Leto L
Poitnina- *ar • paviallrana.
Ljubljana, četrtek 11. decembra 1919«
Štev. 226.
C a n® po poiti:
z: celo leto. K 90*— & psi lita . 120*— 'in M leti. I HT-zal mesec.. i ra
ZaLlibijananiaall
Hndilitia to ipnm: Bspit»]m ilica ft. I
Dna. ttiefoi itn. a
Posamezna številka 40 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 40 vin*
Policijski sistem demokratsko-socialistične
vlade.
Maribor, 11. 'decembra. Včeraj je mariborska cenzura zaplenila skoro polovico teksta v »Slovenskem Gospodarju-. List ni pisal ne o državi, ne o regentu, ampak je bičal le sedanji sistem demokratsko-so-cialističiie vlade. Ker pa resnica v oči bode, je s pomočjo cenzorja vlada to resnico
skušala zatreti. Cenzura divja vkljub temu, da je bilo svečano objavljeo, da je odpravljena.
Prav je takol Lastni grehi bodo sedanjo policijsko demokratsko-socialistično vlado zadušili ter pokopali njen sistem, ki je v škodo državi in sramoto ljudstvu.
Demokratska stranka — stranka velebank.
Zagreb, 10, dec. Sarajevska »Srpska Riječ« prinaša seznam demokratskih ministrov in voditeljev, ki so udeleženi pri velikem kapitalu:
Ljuba Davidovič, ministrski predsednik sedanje demokratsko-socialistične vlade, je član in glavni steber velike banke, ki se zove »Beogradaka Zadruga«.
Milorad Draškovič, minister za promet, je vsemogočni gospodar »Izvozne banke«.
Finančni minister Voja V e 1 j k o v i č je udeležen pri banki z naslovom »Vračar-ska zadruga«.
Minister in trgovec Voja Marinko-vič je gospodar »Privredne banke«.
Minister Milojica Jovanovič, ki je znan iz subotičke afere, pri kateri so kapitalisti s pomočjo vlade drli kmete pri živini, je neomejen oblastnik v »Dunavski banki«.
Kosta Timotijevič, minister pravde, se v Belgradu ni mogel dokopati do nobene banke, pa je zato odšel v Smedere-
vo, kjer se je ugnjezdil v Smederevsko banko.
Veliki demokrat Miloš S a o č i č sedi v Prometni banki ter pazi, da mu banka ne uide.	\
Demokrat Miloš Markovič gospodari v Gradjanski banki.
Ko so pred nekaj leti prodali nekaj državnih šum v Srbiji, je sedanji minister Draškovič Milorad dosegel, da je dobila pravico sekati te državne šume ona banka, v kateri je on imel besedo in dobiček.
Na Hrvatskem obstoji demokratska Zemaljska banka, ki uživa pri uvozih in izvozih posebne prednosti. Dobiček izvoza in uvoza te privilegirane banke si dele torej zopet kapitalisti-demokrati.
Kakor se vidi, je Demokratska Zejad-nica — zveza bankokratov in se potemtakem ni čuditi politiki sedanje vlade, ki je vsa obrnjena na korist kapitalistom in na škodo ljudstvu. Jasno je, da od take vlade ljudstvo nikdar nič dobrega ne more pričakovati. Tu je mogoča samo ena pot: Doli z bankokratsko vlado!
Trocki] proti Frideriku Adlerju.
Moskva, 9. decembra. Na sedmem sovjetskem kongresu je predlagal Trocki, da se briše iz seznama članov osrednjega izvršilnega odbora Friderik Adler, znani avstrijski socialist in morilec grofa Stiirgkha. Očita mu Trockij, da nima dovolj zaupanja v moč proletarijata, da se
Bmrifciol Avstrije im Nemci*«.
LDU Dunaj, 10. dec, (ČTU) »Neues Wie Journal . javlja: >Le Oeuvre^ ko-"mentit;; položaj nastopno:	Diplomatski
krogi so prepričani, da napove Avstrija mesec. :<u. banke ret in da bo tudi Nemčija : ■; aiu i.iito baukerotna.
Z-)9r» v naje avstrijskih komunistov.
LDU .1, 10. dec. (ČTU) V nedeljo in p. eddjek (e zborovala tu državna ^onfere.:*.;. avstrijske komunistične' stranke, katere -.e je udeležilo 136 delegatov, ■i^ade’. jo razposlal večjo brzojavko, ki se obrat.. proti politiki dr. Rennerja in dr. Bauerja. V pozivu se glede ruskih ujetnikov v 1'Semč'ji opozarja vja javnost, da se tisoda nemških tovarišev v Franciji-najiibo še tako kruta, vendar ne da primerjati z 200.000 ruskimi ujetniki, ki jih še zadržujejo v nemških taboriščih,
vre tfaStteva 6>* Annun^ia.
LDU Wasliington, 10. dec. (DKU.) Reški poročevalec lista »New York Her.« javlja, da je d'Annunzio odločen, zahtevati zaledje Reke v obsegu, da je zagotovljena železiuška zveza med Trstom in Reko preko Št. Petra.
Prlklopitev Tirolske NemčiJi?
LDU Innsbruck, 10. dec. (Čflj) V de-želnozborski seji od 11. t. m, pride mogoče na dnevni red socialnodemokratski Predlog za priklopitev Tirolske k Nemčiji. —
Republikansko gibss'c v Riimumfif.
, LDU. Dunaj. 10. dec. (ČTU.) »Neues iwiener Jourriul javlja, da sc v Rumuniji siri republikansko gibanje. Voditelja tega gibanja sta Ink* .Ionescu in general Ava-zeocu.
Tirolska iredenta.
LDU Trst, 10. dec. Glasom poročil italijanskega tiska priobčujejo iz Inomosta semkaj dospeli listi poročilo o dosedanjem delovanju društva, ki si je nadelo ime Andreja Hoferja in ima namen vzdrževati iredentizem na Gornjem Adiškem. V ta namen skrbi za propagando v en-tentnih državah in v Nemčiji. Poročilo, ki ga prinašajo listi, pravi, da ni treba iz-podbujati na iredentizem, ker ta v resnici že obstoji vsled italijanske zasedbe. Treba pa podpirati — pravi društvo — odpornost potlačencev proti nasilnim poizkusom raznarodovanja s strani novih gospodarjev. Da se Adižani moralno pod-krepe, bo poskrbelo, da obrne strujo nemških potnikov proti južnim Tirolom in da se duh Adižanov venomer krepi z nemškim duhom. Predvsem je treba x?dr-ževati — nadaljuje društvo — z vsemi sredstvi nemške šole in nemške učitelje na Gornjem Adiškem in braniti imovinsko last. — Društvu so že prišle ponudbe nemških in avstrijskih Nemcev za nakup zemljišč in za nastanitev na Gornjem Adiškem. Adižani, ki bodo prodali svoja zemljišča Italijanom, se bodo preganjali. Nemškim potnikom se bodo priporočevali narodni hotelirji in gostilničarji, a drugi se bodo bojkotirali. Društvo namerava vzdrževati zveze z rojaki onstran Brennerja in na vsak način ohraniti narodni čut na Gornjem Adiškem.
Mirovni pogoja Mažarskf.
LDU Dunaj, 10. dec. (ČTU) »Neue Freie Presse javlja iz Pariza, da se izroče mirovni pogoji madžarski delegaciji najkasneje začetkom meseca januarja. Delegaciji bo dovoljen desetdnevni rok za odgovor. Anglija očividno namerava v Budimpešti ustanoviti oporišče za svojo balkansko trgovino. Madžarska plača tekom 25 let 18 milijard vojne odškodnine in prevzame petino državnega dolga bivše monarhije. O državni obliki odloči ljudsko glasovanje, Ako se ljudstvo odloči za monarhijo, prepoveduie točka 126 povratek Hababucžaaov.
boji blokade in vojske v času, ko gre za najvišje cilje proletarijata. Adler je postal ovira revolucije. — Trockijev predlog je bil soglasno sprejet. (Kako bi Trockij šele zdelal našega Kristana, ko bi seveda sploh vedel zanj in njegovo delo! Ur.)
Naš denar.
Mi imamo v naši državi dvojni denar: krono in dinar. V naših krajih vidimo le malokdaj kak dinar, običajni denar pri nas je krona. Krona je starega izvora, iz bivše Avstro-Ogrske, V novi domovini je doživela že dvojno spremembo: prvič je bila žigosana, zdaj drugič kolkovana in žigosana. Toda ta spremeba je le zunanja, mnogo bolj usodepolna je njena notranja sprememba. In ta je, da njena vrednost pada od dne do dne.
Ko smo nosili v zadnjih dneh svoje uboge krone kolkovat, nas je naš deželni predsednik, vodja mlajših kapitalistov med takozvanimi demokrati, g. dr. Žerjav, po očetovsko tolažil, da bo sedaj vrednost krone sigurno poskočila. Ne bo sicer poskočila,, ker se bo krona kolkovala in žigosala, ampak ker se bo nam od kron, ki jih donesemo kolkovat, 20% odvzelo. Prišli smo od kolkovanja domov in kaj se je zgodilo? Med tem so trgovci povišali cene svojemu blagu za 20%, a vrednost krone se ni zvišala niti za jeden odstotek. Imeli smo dražje blago in za 20% manj kron v žepu.
Naši demokrati in socialisti nas res lepo vladajo! Slava Kramarju, Kristanu, Žerjavu in drugovom! Vsak dan smo bolj ubogi in zapuščeni! Denarja ni, a kolikor ga je, nima nobene vrednosti, živil ni, a kolikor jih je, so vsak dan dražje! Kako naj pri teh razmerah živi ubogo delavsko ljudstvo?
Komu pa so odvzeli 20% denarja pri kolkovanju? Morda kapitaUstom? Ti so že davno prej zamenjali svoje krone v dinarje ali franke ali pa so jih naložili v hranilnici in banki. Morda hranilnicam in bankam? Te so vedele pravočasno za kol-kovanje ter izposodile svoj denar trgovcem in industrijalcem. Torej so ga vzeli trgovce min obrtnikom? Ne, ti so ga izdali
Sravočasno producentom in delavcem, iajveč denarja se je odvzelo kmetom in delavcem! Ti so posodili sedanji demokratski socialistični vladi 2 in pol milijardi kron, da bo še lahko dalje vladala proti njihovim interesom.	*
Vlada teh 20% ni odvzela morda ljudstvu na podlagi kakegazakona.Ne! Ampak minister financ dr. Veljkovič je objavil v Službenih Novinahc kratek oglas, v ka-| terem naznanja kolkovanje in odvzemanje 20%. Dr. Žerjav nam je označil to kot pravi blagoslov. Tako odvzema vlada ljudstvu 2 in pol milijardi kron, a ljudstva za njegovo mnenje niti ne vprašajo! To je zares -demokratsko«, tako »vlada ljudstvo«!
Še na drug način se skrbi, da vedno bclj pada vrednost krone. Minister Kramer dovoljuje, da se vedno več hrane izvaža iz naše države. Toda tujci ne smejo plačevati v kronah in pri nas iskati kron, ampak tuj denar. S tem izgublja in mora izgubljati krona na veljavi.
Denarno vprašanje bi se moralo urediti. Toda kaj storijo naši demokratje in socialisti? Mirno gledajo, kako vrednost krone pada, in kadar njih vlada nima dovolj denarja, zaukažejo kolkovanje in pri tej priliki poberejo ljudstvu 2 in pol milijardi, Tako se seveda denarno vprašanje ne bo nikdar za široke mase ljudstva po-voljno rešilo.
Kristan, Bugšeg, Korač.
Tri socialistične zvezde svetijo sedaj na jugoslovanskem nebu, to to ministri Kristan, Bugšeg, Korač. Kristan je Slovenec, Bugšeg Hrvat, Korač Srb, torej predstavljajo te tri zvezde ob enem po srečnem naključju tudi naše narodno jedinstvo. Pa ni to glavno, da predstavljajo imenovane tri zvezde naše narodno jedinstvo, ampak glavno je, da nam je dala socialistična stranka v imenovanih možeh tri velike osrečevatelje celega jugoslovanskega naroda.
Kristan je socialist in bogat človek. Ni bil bogat pred vojsko, ampak šele sedaj po vojski. Obenem je minister za šume in rude. Vkljub temu nimajo delavci, niti socialistični, ne drv, ne premoga. Kristan nima čajaa za tak« stvari. Njega., ki
BREZUSPEŠEN LOV.
(Inozemski humor. Iz »Chicago Tribune«.)
Veverica, urna ptica, pleza kakor cena vseh živii, naše plače — glej možica! -gre za njo — jo bo dobil?
je kraljevski minister naše države, sikrM sedaj mnogo bolj republikanska oblika nemške Avstrije, Ta se mora obdržati, in sicer z našimi živili. Za to je treba v Av-» strijo izvažati naša živila. In njegov ko* lega minister Kramer razume Kristana ter pripušča izvoz, Mi nimamo moke, nimamo kruha, imamo drago mast — a' izvoz gre mimo nas v nemško Avstrijo. Tako skrbi socialist Kristan za svoje ubo* go ljudstvo!
Bugšeg ni tako bogat kakor Kristan« a tudi on je socialist. Zraven je minister za prehrano in obnovo opustošenih dežel. Ko je bilo žita dovolj in izvoz še ni bil urejen, ko je bila cena žitu najnižja, je> minister Bugšeg držal križem svoje roke* Ni se ganil, da so med tem lahko vele« trgovci, kapitalisti nakupovali žjito, ga nakopičevali ali ga zvažali v inozemstvo^ Vkljub temu je seveda Bugšeg dober so* cialist, ki mu je prva skrb za ubogo ljud* stvo. Meseca avgusta, septembra, oktobra in novembra se Bugšeg ni ganil, Me<? tem so kapitalisti žito nakupovali. Seda} fea je treba mnogo dražic plačati. Moke bi morala biti draga, cla bi jo ljudstvo ne moglo kupiti. Kaj stc-ri Bugšeg? Ljudstvu da moko po ceni, primanjklaj plača država, to se pravi zopet ljudstvu v obliki različnih davkov. Dobiček pri celi stva» ri imajo le bogati veletržci. A vkljub te« mu je Bugšeg dober socialisti
Minister Korač je tudi socialist, po* sestnik hiš in imejitelj različnih akcij. On skrbi za našo obleko in obutev. Toda ne vprašaj kako? Ljudstvo po celi naši državi bo kmalu nago in boso hodilo po svetu. Seveda Korač tega ne bo videl. Zaprl se bo v svojo lepo vilo v Sidu, da ne bo videl trpečega ljudstva. Toda vkljub temu ostane voditelj socialistov in velika njihova zvezda.
Socialisti nas osreču*ajcv kakor so nam že desetletja in desetletja obetali. Tudi za naslednike je poskrbljer.o Kadar socialisti ne bodo mogli xcč, pridejo komunisti.
SIsvensM Fi?slar?f \ Nemeijfu
Sle venski rudarji v Nemčiji so 29. sep* tembru t. 1. praznovali v Giadbecku 10-lctnico slovenskega rudarskega društva Sv. Barbare, kakor javlja v daljšem poročilu • Giadbecker Zeitung -, ki piše o prireditvi zelo simpatično. Slavnosti so se udeležila tudi slovenska društva iz Hainborna, Obermarxloha, Osterfelda, Gelsenkirchna, Buera, Wannejja, Borba« cka, Karnaoa, Horstei uiarku, Dortmunda,
5tran 2
»Večerni fiSf«, Sne IT. decembra 1919*
Štev. 226.
kakor tudi deputacije nemških in drugih rudarskih društev. Slavnostnemu sprevodu je sledila slovesna služba božja, pri kateri je imel nagovor kaplan Tlusundern, Slavnosti v dvorani rokodelskega društva so se udeležili tudi zastopniki drugih narodnosti, oba prva uradnika zastopstva češkoslovaške republike, ki mu je poverjeno tudi zastopstvo jugoslovanskih interesov, in več nemških ter poljskih duhovnikov. Omenjeni list poroča, da so poleg živio-klicev Slovencev doneli po dvorani navdušeni »Hoch«-klici Nemcev, »niech-nye« Poljakov, »slava« Čehov in »eljen« Mažarov, Pri tem pa je vendar ostal obvarovan slovenski značaj slavnosti. Govori so bili vseskozi slovenski in tudi oba gledališka prizora sta bila slovenska. Pri rajanju dečkov in deklic na odru so se pele slovenske pesmi. Deklice so nastopile v slovenskih narodnih nošah ter slavile nedolžnost in lepoto slovenskih deklet. List konča svoje poročilo z beseda-mi: Slovenskemu rudarskemu društvu Sv. Barbare trikratni krepki živijo I — in temu klicu se pridružujemo tudi mi. Posebno opozarjamo na veselo dejstvo, da s« tako že v dejanju poglablja v mase krščanskega delavstva misel enotne krščanske delavske internacionale.
Liberalno-socialistični škandal na Švedskem.
Na Švedskem so odkrili veliko veriž-niško lumparijo, ki jo je vršila neka kapitalistična druiba, znana »Švedska import-na akcijska družba«. Sedaj je ta družba doživela polom. Dognalo se je, da sta pri izvozniških in uvozniških kupčijah te družbe igrala veliko vlogo tudi: socialistični minister R y d e n in liberalni minister Schotte. Poleg teh dveh ministrov je A to zadevo omadeževanih še cela vrsta socialističnih in liberalnih poslancev.
Javnost zahteva odstop teh kompro-mitiranih voditeljev ljudstva, katerega tudi na Švedskem osrečuje — kakor pri &as — liberalno-socialistična vlada.
Polltline novice.
U- Krščansko-socialna delavska stranka. V Subotici se je osnovala krščanskosocialna radnička (delavska) stranka. Gla-«Uo naše stranka v Subotici »Neven« velelo pozdravlja delavsko stranko.
-f- Prva slovenska šola v Trstu že otvorjena. V Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu v Trstu se je vpisalo samo iz šentjakobskega okraja naa 1200 šoloobveznih otrok, tako da bodo morale oblasti dovo-iiti otvoritev nekaterih vzporednic na Acquedottu. Redni pouk bo začel dne 11. t. zn.
+ Njegovo socialistično visočanstvo
Kristan se v »Napreju« hudo jezi, da mu tisti očitajo njegovo neprestano potovanje in pobiranje dncvnic. Kako vse drugače je sedaj postalo socialistično časopisje, kako rahločutno in nožno!
*	+ žerjav poziva k denunciatitslvu!
Ljubljanski dopisni urad je izdal o kole-kovanju to - le čudno poročilo:	Iz vseh
strani dežele prihajajo poročila, da se je ljudstvo točno držalo predpisov glede bi-ljegovanja. Izvzemši slučaj v Kropi, kjer je komisija zlorabila svojo oblast in je biljegovala avstr, bankovce (Kakor smo včeraj dokazali, je to neresnica.), za kar se nahaja v sodni preiskavi, ter nekaj slučajev poizkušenega tihotapstva, ni bilo incidentov. Trgovcem, ki so v prvih dneh odklanjali sprejem nebiljegovanih bankovcev, je politična oblast diktirala jako občutne kazni. {Nihče nt* ve, žal, povedati ne enega slučaja.) Ljudstvo na splošno razumeva biljegovanje in pričakuje od njega, da preneha devalvacija jugoslovanske krone. Razni nezadovoljni elementi (Jako dobro! Krnde in delavce imenuje,o »nezadovoljne elesmentel«) prirejajo po deželi shode in sklepajo resolucije proti 20% nim priznanicam (To ni istinal Sklepajo se le resolucije' proti nezakonitemu odvzemanju 20%.), ho'teč v ljudstvu zasejati nezaupanje, da bo država kdaj honorirala priznanice. Izkuša se ljudstvo spraviti v strah za to, da bi po nižji ceni priznanice prodalo. Istočasno pa se nakupujejo priznanice, za katere se v mestih plačuje celo precej nad pariteto, Ljudstvo sc odločno svari pred hujskači, la kvarijo kredit države, zlasti pa se poJBvlje, naj priznanic ne prodaja, temveč jirf dobro hrani, kajti za definitivno izmenjanje ^tare krone so vse priprave že v polnem teku in tedaj bo s« veda priznanica veljala toliko, kakor kolUovana krona. Hujskače, ki po »hodih napadajo vlado radi priznanic in s tem spravljajo priznanice na nižjo ceno v roke nakuptrev, naj se ovadi bližnji oblasti (JŽivelo -demokratsko denunci-antstvo!)
4* Vladna križu na težkem radi so-cUtoo-demoKraikega terorizma. Socialna,
demokracija aiitta več svoje iaieroacioaa-
le. Razbila jo je sama v vojski. Toda eo internacionalni pojav pa vendarle opažamo pri njej: njen teror! Med Nemci, Čehi, Jugoslovani, Francozi in Italijani, povsod vlada isti vedno nestrpni in nasilni soci-alnodemokratični teror proti delavcem drugega prepričanja. Posebno krščanskosocialni delavec se je na Slovenskem zadnje čase moral boriti proti terna terorju. Tudi na Češkem so razmere enake. Tam je socialistični teror metal iz vseh tovarn, kjer je bil v večini, delavce krščanske ter narodno-sociaine organizacije. Krščansko socialna ter narodno-socialistično delavstvo se je v obrambo proti terorju zedinilo v skupen odpor. Slučajno pa imajo narodni socialci štiri ministre v vladi. Že prej so poslanci Ljudske stranke ter oni narodnih socialcev grmeli v parlamentu proti soc. demokratom. Nato so podali še 4 narodno-soc. miniistri svojo demisijo iz vlade. Nastala je vladna kriza. Tudi socialnim demokratom je začela iti trda. Sedaj je na željo predsednika Massaryka pregovoril socialno - demokratični min. predsednik Tušar narodne socialce za spravo. Vlada je sklenila, storiti vse, da se reši ta spor. Že se izdeluje načrt odredbe, ki bo ščitila svobodo delavskega združevanja. Da, na prste jim je treba stopati!
-}- O osrečujočem delu soc. demo' kratskih konsumov pišejo »Ndchodske Listy«; Soc. demokratski konsrnn v" Vel. Pofici je dobil pred kratkim čez 4000 m blaga, ki je od njega razprodal' vse do ostanka 360 m. Teh 360 m je prevzel za nakupno ceno sodru& Lokvenc. Ta ie razprodal blago z dobičkom 5 K pri metru sodrugu Skodn .ki ie prodal blago naprej z dobičkom 2 K pri metru. Storilci so se morali zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Nachodu.
-(7 Tudi pri souiakih demokratih — korupcija. V Berlinu se odkriva zanimiva afera, ki so v njp zapleteni prvaki socialistov. D stvari se je govorilo že nekaj mesecev, a sada’ je huknfla na dan in dela voditeljem tolike skrbi, da so r.e posvetovali, kaj storiti z osebami v stranki, ki so hudo kom prem'tirane. Tako so n, pr. dokazali braiom Sklarza, da so opravljali za časa vojske vohunsko službo, da so s pomočjo socialističnega voditelja pričeli obrat v rud okopu ter zamenjavali danskim delavcem premog za živež in zaslužili pri tem mesečno 250.000 mark. Isti bratje Sklarza so še napra .rili več drugih stvari skupno z dr. Parvom, izdajateljem soc.-dem. časopisa »Glocke« in bedo zato pozvani pred sodišče.
Dnevne novice.
— žrebanje Dobiodelne eEektne loterije preloženo. Ker je bila zadnji čas radi tiskarske stavke izključena vsaka reklama za loterijo in ker zadnji čas radi kolkovanja bankovcev i<i bilo mogoče po pošti pošiljati denarja za srečke, je predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro dovolilo, da se žrebanje, ki bi se imelo vršiti dne 18. decembra, preloženo na 3. Sebruarja 1929 ob 6. uri zrečar. Vse, ki razpečavajo, prosimo, naj nerazprodanih srečk ne požlljajo nazaj, marveč jih pridno prodajajo naprej. Vodstvo Dobrodelne efektne loterije v Ljubljani. Poljanski nasip 10.
— Uradniške plače. Vsak dan je v Belgradu radi tega nova ministrska seja in vsak dan se kolportira nova vest. Najnovejša pravi: Zaključeno je, da se ostane pri povišanju draginjskih doklad. Regulacija plač se bo izvršila poznejej
— Katoliški dom v Zagrebu. Zagrebška društva in korporacije so ustanovile posebno društvo za zgradbo Katoliškega doma v Zagrebu.
— Za povzdigo obrtnega naraščaja, Minolo nedeljo so v društvu za obrtne vajence v Zagrebu — »Hrvatskem Radišu« na slovesen način razdelili diplome in nagrade, ki jih je komisija prisodila posameznim vajenccm za njihova dela, ki so bila razstavljena o priliki »Radišinega tedna«. Navzočih je bilo nad 400 vajencev. Nagrade so se delile v obliki hranilnič-nih knjižic z vlogami do 500 K. Vsega je društvo razdelilo v ta namen 5000 K.
— Kolkovanje kron na Hrvatskem je podaljšano do vključno 15. t, m, — S po* trdili o 20% odtegljajih se že vrši živahna kupčija. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu je zato objavila opozorilo^ da je tji-ka kupčija prepovedana, ker so potrdila neprenosljiva Vsak naj sam shrani potrdilo, ki se bo svoj čas zamenjalo za gotov denar.
— Kovan drobiž. Belgrajska vlada je sklenila s tvornico Berodorf pogodbo za kovanje drobiža po 50, 20 in 10 par v nominalni vrednosti 25 milijonov kron.
— Za javno varnost v Zagrebu, ki je bila padla zadnje čase že na skrajno nizko stopnjo, so uvedli te dni tsfkoimenova-ne »leteče patrole«, ki hodijo od 8. ure zvečer do jutra po mestu in bližrrii okoli-,ci. Redarsko moštvo šteje 400 oseb, s
—Krut roparski čin se je 8. t, m, izvršil v Zagrebu. V predmestju Peščenica
je bila 18 letna hči vrtnarja Rubljača do- 1 poldne sama doma. V hišo so prišli trije zakrinkani moški, planili na dekleta in jo zvezali na rokah in nogah. Nato so jeli iskati denarja in ker niso ničesar našli, so zahtevali od dekleta, naj pove, kje je spravljen denar. Dekle je reklo, da ni nič ■ denarja pri hiši. Nato so jo začeli mučiti in jo z iglo zbadati za nohte na rokah in nogah. Ko le niso ničesar opravili, so končno odšli. Oče je našel hčer zvezano in onesveščeno.
— Ustavljen izvoz. Ministerstvo za prehrano bo predložilo v razpravo mini-sterskemu svetu sklep delegatov občin iz kraljestva, naj se živila ne izvažajo, dokler ne bo ugotovljena zaloga preostanka. Vlada bo ta predlog najbrž sprejela.
— Pomanjkanje na Dunaju. Popotniki, ki prihajajo z Dunaja, poročajo, da ta teden prebivalstvo ne bo dobilo moke, kruha pa samo četrt hleba na osebo. Vse <šole ostanejo zaprte do 31. januarja,
SJtshSiimske novice.
lj Blagor invalidom! Pred tremi tedni je neki hišni posestnik v Ljubljani vzel iz usmiljenja oženjenega invalida brez leve noge v svoje stanovanjske prostore, ki so mu bili priznani od stanovanjske komisije.. Dotični invalid je bil kantiner s koncesijo trafike v domobranski vojašnici, kjer so mu odpovedali stanovanje. Sedaj pa dobi hišni posestnik od stanovanjske komisije ukaz izprazniti prostore, v katere je nastanil invalida, in jih dati na razpolago stanovanjski komisiji. Tako se postopa pri nas z invalidi.
lj Gospodje navijalci con se po zadnjem vladnem preganjanji, ki je bilo kakor vihar v kozarcu vode, počutijo prav dobro. Cene neprenehoma rastejo, blago pa je ostalo za enkrat še skrito. Iz Ljubljane izvažajo z izvoznicami in brez njih.
lj Roparski umor je izvršil na Havpt-manci Rafael Fabjan iz Bat pri Gorici star šele 18 let, v hiši Marije Lc-čniškar, katere takrat ni bilo doma. Fabjan je napadel in ubil s sekiro Ločniškarjevo služkinjo Marijo Ravnihar. Pri policiji je fant po dolgotrajnem zasliševanju zločin priznal, Fant je nevaren tat in vlomilec. Zaradi tatvine je bil že eno leto zaprt, dne 11. oktobra ietos so ga izpustili iz ječe, toda čez nekaj dni so ga zopet prijeli, ker je v neki gostilni dobro jedel in pil, plačal pa ne.
lj Policijska kronika. V nedeljo zvečer je patruljiral policijski stražnik po Še-lenburgovi ulici, O kolo 20, ure je zagledal dva Hrvata, katera sta nosila več ovojev manufakturnega blaga. Stražniku sta se zdela Hrvata sumljiva. Vprašal ju je. kje da sta dobila blago. Odgovorila sta mu, da ata blago kupila v Zvezdi od nekega nem -aca, toda policija jima ni verjeia ia ju e zaprla. Ker sc bile r.a praznik vse trgrVnc zaprte, sr, bile poizvedbe otežko-čeae K c so ju« policiji pregledali biago, so dobili vmes piedpasnik z naslovom neke osebe, katera je tekem dne povedala, da *e dni? predpasnik v popravilo tvrdki Schvvab in Bizjak, kjer se je dognalo, a? sta vlomila Hrvata skozi stianišče, v prodajalni vse razmetala, našla ključ stranskih vrat in skozi nje odšla. V veži sta bila od ukradenega manufakturnega blaga še -dva ovoja, pripravljena, da ju odneso. Iz trgo vine odneseno blago je vredno 150,000 K — V noči od 8. na 9. t. m. je zlezel na dolenjskem kolodvoru v prodajalno za tobak gostilničarja Jurija Marehčeta vlomilec in je pokradel nekaj denarja, 30 zavitkov,turškega cigaretnega tobaka in 8 škatelj egiptovskih cigaret. — Kolodvorska policijska ekspozitura je aretirala Alojzija Ru-stijo, ki je prinesel veliko denarja iz inozemstva in ga je zamenjaval, Rustiju so zasegli 80.000 kron nežigosanega denarja. Napad na vojaka. Humerca Anton in Ru-, dolf Franko sta se v Šiški raztovarjala, kako da bi vtihotpila 6 konj preko Vrhnike čez demarkacijsko črto. Neki vojak ju je slišal in ustavil, a tihotapca sta ga napadla s kamni in ga pobila na tla. Na glavnem kolodvoru so ju aretirali organi kolodvorske policijske ekspoziture. — Frletič Jo-žcf in Stanislav Mrjak sta člana nevarne družbe vlomilcev, katera je zvedela velike vlome v zavodu sv. Stanislava, pri Pollaku in pri Tonniesu, Ljubljanska policija je dognala identiteto članov vlomilske družbe, ki se je odpeljala v Zagreb, kjer se je gospoda velikomestno zabavala tako, da je kar v eni noči zapravila 10,000 kron. V Zagrebu je ljubljanska policija aretirala Frletiča in Mrželca, pri katerih je dobila še nekaj denarja. V ljubljanskih policijskih zaporih je obiskala Frletiča njegova nevesta Albina Žerjal, pri kateri so našli Še 4000 kron, ki so ji jih vzeli, njo pa obdržali v zaporu. — Organi kolodvorske policijske ekspoziture so aretiral; Rafaela Gioles in Julija Cerar, ki sta odnesla Ran-zingerjevi tvrdki blaga v vrednosti 40.000 kron.
Otrok.
Spisal Rabindraaat Tagore.
Rajharan je bil dvanajst let star, ko je prišel v hišo svojega gospodarja. Spadal je ravno v isto kasto kot njegov gospod, katerega najmlajšega ime so mu poverili v varstvo. Ko je prišel čas, je zapustil deček Rajharanovo ocl-rho in je šel v šolo. Iz šole je stopil na vseučilišče, po končanih študijah se je posvetil sodnij-^skernu poklicu. Do tedaj, da se je oženil, je bil Rajharan njegova edina postrežba.
Ko pa je prišla gospodinja v hišo, je imel Rajharan dva gospodarja namesto enega. Ves njegov poprejšnji vpliv je prešel na novo gospodarico. To se je zopet izjednačilo po novorojenčku. Anukulu se je narodil otrok in Rajharan je pridobil po svoji neutrudljivi negi popolno oblast nad njim. Zibal ga je v nerazumljivem detin-skem jeziku, pritisnil je svoj obraz tesno k otrokovemu obrazu in ga režeče zopet odmaknil.
Zdaj se je mogel otrok že vlaiciti po tleh in plezati čez prag. Če je Rajharan stekel k njemu, da bi ga ujel, je ta zakričal in se krčevito zasmejal ter hotel uteči. Rajharan se je čudil nad visoko umetnostjo in veliko ostroumnosijo, ki jo je kazal malček, če ga je hotel kdo ujeti. Imel je navado, da je dejal s pogledom tajinstvene ga strahu svoji gospodarici: »Vaš sin bo postal sodnik.«
O svojem času so prišle nova čuda. Ko je otrok pričel kobacati, je pomenilo to za Rajharana novo razdobje v zgoddvini človeštva. Ko je začel klicati svojega očeta »ba-ba« in svojo mater »ma-ma« in Rajharana »ka-na«, je bilo Rajharanovo veselje brezkončno. Bežal je. da bi naznanil to novico vsemu svetu.
Čez nekaj časa so zahtevali od Rajharana, da je pokazal sVcjo nadarjenost na čisto drugem polju. Igrati ie moral na primer vlogo konja na ta način, da je vzel vajeti med svoje zobč in je tolkel z nogama. Tndi se je moral s svojim bogljeni-kom boriti in če ni končno padel po ti ali oni nasprotnikovi zviiači premagan na tla, je bil velik jok neizogiben.
Ta čas je bil Xnunkul prestavljen v neki okraj ob Padma. Ko so potovali skozi Kalkuto, je kupil svojemu sinu mal voziček. Kupil mu je tudi rumen atlasov jopič, kapo z zlatim šivom in par zlatih ročnih iti nožnih obročkov. Rajharan je bil navajen, da je vselej, kadar so Sli na iz prehod, prinesel te stvari in mu fih nadel z nekako obredno svečanostjo.
Nato je .nastopil deževni čas in noč in dan je lil dež v potokih. Požrešna reka, taka kot strašna kača, je požirala terase, vari, polja in pokrivala s svojimi valovi visoke trave na. peščenih višinah. Od časa do časa se je čulo zamolklo bobnenje, ko se jo posipal breg reke. Neumorno šumenje veletoka se je slišalo zelo daleč. Velike množice pen. ki so se podile z naglico mimo, so pričale o naglem toku reke.
Nekega popoldneva je prenehalo liti. Se je ležala megla in bilo je hladno. Raj-haranov mali despot ob tako lepem popoldnevu ni hotel ostati doma. Njegova vi-soikest je tedaj splezala v svoj voziček. Rajharan je stopil med^ojnice in ga je vlekel počari naprej do t ja r. kjer so se riževa polja spuščala v reko. Nikogar ni bilo na polju, nobenega čolna na vodi, Onstrar reke na zevpadni strani so bili oblaki pretrgani. Tiha svečanost solnčnega zahoda se je kazala v svoji plamteči krasoti. Sredi tihote jc pokazal otrok naenkrat s prstom pred se in zaklical: »Kama, lepa cvetka!«
Blizu v blatni kotlini je stalo kadam bino drevo v polnem cvetju. Otrok-razva-jenček ga je požiral z željnimi pogledi in Rajharan je razumel njegovo željo. Nedavno od lega je naredil iz ravno teh cvetnih pestičev mal vtftičekj otrok je bil ves srečen s tem. da ga je vlačil na vrvici tja in sem in Rajharanu tedaj ni bilo treba ves dan nadeti si uzde. Od konja je bil tedaj povišan v konjskega hlapca.
Toda Rajharanu se ni ljubilo, da bi la večer gazil blato do kolen, samo da pride do cvetja. Zato je polu;zal naglo s prstom v nasprotno smer in zaklical: »O, glej, pobček, glej! Glej ptička!« In z vsakojakim1 komičnimi glasovi je potegnil naglo voziček od drevesa proč.
Toda otrok, ki namerava postati sodnik, se ne da tako naglo izgnati. Poleg tega pa ni bilo v tem hipu tu ničesar, kar bi obrnilo njegovo pozornost nase. In kdo more vedno ohraniti v spominu predstavo izmišljenega ptiča.
Mali gospod je bil zelo odlpčen in Raj-haranova umetnost rajanja ic bila pri koncu. »Dobro, pobček,<* je dejal končno, »se di mirno v vozičku, šel bom in ti prinesel lepo cvetico. Samo pazi, da mi ne uteče* v vodo.«
Izdafateli konzorcij »Večernega lista«.
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Tiska »Jugoslovanska tiskarn*« t UuUiaui.