' svojega dvorišča skozi žamete. George Marder, 1617 Ridge-field Ave. se je zgrudil na tla, ko je kidal sneg pred hišo. Herman Ripmer, 3130 Coleridge Ave. se je zgrudil na tla gredoč v trgovino. Albert Baumrrcker, 3625 E. 138. St. je bil na potu v javno knjižnico na 140. St. in Kinsman Rd. Ko je gazil visok sneg, se je zgrudil na tla in umrl. Mnogo oseb je bilo poškodovanih, ko jim je spodrsnilo na gladkih tleh. Mesto Chardon je bilo včeraj popolnoma izolirano. Od 2 do 3 čevljev snega je tam zapadlo. , Vse ceste v mesto so zametene. • Včeraj popoldne ni mogel v , Chardon, ki leži na hribu, noben avto, niti bus. Ljudje so morali pustiti avtomobile P0' milje pod klancem. Lansko leto smo dobili sneg skoro ob istem času in ki je potem ležal skoro tri mesece. -_-_o- Senator pravi, da je posojilo "darilo" Washington. — Senator Lan-ger je izjavil pred zbornico, da bo glasoval proti $4,400,000,000 posojila Angliji, ker to ne bo nobeno posojilo, ampak čisto navadno darilo. Rekel je, da bo ta dežela zopet igrala vlogo bedaka in odpustila nazadnje vso dolžno vsoto. GUVERNER LAHKO DA SOBE V NAJEM, TODA ZASTONJ Columbus, O. — Državni , pravdnik je razsodil v vpraša- ■ nju guvernerja Lauscheta, če ■ sme nastaniti v svoji palači veterane, ki' nimajo nobene strehe. Državni pravdnik je rekel, da to Lahko stori, ampak veteranom ; za stanovanje ne sme nič raču-! ; nati. j 1 Postava pravi, je rekel prav-j . dnik, da guverner lahko preno-5 čuje katerega koli gosta hoče, ne' pa kot najemnika. V pojasnilo javnosti Kot smo že poročali, so se zgodile v tiskarski obrti zadnje čase velike spremembe, ki so močno prizadele naše podjetje in ki ( bodo prizadele tudi naše naročnike in oglaševalce. Kot veste, je bi-' la narejena med tiskarsko unijo in velikim ameriškimi časopisi! nova plačilna lestvica, ki daje stavcem mnogo višjo mezdo. To plačilno lestvico moramo plačevati tudi mi, če hočemo imeti še nadalje unijsko tiskarno. To hočemo pa na vsak način obdržati, zato smo I računali na vse strani, kako bi mogli plačevati visoko mezdo na-i šim uslužbencem in kako dobiti denar za to. Drugače ne bo šlo, kot da bomo vsak nekaj trpeli, mi in naši naročniki in oglaševalci. V ta namen smo zvišali naročnino za Ameriško Domovino od $6.50 na $7.00 letno, za pol leta od $3.50 na $4.00, za četrt leta od $2.25 na $2.50. To velja za naročnike, ■ ki dobivajo list po raznašalcih in za vse naročnike širom Zed. držav. Za naročnike v Clevelandu, ki dobivajo list po pošti in za Kanado, bo od danes naprej cena $8.00 na leto, $4.50 za pol leta in $2.75 za četrt leta. Pomnite, da velja to za naročnino od danes naprej. Vsi, ki imajo list že plačan naprej, jim ni treba doplačati, dokler jim naročnina ne poteče. > Od danes naprej bo tudi posamezna števika, ki se kupi v našem upravništvu, 5 centov; dosedaj je bila 3 cente. Dalje smo se namenili, da bomo prenehali izdajati sobotno številko. S tem si bomo precej prihranili. Ako bi tega ne storili, bi morali pa naročnino zvišati do kakšnih $10, kar bi pa malokdo hotel plačat. Odslej bomo torej izdajali na teden samo 5 številk, začenši ta teden. Angleška stran bo tiskana ob petkih. Skušali ! bomo dostikrat dati ob petkih 6 strani, da bodo imeli naročniki do- } volj čtiva. Podražili bomo nekaj tudi oglase, kar bomo naznanili priza- , detim trgovcem in drugim firmam. Vse to smo bili prisiljeni storiti v očigled razmer, ki jih prej | nismo videli in ne pričakovali, ako hočemo še nadaje obstati in j še naprej izdajati list. Naši naročniki in drugi prijatelji bodo to gotovo razumeli ter vzeli na znanje. V danih razmerah ne more- ' mo drugače in smo storili to prisiljeni od položaja, nad katerim nimamo kontrole. Naj pripomnimo, da naši uslužbenci te višje 1 plače niso zahtevali, toda ravnati se morajo po sklepih unije, če [ hočejo ostati dobrostoječi člani, kar je gotovo pošteno in prav. S tem bomo gotovo tudi ustregli našim raznašalcem, ker bodo A za isto plačo raznašali list enkrat manj na teden. Naši Cleveland- ' ?:ki naročniki vedo, kake težave imamo z raznašalci, ki jih je tako ) težko dobiti. Upamo, da bodo zdaj bolj pridni in točni. Upamo, da bodo vzeli naši naročniki to blagohotno na zna- ] nje. Kadar se bodo pa kaj razmere spremenile, bomo pa zopet c lahko postregli kot poprej/ Zaenkrat pa vsak nekoliko potrpimo, f kei< drugače ne gre v teh časih, ko vse drvi za dolarjem. NOVI GROBOVI Charles Devstek Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu Charles Levstek, star 81 let. Stanoval je na 6101 Glass Ave. Doma je bil iz Brega pri Ribnici, odkoder je prišel v Cleveland pred 43 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo. Ano in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v petek popoldne ob eni iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in na Whitehaven pokopališče. Frances Miklavž Včeraj zjutraj je umrla v mestni bolnišnici Frances Miklavž, roj. Novak, stanujoča na 3761 E. 91. St. Bila je qtara 64 let in doma iz fare Krka, vas Porija, odkoder je prišla sem pred 56 leti. Tukaj zapušča žalujoče sinoive: Antona, Josepha, Franka, Johna ter hčere: Frances Andren, Mary Blatnik, Antonija Boldin, Sophia Benedikt in Jennie ter vnuke. Dalje zapušča brata Anton Novak, sestire: Johano Cvelbar, Antonijo Niccoli, v Massillon, O. pa Rose Gc.lob. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda ter ob 9:30 v cerkev sv. Imena na Broadway. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o- Šest rib je vjel z enim trnekom . Atlantic City, N. J. — Capt. Parker je zvlekel na svojo ladjo J 5 čevljev dolgega morskega vol-i ka, ki ga je vjel na velik trnek, j Par sekund zatem je bilo rojenih . 5 mladičev. Ribič je samico ubil, mladiče, je del pa v velik ' čeber. Ill VII III Vjsji naciji so se bali vojne i Zed. državami Nuernberg. — Pri obravnavi proti nemškim nacijem je bilo poročano iz tajnih zapiskov nemškega generalnega štaba, da !ro hoteli nemški militaristi tako naglo poraziti Anglijo, da Zed. države ne bi imele časa stopiti v vojno Feldmaršal Keital je na 5. marca 1941 predlagal Japon- I cem, naj udarijo na Singapor, s tem pritisniti Angleže k tlom ter preprečiti Zed. državam vstop v vojno. Da se je feldmaršal Keitel takrat bal vojne z Zed. državami dokazujejo listine, ki svarijo Japonce, naj napadejo ameriške baze sanlo v slučaju, če se ne more preprečiti vstopa Zed. držav v vojno. Listine tudi dalje dokazujejo, da je von Ribbentrop, takrat nemški zunanji minister urgiral Japonce po napadu - na Rusijo, naj bi Japonska takoj od svoje strani napadla Rusijo. Tako bi bil padec Anglije vprašanje časa, Amerika bo odrezana od; ostalega sveta in "me tri velesi-1 le (Nemčija, Italija in Japonska) si bomo razdelili ostali an-1 gleški imperij/' se je glasil apel1 Ribbentropa Japoncem 10. julija 1941. ^ -—-o_ Nazij je visel radi uboja vojakov Frankfurt. — Farnz Strasser, . avstrijski nazij, je bil obešen, t ker je decembra lanskega leta > ubil dva ameriška letalca, ki sta : se morala spustiti na tla na nemško ozemlje. I iT 1 t Razne drobne novice iz i Clevelanda in te okolice i Peta obletnica— V četrtek ob 7.15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Hočevar v spomin 5. obletnice njegove smrti. Vrnitev iz bolnišnice— Mrs. Mary Baraga iz 7702 Lockyear Ave. se je vrnila iz bolnišnice. Tem potom s6 želi zahvaliti svojim prijateljem in prijateljicam za obiske v bolnišnici in na domu, za darove ter voščilne karte. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Jože Lav-šin od brata Jerneja iz Špita-la v Avstriji. Novi uradniki— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je izvolile za prihodnje leto sledeči odbor: Duhovni vodja Msigr. B. J. Ponikvar, predsednik Frank Fabian, podpredsednik Anton Klančar, tajnica Angela Mencin, blagajni-čarka Josephine Trunk, zapisnikar ica in poročevalka v Glasilo Mary Zupančič, nadzorni Odbor: Mihael Mirtič, Frances Ponikvar. Jennie Grčar, zastopnici za faro sv. Vida: Elizabeth Hribar, Mary Mencin, zastopnika za delniško sejo in klub društev SNI): Frank Fabian in Frank Zupaiicic, zdravniki: vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Veterani so vabljeni— Vsi veterani iz okolice 23. in 10. varde so vabljeni jutri večer v Mervarjeve prostore,, 5415 St. Clair Ave., kjer bodo gostje Lake Shore Post št, 273 Ameriške legije. Začetek bo ob osmih zvečer. Pridite, da se boste spoznali s starimi veterani. Serviran bo dober prizgrizek. Prva obletnica— V petek o,b sedmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Rose Zgonc v spomin prve obletnice njene smrti. Beneški zastori— Nove beneške zastore lahko dobite, zamazane operejo, pokvarjene popravijo na 1058 Addison Rd. NAJNOVEJŠEVESTI NEW YORK — Včeraj je pobil nek B-29 bombnik vse dosedanje rekorde v brzini. Od Bur-bank, Kalifornija, do New Yorka je priletel v 5 urah, 27 minutah in 8 sekundah. Razdalja je 2,464 milj in bombnik je letel povprečno 451 milj na uro. Ta bombnik je napravil tudi rekordni polet od otoka Guam na Pacifiku do Washingtona 20. novembra. COLUMBUS, O. — Guverner Frank J. Lausche je včeraj izjavil, da bo prihodnje leto ponovno kandidat za ohijske-j ga guvernerja, šaljivo je pri-j pomnil, da ne verjame, da bi I ta njegova izjava koga prese-| netila. j HEIDELBERG — Zdravstveno I stanje generala Pattona je nekoliko boljše. Zdravniki so rekli, da je stanje zelo zado- ; voljivo. Včeraj je dospela k njemu njegova žena. General 1 je pri polni zavesti, toda je ■ ohromljeh vsled 'zlomljene I vratne kosti. -o—-— SLOVENSKI IZGNANCI SO SI i REŠILI LE GOLO ŽIVLJE-1 NJE, POMAGAJMO JIM! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderscn 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Satuidays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $3.00. Zzt Ameriko pol leta $4.C0; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $'2.50; za Cleveland iri Kanado po pošti četrt leta $2 75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. TJ. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under "the Act of March 3rd 1879. Odpri sroe, odpri roke. ] 83 No. 289 Wed., Dec. 12, 1945 a Mrtve skrinjice" ali svobodne volitve v Jugoslaviji (Poročilo preko Trsta) Nekdo, ki je prišel preko meje in je bil sam navzoč pri volitvah v Jugoslaviji, nam je podal svoje vtise o volitvah v Jugoslaviji takole: Posebnost volitev je bila, da se ni imelo prav za prav kaj voliti, ker je bila samo ena skrinjica in ena lista. Starejši ljudje so se živo spomnili na slavne Živkovičeve volitve pred 14 leti. Od ust do ust so zopet krožile stare smešnice o generalih in maršalih, ki "delajo" volitve. Pa je bila še ena posebnost pri teh volitvah. Titov režim je hotel svetu pokazati, da je vse/ za njim. Zato so postavili na volišče poleg po zakonu dovoljene skrinjice še eno. V to naj bi metali svoje kroglice tisti, ki so proti režimu. Znali pa so poskrbeti, da bo ta skrinjica precej prazna. Ta posebnost druge skrinjice, ki ne pripada nobeni stranki, je bila za varanje tujcev. Hoteli pa so s to skrinjico tudi dognati, kdo je še tolike predrzen, da si upa biti proti oficielni vladni listi. Postavili so k tej skrinjici najbolj prebrisane svoje ljudi, da so pazili na one, ki! bi vrgli kroglico v to skrinjico. Tako je bila ta skrinjica v mnogih krajih nekaka past, da se vjamejo tisti, ki so na skrivnem proti režimu. Vsa volivna komisija je bila. sestavljena iz samih komunistov. Nihče jih ni kontroliral. Lahko so pretresali kroglice iz ene skrinjice v drugo brez strahu, da jih za to kdo prime. Nekaj slučajev se tudi ve, da so jih. Nekje na Gorenjskem. so se ljudje dogovorili, da mečejo kroglico v to past, naj bo kar če. Zračunali so koliko bi moralo biti teh kroglic. Zvezer so zvedeli, da, jih je bilo samo ena četrtina. Druge so zginile v vladno skrinjico. Zaradi tega se seveda nihče ni razburjal, ker so vsi kaj takega pričakovali. Ljudje so šli volit, ker se hočejo izogniti še večjim nadlegovanjem komunistov, ki danes vse vodijo. Marsikdo, ki je bil sicer znan kot nasprotnik režima, je očitno zagnal kroglico v režimsko skrinjico, da se tako reši nadaljnih per-sekucij. Če je tujec gledal po deželi na dan volitev, ni opazil na zunaj nikakih nasilj. Agitacije za kako protivladno listo ni bilo, ker take liste ni bilo. Zato tudi ni bilo shodov. Vse nasilje nrejšnih dni pa se je osredotočilo na to, da so ljudem povedali, naj se varujejo komunistične roke, če ne gredo na volitve. Po vaseh so šle partizanske patrulje in ljudem povedale, da ne sme nobeden ostati doma. Da se izognejo sitnostim, so ljudje ubogali in si zraven mislili, da itak ne morejo z neudeležbo nikomur nič koristiti, ker komisija lahko voli zanje. Nieki strah pa so partizani le imeli pred temi volitvami, Držala se jih je neka nervoznost. Že imenovane patrulje so hodile po vaseh tudi zato, da bi preprečile kake skrivne^ sestanke. Vedno so poizvedovali, če se ne shajajo kje.ljudje na skrivnem. Ko so ljudem ukazovali, da morajo na volišče, pa so obenem pripovedovali, da mora biti sedaj vse pozabljeno. Pravili so, da bodo razne očividne krivice popravili. Govorili so celo proti armadi, ki je poklala toliko nedolžnih ljudi. Pravili so, da bo cela četrta armija, ki je poklala ne-oborožene domobrance, kaznovana in podobne reči. Še bolj je ta njih strah, da bi pri volitvah vendar le dosegli kako polomijo, kazalo to, da so v četrtek pred volitvami aretirali vplivnejše znane proti komuniste in jih po izvršenih volitvah izpustili. Za vzrok aretacije so si izmilili v nekaterih krajih, da so ti potrgali plakate vladne liste. Zdi se, da so izvršili te aretacije v strahu, da bi ti zadržali ljudi, da ostanejo doma, in bi tisto pres.ipanje kroglic bilo preveč očividno. Kadar ljudje slišijo o "svobodnih volitvah" se samo nasmehnejo. Svoboda, če nimaš svobode izbere! Kakšne volitve, če ne more nihče izdajati proti vladne liste in tam ljudem reči, kaj naj volijo. Vsak razume, da ne morejo na-sorotniki vlade postaviti svoje liste, če pa ne smejo sklicati zborovanja, kjer bi se o tem pomenili. Prav tako je v takih razmerah nemogoča vsaka agitacija. Na splošno se ljudje nad temi volitvami ne razburjajo, ker vidijo v njih nekaj, kar je razumljivo pod režimom na-silstva. Posebej je naš informator poudaril ob koncu tole: Nočemo trditi, da je bilo pri volitvah v nekdanji Jugoslaviji vse prav in v redu. Niti na misel' nam to ne prihaja. Toda tako malo svobode in tako rafiniranega terorja še ni bilo nikoli, dokler nismo poskusili komunističnih metod volitev. «< s;s * TO IN ONO Ruski znanstveniki so odkrili na sibirskem obrežju Beringovega preliva dokaze, ki potrjuje teorijo, da so severno ameriški Indijanci prišli na ameriški kontinent iz Azije. Izkopnine kažejo sledove nekdanjih stanovalcev v teh krajih, poročajo Rusi. To je vse prav verjetno in najbrže tudi res, saj znanstveniki dokazujejo, da je bila zibelka človeškega rodu v Aziji. Samo da ne bi sovjeti zdaj zahtevali Severne Amerike zase, češ, da so prišli prvi naseljenci iz Sibirije, torej — Rusije. ' & * * Nek slovenski odvetnik v Clevelandu je nedavno izja- "Kdor more razumeti, naj razume." Tako je sam Kristus nekoč zaključil svoj pouk, kakor beremo v evangeliju. Verjetno je, da je celo precej pogosto ralbil te besede in s tem označil, da marsikdo ne bo verjel Njegovim besedam in ostal ob strani. Govoril je sicer še oib drugih prilikah tudi takim, toda za lase ni nikogar vlekel za seboj. Zdrav razum so ljudje imeli. Ce ga niso hoteli rabiti, je bila njihova odgovornost, in božji Učenik jih je pustil, da so šli svojo pot — seveda mu je bilo žal zanje. . . Za lase, kakor rečeno, jih ni vlekel za seboj. Sile ni nikomur delal. * * # Zdaj slišimo in beremo, da je "svoboda vere" ali "svoboda bogočastja" v naši stari domovini neomejena. Služba božja po cerkvah se vrši. . . Kjer se ne vrši, so baje krivi duhovniki sami, ker niso ostali na svojih mestih. . . Kolikor vlada preganja duhovnike in škofe, dela za to, ker so se vtiikali ali se še vedno vtikajo v politiko. Duhovnik naj torej pusti politiko in se drži cerkve. . . Politiko naj prepusti drugim. . . Take in enake "dobre nauke" slišimo in beremo te dni. Celo to se sliši, da je bilo skupno pastirsko pismo jugoslovanskih škofov — politika! Sam Tito je izjavil, da njegova vlada gleda na prste samo "politiku-jočim duhovnikom." Za Titom ponavljajo take besede kakor na povelje vsi njegovi privrženci. Ce jih vprašamo, kaj je po njihovem mnenju politika, v katero naj bi se ne "vtikali du-lcvniki," dobivamo zelo različic odgovore. * * * V starem kraju je neki du-lovnik pred kratkim pridigal, la zapoved biti pri sveti maši >b nedeljah in zapovedanih ,)raznikihh še vedno, velja. Ljubljanska policija in domači ti-:ovci so ga poučili, da ne sme ako pridigati, ker dandanes je / deželi "svoboda" in se o ka~ ki h zapovedih ne sme govoriti. Kaj mislite vi — ali se je ;a duhovnik res "vtikal v polivko?" Če se ni, zakaj so mu J al i "dober nauk," ko Tito sa-no tiste duhovnike okrca, ki ^e "vtikajo v politiko?" * * » Drug duhovnik je pridigal, !a je sveti zakon nerazdružljiv, :er je zakrament in seveda od Kristusa postavljen. Tudi tega luhovnika so od htrani vlade poučili, da se ne sme tako pri-iigati, zakaj sedanja vlada je uvedla razporoko ali divors, torej ne velja več, kar je napravil Kristus. . . Torej se je tudi ta duhovnik 'vtikal v politiko," zakaj Tito po lastnih izjavah glede na prste samo "politiku j očim duhovnikom," druge pusti pri miru m jim ne brani "svobode bogoslužja." Kako se vam zdi ta reč? » * * Toda posezimo nekoliko nazaj in poglejmo, kako je s tem •'vtikanjem v politiko" od strani slovenskih duhovnikov pod partizani! Dne 11. julija 1942 so prišli k župniku v Ajdovcu na Dolenjskem zastopniki Osvobodilne Fronte. Rekli so mu, naj službo božjo nemoteno dalje o-pravlja, toda v politiko se župnik ne sme vtikati. Potem so mu zaukazali, da oznani s priž-nice: Ljudje se morate brezpogojno pokoriti vsem odredbam partizanov, drugače zapadete smrti. Župnik je rekel, da tega ne bo oznanil, zakaj to je politika. Pa je ravnokar obljubil, da se v politiko ne bo vtikal. Bral bo s prižnice evangelij, političnih odlokov pa ne. Očitali so mu partizani, da je bral s prižnice laške politične odloke. Zavrnil jih je, naj to dokažejo. Niso mogli in so odšli. Kmalu je pa župnik zvedel, da mu partizani grozijo s smrtjo, ker ni hotel oznaniti njihovih odlokov. Držal je besedo, da se ne bo "vtikal v politiko," pa naj bi bil zato zaslužil smrt? * * * Enako so partizani drugim duhovnikom v okolici Ajdovca prepovedali, da bi se "vtikali v politiko." Duhovniki so hoteli vedeti, kaj je "politika" in kaj ni. Zvedeti niso mogli, zakaj partizani so imeli za "politiko" danes to, jutri ono. Z eno besedo: kar ni bilo partizanom všeč, je bila "politika." Kar pa jim je bilo všeč, ni bila "politika," pa naj bi bila še tako o-čitno politična reč. V začetku avgusta istega leta so partizani sklicali vse duhovnike žužemberške dekanije na sestanek v župnišče v Žužemberku. Prišli so. Govornika na tem sestanku sta bila partizana Edvard Kocbek in ir. Brilej, oba bivša mariborska bogoslovca. Brez ovinkov sta navzočim duhovnikom povedala, da Osvobodilno Fronto vodi komunistična stranka ali "partija" . . . Navzoči duhovniki so vprašali, zakaj partizani tako kruto pobijajo svoje nasprotnike, največkrat najboljše ljudi v fari. Odgovor; "Te umore so zakrivile prebujajoče se erup-tivne (!) sile v narodu. . . " Po tem odgovoru sta očitala duhovnikom, da so reakcionarji, sovražniki narodne svobode in da ne razumejo nastopajočega novega časa. . . Ponovila sta zahtevo partizanov, da se ne smejo "vtikati v politiko." Duhovniki so vprašali, kaj je "politika," da se je bodo znali in vedeli izogibati. Govornika sta dejala, da morajo biti duhovniki tako močni, da se bodo uprli samemu Vatikanu in papežu, zlasti pa svojemu škofu, ki da je narodni izdajalec, ki je obsodil O-3vobodilno Fronto. . . " To so navzoči duhovniki krat-kornalo odklonili. Nato sta jim dejala, da naj si posledice sami pripišejo, zakaj zdaj se bo začelo "čiščenja pri hiši božji" .:. ♦ * » Ta dogodek v Žužemberku je izpričan po duhovnikih, ki so sami bili na onem sestanku in slišali besede Kocbekove in Bri-lejeve. Zahtevali so celo od o-beh govornikov, da dasta duhovnikom pisano, kar sta jim ustno govorila. Utajiti se ne da. Kako se je pa pričelo nato "•čiščenje pri hiši božji," so partizani kmalu dovolj jasno pokazali. Duhovniki so padali drug za drugim. Cerkve so gorele. . . Ko je gorela cerkev v Ajdovcu, je župnik zahteval od partizanov, da mlu dovolijo iti v cerkev in rešiti vsaj Najsvetejše, ker da je to samo njegova sveta dolžnost. Odgovor je bil: Nikamor ne greš. Zdaj si v naših rokah. Župnika so vlekli s silo pred hlev, kjer so ga zasliševali zaradi "bele garde," Cerkev je pa gorela in vil na govorniškem odru, da je v Titovini večja verska svoboda kot pa v Ameriki. Taka trditev bi bila vredna "med brati" imenovanja za častnega konzula, bi človek sodil. Po ploskanju na to važno izjavo sodeč, so bili tega najbolj veseli taki, ki ne gredo nikdar v cerkev, kar je vsekakor zelo ginljivo in vredno govornika in avdijence. pogorela. Ž njo vred je pogorela vsa bogoslužna oprava, vse matične knjige in tudi — Najsvetlejše v tabernaklju. . . To je bilo dne 11. decembra 1942. * * * Eden tistih dveh govornikov na duhovniškem sestanku žužemberške dekanije je bil torej znani in proaluli Edvard Kocbek. O tem možu smo slišali komaj pred mesecem dni, da na Slovenskem on in dva druga pridno in uspešno rešujejo ka-toličanstvo" . . . Če je Edvard Kocbek, ki je bil v mladih letih sam bogoslo-vec in zdaj v Ljubljani "uspešno rešuje katoličanstvo" . . . hujskal slovenske duhovnike, naj se uprojiapežu in škofu. . . . . . kaj naj človek pričakuje od kakega Kidriča, o katerem nam je sam Lojze Adamič (Nadaljevanje na 3. strani) Beseda od svojcev iz domovine Marija Strukel, 870 E. 185. St. je prejela naslednje pismo od svoje sestre Terezije Turk iz Savinjske doline na štajerskem. J3p. Gorče, 16. okt. 1945. Draga sestra! Prejeli smo tvoje pismo, za katerega ti hvala. Pišeš, kako je z nami in če smo še vsi živi na svojih domovih. Nekaj nas je še, ali žalibog ne vsi. Naših dveh fantov ni več, umrla sta kot mučenika. Veš, ha.i bi bila umrla tam v borbi, bi nam še ne bilo tako hudo, saj na svetu ni itak nič dobrega. Ne več koliko smo trpeli vsi, a fanta pa največ. Franci, ta mlajši je šel v partizane, ker bi bil drugače moral iti v Nemčijo, ko je bil komaj star 15 let. Potem so pa tam stradali in bili vedno preganjani od Nemcev. Obleko je raztrgal in druge mu pa niso dali. Domov ni mogpl, ker je bilo vedno povsod dosti Nemcev, zato je lansko zimo zmrznil tam v planini. Lahko si misliš, kako je trpel. Vinko, ta siromak je pa še veliko hujše trpel in mi vsi. V januarju 1943 je prišel zjutraj k nam nemški Gestapo in odpeljal vso družino razven mene. Vse so potem imeli zaprte: ata, Vinkota, Francija in Ivanko. V zaporu ho jih tako bičali, da so Vinkota skoro napol ubili, na zadnje so ga pa vlekli v Trbovlje, kjer se je moral popolnoma sleči; nato so ga privezali k nekemu kolu in po dveh urah so ga z več drugimi ustrelili. Tako od Vorliča brata, Bašovga Ivana, Bajdlovo Ano, Cundrovega Franca, Plavčevga Nandeta in še več drugih in to vse samo za to, ker so bili Slovenci, ker nas je slovenska mati rodila. Ton ček, ta pa je bil v nemški voj ski. Zato„ sem mu pa takrat,, ko so naše zaprli, hitro njemu pisla, da naj nam pomaga. Dobil je dopust in šel v zapor ter tam zahteval pojasnila in da jih morajo izpustiti. Ata in Franci sta prišla kar z njim domov, ker jima niso mogli ničesar dokazati. Za Vinkota in Ivanko pa so rekli, da sta kriva in da sta partizanom nosila hrano. Vinkota so ustrelili, Ivanko pa so ,poslali v Šlezij.o v dosmrtni logar. Sedaj pa je že doma. O pravem času jih je rešil Rus. ičie bi še kaj časa trpeli, bi bili itak vsi pomrli. Veš, pa tega so bili krivi samo domači ljudje, ki so vohunili in izdajali. Sedaj so že dobili svoje, plačilo, a kaj pomaga, ko onih mučdni-kov ni več. Moreš si misliti, draga sestra, kaj je to za mater, ki ljubi svoje otroke. Je pravi čudež, da sem sploh še živa. Koliko sme prejokala in koliko premolila, a ni vse skupaj nič pomagalo. Potem je. bil še tisti strah, da nas bodo preselili. Ako so sina ustrelili, potem so vso družino izselili in doma pa vse izropali in uničili. Koliko družin je bilo tako nesrečnih! Sedaj je, hvala Bogu, vse to BUBBLES PRAVI- ■ Ali veste kaj je karakter? čiščenje po kotih, katerih nihče ne vidi! In govoreč o čiščenju — to je posebno težko sedaj, ko primanjkuje mila. Mi vsi lahko pomagamo s tem, da oddamo RABLJENE MAŠČOBE, ki jo pomagajo narediti. še nadalje hranite, ali boste? minilo, ali -kaj ko zame ne sije več sonce . . . Pisala si, če smo imeli dovolj kruha. Lačni nismo bili, saj sva bila kar sama. Pri Vorliču in Karlnu so bili pa bolj Nemcu pokorni, je šlo pa kar dobro. Tudi pri Vorliču so imeli dosti kruha in denarja še nikdar toliko, ker so dobivali veliko podporo, ko je bilo dosti otrok. Res so bile marke, ki so sedaj zanič, a takrat pa so bile dobre, živeža se je lahko kupilo, saj so ga imeli Nemci dosti, ko šo pa vse pokradli. Obleke ni bilo in sedaj je pa še hujše zanjo. Saj pa tudi ni denarja in draginja pa tako grozna. Saj še za lanski hmelj nismo nič dobili, za letošnjega pa sploh nihče ne vpraša. Je pač vse narobe. Obleči pa morajo sedaj najprej tiste družine, ki so prišle iz logarjev in so doma našle samo zidovje. In takih družin je na tisoče. Saj ti ne morem popisati vsega gorja in je tudi težko verjeti vse, pa je končno le res. Danes imamo v Brasločah birmo, naš Tonček edini bo Vor-ličevemu Franciju. boter in bomo imeli pri Vorliču kosilo. Kako se je Tončku godio, ti moram tudi malo povedati. Takrat, ko je prišel na dopust in je bil doma tri tedne, je šel vsaki teden dvakrat v zapor in prosil in rotil, da naj mu vsaj. pokažejo brata in sestro^ Obljubljali so jih pokazati, a si jih niso upali, ker so imeli vsa pretepena, skoraj do smrti. Potem so pa Vinkota ustrelili in Ivanko odpeljali, da nismo vedeli kam. Tonček bi bil moral iti nazaj v vdjsko, a odpovedali so mu bili živci, da je ponorel in odpejati smo ga morali v umobolnico. Tam je bil tri mesece, bil je boljši a vojsko ni hotel več. Pravil je le, da naj vrnejo Vinkota, Ivanko in Franceka potem bo pa šel. Nekaj časa smo ga doma skrivali, potem pa je šel še on v hosto. Ne moreš misliti koliko strahu smo prestali, tako da smo sedaj mrtvi za vse. Hujše sploh ne more več priti. Sedaj bom pa končala, saj vsega ti itak ne morem popisati. Vorličev Ivan je tudi padel tam v nemški vojski Pošiljamo pozdrave vsem: Fran-celjnu, Micki, Anici, Pepiju in vsem. Ne vem če boš sploh mogla prebrati ker sem že skoro čisto slepa in slabo pišem. Piši, kadar boš prejela to pismo. Tvoja sestra Terezija. Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. Letna seja mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd. se bo vršila v pondeljek 17. decembra ob pol osmih zvečer. Na tej seji bodo prečitani tudi računi od zadnje prireditve in polletni računi. Na dnevnem redu bodo tudi volitve za nov odbor za prihodnje. leto in več drugih zanimivih točk v korist zbora. V torek, 18. decembra ob šestih zvečer pa bodo imeli člani zbora božičnico (Christmas party), kjer bo Miklavž razdelil tudi darila. Starši, prinesite darila, da bo imel Miklavž kaj deliti. Vabljeni ste vsi» starši članov in prijatelji. Novemberska prireditev je jako dobro uspela, za kar gre v prvi vrsti priznanje ' hvala Mrs. Vadnalovi, kiJ« j šo mladino ta,ko spretno ^ bala in prav tako hvala ^ vsem, kateri so na en a|' ^ način pripomogli, da je predstava usipeh. Posebn0^ hvala vsem posetnikoW, ^ napolnili dvorano, kajti vas dragi prijatelji mlad"1' bil ves trud in delo zatf^ Mrs. Uršula Branisel, f ŽC prijateljica mladine, Je novno darovala v podporo ra isto tako tudi Mrs. K°za Mrs. Princ in Mrs. Mil«8^ % o2J "Vse bi šlo lepo naprej vanju," je nadaljeval ^ mojster Matevž roman 0 škega jezera, "če ne ^ vmes fovšija. Prišel je ^ nek drug fante, ki je 1 za grajščakovo hčerjo- ' ni marala, ampak ost*1® ' svojemu fantu iznad L(,z^ "Ta novi snubec Je ^ : grajščka iz Raubar ko®« d ' sta že menda slišala 0 ® jpi • stal nekdaj tam pri ? ^ ; lik grad, katerega 1 sijo danes ime Raubar da." bst • "Kaj so bili tam ^ bi jaz rad vedel in v S gledal okrog sebe, ke? ^jj : sama beseda "raubar 1 lase na glavi in poslala 1 tu kurjo polt. j je "So že morali biti- o ' je potrdil krojaški m^j • drugače bi se to imc ip 1 prijelo. Najbrže so ta« •, razbojniki na bogate _ ^ " so vozili v Trst in iz. 'ed< ter nosili pri sebi i'eJ i nice. . jji - "Torej ta grajščakj - na, ki je bil velik zn ,vfti i mislil, da je zato na jjj 1 meša dekletom glav0^.0 - je vtepel v glavo, da .^d i di grajščakovo hčer ' ]ep - kt Karlovce, ki je ^ * , sama gartroža in ne ^t 1 ma binkoštna rosica- ^ • nice so si pripoved" \ • mor stopi njena n°' / '.rastejo vijolice. j9" i "Joj," se začudi ^ ^ i glavica, ki ji ni ■ bi bilo kaj takega ^ J - nas nismo namreč , 1 drugje vijolic, kot Pg ^ > grmom, zato mi i da bi kaka nežna i firila po grmovju j0)Ce. J svojimi stopinjami V'J , "Kar je res, je Pa , vel' 6 - trdil Matevž, ki ,ie - ustna izročila starih.; „i J J s svojimi zdravnik' ^ i lahko ugnale vsakjf jini, '«) - Zato pa tiste čase. ,jj|i ^ ^ še vera in zaupanj1' ^ y • ni bilo daleč na^ j|, - krajih nobenega . p Iv, i bi si ne zaslužil njtl, - Pri nas ni nihče > dicah kake bolezm- ^oj-. . naveličal tega sV^tiinl da je umrl od sta1"?^. I/ • dili, če se je pri ^ če j' |\ veličal tega sveta. .j H L pa kak otrok, se <<\ ar" poznalo ni pri toll rid^ "Torej tisti >iep' j« \ Raubar komande ^ Q smukati okrog ^ hčere, ki mu je Pa ^ ji ' ti, da zanj rože ^ nt rastejo, ali pa ^jc^ , : jih on trgal ne bo-1 ta še bolj podžga10'po) JF 1 navada, da človek ^ j( 1 kjer je zapisano zaI f^J^ ' lo tako dekle bff* je ^T) ; mogel misliti, ^ Jpl* ; vohati, kateri je V^e jBf v stalit srce cel" i0 ■ Pazil je na vse, * pi j ^ : na obisk v grad, 1 ^ = ■ videl, ki bi kazalj- , ^ bolj na roke k°T p(#( > Saj včasih e" sf!U i več kot birič P°d k ukaze iz sodnije ' .jy* 1 .nič ni opazil ^ je f"! ] po čudnem nakU1, • sled vsej tajii'1' Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI pridrdral mimo pro- tjžm in koliko je prigospoda-W je stalo nekdaj Mla- ril. Anica bi bila lahko vesela, Posestvo. Prazno je bi- kajti Koren ji je povedal, da ^ Pusto na tistem mestu, ji je privarčeval lepo doto. Ali :z'dovja je stalo še, a po njo je vse to malo zanimalo. I rastla trava, iz katere Kaj ji je bilo na doti, ako pa ni ■ Poganjale koprive. En vedela, če jo čaka ženin! Da bi I610 se je ozrla Anica tja napeljala govor na druge stva-je zahrepenelo njeno ri, je vprašala po svojem oče-Saj ni bilo časa tu. na to, kaj vse je "Oče se še ni vrnil," odgovo-1 a v rojstni hiši; njene ri Koren. Anica si obriše solzo, ^Preteklost sb bile pre- potem pa vpraša po mačehi in ki so se bavile s Toniti. No. "Tu . . . tu!" je "Te dve pa lahko vidite, ako ? vozndku in skočila z hočete. Obe sta v občinski u-- božnici. Stara bi bila imela bi- so nekaj časa sa- ti zaprta zaradi požiga, toda tako jih je iznena- spoznali so jo za blazno. Zme-t,ePričakovani obisk. Pre- šalo se ji je tistikrat, ko je za-, nekoliko minut, pre- gledala svojo hčer vso opeče-|Je gospodar toliko zave- no. No, morda tudi že prej ni l'edotšleca primerno po- bila popolnoma pri pameti! ,'er jima ponudil sedež. Žalostno življenje živi zdaj. Jso se čudili drug dru- Navadno je mirna, toda od ča-*0ren je majal venomer sa do časa zbesni in zato mora , Ni mogel umeti, da biti hči pri nji, da pazi nanjo." .a iz tiste blede, šibke "Obsedena je, obsedena!" se Anice taka brhka oglasi Jernej, ki Mlakarice ni-,J!"'a gospodična. Ali tudi ti zdaj še ni mogel trpeti. "Saj )e zapazila sledove let je bila obsedena tudi že prej! in njegovi družini. Kolikokrat sem jaz trdil, ko jpO'Se bili zelo. Hlap- sem pri nji služil, da jo ima ki se je kot zvest sam peklenšček v oblasti!" v®dno držal Korenove "Tako mi nikar ne govori!" |'sPoznala ni. Zato mu posvari Koren Jerneja. Mi ni-j fti podala. Jerneju -smo zato tu, da sodimo, sodil skoro za. malo zde- bo Bog!" Ij1 sprevidel in preraču- Koren je peljal nato Anico da bo bolje zanj, in njenega strica v ubožnico. ;J|Usi'di zaradi tega. Po- V revni sobi sta na kloipi sede-,°> Potem pa se vstopi li in se tiščali Mlakarica in nje-,c° in jo nagovori: na hči. Mlakarica je imela obe-Pa jaz? . . . Ali me- šene po sebi razne cunje; že po !|, iom je lahko vsakdo vedel, da e!> ali naj bi tikal ali ima blaznico pred seboj. Anico °»si je pomagal na ta je prešinil neprijeten občutek. ( nica pa ga je zdaj po ko jo je vzrla. Spomnila se je ^0iyiala. )iikazni, ki jo ji je pred dav- ili' vi tudi še živite?" aimi leti pričarala domišljija pred oči. Ali ni bila to tista ■^tla! Ni se mi dozdaj 'pisana mati," ki jo je videla ^ Umreti! Rekel sem stati nekoč v znožju svoje po-^ti moraš, da." atelje? Prajv tako našemljena je jaz vrnem, kaj ne bila zdaj ta njena mačeha, [f j. Strah jo je obšel ob spominu na $ preteklost. Zbala se je, da bi se { Pa j ako veseli, Jer- /,u ženska hipoma ne dvignila :er ji posegla s svojimi krče-" , nestrpno pričako- vitimi prstmi v lase, kakor to-v1 ^ prikaže tudi Nejče, likrat prej . . . <'■. ^ bilo. Srce ji je utri- Ali Mlakarica se niti zmeni-1 l v®s svet bi bila rada !a ni za prišlece. Poznalo se ji njem, toda bala se je, da je njen razum otemnel ^^stva svojega srca. in da se ne zaveda tega, kar 1 ni mogla popro- se godi okrog nje. Toda prihod storil, ker je i tujih ljudi jo je nemara vendar 'j V'l6m P°^ovoru z vznemiril. Kajti hipoma je za-. ; Ta je pripovedo- tulila ter začela trgati obleko ' i ŽIVI VIRI IVAN MATICIČ Vesna se je budila. Sejmova-nje je bilo v kraju pa so rodo-vinci zgrabili za delo. Kolibe so stale pokvečene; nejkaitere je bil polomil sneg, strehe raztrgala burja, dasi je bilo lubje zaslon j eno z debelimi koli; izmed tramičev je razpihal piš mahovje in rušje, da so zevale zdaj široke reže v stenah. Plotovi so viseli, nekatere je bila podrla zverjad prav do tal. Treba je bilo novih naporov. Potem so šli moški na lov. Zaželeli so si pečenja. Pa so vlačili ubito divjad k domu, ji snemali kožo. Bili so gladni mesa po tako dolgi zimi. In divjad sama je bila gladna liki zverjad. V veliki stiski je silila iz prezimovališč k naseljem, a tu se je srečala z dvonožcem. Potem k zemlji. Bila je dodobra odtajana, rahla, je kar kipela. Tisto bore malo iztreb-ljene zemlje, komaj okrog naselij : za ječmenov kruh, in pa prisojne plati za lanšiče in pro-senišče. Vse drugo je gošča, CLEVELAND ORCHESTRA Vladimir Golschmann. dirigent. SEVERANCE DVORANA Četrtek, 13. decembra 8:3« Soboto. 15. decembra 8:30 Program vključuje dela MOZARTA. DEBUSSY ill BRAHMS _CEdar 7300_ pragozd, ki se na vso moč zajeda v naselja. Sproti ga odrivajo ljudje in z veliko težavo si razkrivajo orno zemljo. Šum gozdov na pogorju, rjovenje zverjaidi, skovikanje, nosljavo slovkanje ljudi pa beket drobnice. Pričela se je oratev. Vsi ro-dovinci so morali v reber in jarem. Pred plug so se vpregli bratje, $0 štirje, po šest, debelo srobotovino prek ram, — pa so vlekli, da so se lomile skale iz tal. Rodovinec prvenec je tiščal drevo, obešal se nanje, da je pokalo. Or ji, vleči, ru-vaj! Naj se skala razkol je na dvoje, naj poči korenina! Bratje vlečejo, gazijo za žive iii mrtve; srobot poka, lanene vrvi in trte se trgajo na silnih prsih, lomijo se plugi v divji ledini, — in kdo naj odneha? Bratje ali ledina? Naprej! Ledina mora dati kruha! — Sinovi so vlačili na pletenih vejah gnoj iztpred koč, hčere ga trosile. Za plugi so poprijeli orači brane, na njih so čepele žene prvenke. Za temi so sestre in snahe z betmi rahljale brazde. Babice varovale deco in dom. Budin ded stiarešinec je stal v rebri pa priganjal za žive in mrtve. Dobra Vesna! Toliko zemlje, a orne samo za en plug! Naj orjejo ali naj trebijo? Kamorkoli seže pogled: tja v večerno stran proti ndžavju, ali v jutranjo plat proti Velikemu Tisovniku: sama divja gošča, pragozd, vse svobodno, brez gospodarja! Blaga Lada, dobri bogovi! Še trebiti, še! Ali kaj, ko ni oračev preveč! V ni-žavju je' srečal Budin, ko je bil nesel volno, bivole v jarmu, po dva, po tri jarme na dan. Mili bogovi! Doli je ravnina, ob obronkih močvirja so pota, celo tako široka, da se izogne voz vozu. Tu je pa vratolomje, na glavni stezi se ubije koza, kako naj bi vlekli voz? Župan Budi-goj je moder gospodar, on je že sam poskusil marsikaj. Zredil je bil par bikov, in ko sta bila že jaka za jarem, ju je za-pregel v drevo. Budinovi so napravili jarem, močan in težak, da je voličema lomilo tiilnik. Tiščali sta, vlekla, a ju je izpod-neslo po strmini. Eden si je polomil roge, drugi noge, pa je bilo oranje v kraju. Budinovi rodovinci so orali ledino. Prvenec Semdrag je tiščal drevo, z vsem životom se obešal nanje. — "Stojat!" je zavpil, ko se je plug zaril v močno korenino. On je vlekel drevo nazaj, bratje pa naprej. —"Stojat! Zloveč vas nese!" je kričal Semdrag. V tem je drevo škrtnilo, korenina se utrgala, in bratje so vlekii dalje. Bili so nestrpni, niso hoteli venomer postajati, "kajti bilo je še mnogo, mnogo ledine. STEEL VENETIAN BLINDS zastori za okna, čistimo in popravljamo. J. L. VENETIAN BLIND SALES & SERVICE 1058 Addison Rd. — EN 0448 od 3 do 7 P. M. Branu je počila vrv, a Mla-den in Bodin sta mu stopila na pete. Toda kljub temu so vlekli bratje svojo pot. Negoda se je oziral po brani in ženskah. "Trava!" je zaklical. "Ode, donese nam vode!" "Ode, Trava, žejne napoja-te." je dela spodobno snaha Lepa. "I v laneneh vozih vklepene utešate," je zaklicala snaha Neda. "Jesem." Smeh. Cempetnik Negoda je stopical pri tem Branu po nogah, tako da ga je ta sunkoma odrinil. Vendar pri vsem tem plug ni zastaal, temveč je 'rezal in rezal to trdo zemljo. Za plugom je rahljala brazde bra- VSTAVI BODEČE BOLEČINE SHRBTOBOLA Tukaj je čisli, moderni način »lajšati navaden hrbtobol. Johnson's Back Plaster! Olajša bolečine, otrpje, nategnjenoat. 1— Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Jchnson kakovost. na, potem pa je padlo blago seme v to zorano zemljo. Zatem nov plug z novo gručo bratov in nove brane in snahe. V rebrih so škrtali plugi kar naprej. O prvi mladi luni so posejali ljudje ječmen in lečo. Potem so poprijeli sekire in kopače pa šli trebit zemljo. Nekateri so kar naprej kresali jeklo in kremen, kar naprej poži-gaii, da je hreščalo po goščah in se vlačil težek dim prek Pogorja. Drugi so podirali debla, rvali koreninje, trgali, mlatili, žgal i. Toda gošča se je le počasi odmikala. Bila je nepro-dirna in bujna. Kar so je bili lani iztrebili, je letos znova odgnalo. Muren stiarešinec je tedaj u-mrl. Zgodnja Vesna je jemala k sebi dede in babice. O prvem pomladnem ščipu je legel, o mlaju že umrl, zaspal ko otrok. Dočakal je stodeveto pomlad. Njegov zarod je popustil delo pa se zbral okrog koče. Nikakih krikov ne vik,ov, kar vdano so f sklonili glave. Potem so nanesli dedku zimzelenja, bršlina, tisovja — in ves domek okitili. Sredi stanu je snival med zelenjem. Potem so ga položili v krsto, stesano iz tramičev, olci-teno z bršlinom. Vnuki so mu izkopali jamo, pravnuki znašali zelenje za na grob ter natrosili pot pokopu. Murnove žale so bile koj na robu griča, ograjene s plotom, obdane s tisami. Prišel je župan Budi-goj,,opasan z mečem, opravil molitve za rajnkega. . dvignili krsto štirje sin?«'J njo se postavil župan s sta nama. Vnuki so nesli sPr( dedkovo zapuščino, z^daL pale hčere, žene in snahe dovinci vseh zadrug, ob°r s kopjem, sekirami i" IcT pali so molče in resno, i« jame so položili njego*'0 ljeno drevo, motiko, bet, na to krsto, obrnP glavo v jutranjo smer- (Dalje prihodnjič)^ STARŠI! Ako imate sinove med 16 in 20 leti, ki bi radi z« služili nekaj denarja ob večerih, naj se priglasijo postavljači kegljev na NOVIH GRDINOVlH m LJIščIH. ANTHONY J. GRDINA 1053 E. 62. ST. MandePs nudijo idealna božična darila — ■ ■ 1 • ■ ■11 ■'"■" - - ..............—---•-"- Mi smo pripravili najbolj popolno zalogo prvovrstnih sliperjev za vsakega ^ člana družine, vseh vzorcev in mer. ?! Podloženi z ovčjo kožo z USNJENIMI podplati in petami iz kavčuka so jj zdaj na razpolago za vsakega. n ZA ŽENSKE so sliperji obrobljeni z lično kožuhovino. N ZA OTROKE so na razpolago "Bunny" sliperji. ZA MOŠKE so usnjeni sliperji z elastiko ob strani. Na stotine drugih vzorcev na izbiro, ki jih je preveč, da bi jih omenili. NE ČAKAJTE! KUPITE KMALU, DA BOSTE LAHKO IZBIRALI IZ ' ZALOGE! i Mandel's Shoe Store j 6107 ST. CLAIR AVE. poleg Grdi na Shoppe "Jaz... Jaz bom^ ostal v Armadi! ZA TO JE DOVOLI VZROKOV...IN TUKAJ SO!" "Prvič bom obdržal svoj čin. To mnogo pomeni. 2 "Z zopeinim vslopom za tri leta si lahko sam izberem vrsto službe v Zračni, Kopni ali Službeni sili in če hočem, si lahko izberem katerikoli kraj onstran morja. g "Ža zopetno priglasitev dobim bonus $50 za vsako Ijeto. ko sem bil v armadi. Dobim tudi odpustno plačo. Moji odvisni dobivajo družinsko podporo za ves čas moje službe. In opravičen bom za dobrote GI Postavnih Pravic, ko pridem iz vojaščine. /j. "Hrana, obleka, stanovanje, zdravniška in zobna posirežba mi je na razpolago. In naučiti se morem katerokoli od 200 poklicev in strok v Vojaški šoli. fj "Vsi, ki se bomo zopet priglasili bomo imeli 30 do 90 dni dopusta doma s polno plačo in naša vožnja na obe strani plačana. In vsako leto bom imel dopusta 30 dni s polno plačo. g "Vsak čas po 20 letih morem iti v pokoj s polovično plačo, ki bo vsako leto naraščala do tričetr-tine pokojninske plače po 30 letih vojaške službe. In čas, ki sem ga doslužil pri vojakih ali mornarici mi je vštet za pokojninski čas. V pregledu — re-enlistment meni zgleda dober!" PAY PER MONTH-ENLISTED MEN In Addition to Food, Lodging, Clothot and Medical Car* Startlna MONTHLY RETIREMENT Ban Pay INCOME AFTER: P*r 20 r.OT.' 30 Ymart' Matter Sergeant Month Urvln S»rvte» or First Sergeant . $138.00 $89.70 $155.25 Technical Sergeant . 114.00 74.10 128.25 Staff Sergeant . . . 96.00 62.40 108.00 Sergeant..........78.00 50.70 87.75 Corporal..........66.00 42.90 74-25 Private Fir»t ClaM . . 54.00 35.10 60.75 Private . . . . . 50.00 32.50 56.25 (a)-Plut 20% Increase for Service Ovenča«. (b)-Pfaa 50% if Member of Flying Crew«, Parachutist, etc. (c)-Plu« 5% Increaie ift Pay for Each 3 Year« of Service. rsEE the job through H U. s. Army I BE A ■ r.UARO.AN OF VICTOgy" ■ 31. JANUARJA, 1946 POMEMBEN DAN ZA MOŠKE V ARMADI Moški, ki so sedaj pri vojakih, ki se nanovo priglasiJ0 pred 1. februarjem, bodo zopet sprejeli s svojim sedanjim činom. Moški, ki so bili častno odpuščeni, se more)0 nanovo priglasili v 20 dneh po odpustu s činom, ki so ga imeli ob času odpusta, pod pogojem, da se nanovo Prl" glasijo pred 1. februarjem 1946. Priglasite se lahko VSAK ČAS za dobo IVz, 2 aH 3 (Eno-letni priglas za vojake v armadi, ki so služili «aJ" manj 6 mesecev!) RE-ENLIST ZDAJ NA VAŠI NAJBLIŽJI U. S. ARMY RECRUITING POSTAJI ★ 1268 Ontario Street