Šolarska knjižnica. IX. 50. Kmetijska kemija ali natorne postave in kemijske resnice obrnjene na človeško in živalsko življenje, na kinetijstvo in njegove pridelke. Spisal Matija Vertovc. (Drugi natis.) V Ljnbljani. Aatisnil in založil Jožef Blaznik. 1856. 8° 319 str. Da je ta knjiga popolnem pripravna za šolarske bukvarnice, na to menda vsak pristane, kdor je tega mnenja, da je šolarskim bukvarnicam treba tudi tacih knjig, iz katerih se podučuje tudi bolj odrasla in ljudsko šolo izveršivša raladina. Šolarska knjižnica naj ima vsakovrstnih poučnih in zabavnih knjig na izbiro in po starosti in duševnej zmožnosti razdeljene. Učitelj svojo uiladino pozna in on jej razdeljuje knjige, kakor se mu najbolj primerno zdi. Zgoraj omenjena knjiga naj se daje odraščenej mladini, ki hodi v ponavljalno šolo, ter se jej naroči, da jo doma na glas bere, posebno o zimskih večerih, ko je vsa družina v hiši. Pač bi škoda bilo, ako si ne bi vsaka šolarska knjižnica nabavila zgoraj omenjeno knjigo. Priporočamo jo tudi vsem farnim knjižnicam. Dobiva se pri Blazniku v Ljubljani in stoji 50 kr. 51. Potovanje v sveto deželo v letu 1857. Spisal Mibael Verne. V Ljabljani 1857. IVatisnil in založil Jožef Blaznik. 8° 373 str. To precej debelo knjigo smemo z dobro vestjo priporočati šolarskim in farnim knjižnicam. Učitelj jo naj posojuje bolj odraslej in na umu izobraženej mladini, ker majhnim otročičem so namenjene bolj kratkočasno-poučne knjižice. Zemljepisne in zgodovinske Iknjige so pa namenjene bolj odraščenej mladini, ki take stvari umeje. Žalibog, da nam baš takih knjig v slovenskem jeziku pomanjkuje; naj bi se tedaj naši pisatelji za mladino poprijeli bolj zemljepisnega in zgodovinskega gradiva ter nam priredili nekoliko primernih knjižic za mladino. — Zgoraj omenjena knjiga ima v sebi tudi obris jeruzaleinskega mesta in cerkve božjega groba v Jeruzalemu. Dobiva se v Blaznikovej tiskarni in stoji samo 50 kr. 52. Zlate jabelka. Spisal Friderik Baraga, misijonar in bivši škof v Ameriki. Tretji natis. V Ljubljani 1856, natisnil iu založil Jož. Blaznik. 8° 372 str. 0 tej knjigi nam nij treba mnogo govoriti, ker je uže tako dosti znana mej slovenskim občinstvom. Knjiga se je našemu prostemu ljudstvu tako prikupila, da jej je bilo treba uže tretjega natisa. Knjiga govori o prelepih lastnostih, ki so vsacemu človeku brez razločka stanu potrebne. Te lastnosti so: ponižnost, pokorščina, potrpežljivost, zaupanje, molitev, priprostost srca, krotkost, pridnost v dobrih delib, zatajevanjc in zatiranje samega sebe, ljubezen, popolnomost, zedinjenje z Bogom. — Priporočamo to prelepo knjigo posebno farnim, pa tudi šolarskim knjižnicam ter želimo, da bi dokaj sadii obrodila. Dobiva se pri Blazniku in stoji, dasi je celih 17 pol debela, samo 40 kr. 53. Kranjski vertnar, ali poduk za umno rejo sadnih dreves. Na svetlo dala c. k. kmetijska družba na Hranjskem. Spisal Franc Pirc, misijouar v Anieriki. (Tretji popravljeni natis.J V Ljubljani 1863. IVatisnil in založil Jož. Blaznik. 8° 113 str. Mi si šolarske knjižnice po slovenskih krajih niti misliti ne inoremo, ki bi ne imela, Bkranjskega vertnarja". Jezik v tej 112 strani debelej knjižnici je čist ia tako umeven, da ga lahko vsak priprost kmetič razumč. Knjigi je pridjana tabela sadjerejskega orodja in nekoliko načinov požlahnenja. Mi ne moremo druzega, nego da zakličemo: Učitelji! ki še nemate v šolarskej knjižnici ,,kranjskega vertnarja", sezite po njem, dokler se še dobi v Blaznikovej tiskarnici po 40 kr. iztisek. 54. Josofat. Kraljevi sin iz Indije. Iz pisem »ospoda Krištofa Šmida. V Ljubljani. \a(isnil in založil Jož, Blaznik. 1810. 8° 127 str. Gotovo ga nij nobenega slovenskega učitelja, kateremu bi ne bilo znano ime Krištof Šmid. — Zatoraj bi bilo vodo v Savo nositi, ako bi boteli kaj več izpregovoriti o spisih slavnega Krištofa Šmida. On je bil gotovo najboljši pisatelj za nemško mladino in njegovi spisi so uže malo ne v vse evropljanske jezike prcvedeni. Tudi v slovenskem jeziku je uže nekoliko njegovih spisov zagledalo beli dan, ali žalibog to v onej dobi, ko se je slovenščina jedva razcvetati začela. Zgoraj omenjena knjižica je tiskana leta 1840 in zatorej je jezik v tej knjižici už6 zastaral in knjižica je tudi s starim črkopisom tiskana. Želeti bi bilo, da se Josafat po novejšej slovnici nekoliko opili in vnovič izda, na svetlo. A poprej je treba, da se stara zaloga razproda. Mi bi tedaj Josafata priporočali farnim bukvarnicam, kjer je po farah še mnogo ljudi, ki so vajeni le starega črkopisa. Cena knjižici je zelo nizka, ker ne stane več nego borih 10 k r. 55. Tiinotej in Filemon. Zgodba keršanskih dvojčkov. Spisana od Krištofa Šiuida, poslovenil Fr. M — e. V Ljnbljani, 1842. Natisnil in založil Jož. Blaznik. 8° 90 str. Vse to, kar smo o Josafatu rekli, stoji tudi v tej knjižici. Tiskana je s starim črkopisom in zastarčla je tudi, kar se tiče jezika. Treba bi jo tedaj predelati in v novič natisniti, kar bi Blaznikovi dediči gotovo radi storili, ako se bi prvi uže 34 let stari natis razprodal. Pripoi-oCamo jo vsem farnitn knjižuicam in tudi gospodom učiteljem, da jo priporočajo takim ljudeto, ki so Bohoričice vajeni. Knjižica stoji 10 kr.