Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni it« vil ki Din 1*50. TRGOVSKIT1ST * Časopis za trgovino« industrijo In obrt, H&roCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 23. februarja 1933. štev. 23. V/ttcebei* Finančni minister je predložil skupščini celo vrsto amandmanov in finančni odbor je večino teh predlogov tudi že sprejel. Ni pa med amandmani predloga, ki bi ga zlasti želel trgovski svet in ki bi mogel biti v nemalo korist tudi državni blagajni. To je amanlmatn, s katerim bi se odpravili vsi privilegiji, ki jih uživajo zadružne trgovine in zadružne gostilne. Iz mnogih razlogov bi bil tak amandmaji nujno potreben. Predvsem že iz razloga, da se vendar enkrat odpravi krivična razlika med legalno trgovino in raznimi konzumnimi trgovinami in gostilnami. Trgovski stan je bil vedno tako vzorno lojalen, je bil vedno tako zvest davkoplačevalec, da bd zaslužil vsaj to priznanje, da se njemu odmerja ista pravica ko vsakemu drugemu. A danes se mu ta pravica dejansko nt. priznava, temveč se z neutemeljenim favoriziranjem konzumov uničuje njegova konkurenčna sposobnost. Ze interesi državne blagajne pa pravijo, da mora biti trgovec vedno konkurenčno sposoben, da mora MSeti promet, ker drugače ne more plačevati davkov. Brez davkov trgovca pa mora nastati suša v državni blagajni. Na drugi strani ipa je prav tako jasno, da sploh ni nikjer nobenega razloga, da država s tako radodarno roko obsipa zadružne trgovine in gostilne z raznimi privilegiji Vse lepo, če država skrbi za razvoj in napredek pravih zadrug, katerih na-rodno-gospodarski pomen je evidenten. Toda ta pomen imajo de zadruge, ki pospešujejo produktivnost, ki omogočijo kmetu, da pride do boljših cen, da je njegovo gospodarstvo plodonosnejše, takšen pomen gre le zadrugam, ki goje varčnost, ki skrbe za cenen kredit, skratka samo zadrugam, ki res delajo v blagor celote. Kakšno produktivno zaslugo pa imajo zadruge, ki so samo prodajalne blaga, kd ga vsakdo more dobiti v vsaki trgovini, kakšno zaslugo za varčnost pa imajo one zadružne gostilne, katerih edini namen je, da pridejo člani, pa tudi nečlani, čim bolj poceni do pijače? Pa če bi vsi ti konzumi in nabavljalne zadruge skrbele vsaj za gojitev zadružnega duha. Zlasti v današnjih časih bi bilo v resnici največje važnosti, če bi imeli ljudje več smisla za skupnost. Pa privilegijev so deležne tudi zadruge, ki ne izpolnjujejo niti tega namena zadrug. Pa kako naj 'bi ga tudi, ko pa imajo kar v pravilih, da smejo »izjemoma« prodajati tudi nečlanom! Vsa zadružna misel je s takšnimi pravili postavljena na glavo in zato je minimum, kar morejo gospodarski krogi zahtevati, da se brezpogojno črta ona določba iz zakona o nabavljalnih zadrugah drž. nameščencev, da smejo te izjemoma prodajati tudi nečlanom. Zadruga, ki prodaja tudi nečlanom, sploh ni zadruga in, zato je treba izrečno povedali z zakonom, da takšna zadruga izgubi tudi vse privilegije, ki jih imajo prave zadruge. Nobene ani možnosti proti pravim zadrugam ni v zahtevi, da se že enkrat napravi konec neupravičenemu favoriziranju zadružnih trgovin in gostiln na škodo legalne trgovine. Ta zahteva je le nujen postulat državljanske enakosti, v današnjih časih pa tudi nujna zahteva, da si obvaruje trgovec svoje eksistenco. v časih, ko so moratoriji, vedno nove davščine, omajauje finančnega trga že spravili trgovino na stopnjo, ki že ni daleč od propada, v takšnih časih se pač ne sme trpeti, da bi neupravičeni puhiilegiji nekaterih še onemogočali konkurenčno sposobnost trgovca. Vse ima svoje meje in tudi omalovaževanje interesov legalne trgovin© jih mora imeti. Zato naj se vstavi k vsem drugim amandiinano.m še ta, da morajo vse zadružne trgovin^ in gostilne plačevati isto davke in ifte takse ko vsa legalna trgovina in obrt, zias-ti pa, 2‘63 v letu 1931. Delo je v tein oddelku v preteklem letu napram onemu v letu 1931 naraslo za več ko 100 odstotkov. Zaposleni so bili v oddelku oddelni predstojnik s še enim fcvaliifici ranim uradnikom, kot pomožne moči pa vse osebje korespondenčnega oddelka, ki obstoja iz predstojnika in treh stenotipistinj; vsi so skoraj izključno delali le za dnsolvenčni oddelek. Sodne prijave in zastopanja pred sodišči izvršujejo v Dravski banovini lastni društveni pravni zastopniku, v Savski banovini pravni zastopniki Jugosla-venskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu, na ostalem ozemlju naše države pa pravni zastopniki, ki upravljajo posle za obe društvi skupaj. Predstojnik Ln sol venčnega oddelka opravlja tudi posle tajnika Sekcije kisa mar jev. Tožbeni oddelek se bavi predvsem z Zbiranjem tožbenih nalogov članstva in z oddajo teh nalogov društvenim pravnim zastopnikom, da jih izvršijo. Potrebne predpoizvedbe o premoženjskem stanju doižnikov izvršuje za ta oddelek informacijski oddelek. Vsega skupaj je tožbeni oddelek v preteklem poslovnem leitu prejel 640 tožbenih nalogov za skupno vsoto terjatev v znesku Din 1,772.042’09 napram 211 nalogom v letu 1931 za vsoto Din 690.362'71. Dotok tožbenih nalogov je bil najjačji meseca februarja, ko jih je bilo 122, potem pa je število padalo od meseca do meseca in je bilo v oktobru le še 11 nalogov. Vzroki padanja so različni, glavni razlog je pa v tem, ker tožibe v večini primerov niso imele praktičnega uspeha, ker so pač dolžniki, čim jo prišlo do izvršilnega postopanja, priglašali insolveneo. Mnogo krivde na neuspehu pa je pripisati tudi okolnosti, da so člani z oddajo tožbonih nalogov odlagali vse predolgo, tako, da je proti njihovim dolžnikom navadno teklo že več tožb drugih upnikov in ni bilo več upanja na uspeli. Pripetil se je celo primer, da nam je neki član naročil izvršilnim pot- m izterjati svojo terjatev proti dolžniku, proti 'kateremu je že poprej njegov lastni pravni zastopnik brez uspeha vodil izvršbo. Veliko krivde pa leži tudi v tem, da se izvršilna postopanja v južnih pokrajinah vršijo vse prepočasi, kadar se ne vršijo z osebno intervencijo na licu mesta. Taka intervencija pa se ne izplača pri izterjavi manjših in srednjih zneskov in je zato nemogoča. Tožbeni oddelek se bavi dalje tudi z cpomimjevalnim postopanjem. To postopanje je razdeljeno v dva razdobja. Prvo obstoja v tem, da opominja član dolžnika, ki je s plačilom v zamuidi, s posebnim društvenim opominom^ (v katerem dolžniku grozi, da bo dal njegovo terjatev izterjati po društvu samem. Teh opominov se je v preteklem poslovnem letu izročilo 4025 komadov proti Gl 17 v letu 1931. Drugo obdobje opominjevalnega postopanja obstoja v tem, da izroči član svoje dolžnike s posebnim opominjevalnim nalogom društvu radi ponovnega opominjeva-nja. Tožbeni oddelek izvrši te opominje-valne naloge na ta način, da opominja dolžnika še s posebnim individualnim diuštvenim opominom. Teh opominov je tožbeni oddelek v preteklem poslovnem letu izdal 1306 za skupino vsoto terjatev Dni 2,213.117’— napram 1307 opominom v letu 1981 za vsoto Din 2,618.340‘—. Tožbeni oddelek pa sprejema od članov v neposredno izterjavo tudi terjatve proti dolžnikom v takih krajih, kjer ima društvo zanesljive zaupnike. Uspehi tožbenega oddelka kažejo, da se članstvo premalo poslužuje društvenega tožbenega in opominjevalnega postopanja in da se ga poslužuje nesistematično in nepravočasno. Ce bd članstvo kazalo več razumevanja za ta oddelek, bi bili uspehi lahko dosti boljši tako za društvo samo, kakor tudi za člane. V tem oddelku posluje oddelni predstojnik sam brez pomožne moči, tožbene naloge pa izvršujejo društveni pravni zastopniki. Informacijski oddelek obavlja društveno informacijsko službo. Ta oddelek zbira podatke iz vse države o otvorjenih in dokončanih prisilnih poravnalnih in stečajnih postopanjih, dalje podatke o fakturnih in meničnih tožbah, o meničnih protestih, o rubežnih, o prisilnih dražbah, o izterjevalnih in opominje-valnili postopanjih, o predlogih za otvoritev konkurza ali poravnalnega postopanja in o predlogih za uvedbo posredovalnega postopanja k) končno vse podatke za individualne informacije. Podatki o otvorjenih in končanih prisilnih poravnavah in stečajih se objavljajo trikrat mesečno v posebnih okrožnicah, ki jih prejemajo ivsd člani. Takih okrožnic je bilo v preteklem poslovnem letu izdanih 36 in je bilo v njih vsega skupaj izkazanih 698 razglašenih konkurzov na: prarn 481 v letu 1931, 1069 razglašenih prisilnih poravnav napram 694 v 1. 1931, 504 končanih konkurzov napram 440 v letu 1931 iin 928 končanih prisilnih poravnav na prani 303 v letu 1931. Podatki o fakturnih in meničnih tožbah, meničnih protestih itd. se objavljajo tudi v posebnih okrožnicah, iki se razpošiljajo članom dvakrat mesečno. V njih je bilo ločeno po banovinah izkazanih v preteklem letu 20.086 tvrdk napram 14.130 v letu 1931. Originalnih individualnih informacij je ta oddelek v preteklem letu izdal 3022 na j) ram 3186 v letu 1931, prepisov 'informacij pa 1086 napram 1430 v prejšnjem letu. Vsega skupaj je torej ta oddelek izdal v preteklem ledni 4100 informacij napram 4616 v prejšnjem letu. Nazadovanje pri izdaji informacij gre predvsem na račun okolnosti, da so se člani omejili piri kreditiranju, deloma pa tudi na račun okolnosti, da se člani premalo poslužujejo društvene informacijska službe. Ta poslednja okolnost ni z nobenim izgovorom opravičljiva, ker društvene informacije glede zanesljivosti in izčrpnosti v ničemer ne zaostajajo za informacijami nam tujih poklicnih informacijskih zavodov in so dostikrat še boljše, ker razpolaga društvo z viri tudi pri svojih članih, ki poklicnim informacijskim zavodom niso dostopni. Razen tega je društveni odbor v preteklem letu informacijske pristojbine znatno znižal, da so društvene informacije danes najcenejše. Saj stanejo pri naročilu najmanj ICO informacij na leto le še 20 dinarjev, pri večjih naročilih' pa se priznavajo članom še posebni popusti. V preteklem letu je bil tudi popolnoma preurejen informacijski arhiv, ki razpolaga danes s 40.006 informacijami iz vse države in deloma tudi iz inozemstva. Te informacije se dnevno izpopolnjujejo z raznimi važnimi podatki o protoko-lacijah, z zemljeknjižnimi izpiski, s poročili tuzemskih borz in s poročili društvenih članov s podatki iz njihovih poslovnih knjig. Krog društvenih informačnih zaupnikov in poročevalcev se vedno širi in razpolaga informacijski oddelek danes po vsej državi z zanesljivimi zaupniki, katerih število preseza že 4000. Želeti hi bilo, da se društveni člani v večjem obsegu 'poslužujejo društvene informacijske službe in da prenehajo podpirati razne tuje 'inozemske zavode. Zato apeliram na članstvo v njegovem Lastnem interesu, da v večjem obsegu kakor doslej podpira ta oddelek. V informačnein oddelku sta zaposleni poleg oddelnega predstojnika še dve pomožni moči. Korespondenčni oddelek objavlja korespondenco splošnega značaja in korespondenco za insolvenčni oddelek, dočim skrbita informacijski in administrativni oddelek vsak sam za svojo korespondenco. Dalje se v korespondenčnem oddelku sprejema pošta in oskrbuje ekspedicija pošte celotne pisarne. Končno oskrbuje ta oddelek vsa razmnoževalna dela in skrbi za nabavo tiskovin in pisarniških potrebščip, vodi ročno blagajno za male nabavk© in oskrbuje kolkovanje za celo pisarno. V Ul m oddelku se 'registrirajo tudi vse insol-venčne zadeve in vso sodne prijave. Obseg dela v tem oddelku se zrcali v okolnosti, da odpravlja ta oddelek dnevno povprečno 100 okrožnic in 100 individualnih pisem in dopisnic. V oddelku so zaposlene poleg oddelu©-ga predstojnika tri stenotipietinje in dve slugi. Slugi pomagata pri razmnoževanju okrožnic, pri ekspediciji pošte in dostavljata pošto v Ljubljani. Tudi skrbita za enaženje pisarniških prostorov in za pospravljanje istih. V preteklem poslovnem letu je društveni odbor ustanovil v Mariboru podružnico društvene pisarne, ki vzdržuje stike med društvenimi člani ter med društveno pisarno in pomaga opravljati posle vseh panog društvenega udejstvovanja v Mariboru in okolici. Podružnico vodi strokovno usposobljen uradnik. Vsega skupaj Ima društvo sedemnajst stalnih nastavljenih nameščencev. Društvena pisarna v Ljubljani j© namaščena v 6 sobah v Trgovskem domu in ima poleg običajne društvene oprave sedem pisalnih strojev in en razmnoževalni aparat. Za svoj informacijski oddelek je naročena na vse službene liste, kolikor jih izhaja v naši državi, in na važnejše časopise Dravske banovine ter na nekaj strokovnih časopisov. Odborovih sej je bilo v letu 1932 13, na katerih se je rešilo 74 točk dnevnega reda. Število članstva je znašalo Itoncem leta 1932 284. Izčrpal sem naštevanje podatkov, ki so se mi zdeli važni za presojo, koliko in kakšno delo sta opravila društveni odbor in društvena pisarna. Prosim, da slavni občni zbor to moje poročilo odobri. MaaaiHuUa Mzotito- cavnatelia £{uUla Prebitek lanskega denarnega poslovanja v višini 12.110 Din bo služil v okrepitev društvene rezerve. Splošni upravni stroškj so ostali napram prejšnjemu letu skoraj neizpremenjeni in znašajo 222.368 Din. V glavnem vsebujejo izdatke za plače osebja, bolniško in pokojninsko zavarovanje, usluž-benski davek, razne druge davke, za kurjavo in razsvetljavo, za čiščenje društvenih prostorov, za pisarniške potrebščine, tiskovine, časopise, telefon, brzojave, znamke, za stroške pri Poštni hranilnici, denarnih zavodih itd. Blagajniške in knjigovodstvene posle je vršil administrativni oddelek društvene pisarne. Ta oddelek vodi evidenco o dospelosti obrokov, skrbi za opominjevanje dolžnikov in porokov, če se obroki ne izplačujejo v redu, oskrbuje kolkovni materijal in poštne vrednotnice itd. Ta oddelek je v preteklem letu izterjal in izplačal v 503 insolvenčnih zadevah vsoto 3,522.918 Din. Denarni promet pri ljubljanski podružnici Poštno hranilnice je znašal 5,541.532 Din, denarni promet v blagajni 3,505.907 dinarjev, promet pri raznih denarnih zavodih pa 1 milijon 582.678 dinarjev. Celotni promet se je v primeri z lanskim dvignil za petkratno višino in je presegel vsoto deset in pol milijonov dinarjev. Ves ta promet je zahteval 37.600 vknjižb ali vsak dan 130 vknjižb, če se računa 290 delovnih dni. V oddelku sta zaposlena poleg predstojnika oddelka še ena knjigovodkinja in ena pomožna moč. Združenje trgovcev za mesto Celje ima redno skupščino v sredo dne 15. marca 1933 ob pol 20. uri (pol 8. uri zvečer) v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Otvoritev redne skupščine, določitev 2 overovateljev zapisnika in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku za leto 1932. 4. Poročilo nadzorstvenega odbora in podelitev razrešitve. 5. Proračun za 1. 1933. in določitev članarine za leto 1933. 6. Volitev 2 članov in 1 namestnika v razsodišče s 3-letno dobo. 7. Samostojni predlogi uprave in sprememba pravil. 8. Samostojni predlogi članov, če so bili upravi pismeno prijavljeni 3 dni pred skupščino. 9. Sklepanje o izvedbi obligatornega zavarovanja (§ 384 o. z.). 10. Slučajnosti. Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine vsega članstva, sicer se vrši skupščina eno uro pozneje istotam in z istim dnevnim redom. Za sklepanje o točki 9. dnevnega reda je potrebna po §-u 378 o. z. navzočnost polovice vseh članov. Članom, ki se brez predhodne tehtne opra-vičbe ne udeleže skupščine, ima uprava po členu 8 pravil pravico, naložiti denarno kazen. Predsednik: Stcrmecki s. r. Uvoz iz Južne Afriko in Indije. Za posredovanje kupčijskih zvez z južno Afriko in Indijo se priporoča nadinženjer G. H. Korndoerfer, Miinchen 19, Bliicherstr. 4., na katerega se je interesentom direktno obrniti. encimi LIPSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1933 Lipski pomladanski velesejem 1933 se otvori dne 5. marca. Končajo: Tekstilni sejem v sredo, dne 8. marca, Pohištveni sejem, sejem Športnih izdelkov, sejem Pisarniških potrebščin >Jaegerhof« in posebni Foto-sejem, Optika, Kino, v četrtek, dne 9. marca. Ostale panoge vzorčnega sejma v notranjem mestu v soboto, dne 11. marca. Veliki Tehnični Sejem iin Gradbeni Sejem na razstavnem prostoru v nedeljo, dne 12. marca. Informacije daje častni zastopnik: Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Dvofakova ulica 3/II., telefon 2762. Že v 24 urah -s klohik« Itd. d kraki in ivetlolikm irajce, ovratnika in manšete. Pere. žuli, monra in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — fielenburgova ni. I. Telefon it. » 71. STATISTIKA STAVK NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Po podatkih češkoslovaškega statističnega urada je biilo v januarju na Češkoslovaškem 32 stavk, od katerih je bilo 26 krajevnih, šest pa splošnih. Od v prizadetih podjetjih zaposlenih 12.341 delavcev je stavkalo 10.441. Štrajkujoči delavci so izgubili na plačah 2,753.000 Kč. V gradbeni stroki je bilo 8 stavk, v rudarski 6, v podjetjih za življenške potrebščine 3, v kovinski in tekstilni stroki po 2, v drugih strokah po en štrajk. Popoln uspeh je imela samo ena stavka, delen 12, šest je bilo brez uspeha in 13 stavk še traja. SLUŽBENI LIST kr. banske uprave Dravske banovine z dne 22 februarja objavlja: uredbo, s katero se spravlja v sklad zakon o kmetskih kreditih z zakonom o P. A. iB. in z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja. — Pravilnik o uporabljanju fonda za podpiranje zadružništva in zniževanju obrestne mere, ki je pri P. A. B. — Odločbo ministrskega sveta za denarne zavode, objave banske uprave, razglase uradov in sodišč ter razme druge objave. Ruinunski ministrski svet je odobril novo pogodbo držav male antante in brzojavno čestital1 Titulesku-u k doseženemu uspehu. Pred državnim sodiščem se je pričela zaradi šencurskih izgredov razprava proti bivšima poslancema Brodarju in Šlrcinu ter tovarišem. Zakonski načrt o pobijanju spolnih bolezni je predložil skupščini minister za soc. politiko in narodno zdravje. Cene sladkorju so v Zagrebu znižali za 50 par pri kilogramu. Hirtenberška afera bo v kratkem likvidirana, ker je avstrijska vlada izjavila, da bo vrnila popravljeno orožje v Italijo, Italija pa je izjavila, da sprejme to orožje. Sovjetska vojna misija 'se nahaja v Parizu in je bila sprejeta od vrhovnega poveljnika francoske armade Weyganda. Sklenjeno je bilo, da imenuje Francija svojega vojnega atašeja v Rusiji, sovjeti pa svojega v Parizu. Bavarski ministrski predsednik dr. Ileld je izjavil na nekem zborovanju, da je Bavarska tako oborožena, da more z orožjem zadušiti vsak atentat na njeno samostojnost v okviru nemške države. »Regensburger Anzeiger«, organ doktorja Helda pa piše, da je za Bavarsko' edina rešitev v monarhiji Wittelsbachovcev. Policija mora biti pristranska, je geslo komisarskega notranjega ministra Prusije Gbringa. Izdal je namreč na vse policijske oblasti okrožnico, v kateri zahteva, da je policija nad vse prizanesljiva do narodno socialističnih napadalnih oddelkov, dočiin mora proti levičarskim nastopati z vso strogostjo, tudi z orožjem. Ilitlerjevci so začeli nasilno razbijati tudi shode centruma. Padle so pri teh napadih tudi smrtne žrtve. Med ranjenci je tudi bivši minister Stbgerwald. Za nemške parlamentarne volitve je bilo vloženih 11 list po tem vrstnem redu: 1. hiitlerjevci, 2. soc. dem., 3. komunisti, 4. centrum, 5. črno-belo-rdeča bojna fronta, 6. bavarska ljudska, 7. nemška ljudska, 8. evangeljčani, 9. nem. kmetska, 10. hano-veranska in 11. mirtemberška nemška stranka. Vojna med Perujem in Bolivijo se je začela in so bolivijske čete zasedle mesto Tenrapaca blizu mesta Leticija. Novi poljski proračun predvideva 2.400 milijonov zlotov izdatkov in 2.050 milijonov zlotov dohodkov. Po senatu se je tudi reprezentančna zbomiea izrekla proti prohibiciji. Potreben je sedaj se pristanek treh četrtin ameriških držav in prohibicij« je odpravljena. 50.000 japonskih vojakov je pripravljenih, da se prične ofenziva proti Džeholu, ki ga brani okoli 150.000 kitajcev. Zangara, atentator na Roosevelta in Čer-maka je bil obsojen na dosmrtno ječo. Mednarodna produkcija zlata je dosegla s 101-5 milijonov funtov nov rekord in presegla predlansko proizvodnjo za 7-75°/o. Bata zavodi so povečali dnevno produkcijo avtomobilskih gumastih obročev od 500 na 1000 kosov. Nizozemska vlada je v senatu izjavila, da ostaja pri zlati valuti, ker je ta pogoj za sanacijo gospodarskega življenja. Nemška vlada je objavila uredbo, s katero se znatno zvišuje uvozna carina na okrogel in mehek les. Svoj ukrep utemeljuje vlada z izgovorom, da je morala to storiti v zaščito domačega lesnega gospodarstva. Ob iščite automatični bufet DA|-DAM Grška vlada je nakupila na Bolgarskem 75.000 ton koruze in 5000 ton ječmena. Nakup se je izvršil proti kompenzacijam. Francija jc odpovedala trgovinsko pogodbo s Turčijo, ker so se razbila pogajanja za dekonsolidacijo carinskih tarif. Uvoz brez deviznega dovoljenja bo na Češkoslovaškem dovoljen koncem prihodnjega tedna za celo vrsto predmetov. Pariška občina bo v kratkem razpisala posojilo v višini 250 milijonov frankov. Posojilo bo najbrže 6 odstotno. Crcdit Industriel et Commcrcial v Parizu izkazuje za 1. 1932 čisti dobiček v višini 13-13 proti 13-39 milijonom v 1.1931. Imperijalna indijska banka je znižala diskont od 4 na 3-5%. l/fpea$aHfe pdsttne.p stelama Predsednik Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov g. Hugo Wollner proti napačnemu stališču zagrebškega združenja. Poročali smo že, da jo na občnem zboru Društva irudustirijcev in veletrgovcev v Ljubljani poročal g. Hugo WolIncr o stališču zagrebškega društva za zaščito upnikov z ozirom na znano resolucijo združenja trgovcev v Zagrebu. Ker je poročilo g. Wollnerja tudi načelne važnosti, objavljamo iz poročila glavne misli. Pravosodno ministrstvo je pred kratkim razposlalo vsem gospodarskim korporacijam načrt zakona o spremembi zakona o prisilni poravnavi. Vsled tega se je vršila v Zagrebu o tem vprašanju anketa, na kateri je prvi podpredsednik zagrebškega združenja g. Klein v svoji izjavi zahteval, da se zakon o prisilni poravnavi ne spremeni, ker hi bilo treba z ozirom na sedanje razmere predpise za dolžnike še omiliti. Nadalje je zahteval, da se razpuste društva za zaščito upnikov in vse podobne institucije, kii obrtema posredujejo med dolžniki in upniki. Ker bi mogla javnost vsled te zahteve dobiti čisto napačno sliko o stališču trgovcev an posebej upnikov o tej zadevi, je treba povedati to-te: 2e kmalu po sprejemu zakona o prisilni poravnavi se je videlo, da morejo vsled raznih nedostatkov zakona nepošteni dolžniki izigravati upnike, ne da bi se jim bilo treba bati kazenskih posledic, ker teh zakon o prisilni poravnavi ne pozna. Zaito so začeli upniki zahtevati, da se zakon o prisilni poravnavi spremeni v tem smislu, da se proti nepoštenim upnikom uvedejo kazenske sankcije in da se poviša minimalna kvota. Minilo pa je več ko pol drugo leto, preden so se vzele te zahteve v pretres. V tem času so izgubili upniki na desetine milijonov pri poravnavah in ni bil redek dogodek, da je tudi upnik sam postal žrtev svojih brezvestnih dolžnikov. Ker so se obenem razmere silno poslabšale, je Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu dne 31. decembra 1932, torej še predno se je zvedelo za zakonski načrt o spremembi zakona o prisilnih poravnavah, zahtevalo uvedbo moratorija v okviru zakona o prisilnih poravnavah in znižanje stroškov postopanja za najmanj eno četrtino. S tem je društvo dovolj jasno dokazalo, da ima polno razumevanje za težko stanje, ki je nastalo zlasti po zakonu o zaščiti kmeta. Poleg tega je društvo nastopilo proti zahtevi večje kvalificirane večine za sprejem poravnave, kakor določa to novi zakonski načrt. Vse ostale spremembe, ki jih predlaga novi zakonski načrt, pa so take vrste, da poštenemu dolžniku ne morejo škodovati. Ne veni, kateri motivi so vodili zagrebško združenje, da je zavzelo tako odločno stališče proti novemu načrtu. Njegova dolžnost pa je bila, da se malo bolj natančno seznani z določili zakonskega načrta in da je objektivno. Zlasti še, ker je vsak pošten dolžnik v naši državi našel pri upnikih vedno polno razumevanje za svoje težave. Ce pa novi zakonski načrt določa kazenske sankcije za nepoštene dolžnike, pa se tudi zagrebško združenje temu ne bi smelo upirati. Glede prepovedi društev za zaščito upnikov pa je treba povedati tole: Ker je bil g. Klein sam nekoč predsednik Društva za zaščito upnikov v Zagrebu, bi moral vedeti, da to društvo ninia nobenih pridobitnih namenov, temveč da se vzdržuje samo s članskimi prispevki in plačilom stroškov v primerih dosežene poravnave. S temi dohodki komaj krije stroške svoje režije. Hvalevredna je pripravljenost združenja, da bi samo vršilo čisto brezplačno posredovanje pri poravnavah in tudi plačalo vse stroške za kolke, takse, informacije in podobno. Toda združenje pozablja, da more reprezentirati samo majhen del upnikov in sicer samo veletrgovce s svojega področja. Vsled tega pa tudi ne bi moglo z uspehom zastopati upniških interesov, ker samo organizacije, ki delujejo na vsem ozemlju naše države iin tudi zunaj nje, morejo računati na popolen uspeh. Na vse zadnje pa je treba upoštevati tudi to, da ima združenje z zakonom čisto določene cilje in da se zato naj ne meša v kompetenco drugih organizacij. Sicer pa društva upnikov niti ne posredujejo med dolžniki in upniki, temveč samo zastopajo interese upnikov, kakor je to že razvidno iz njihovega imena. Ta posel pa nikakor ni popularen in zagrebško združenje naj bo samo veselo, da mu ni-treba naprtiti si to nepopularno delo. Sicer je pa treba tudi vprašati, kako misli združenje zastopati interese upnikov, če se tako silno poteza za dolžnike, da ne dopušča niti najmanjše spremembe zakona? Druga pa je stvar, kadar gre za razne posrednike. Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je že večkrat nastopilo proti škodljivemu delovanju nekaterih takšnih posrednikov. Priznavamo, da so tudi posredniki, ki pošteno delajo in ki so potrebni in zato je društvo zahtevalo,1 da se pregledajo izdane koncesije in da se izdajo te koncesije samo onim, ki imajo za to delo dovolj moralne ta strokovne kvalifikacije ta ki se obvežejo, da bodo delovali strogo po pravilniku, ki bi se moral v ta namen izdelati. Zagrebško združenje je v utemeljitev svojih zahtev navedlo, da je bilo baš te dni prepovedano upniško društvo v Budimpešti. Trditev je v nasprotju z resnico, ker še nadalje obstoji Madjarsko društvo upnikov, kii je vrhu tega poluradna institucija, zapečateni pa so bili prostori nekega zakotnega in sumljivega zasebnega društva. Na zadnje naj še omenim, da po vsem svetu obstoje upniška društva in da dose-daj še ni bilo trgovske organizacije na svetu, ki bi zahtevala razpust teh društev. v ietvznisUe tarife vn lesna industrija Sredi tega meseca se je vršila v Zagrebu anketa o železniških tarifah z ozirom na naše lesno gospodarstvo. Konference so se udeležili skoraj vsi člani tarifnega odbora ter zastopniki lesnega gospodarstva iz Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Sušaka. Kot osnova za debato je služil predlog zagrebške zbornice, ki ga je izdelal dr. Karamanski. V svojem poročilu je dr. Karamanski zlasti povdaril velik padec lesnega izvoza, ki je v letu 1932. nazadoval v primeri z letom 1929 za 44 odstotkov po količini in za 26 odstotkov po vrednosti. Kljub vsem težkočam so zastopniki lesnega gospodarstva izjavili svojo pripravljenost, da kolikor je sploh mogoče upoštevajo težaven finančni položaj države in se ne upirajo povišanju železniških tarif za one lesne predmete, ki morejo to povišanje prenesti. Ne morejo pa pristati kar na splošno povišanje tarif za vse vrste lesa, ker bi bilo to preškodljivo za naše lesno gospodarstvo. V tem. smislu je bil tudi formuliran sklep ankete, ki se glasi: Po možnosti treba opustiti vsako na-dalnje obremenjevanje lesnih proizvodov. V kolikor to ne bi bilo mogoče, potem je treba s primerno tarifno izvozno politiko omogočiti našemu lesu konkurenčno sposobnost v tujini. S podobnimi ukrepi treba pomagati onim predmetom naše lesne proizvodnje, ki so za splošno stanje velikega pomena (posebne tarife za žage, posebne tarife za drva, tanin in železniške prage). Itavacna v nebottcn- odpeta Mnogo je bilo v javnosti govorenja in očitanja, da je nebotičnik predrag luksus, da bi se mogel zanj izdani,' detnar uporabiti bolje — in podobno. Toda sedaj ko je nebotičnik popolnoma dograjen in ko posluje , tudi že njegova kavarna, pa je menda teh očitkov za vselej konec. Kajti nebotičnik je lepota, ki prepriča in ne dopušča nobenih praznih kritik. Zlasti pa morajo utihniti vsi očitki, kadar se človek v krasni kavarni na vrhu nebotičnika divi lepoti slovenske zemlje in ko občuduje tako dovršeno lepo opremljeno kavarno, ki je vsa izdelana po načrtih slovenskih inzenjerjev, od slovenskih rok in iz domačega materi-jala. Nobenega dvoma ni, da je danes kavarna na vthu nebotičnika najlepša kavarna v vsej Jugoslaviji, neglede na to, da nudi tako krasen pogled, ko ne ena druga. V ponos naše lepe Ljubljane, vseh Slovencev in tudi vse Jugoslavijo j© novi nebotičnik, v še prav poseben pa njegova kavarna, ki je mojstrovina najodličnejše kvalitete in nenavadne lepote. Nič ne pretiravamo, če pravimo, da bo obveljal pregovor, da ni videl Ljubljane, kdor ni videl kavarne v nebotičniku. Zato tudi ne bomo opisovali kavarne, ker si jo naj vsak sam ogleda, pa bo najbolj zadovoljen. Na preddan pričetka poslovanja kavarne je priredil upravni odbor P. Z. intimno popoldansko zakusko vsem graditeljem nebotičnika in zastopnikom tiska. Kot domačin jo pozdravil vso goste predsednik PZ dr. Vilko Baltič in se zalival il vsem, ki so pripomogli, da je bil zgrajen nebotičnik. Posebej je pozdravil zastopnike tiska, ki so Poklicani da ponesejo slavo nebotičnika po svetu. Zlasti pa se je zahvalil inž. arh. Šubicu, ki je v to zgradbo položil vse svoje velike umetniške sposobnosti, ter vsem drugim tehničnim sotrudnikom univ. prof. Foersterju, inženjerjem Khamu, Medvedu in Dimniku ter tudi bivšemu predsedniku P. Z. Vrtovcu. Zahvalil se je nadalje vsem članom upravnega odbora P. Z., vsem obrtnikom in graditeljem ter tuidi vsemu de- lavstvu, ki je s svojimi rokami zgradilo to ponosno stavbo. Nebotičnik je prepričujoč dokaz o visoki tehnični sposobnosti našega obrta, saj je v vsakem pogledu res domače delo. Nebotičnik je naš ponos, ker je zgrajen s sredstvi našega človeka in z njegovim delom. Zato bo nebotičnik tudi simbol moči našega naroda in vse naše države. Nebotičnik je dokaz našega napredka, je oznanjevalec nove dobe, ki se je pričela za nas z nastankom močne, enotne in nerazdeljive Jugoslavije. Napija našemu obrtništvu in podjetništvu, delu našega Pokojninskega zavoda, pa tudi naši močni in edini Jugoslaviji. S temi besedami je izročil predsednik dr. Baltič tudi najvišje prostore nebotičnika njihovemu namenu in vsi gostje so se pridružili njegovemu vzkliku: »Bilo srečno!« Podpredsednik Evgen Lovšin je nato v krajšem govoru povdaril, kako je bilo mogoče dovršiti to veliko delo le vsled solidarnosti in složnosti, ki je vedno vladala med člani upravnega odbora. Posebej je naglasil, da je v nebotičniku naložen denar ne samo nad vse varno, temveč tudi rentabilno. Je pa tudi last naših ljudi in vseh zavarovancev, prav tako pa tudi kavarna, ki jo bo P. Z. sam upravljal. In v tem smislu je z apelom na tisk zaključil svoj govor. V imenu časnikarjev je govoril inato predsednik ljubljanske sekcije JNU, direktor Stanko Virant. Spominjal se je težkoč, iki jih je bilo treba premagati ter naglasil veliko varnost, ki jo nudi nebotičnik za v njem naloženi denar. Zavrnil je ono napačno pojmovanje socijalnih nalog P. Z., kakor se včasih sliši. Posebno pa je pov-dariil moralni pomen, ki je v zgradbi impozantnega nebotičnika. Čestita vsem, ki so pripomogli, da je dobila moderna Ljubljana svoj simbol. Gostje so si nato ogledali še vse zanimivosti kavarne, ki jiih jim je ljubezaijivo razkazal ravnatelj Petrovič in ekonom kavarne g. Christof. saduiU £epa udeležba sodnik tc^ovcev - l/si sodonosni oUtafi zastopani - I tožni ukcepi Maribor, 19. februarja. Danes popoldne se je vršil važen gospodarski sestanek, ki bo imel za razvoj ene najvažnejših panog naše izvozne trgovine gotovo dalekosežne posledice. Vršil se je namreč prvi občni zbor Združenja sadnih trgovcev in eksporterjev. Združenje je bilo osnovano šede v sredini lanske sadne kampanje po inicijativi pripravljalnega odbora, katerega duša je bil sedanji predsednik Združenja Srečko Krajnc iz Pesnice. Takoj po ustanovitvi se je pokazalo, kako je bila nova gospodarska organizacija nujna potreba. V sadni trgovini je vladala neurejenost, šušmarstvo se je razbohotilo ter ogrožalo nele vso notranjo trgovino, temveč zadalo tudi našemu- izvozu v preteklih letih skoro smrtni udarec, ker je z nerealnim poslovanjem ubijalo sloves naše sadne trgovine ter nas je spravilo v nevarnost popolne odvisnosti od tujih trgovcev, ki so pričeli diktirati cene našemu sadju. Bil je skrajni čas, da je zastavilo novo-osnovano Združenje vse svoje sile za ozdravitev razmer v naši sadni trgovini. Kako željno so pričakovali sadni trgovci nove organizacije, dokazuje dejstvo, da se jih je takoj ob ustanovitvi vpisalo 77 v Združenje; kasneje je pristopilo še 15 članov, tako da šteje Združenje sedaj 92 Članov. Z ustanovitvijo je postalo Združenje obvezna institucija na podlagi obrtnega zakona ter morajo biti v njem včlanjeni vsi trgovci, ki se pečajo s trgovino sadja ali izvozom iz srezov: Maribor mesto, Celje mesto, Ptuj mesto, Maribor desni in 1. breg, Ptuj, Celje, Konjice, PrevaJje, Slovenjgra-dec, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer, Brežice, Gornjigrad. Ugotovilo se je pa, da je še mnogo trgovcev, ki trgujejo s sadjem, pa niso člani Združenja; začasno se jih ne more prisiliti k včlanjenju, ker imajo obrtne liste, glaseče se na trgovino z meš. blagom in deželskimi pridelki. Ker bo pa v kratkem izšel pravilnik k novemu obrtnemu zakonu, ki bo zahteval za sadno trgovino poseben obrtni list, bodo tudi ti trgovci prisiljeni, da se včlanijo v Združenje. Prvi ukrep Združenja je bil, da je izposlovala pri banski upravi odlok, da vršijo nakup sadja le ljudje, ki so zato poklicani. Banska uprava je dala vsem sre-skim glavarjem navodilo, da strogo kontrolirajo trgovino s sadjem ter da morajo imeti vsi nakupovalci sadja pooblastilo tvrdke, za katero sadje nakupujejo ter da je pooblastite potrjeno tako od Združenja, kakor od sreskega načelstva. S tem ukrepom se je že lani skoro popolnoma zatrlo nezdravo šušmarstvo in bo izginilo popolnoma, če se bodo tudi v bodoče v vsej strogosti izvajali. Pa tudi interesenti sami morajo vršiti strogo kontrolo. To praktično sodelovanje med Združenjem in oblastmi je rodilo najlepše uspehe. Združenje namerava izdati nove enotne legitimacije za nakupovalce sadja, kar bo znatno olajšalo kontrolno dete oblasti. Tuudi nova izvozna uverenja bo izdala v bodoče Centralna komisija za izvoz sadja samo po Združenju. Proti vsem nekorektnostim bo Združenje strogo nastopilo. Združenje se je udeležite po svojih članih sadne razstave ob prireditvah »Maribora v jeseni« ter je izvršilo organizacijo te razstave, ki je kar najbolje uspela. Udeležite se je po svojem tajniku Ambrožiču tudi konference sadnih izvoznikov, ki je bila skLicana na inicijativo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dne 5. februarja. Na tej konferenci se je uspešno uveljavil delegat Združenja s predlogom, da ostane dosedaj običajno pakovanje jabolk za vso državo enotno. Današnji občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan ter sta se ga udeležila tudi tajnik Zbornice TOI dr. Pless in zastopnik mestne občine mag. svetnik Rodošek, je vodil agilni predsednik Združenja Srečko Kranjc. Po iskrenem pozdravu vsem navzočim je predlagal brzojavne pozdrave z občnega zbora trgovinsk. min. dr. Kramerju, ministru .na r. Mohoriču im. banu. V svojem nadaljnjem izvajanju je opozarjal na vse težave, ki so se stavile novi organizaciji skraja na pot in ki jih je srečno prebrodila ter se čvrsto uveljavila v našem gospodarskem življenju. Opozarjal je na važnost čim tesnejšega sodelovanja vsega članstva z vodstvom organizacije ter je zavračal očitke, ki so se pojavili proti Združenju v javnosti, češ da je ustvarite lanske nizke cene. Trgovci so se pač morali ravnati po cenah na svetovnem trgu, ki diktira cene tudi našemu sadju. Očitki so imeli pač svoj izvor v šušmarstvu, kateremu je Združenje onemogočilo njegovo škodljivo udejstvovanje v trgovini. K besedi se je nato javil zbornični tajnik dr. Pless. Uvodoma svojega pomembnega govora je izražal veselje, da se je organizacija sadne trgovine uveljavila v našem gospodarstvu ter pričela regulirati razmere v tej naši danes tako važni trgovinski panogi. Veliko zadoščenje vidi v delu, ki ga je Združenje vršilo v kratki dobi svojega obstoja, zlasti še, ker se je posrečilo zopet popraviti ugeld in dober glas naše sadne trgovine, ki ga je šušmarstvo skoraj pokopalo. Zagotavljal je vso pomoč zbornice, ki bo podpirala Združenje in njegove člane v njihovih upravičenih težnjah, ki stremijo le za tem, da se čim bolj dvigne sloves našega sadja na tujih trgih. Uspeh tega dela se bo poznal nele pri trgovcih, zajel bo vse naše gospodarstvo ter nam bo vir trajnih in lepih dohodkov. Sadna trgovina je velevažen činitelj našega gospodarstva in zato mora prenehati naziranje, da je ta trgovina samo nekak postranski zaslužek. Racionalna trgovina zahteva, da se popolnoma posvetimo svoji stroki, da obvladujemo vse uvozne in izvozne predpise, da študiramo podrobno položaj tujih tržišč; to pa je mogoče le s čim večjo poglobitvijo v stroko. Sadna trgovina bo v nekaj letih igrala še mnogo večjo vlogo v našem celotnem gospodarstvu in zato je potrebno, da ji že sedaj posvečamo vso potrebno pažnjo. Zaključil je svoja obširna, temeljita in strokovno zanimiva izvajanja KUVERTA? 11UBL1ANA - 1 Voliirski r" TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA z željo, da bi Združenje čim lepše in uspešneje prospevalo. Obširno in do podrobnosti temeljito poročilo o delovanju Združenja od ustanovitve do občnega zbora je podal neumorni tajnik Ambrožič. Zlasti natančno je orisal potek konference sadnih izvoznikov, ki se je vršila v začetku tega meseca v Beogradu. Sprejeti so bili na konferenci vele-važni sklepi, ki jih je prečital. Podal je nato blagajniško poročite, iz katerega o-menjamo, da je imelo Združenje 38.520 dinarjev dohodkov in 26.799 Din izdatkov. Razvila se je nato zelo živahna debata o vprašanju izvozniških komisarjev. Zborovalci so zahtevali, da se imenujejo za komisarje ekonomi ne pa sadni eksporterji. Tudi mora biti na vsaki postaji en komisar^ ne pa da ima en komisar tri do štiri železniške postaje, kar vsako nakladanje po nepotrebnem zavlačuje. Zete ostra in mestoma tudi burna je bila razprava o pritožbi trgovca Žoharja iz Kamnice. Glavna skupščina je odobrila in potrdila razsodbo upravnega odbora*. Se obširnejša in mestoma burnejša je bila razprava o ustanovitvi poverjeništev za sreze Ormož, Dolnja Lendava in Ljutomer. Končno se je po dolbem razpravljanju dosegel sporazum ter se je izvolil za poverjenika za srez Ljutomer trgovec Mirko Maš iz Ljutomera, za sreza Dolnjo Lendavo in Ormož pa trgovec Geza Micki iz Središča. Iznešen je bil tudi predlog o osnovanju takozvane »črne knjige« za inozemske trgovce, ki mnogokrat občutno oškodujejo naše sadne trgovce. Sprejet je bil tudi predlog trgovca Ko-stajnšeka, da se sprejme v Združenje samo trgovec z večletno trgovsko prakso in primerno predizobrozbo. Istotako je bil sprejet predlog istega predlagatelja, da se organizira čim več strokovnjaških predavanj po naših sadnih okoliših in da skuša doseči združenje prost uvoz izključno namiznega sadja v Nemčijo. V debato so še posegli trgovci Kerenčič, Maš, Pirkmajer in drugi. Tajnik Zbornice dr. Pless je dajal številna strokovna pojasnila na posamezna vprašanja ter je tolmačil nekatere določbe obrtnega zakona. Po izčrpanju dnevnega reda je zaključil predsednik ob četrt na 6. uro popoldne uspelo zborovanje. OPOZORILO IZVOZNIKOM PERUTNINE V zadnjem času so zavrnile italijanske oblasti 10 vagonov žive perutnine, ker je bite v vagonih več živali, kakor pa je bilo navedeno v veterinarskih certifikatih. Kmetijsko ministrstvo je zato naročilo vsem banskim upravam, da opozore vse veterinarje, naj strogo pazijo na to, koliko živine se dejansko natovori v vagone, ki gredo v Italijo. Izvozniki pa naj v lastnem interesu tudi sami pazijo na to, da bo vedno natovorjeno le ono število živine, ki je navedeno na veterinarskih certifikatih. PROŠNJE ZA ODPIS DAVKOV. Davčni oddelek finančnega ministrstva je pozval finančne direkcije, da prično takoj reševati prošnje za odpis davkov po § 14. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, če ti zaostanki ne znašajo več ko 10.000 Din. Pošnje onih dolžnikov, katerih zaostanki znašajo več ko 10.000 dinarjev, morajo fi-. nančne direkcije s svojim mnenjem in predlogom predložiti davčnemu oddelku finančnega ministrstva, REFORMA TURSKE M0N0P0LSKE UPRAVE Neka skupina ameriških strokovnjakov ae je pred kratkim ponudila turški vladi, da izvede reformo turške monopolske uprave, s čimer bi se dohodki uprave znatno dvignili. Turška vlada je to ponudbo sprejela in Amerikanci so že odpotovali v Turčijo. Reforma bo veljala okoli 14 milijonov dolarjev, a se bo ta izdatek v kratkem izplačal. Dr. Pi sladita rceva kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Yaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 85 m* stekla za okna, 1 diamanta za rezanje stekla; do 2. marca t. 1. pa glede dobave 25.000 kg pšenične moke. Dne 27. in 28. februarja 1.1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave materijala za gornji ustroj in tračnic. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. marca t. 1. ponudbe glqde dobave 150 m8 hrastovega jamskega lesa iri 100 komadov hrastovih pragov; do 8. marca t. 1. pa glede dobave 12.000 komadov krajnikov. Direkcija državne železarne Vareš-Mftj-dan sprejema do 1. marca t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg masti in 30.600 kg pšenične moke; do 15. marca t. 1. pa glede dobave 700 kg testenin. Direkcija državnih železnic v Subotici sjprejema do 2. marca t. 1. porudbe glede dobave 2 akumulatorskih baterij. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe glede dobave žice. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca t 1. ponudbe glede oddaje ca 2.300 komadov pil v popravilo in nasekovanje. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2200 kg riža, 600 kg kave, 20.000 kg pšenične moke, 3200 kg koruznega zdroba, 1000 kg bučnega olja, 1700 kg svinjske masti ter glede dobave 400 kg papirnatih vrečic. Dne 2. marca t. L se bo vršila pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija glede dobave oevi. Komanda pomorskega zrakoplov &tv a. v Divuljah sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe glede dobave strojev. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 6 marca t. 1 ponudbe glede dobave 200 kg jekla (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) KOŽUHO VINSKI SEJEM V LJUBLJANI Na velesejmu se je vršila v dneh 20. in 21. t m. običajna pomladanska dražba krzna. Kako dobro vpeljani so že ti kožu-hovinski sejmi v Ljubljani, se vidi najbolje iz velikega števila kupcev, ki so prišli tako iz vseh delov naše države, ko tudi iz Italije, Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške in Švedske. Večina na trg postavljenega blaga je bilo iz Dravske banovine (70#/o), ostalo iz drugih krajev Jugoslavije. Trg je bil manj založen ko druga leta, ker , vsled mile zime tudi kvaliteta kož ni tako odlična ko druga leta. Vendar pa niso bilo čeme Silabe, -ker je Privilegirana družba za izvoz iz Beograda zelo mnogo kupila in pognala s tem cene kvišku. Za prvovrstno blago so bile dosežene te cehe (v dinarjih za kos): lisice gorske 204 do 270, lisice gorske, izredni kosi do 310, lisice poljske 160 do 180, kune zlatice 600 do 750, kune zlatice, izredno lepi kosi do 950, kune belice 560 do 650, kune belice izbrani kosi do 700, dehurji 75 do 95, veverice 4-30, veverice Škartno blago 0-50, divje mačke 75 do 90, divji zajci 4-80, jazbeci 75, vidre 300 do 400, bele podlasice 30 do 35, gamzi 20 Din. Za domače mačke in domače zajce, rjave podlasice, srne, krte, polhe, merjasce in volkove ni biiTo pravega zanimanja, sicer pa tudi ni bilo na razpolago večjih količin. LJUBLJANSKI TRG Vsled slabega vremena je bil trg manj založen ko navadno. Cene pa so vseeno ostale v glavnem ueizpremenjene. Motovilec in radič se prodajata še naprej po 1‘50 Din za merico. Zeljnate glave pa so se precej podražile in veljajo do 5-— Din ena. Krompirja, repe, fižola in kislega zelja je na trgu dovolj. Krompir prodajajo po stari ceni, fižol je po 3 do 4 Din liter, repa pa po 25 par. — Jajc je dovolj in se prodajajo po 75 par do 1'— Din. Jabolk ni posebno lepih več na trgu, cena pa je neizpreme-iijeno od 2-50 do 4 — Din. Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Bizeljsko pri Brežicah. Besedilo: Druškovič Jurij. Obratni predmet: Izvoz živine. Imetnik: Druškovič Jurij, trgovec in posestnik, Stara vas 52, Bizeljsko. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 14. februarja 1933. Firm. 37/33. — Rg A III 163/2. Sedež: Marenberg št. 57. Besedilo: Gradbeno podjetje F. KiH-man in Fr. Preglau, Marenberg, Dravska dolina. Obratni predmet: Izpeljava visokih in nizkih zgradb ter tesarskih del in razpečavanje stavbenega materiala. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 23. januarja 1933. Družabniki: Kiffmann Fric, stavbenik v Mariboru, Meljska cesta 52; Preglau Franc, tesarski mojster v Maren-bergu št. 57. Za namestovanje upravičen: vsak družabnik F. Kiffmann in Fr. Preglau samostojno. Podpis firme: Tvrdka se podpisuje na. ta način, da pristavi vsak družabnik samostojno pod od kogarkoli napisano, . natisnjeno ali S štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoj podpis. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3: februarja 1933. Firm 97/33 — Rg A III 231/1. * Sedež: Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ul. št. 29. Besedilo: M. Sečko & Co. mehanična tkalnica. Obratni predmet: Mehanična tkalnica in izdelavo bombaževega pisanega blaga in razprodaja tega izdelanega blaga. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. decembra 1932. ' Družabniki: Sečko Matica industrialec v Mariboru, Vrazova ulica 6, :n tvrdka Hugo Štern & Co., Wien I.. Gonzaga-ga,sse 19. Za namestovanje upravičeni so: kolektivno Sečko Matija in družabnik tvrd- ke Hugo Štern & Co. Štern Hugo, industrialec. Wien I., Gonzagagasse 19, ali Sečko Matija kolektivno z drugim družabnikom Rock Rudolfom, Wien, I., Gonzagagasse 19. Podpis Firme: Tvrdka se podpisuje na ta način, da podpiše kolektivno Sečko Matija s Sternom Hugonom, ali Sečko Matija z Bock Rudolfom od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke s svojim lastnoročnim podpisom. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. februarja 1933. Firm 89/33 — Reg A III 230/1. Vpisale so se izpremembe in dodUtki pri nastopnih firmah; Sedež: Gornja Radgona. Besedilo: Tiskarna Panonija, J. Suše« & tov. kom. družba. Družba temelji odslej na komanditni pogodbi z dne 15. januarja 1920, izpre-menjeni z dodatkoma z dne 17. novembra 1921 in 23. januarja 1933. Besedilo firme odslej: Tiskarna Panonija, J. Sušeč, kom. družba Gornja Radgona. Pravico zastopati družbo in firmo podpisovati ima odslej družbenik Ivan Sušeč sam, ki podpisuje za družbo na ta način, da pristavi natisnjenemu ali pisanemu besedilu firme lastnoročno svoje ime. Izbriše se dosedanji družabnik Neu-dauer Alojz zbog izstopa iz družbe. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. februarja 1933. Firm 82/33 — Reg A II 25/5. * Sedež: Maribor. Besedilo: Jugoslovanska tovarna *a izdelovanje dr. Octkerjevega pecilnega praška družba z o. z. Vpiše se izprememba imena proku-ristinje Hornberg Kata roj. Gebring na ime »Barnstedt K&the« zbog omožitve. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. februarja 1933. Firm 98/33 — Rg C II 11/21. * Sedež: Murska Sobota.^ Besedilo: Josip Kardoš. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Izbriše se zbog smrti dosedanji imetnik Josip Kardoš, vpišeta pa se sedanja imetnika, javna družabnika Kardoš Terezija roj. Friškič, trgovka v Murski So- boti, in nedl. Kardoš Evgen, trgovke sin v Murski Soboti. Družbena oblika: javna trgovska družba od 7. januarja 1927. Za uamestovanje upravičen: družbo zastopa družabnica Kardoš Terezija roj. Friškič, ki podpisuje za firmo na ta način, da pristavi s štampiljko odtisnjenemu ali od kogarkoli napisanemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis »T. Kardoš«. Okrožno kot trgovinsko sodišče ’ r Mariboru, dne 3. februarja 1933. Firm 86/33 — Reg A II 104/4. * Sedež: Maribor. Besedilo: »Rekord« lastnik Elemar Kurtk. Obratni predmet: trgovina z manufak-turnim blagom. Besedilo firme se je izpremenilo in se glasi odslej: »Elemar Kurthc. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. februarja 1933. Firm 102/33 — Rg A III 182/3. * Sedež: Maribor. Besedilo: Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru. Izbriše se član upravnega sveta Detela Stanko, vpiše pa prokura, podeljena Deteli Stanku, ravnatelju v Mariboru. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. februarja 1933. Firm. 42/33 — Reg B I 5/14 Izbrisali sta se nastopni firmi: Sedež: Ljutomer. Besedilo: Fric Zemljič. Obratni predmet: trgovina in izvoz vina ter uvoz praznih sodov. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. februarja 1933. Firm 55/33 — Rg A I 103/9. * Sedež: Ormož. Besedilo: R. Pevec. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Zbog opusta obrti. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. februarja 1933. Firm 72/3.3 — Rg A III 162/5. teina potočita POROČILO MESTNEGA TRŽNEGA NADZORSTVA 0 GIBANJU ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN Maribor, dne 15. februarja 1933, Govedina: 1 kg mesa I. vrste 8—10, II. vrste 6—8, III. vrste 4—5, meso I. vrste brez prit. 12-14, II. vrste 8-12, bržola 8-14, cesarski kos 6-8, fiam 4-8, gobe« kuhan 4, jezik prekajen 14—24, jezik razsoljen 10-16, jezik zveži 8-14 jetra in slezena 5—8, ledvice 6—12, ’loj sveža hrbtni 3—6, loj sveži poorevni 2—5, možgani 8—12, parklji kuhani 1—1-50, pljuča kuhana 3—5, pljuča sveža 2—6, pljučna pečenka 10—16, rebra 6—10, šimbas 6 do 10, vampi kuhani 4—5, vampi sveži 3, vime kuhano 4, vime sveže 2—4, vratovina 5—8, zrezek 10—14 Din Teletina: l kg mesa I. vrste 12—14, II. vršite 8—10, I. vrste brez priteže 6—15, 11. vrste brez priteže 10—13, glava izlu-ščena 2—6, jetra in slezena 8—14, jezik ® *.®’ konč. pečenka (sklepnica) 6—14, ledvična pečenka 6—14, možgani 10—14, pljuča s srcem 4—12, prsa 4—12, rajžele 4 do 5, vratovina 6—12, zarebrnice (kotleti) 6—14, zrezek 12—18 Din. Svinjina sveža: 1 kg mesa brez priteže 10—16, meso s priteižo 8—12, glava arana 5—8, gnjat brez kože 10—16, gnjat s kožo 8—16, jetra 6—10, jezik 0—14, karfe 10 do 16, koža arana 1—6, ledvice 8—14, mast počrevna 6—10, mast spuščena 15—17, možgani 8—>14, noge 3—6, pleče 10—13, pljuča s srcem 4—10, rebirca 8—12, riba 12—20, salo 12—16, slanina 11—16, vratovina 10—14, zajec 10—14, zaseka 14, zrezek 12—-18 Din. Svinjetina prekajena: 1 kg carskega mesa 12—18, glava 6—10, gnjat zavita 15 do 20, gnjat s kositrni 14—20, jezik 12—20, karčs 12—20, krače 6—12, meso 14—20, noge 4—10, pleče brez kosti 14—18, rebrca 12—16, repa 4—10, slanina hamib. mesnata 16—20, slanina papricirana 14—20, slanina prekajena 13—18, slanina soljena 14—16, vratovina 14—'16 Din Konjsko meso: po kvaliteti 4—5 Din kg. Klobase; 1 kg brunšviške 8—14, debre- cinske 9—16, gnjatne 18—25, hrenovke 16 do 22, jezikove 22—30, jeteme 8—30, kašnate 8—14, krakovske 18—25, kranjske 16 do 26, krvavice 8—12, mortadela 18—10, pao-iške 16—22, pšenice 16—24, posebne 15—20, prekajene navadne 14—16, salame letne 18—30, salame lovske 20—30, ogrske 50—70, salame poljske 15—28, salame prek-moiske 36—38, salame tirolske 19—25, salame turistovske 18—45, safalade 15—20, sar jeterni 18—22, ©laninske 14—20, tlačenke >12—20, želodci nadevani 12—30 Din. Mesne konzerve-, gnjat brez kosti 32, gulaž goveji 5—6-50, haše goveji 6—7, ha-še svinjski 7—8, hrenovke 10—25, kranjske klobase lil—32, paštete fazanove 4-50—5, paštete gnjati 4—5, pastele gosje 1, paštete jeteme 4—5, paštete srnjakove 4-50— paštete zajčje 4'50—5 Din. (Nadaljevanj**, priti.) Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, dne 23. februarja: Slava in njeni mešetarji. Red C. Petek, dne 24. februarja ob 17. uri: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Sobota, dne 25. februarja: Dopust na Francoskem. Izven. Znatno znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek, dne 23. februarja: Zaprto (generalka). Petek, dne 24. februarja: »Blejski zvon«, opereta. Premiera. Sobota, dne 25. februarja: Faust. Gostuje basist Baklanov. LIPSKI POMIADAISKI VELESEJEM 1933 AA Začetek dne 5. marca AA Vse informacije daie LIPSKI S I | M S K I URAD ali častni zastopnik IMG. G. TOIIICS, Ljubljana, Dvorakova ul. 3/11 Telefon 2762 ttigienshe instalacije Telefon 33 53 kleparstvo, krovstvo, strelovodi Jofe©biFii£l^cd»ci Ljubljana Rimska cesta 2 Gregorčič va ulica 5 Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgov^ko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana