■MWÄLT8CHAM fV!AR2UR6 Beilagen
m -
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora ' stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. Inserati se spreiemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
MftÄffi .
Naši veliki uspehi proti Italiji
Položaj.
Osrednje države so že ponovno izjavile vsemu svetu, da so na podlagi sedanjega stanja na bojiščih pripravljene govoriti o miru. Toda Francija, Rusija in pred vsem Anglija so to pripravljenost še vsakokrat bolj ali manj neprijazno odbile. Se zadnji teden, dne 25. maja, se je angleški zunanji minister Grey v seji poslanske zbornice izrazil, da še sedaj ni čas, govoriti o miru, ampak treba se je na morju in na suhem dalje oboroževati, da tako četverospora-zum dobojuje vojno do točke, ki še ni dosežena, Id pa mu bo omogočila, da se uresniči varen in trajen mir. Francoski ministrski predsednik Briand se je istota-ko izjavil proti miru ter rekel: „Kaj porečejo bodoči rodovi, ako zamudimo priliko, ustvariti Franciji trajen in trden mir!" Rusija sicer zadnji čas molči, a vendar še ni dolgo, da smo iz ruske dume slišali sli-čno ubrane glasove.
Velik preobrat glede naziranj-a o miru se je izvršil v Severni Ameriki. Tam se pripravljajo na volitve za predsednika severnoameriške ljudovlade. Sedanji predsednik Wilson bi bil zopet rad izvoljen. In tudi njegova stranka bi bila z Wilsonovo izvolitvijo zadovoljna. Najprej se je mislil Wilson priporočiti za izvolitev s tem, da bi začel vojsko z Nemčijo zaradi bojevanja podmorskih čolnov. Toda Nemčija se mu je znala vsakokrat pravočasno ogniti ter je poravnala nastale spore s Severno Ameriko mirnim potom. In vsled tega je Wilson sedaj ubral drugo pot. Ugled in priljubljenost med severnoameriškim ljudstvom si hoče pridobiti z delovanjem za mir. Dne 20. maja je Wilson govoril v mestu Charlotte, kjer je med drugim rekel, da je p r i š e 1 s e d a j za Severnoameriške Združene države Čas, da ponudijo vojskujočim se državam svojo pomoč v dosego miru,
Ta preobrat v Wilsonovi politiki pomeni na vsak način velik korak bližje do mira. Toda krivo bi bilo, udati se prehitremu in prevelikemu pričakovanju. Wilson je dosedaj z ozirom na pretežno večino angleškega prebivalstva v Severni Ameriki delal četve-rosporazumu prijazno politiko. Za to smo lahko zagotovljeni, da tudi odsedaj ne bo nastopal proti četvero-sporazumu. Njegova izjava pomeni le toliko, da od-
sedaj mirovnim prizadevanjem ne bo delal več ovir, in to je že velika pridobitev.
Največji in najmarl ivejši š i r i t e 1 j mirovne misli j,e in ostane sedanji sv. Oče Benedikt XV, Nobene prilike ne zamudi, da bi vojskujočih se narodov ne vabil k miru in sporazumljenju. Njegove besede si bodo gotovo polagoma našle globokejše in globokejše pot tudi v srca četverosporazumovih narodov. Zvesto ob strani stoji papežu španski kralj Alfonz, ki varuje strogo nepristrajiost in je zelo vnet za mirovna prizadevanja papeževa. Tudi Šfvica je strogo nepristranska in si želi miru v Evropi, toda ker je majhna, njena beseda ne pride tako v veljavo.. Vse druge, tudi nepristranske države, so vendar le več ali manj nagnjene na stran ene ali druge vojskujoče skupine in vsled tega v mirovnem vprašanju ne pridejo v poštev.
Mogočen nagib za mirovno uripravljenost bo dal četverosporaaumu gotovo tudi naš najnovejši sunek proti Italiji. Pokazal bo sovražnikom, da smo še dovolj močni tudi za velika vojaška podjetja, in da nismo izčrpani in izstradani, kakor ie želja naših sovražnikov.
Položaj torej za nas ni neugoden, toda treba je biti vedno na straži in vstrajati, da sovražnik spozna našo nepremagljivost in uvidi, da si tudi 7, nadaljevanjem vojske m more pridobiti nobenih u-spehov več.
Svarilo.
Kmečki ljudje se nam pritožujejo, da prihajajo na deželo vsakojaki ljudje in kar meni nič tebi nič zahtevajo od posestnic ali posestnikov, da jim morajo prodati zabelo in druge jestvine. Iz št„ Jurija ob Pesnici se nam poroča, da je došel taon k nekemu revnejšemu posestniku nedavno vojaško oblečen človek, ki je zahteval, da mu mora posestnik izročiti večjo množino svinjske zabele. Posestnik je izjavil, da ima še za svojo družino skoro premalo zabele, a ves izgovor ni nič izdal, dati je moral 10 kg masti od svoje borne zaloge. Dotični vojaško oblečeni človek je sicer zabelo plačal, a ubogi kočar bo moral pri težkem delu s svojo družino jesti slabozabeljeno hrano. Kupec je pomolil posestniku neke papirje, iz katerih
bi baje bilo razvidno, da sq mu mora zahtevana množina zabele izročiti. (Posestnik se ni prepričal, ali je bila vojakova izkaznica res pravilna.) Vpraša se nas, ali je tako rekviriranje dovolieno. Ker se taki slučaji menda tudi drugod pripetijo, opozarjamo naše ljudi, da zakon o vojnih dajatvah pod gotovimi pogoji dovoljuje vojaštvu rekviriranje potrebnih živil, a edino potom občin. D o s e d a/ j pa še v naših krajih rekviriranje zabele ni bilo odrejeno. Kolikor nam je znano, še vojaštvo nar ših garnizij nima naročila, da, bi moralo rekvirirati zabelo pri posameznikih. Torej nihče ne more siliti, da bi mu posamezni posestnik moral oddati kaj masti, posebno pa ne tedaj, ako mu iste še za lastno potrebo primanjkuje. Ako pride k hiši tak človek in hoče s silo dobiti zabele, pozovi ga najprvo, naj se izkaže z uradno izkaznico, da ima pravico rekvirirati zabelo. Ker pa se take izkaznice še dosedaj na Slovenskem Sta-jerju ne izdajo, je najboljše, da takega človeka takoj popelješ k županu ali k žandarmeriji ter poskrbiš, da se ga prime. Mnogokrat se namreč pripeti, dao-sebe v vojaški suknji hočejo izrabiti sedanje stanje v svoje zasebne koristi. Ti seveda ne smeš rabiti sile proti dotičniku, a pravico imaš, da zahtevaš od njega, od kod ima pooblastilo in da je župan navzoč.1 Naše ljudstvo, ki itak doprinaša v sedanjem Času velike žrtve na oltar domovine, ni za to tukaj, da bi se Se naj vsled nedovoljenega in nezakonitega nastopa bolj razburjalo.
Vojaške oblasti in vlada navadno ostro nastopajo zoper ljudi, ki na nasilni način hočejo priti do gotovega blaga.. Tako je n. pr. tržaško cesarsko na-mestništvo izdalo te dni sledeči umestni odlok: „V. zadnjem času se množe slučaji nedovoljenega nastopanja oseb v vojaški uniformi, ki skušajo na ta način slepariti (z dozdevnimi rekvizicijami, zbiranjem vojnih kovin itd.). Da se te osebe zaslede, je dolžnost vsakogar, da v sumljivih slučajih takoj opozori v o j a š k o ali pa policijsko stražo na take ljudi"
Opozarjamo naše ljudi, da se ne dajo preplašiti in naj napram osebam, ki z nedovoljenimi rekvizicijami po nepotrebnem razburjajo ljudi, nastopajo sicer mirno, a poskrbijo, da se jih takoi kaznuje.
Zakon o vojnih dajatvah z dne 20, dec. 1912, drž. zak. štev. 236, določa glede vojnih dajatev: (§
LISTEK,
Na solnce!
Ne le na vojski, tudi doma je vedno več bolnikov. Odkar imamo tako razvito kulturi», da si hoče vsak kar le mogoče veliko privoščiti, imamo veliko več bolnikov, ker rod očito peša. Ko so ljudje po domače živeli, so bili čvrsti in zdravi. Zdaj je j ako malo ljudi, zlasti malo žensk, docela zdravih. Vse polno je bolnikov po bolnišnicah. Zdravniki komaj vse preiščejo, za zdravil i se izmeče tisoče in tisoče. Danes torej ne bom pisal o kupčiji in gospodarstvu, temveč o najcenejšem zdravilu, ki pri pametni rabi lahko pomaga več kot mnogo zdravil in je vsakemu zastonj na razpolago. To zdravilo je solnčna svetloba in gor-kota . . .
Marsikdo je že opazil, da zdravniki sami zarse prav malo zjdravil porabijo. Dosti jih je pa, ki se radi solnčijo v raznih boleznih, ker so spoznali, da solnce preganja bolezni in posplošuje zdravje. Zdaj se je izkazalo, da rane najhitrejše in najboljše zdravi uprav, solnce. Priobčujemo o tem spis zdravnika dr. TTirosenharta v Freiburgu. Ta znani zdravnik pišo sledeče:,
Dr. Viiibald Gebhard se je peljal s kolesom in nevarno padel. Težko se je ranil, veliki kosi kože so se odtrgali. Bil je lep poletni dan. Dvignil je ranjeno roko, da je solnce nanje sijalo. Iz rane je prilezla neka prozorna, lepljiva tekočina, !ki je vso rano
dobro pokrila. V par dneh je bila rana popolnoma o-zdravljena,
Zdravljenje s solncem so vpeljali najboljši zdravniki za rane tako-le: Solnce mora sijati na rano na prostem ali pri odprtem oknu. Če je okno zaprto, nima solnce tiste moči, ker steklo solnčne žarke preveč popije. Kadar solnce ne sije. naj se rana zaveže s suho lalrico obvezo. Začetka je treba večkrat in za daljši čas solnčne svetlobe. Ko se napravi krasta ali naredi nova koža, potem pa manj. Dr. Birul pravi, da se v par solnčnih dneh rane in tvori boljše pozdravijo s solučnimi žarki, kakor so se z vsemi mazili in velikim trudom poprej. Dr. Vilje piše, da se s solnčnimi žarki rana najbolj zavaruje zoper zastrupljenje, da je solnce najboljše antiseptično sredstvo, ker se z njimi porabijo vse snovi, katere ima telo, samo zoper bolezen na razpolago.
Se močno gnojne težkie rane se, pri solnčni svetlobi čudno hitro in dobro ozdravijo. Najboljše dokaze za to imamo v sedanji vojskii. Profesor dr. Je-sionek piše: „Poskusili smo, ranjence na mehkih delih telesa zdraviti s solnčenjem. (Mehki deli so: meso in vsa notranjost razen kosti.) Čudili smo se, kako naglo so se izčistile težkje gnojne rane. Solnčna svetloba je pomagala tudi takrat, če je bila kost ranjena ali strta. Drobci so se hitreje izločili in kosti so se poprej sprijele, kakor se to godi pri drugem zdravljenju.
Profesor Escherioh pravi, da se že na rani pozna. če je prejšnji dan solnce sijalo. Tako ugoden je učinek. Deli, ki jih solnce obsije, postanejo rudeči. Pri nas smo se poprej vedno bali, da to povzroči potem zastrupljenje. Zdaj so zdravniki dokazali, da je
ravno ta pritisk krvi za zdravje najboljši. Ce je v rani gnoj, ga solnčni žarki sušijo. Rana postane suha in je kmalu dobra, Zlasti pri hudih opeklinah se je solnčna svetloba prav dobro izkazala,
Profesor dr. Jäger je zdravil na solncu svoje hude kröne žile na nogah. Več tednov se je solnčil v samih opankah na solncu. Kröne žile so izginile; le tam, kjer je imel opanke privezane, so še ostale. Ko je še opanke pustil, so solnčni žarki še te zadnje o-stanke obsijali, so izginili še ti sledovi bolezni, To dokazuje s popolno gotovostjo, da ne uplivajo solnčni žarki le na rane in kožo, ampak- tudi globoko v telesu na notranje dele. Saj vemo, da solnce uničuje bakterije raznih nalezljivih bolezni. Si kupil preši-če. pa ne veš, če so zjdravi. Pusti jih par dni zunaj na solncu, boš videl, da bo gotovo boljše.
V Lejsinu ob Genfskem jezeru zdravijo jetične otroke s solnčnimi žarki. Tako zdravilišče bi prav. lahko napravili pri zadnji kmečki hiši. Opomnim le mimogrede, da je vedno več teh naravnih zdravilišči po svetu in tudi pri nas. V to bolnico v Lejsinu so zanesli koze. Otroci, ki so bili obvezani radi drugih bolezni na kakem delu telesa, so dobili koze pod obvezo. Od onih, ki niso bili prav nič obvezani, temveč jih je vedno solnce obsevalo, so ostali vsi popolnoma zdravi.
Dr, Giuseppe je poizkusil s solnčnimi žarki tudi zdraviti ¿dne bolezni in vnetja na sklepih. Vsak dan so bili bolnik! po več ur na solncu. Vnetje in o-teklina sta počasi izginila- udje so dobili nazaj prejšnjo prožnost in moč.
Neki zdravnik je dobil raka v ušesu. Odločil se je za operacijo. Poprej je pa šel k Genfskem jezeru,

3) Dajatev za vojno se sme zahtevati to toliko, kolikor je neobhodno potrebno in od vsakega zavezanca samo v tisti meri, kolikor mu jo je mogoče izpolnjevati" v§ 22) „Kdor ima stvari, ki morejo služiti v živež, jo dolžan prepustiti te stvari vojakom. Vojaštvo more take stvari zahtevati potom županstva, (.torej ne na lastno roko), kateremu more naložiti, da jih da pripeljati na določen kraj. Odškodnina se določi po povprečnih tržnih cenah," (.§ 27) „Ce se mudi. morejo zahtevati vojaški poveljniki ali vojaške o-blasti vojne dajatve kar po političnih oblasteh, v izrednih slučajih po občini sami." Iz teli postavnih določil je torej razvidno, da posamezni vojak ne more rekvirirati zabele ali kake dru^e reči, ampak more to storiti edino potom politične oblasti ali župana.
Prošnje na merodajne
oblasti«
Piše P. D. iz Dramelj.
Velika so bremena, ki jih je naložila vojska na rame ubogega kmeta: krvni davek in ž njim v zvezi pomanjkanje delavcev-poljedelcev, rekvizicija živil in drugih kmetu težko pogrešanih predmetov, najrazličnejše kmeta zadevajoče odredbe in kazni itd. Ni moj namen godrnjati in oporekati tem in enakim, v sedanjem času celo potrebnim odredbam, pač pa želim tukaj izraziti nekatere kmečke želje v nadi, da najde-/o odmev pri merodajnih krogih.
1. Vnovčenje in rekvizicija živi-n e. Znano je, da je v Gradcu pred kratldm pričela delovati vnovčevalnica za živino, ki ima namen, civilno prebivalstvo in vojaštvo v deželi oskrbeti z mesom in na fronto pošiljati določeno število živine. — Kupci, imenovani od vnovčevalnice, imajo pravico in dolžnost, živinoprodajalcu odtegniti 25 kg pri govedi kot odbitek. Da pa ta oblika odbitka ne odgovarja dejanskim razmeram, hočem tukaj dokazati. Živinorejec bo prodal vnovčevalnici n, pr. telico, ki tehta 330 kg; odtegnilo se mu bo 25 kg, to je dobrih osem odstotkov teže. Drugi živinorejec bo pa prodal vola recimo 600 kg težkega; odpadlo mu bo 25 kg, to je zaokroženo štiri odstotke, Iz tega je razvidno, da ta določba ne bo umestna in bo občutno zadela prodajalca manjše živine, pri kateri je dobiček že po naravi nižji, nego pri veliki in težki živini. Temu nedostatku bi se pa odpomoglo na ta način, da se odbitek določi po odstotkih teže. Po mojem mnenju bi odbitek 5% odgovarjal popolnoma obema strankama, prodajalcu in živinoprometnemu zavodu. Pri vsakih 100 kg žive teže bi bilo torej 5 kg odbitka, pri vsakih 10 kg lk kg; na tej podlagi si lahko vsak kmet takoj izračuna, koliko kilogramov odpade pri' prodanem živinčetu. Ako pa bi odstotni postavek bil 4%, bi to bilo za živinorejca tem primernejše. V zadevi rekvizicije živine pa prosimo kmetje, naj vnovčevalnica kupovalcem naroči, da se isti ozirajo na. razmere; in potrebe kmeta. Ce ne bomo imeli potrebne živine, ne bomo mogli obdelovati polja, ne bo gnoja, ki ga tako krvavo potrebujemo na polju, travniku, v vinogradu in v sado-nosniku. Prepričan sem, da sedaj, ko se dobro plača,živino vsak kmet rad proda in ponudi kupovalcu, v kolikor je neobhodno ne potrebuje. Hudo zadene kmeta tudi odredba, da se z živino sme kupčevati ie edino na sejmu, v kolikor ne pride v poštev prodaja vnovčevalnici. Vzemimo, da je kmet-gospodar pri vojakih, doma pa žena sama z malimi otročiči. Nima Človeka, ki bi ji gnal živinče na sejm in če ga dobi, mu mora dobro plačati. Pa če je tudi gospodar doma,
•Tam se je pogosto in dolgo izprehajal po solncu. In kmalu je z velikim veseljem opazil, da je rak popolnoma izginil. Profesor dr. Maigat pravi k tem uspehom solnca: „Kar ne doseže najspretejša roka zdravnikova,, napravi solnce." Posebno moč ima solnce do raznih kožnih bolezni, n. pr. pri garjah. Že po prvem obsolnčenju se odločijo luščine in napravi se kmalu zdrava koža.
Tudi za slabo kri je solnce izvrstno zdravilo, j Solnčne žarke rabijo z najboljšim uspehom za prede- s bele ljudi, ki bi radi nekaj masti izgubili,, Saj so tudi reveži. Postiti se ne morejo, mast pa drugače ne gre doli. Dr. Vilje je tudi vodeničnega s solnčnimi žarki v 14 dneh popolnoma ozdravil. Revmatičnim solnce bolečine polajša. Po solnčnih kopelih je že večkrat trganje za dalj časa popolnoma izginilo. Slabokrvnim manjka dobre rudeče krvi. Ti rudeči delci se na solncu hitro množijo. Za bledične in slabotne je torej solnce in hoja po solncu najboljše zdravilo.
Nekateri bolniki imajo veliko steklenic in praškov samih zdravil, Desetak za desetakom grei za draga zdravila. Marsikak revež da zadnje vjnajrje, In vendar ni nič boljše. Saj bi te množine zdravil še zdrav želodec ne prenesel. Kakor vidite, imamo povsod, zlasti na deželi, najboljšo zdravilno moč na razpolago. Sami smo izkusili, kako po zimi, ko smo le bolj doma, telo oslabi in pridejo vsakovrstne tfolezni. Ko se prične delo na polju, izgine vsa bolehaVostl
Torej na solnce! Na solnce! Cemu bolnika doma zapirati? Sicer je treba tudi ta božji dar previdno rabiti, da nam ne bo v škodo. Pazite na prehla-jenje! Pri pametni rabi pa solnčni žarki ne bodo nikdar škodovali.
koliko zlatega časa se potrati s tem, da mora gnati živino na o<|daljeni sejm; tudi si mora vzeti okrepči-la, kar stane sedaj trikrat toliko, kakor pred vojsko. Pomagajte tukaj, merodajni krogi, da .bo kmet smel prodati govedo tudi doma in se tako obvaroval nepotrebnih potov in stroškov.
2, O d d a j a ž i t a. Huda je sedaj za kmeta: sinove ima pri vojakih (če ni tudi sam v vojaški obleki), dninarjev je skrajno malo in samoumevno, da gredo rajši delat tistemu, ki več plača in daje boljšo hrano. Pribijem, da kmet z ozirom na dninarje in na druge delavce, ki jim daje hrano, ne more izhajati z določeno mu množino moke (300 gramov moke na dan za eno osebo). V naših krajih n. pr. ima veliko kmetov vinograde oddaljene često po eno uro od domače hiše. Ti vinogradi zahtevajo mnogo delavcev. Ker pa kmet vsled oddaljenosti od doma ne more donašati delavcem tople hrane (pri vinogradu stoji navadno hiša brez peči), daje dninarjem samo kruh in pijačo in naravno je, da pri tem težkem delu ne more težakom kruha po tehtnici deliti. Omenim še, da so cenilci žita (zaupni možje) kot taki dostikrat nevešči, pa tudi veščaki nikakor ne morejo Kar na oko, takorekoč mimogrede določiti, koliko kilogramov' žita je v žitnici. (Isto velja tudi pri cenitvi drugih živil, krompirja, stročnic itd.) Iz tega. sledi, da kmet navadno ne more dati toliko živil, kakor se od njega zahteva in zato prosimo politično oblast, da v zadevi oddaje živii proti nam postopa prizanesljivo in milo.
To so naše kmečke želje. Ne odklanjamo bremen, ki nam jih nalaga vojska, prosimo samo, da se nam ista olajšajo, ker se v goraj omenjenih točkah lahko zgodi tako, da ne bodo interesi skupne domovine prav nič prizadeti. Pomislite, merodajni krogi, 'dja je sedaj v tej silni vojski, ko nam sovražnik zapira uvoz živil, največji interes države v tem, da, ostane kmečki stan kot preživljatelj milijonskih armad nezrahljan, trden in močen. V obstanku kmeta stoji obstanek države!
Kupčija živine po živino-(prometnemu zavodu.
Piše se nam:
Od mnogih strani se izražajo od živinorejcev razne želje, katere bi naj uvaželvale merodajne oblasti, Tako n. pr. se marsikateri pritožujejo radi odbitka 25 kg pri vsaki glavi nasičene.živine. Opozarjamo kmetovalce, da se je v tem oziru že storil potreben korak od deželne komisije same, ki je vlado naprosila, da spremeni teh 25 kg na 5% odbitka pri vsakem komajdu, kar je gotovo razmerno pravilneje, ker se odbitek 25 kg pri mladi živini preveč razlikuje od odbitka pri volih. Upati je, da bo vojna oblast tej želji ugodila.
Nadalje se iz nekaterih krajev pritožujejo, da bi smeli prodajati živino le na sejmih, kar ovira prodajo, češ, da zamudijo kmetje časa in trošijo denar po nepotrebnem. Zadeva je pa taka-le: Sejmi so se obdržali, ker bi jih po nekod pogrešali. Na teh sejmih pa smejo kupovati le določeni kupovalci ali k večjem mesarji v bližini, ki dobijo potrebno dovoljenje za nakup živine za oskrbo civilnega prebivalstva. Živinorejci, ki imajo živino na prodaj in nimajo časa, da bi jo gonili na sejme, naj mirno potrpijo doma, ker bodo kupovalci, nastavljeni po živinopromet-nem zavodu, sami prišli po živino, katere rabi zavod velikanske množine za oskrbo vojaštva. Radi tega se ni treba bati, da bi ne prodali živine, če ne bode raznih barantačev in prekupcev. Kateri ima preveč živine v hlevu in bi jo rad oddal, naj to javi tudi županu, ki bode gotovo vesel, če se kmetje sami zgla-šajo. Župani bodo imeli itak velike skrbi, kajti dobili bodo naročilo, da morajo zbrati v svoji občini gotovo število govede, kar se bode zračunalo razmerno po vsej deželi. Župani pa bodo morali tudi skrbeti, da se ne uniči živinoreja, da se ne bode torej preveč prodajalo plemenske in tudi ne vprežne živine.
Ali bo cena živini padla?
Nekatere je jelo skrbeti, da bo živina po vojski preveč padla v ceni. Strah je prazen, ker tudi po vojski ne bo živina zrastla iz tal. Najbolj nevarna bi nam znala biti Amerika. Todia tam je padla goveja živina od 51,565.000 glav leta 1907 na 36,000,000 glav leta 1913; torej v šestih letih za 15,000.000. Zapeljala je kmete visoka cena. Mislili so, da ne bodo več imeli priložnosti tako ugodno prodati. Tako so prodali veliko živine, ki bi bila še najboljša za rejo. Ti Američani imajo veliko mešetarskega duha. Saj poznate mešetarje! Četudi kupi najboljšo kravo in še tako dobrega vola, ne mara živine doma obdržati, če mu le malo dobička kaže.
Pred kratkim so imeli Američani še veliko živine čez potrebo, zdaj je bodo imeli komaj za svoje potrebe Leta 1013 so zaklali v Cikagi 7,500.000 pra-
šičev ali vsak dan 20.000, govedi 2,500,000, za 1 mil., manj, kakor leta 1905, 5,900.000 ovc, 380,000 telet in 90.000 konj. Cene živilom so za Cikago zelo visoke: 1 kg govejdine stane 2 K 80 v, prašičevega mesa 2 K 60 v, ovčjega 3 K 5 v, teletine 3 K, zabela 1 K 50 v, jabolk ali moke 40 v, zelja 50 v, čebule 50 v, 12 jajc 3 K 50 v. Stanovanje stane za delavca na mesec 90 do 105 K (30 do 35 dolarjev). Delavec, ki noče stradati, izhaja prav s težavo.
Avstralija zaenkrat nima dosti živine odveč, ker so imeli tri leta sušo. Kar se da dobiti, vzamejo Angleži. V Argentiniji so že preveč poklali, v zadnji dobi imajo še kužne bolezni pri živini.
Se bolj kakor pri nas se pozna vojska na Ruskem. Leta 1913 so prodali na tuje za 1520.1 milijona rublje v, leta 1915 le za 397.2 milSioiia blaiga. Kupili so leta 1913 za 1374 milijonov, leta 1915 za 1114 milijonov. Toda to je bilo največ orožja in je gospodarstvu kaj malo koristilo.
Nekateri ljudje sedaj poprodajo vsa teleta, češ, teleta imajo seda i izredno lepo ceno, po vojski bo pa cena živini zopet padla. To je popolnoma napačno mnenje. Skrbimo, da bomo imeli dovolj živinskega zaroda, posebno sedaj, ko se bo tekom časa večino starejše živine rekvirirala.
Škropljenje trt proti pero»
nospori.
Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, piše:
Caš škropljenja trt proti peronospori je tukaj 1 Kjer galice primanjkuje, je treba ž njo silno štediti.. To se doseže z -uporabo galuna, z dobrimi škropilnicami in s pravilnim delom.
C. kr. kmetijska družba kranjska je izdala natančno navodilo, kako je trto škropiti, da se prihrani na galici. Naj bi se po njem vsi vinogradniki točno ravnali, posebno ker se je pri sedanjem mokrem vremenu bati, /la bo letos peronospora prav zgodaj in hudo nastopila.
Navodilo se glasi sledeče:
1.	Martinijeva škropilna zmes se pripravi iz čiste vode, galice, galuna in apna. Na vsakih 100 I vode se vzame: za prvo škropljenje 34 kg galice, 54 kg galuna in 1% do 1% kg mastnega, ugašenega apna; za drugo, tretje in nadaljne škropljenje pa % kg galice. % kg galuna in 2 do 234 kg masftnega ugašenega apna.
2.	Pripravljena voda se razdeli na dva dela* Galica in galun se raztopita obešena v vreči ali v košku, v enem delu vode, v ostalem delu vode se pa razmeša apno na redek apnen belež.
3.	Neposredno predno pričnemo, škropiti, vlijemo polagoma, med vednim mešanjem apnen belež — brez peska — v raztopino galice in galuna, z lesenc-palico zmes dobro premešamo in jo nato preskusimo z reagenčnim papirjem. Ce je dovolj apna, postane v. njo pomočen bel fenolftaleinov papir rudeč, oziroma, rudeč lakmov papir moder (plav). Ce se to ne zgodi, je to znamenje, da smo vzeli apna premalo in da gaje treba še nekaj dodati.
4.	Več škropilne zmesi, kakor je moremo v 11 dnevu-porabiti, ne pripravljajmo, ker postaja čim starejša, tem slabejša. Raztopina od galice in galun& (brez apna) se ne pokvari, zato si je pripravimo lahko več naenkrat, apno pa dodenimo vselej šele tik preden škropimo.
5.	Škropiti je treba zgodaj in v kratkih presledkih. Prvič je škropiti takoj, ko odrasejo trtni poganjki dobro ped na dolgo, drugič tik pred ali med cvetenjem, najpozneje pa 14 dni za prvim škropljenjem. Tretjič škropimo tri tedne za drugim škropljenjem. Četrtič škropimo le v mokrem poletju koncem julija. Poznejše škropljenje nima smisla.
6.	Škropiti je najbolje v suhem vremenu, brez vetra, ne v najhujši vročini i|n ne v rosi. Zadnje storimo le v sili. Preden pride prvi dež, se mora škropilna tekočina na trti dobro posušiti. Ce se to ni zgodilo, jo dež opere in škropljenje je treba ponoviti takoj, ko nastane stanovitno vreme.
7.	Trte je treba s škropilno zmesjo na fino poškropiti, ne oblivati. Fino škropljenje več izda in se pri njem manj galice porabi. K temu je treba močne škropilnice, dobrega razpršilnika in pravilnega dela,
8.	Trtno listje je treba poškropiti ne samo od zgoraj, ampak — kolikor mogoče — tudi po spodnjih in zlasti navzgor obrnjenih straneh. Pri vsakem lar kem škropljenju je treba poškropiti tudi grozdje, ia k) tako močno, da od njega kar kaplja. Da trte prav. temeljito poškropimo in prihranimo na galici, škropi mo trtne vrste samo od ene strani in šele ko so te suhe, od druge strani. Tako ne bomo škropili po nepotrebnem dvakrat in prihranili bomo na galioi.
9.	Nekaj dni j>reden škropimo, povežimo — če je le mogoče — vse mladike in omandajmo (oberimo) nepotrebne mladike in zalistnike. Vinograd snažimo od plevela, kajti plevel osenčuje trte, jemlje jim hrano in povečuje zračno vlago v vinogradu, ki pospe« šuje trtne bolezni.
10.	Delajmo natančno po tem navodilu, pa bo-demo imeli dober uspeh. Nemarno ali polovičarsko delo ostane brez usjieha! Prepozno rabljeno ali nepravilno pripravljeno ne učinkuje nobeno sredstvo in če je še tako dobro.
1. julija 1916,
Slovenski iunak Mlakar udri v oklepno utrdbo pri Arsieru
Naše čete že obkoljujeji) itaihjanski trdnjavi 'A-siago'ia Arsiero, ^tiskajo Lahe z ene gore na dru< oo in «e pomikajo dan za dnevom dalje proti lomba-. dski nSa^ kjer so se v letih 1848, 1849. 1859 in 1860 borili naši očetje pod slavnim generalom Radeckijem Od zadn ega našega poročila so se vojni dogodki «a tirolskih "in italijanskih tleli sledeče vrstili:
Naš III- a r m a d n i zbor je dne 24. maja ■¡u^oizbodno od gore Kempel (severno od Asiaga)' zavzel goro Corno di Campoverde in vrgel laške oddel-ke še" dalje proti izhodu. Drugi dan, dne 25. maja so deti tega zbora zasedli vse gorske vrhove od Cam-poverda do gore Meata. Samo ta dan za naši ujeli nad 2300 Lahov, 1 polkovnika in več štabnih častnikov, 4 topove, 4 strojne puške, 300 koles in mnog* drugega vojnega gradiva, ©ne 26. maja so naši zavzeli goro Monte Moschiere (severno od mesta Asia-go). Del naših čet pa je v Suganski dolini prodrl na goro Cima Maora. Dne 27. maja so u'drli junaki III. z! ora v utrjeni prostor mesta Asiago m so se južno-izliodno od gore Monte Interrotto (na severoizhodni strani mesta) polastili laških utrdb v dolini d1 Assn. Dne 29 maja je III. zbor pri Kraju Roana (.zahodno od Asiaga) prekoračil dolino reke Assa ter je vrgel sovražnika pri vasi Canova nazaj. Naši so nato zasedli hribovje na južni in izhodni strani te doline. Deli našega zbora pa so na -severni strani zavzeli laške utrdbe na gori Monte Interroto, Monte Zebio, Monto Zingarella in .('orno di Campobianoo. Naš ar-madni zbor torej obkoljuje mesto Asi ago od -zahoda, severa in severoizhoda.
P r e s t o 1 o n a. s 1 e d n i k o v a s k u p i n a je dne 25. maja zapodila Lahe pred Arsierom iz postojank pri kraju Barcarole (severno od mesta). Pri gori Monte Cimone (severoizhodno od Arsiera) je trajal boj sedem ur. Naši so zasedli imenovano goro.. .Tugorzhodnq od prelaiza Barcola smo zavzeii kraj Bettale. Dne 26. maja je poročnik Albin Mlakar pred mestom Arsiero udri v oklopno trdnjavico „Casaratli" (severno od mesta). Z deli saperskega bataljona št. 14 je junak zavzel trdnjavico ravno v trenotku, ko so jo hoteli Lahi spustiti v zrak. Naši so posadko ujeli in uplenili 5 topov. Dne 27. maja so se naši polastili oklopne utrdbe Canolo na zahodni strani Arsiera. Dne 28. maja so Avstrijci zapodili Lahe po zelo srditih bojih iz njih postojanke zaihodno in južno od vasi Bettale (dolina reke Posina). Tako je tudi mesto Arsiero istočasno kot Asiago obkoljeno po Avstrijcih skoro od treh strani.
Naše d e s n o k r i 1 o, ki prodira ob Adiži, je dne 24. maja zavzelo kraj Chiesa¡ (južno od Rovere-ta). Med Adižo in Gardskim jezerom so naši ostali v svojih, v prejšnjem tednu dobljenih postojankah.
Naše levo krilo, ki prodira na obeh stra-siieh Suganske doline, je zavzelo dne 24. maja Cima ■Cista, prekoračilo potok Maso in je vkorakalo v krai Strigno. Dne 25, maja smo zavzeli obmejno goro Ci-varon (južnoizhodno od mesta Borgo). Deti te skupine so priplezali ta dan na goro Cima Undici.
Na koroški in p r i m o r s k i fronti manjši
boji.
Junaški poročnik Mlakar.
Dne 26. maja je saperski poročnik 14. bataljona Albin Mlakar zavzel z malim številom moštva o-klopno utrdbo Casa Ratti, ki pripada notranjim trdnjavam skupine trdnjav pri Arsieru. Postopal je zelo drzno in odločno. Italijanski sape rji so ravnokar nameravali razstreliti oklopno utrdbo, ko jih popolnoma preseneti s svojimi ljudmi 'Mlakar, ki jim zabrani razstrelbo in jih ujame. "Zaplenil je tudi tri oklopne havbice in dva lahka topa.
Junaški poročnik Albin Mlakar je rodom Slovenec in sicer sin južnoželezniškega nadrevidenta Mlakarja v Ptuju. Star je 25 let. Sest let ie študiral na ptujski gimnaziji, potem pa je šel na pionirsko ka-detno Solo ■? Hainburg. Po vojaški izobrazbi je bil novembra 1909 imenovan za praporščaka pri pionirskem bataljonu štev. 5, ki je bil takrat Kremsu. L. 1D12 je postal poročnik. Prestavljen je bil k saperske-mu batal onu št. 14, ki spada pod inomoško vojaško poveljstvo m je imel svoj sedež v Lienzu in Triden-tu na Tirolskem.
SBovenci se v tej vojski povsod in ob vsaki priložnosti odlikujejo.
Ilotzendorfovo delo.
Rimski dopisnik lista „Daily Telegraph" poroča. da je načrt avstrijskega prodiranja v južnih Ti-rolah duhovito izdelal načelnik našega generalnega štaba Conrad pl. HOtzendorf. Angleški list ceni število avstrijskih napadalnih čet v južnih Tirolai' na 150.000 mož.
Avstrijska artilerlja nedosegljiva.
Po poročilih iz Milana krožijo v Milanu In v gornji Italiji vesti, ki pravijo, da ima Avstrija nove topove, kojih učinek je -naravnost grozovit. Najmočnejše oklopne utrdbe in najmočnejši okopi so brez v-sake vrednosti, granate novih avstrijskih topov uničijo in razdrobijo vse v prah. Novi avstrijski topovi streljajo in zadenejo s tako sigurnostjo, da je never-
jetno. Ranjeni italijanski vojaki, ki se vračajo v bolnišnice, pripovedujejo, da je avstrijska artilerija tako izborna, da ji ni primere. Italijanska armada je v bo u z avstrijsko artilerijo »prodane brez vsake vrednosti.
Strašno streljanje naših topov na Lahe.
Italijanski listi objavljajo obširna poročila po izpovedih ranjencev o strašnem učinkovanju avstrijskih topov lia' laške črte. „Secolo" objavlja pismo nekega vojaka, spisano v kratkem odmoru med velikim ponočnim napadom od 21. na 22. majn'ika v južnih Tirolah. Izvaja: Avstrijske postojanke so bruhale neprekinjeno reko krogel na italijanske črte. Divji dež jekla traja že 28 ur in zavija vse v gost pajčolan dima in plina. Pokanje razpokajočilr krogel je tako ze-; lo strašno, da je veliko naših vojakov že zblaznelo. Razdelili so med vojake jeklene ščite, da jih vsaj nekoliko varujejo.
„Meraner Ze tung" javlja iz Tridenta: Predno so vzeli naši Monte Maggio. so sipah naši topovi tako krogle na laške postojanke, da tega ognja laški vo-aki niso mogli več vzdržati. Poskakali so iz svojih postojank, se usedli na svoje plašče in drčali po strmini v naše postojanke, kjer so se pustili ujeti.
Na bojišču cele ku;:e mrtvih Lahov.
V Kufstein na Tirolskem so pripeljali 66 italijanskih ranjencev, največ so težko ranjeni, vsi so iz bojev na južnem Tirolskem. Ranjenci pripovedujejo s strahom in grozo, kako strašno učinkuje naša ar-tilerija. Italijanskih trupel je na. bojišču nagromade-iiih cele kupe.
Veliki bojni plen.
'Od 15. do 28. maja smo na južnotirolsKi fronti ujeli že blizu 30.000 Italijanov, med temi izredno veliko število častnikov. Uplenili pa smo v tem času o-koli 300 topov in 120 strojnih pušk ter obilo drugega vojnega grajdiva.
Naši vrli topničarji so na več krajih obrnili u-plenjeno topove proti Lahom. Tako so celo krogle laških topov pripomogle sovražniku do poraza.
Tudi Boroevičeva armada bo začela napadati.
Na obletnico vojne je generalni polkovnik Bo-roevič izdal sledeče dnevno povelje: Vojaki armade ob Soči!
Jutri (23. maja) bo obletnica, ko nas je verolo-mna Italija, ko smo se borili na drugih bojiščih proti premoči, za.vra.tno napadla, da nam zada smrtni u-darec. Ce je ta nezvest sovražnik po enem letu vojne bridko razočaran, če se mu kljub njegovi znatni premoči ni posrečilo ničesar priboriti, če danes mi stojimo tam, kjer smo stali v začetku vojne, če so Trst', Gorica in Tolmin trdno kakor skale v naših rokah, tedaj je to Vaše slavno delo in Vaša nesmrt; . zasluga. Božja kazen se bliža nasprotniku, katerega so Vaši udarci omajali. Vaši tovariši na, Tirolskem so ga vrgli precejšen kos nazaj, nekaj tisoč ujetnikov, dosti topov in velik vojni plen je v naših rokah. — Prav kmalu bo tudi armada ob Soči zbrajla sadove svojih naporov. Vaše že ves čas izpričano junaštvo m daje poroštvo, da ho Vaše delo uničevalno.
Na bojišču. 22. maja 1916.
Generalni polkovnik pl. Boroevič.
Italijani se hoje druge Kustoce.
Nepričakovani, pa tako uspešni stlnekJirabrih braniteljev južne Tirolske med Sugansko in Aidižko dolino je povzročil v Italiji strašen strah. V Italiji se dobi navzlic razburjenosti in laški babavosti še vedno nekoliko narodne malodušnosti, ki se naslanja na nepozabne dni. lvustoca v letu 1848 in 1866 pa je prav žalosten del v zgodovini zjedinjene kraljevine, katere armado pod Lamarmoro je nadvojvoda Albreht premagal kljub številni premoči. To razpoloženje se sklada nekako s sedanjim položajem. Daljave v lombardijski nižini so razmeroma jako neznatne. Od Verone do Benetk je zračne črte samo 100 km, Milan je ravno toliko oddaljen in kaj pomeni to za armade, ki se premikajo po ravnini? -- tako pravijo v Italiji.
Kadorna se pripelje „s prihodnjim vlakom."
Na kolodvoru v Bolcanu je stal vlak laških u-jetuikov, tudi častniki so med njimi. Nek avstrijski vojak zakliče častnikom: „Kje imate Kadorna?" Hitro mu odgovore: „Pripelje se s prihodnjim vlaktom. '
Ministri se posvetujejo.
Dne 29. maja je bila izredna ministrska sej,a v iiimu. Ministri so se posvetovali o novem položaju, ki ga je ustvarilo umikanje njihovih čet v Gornji I-taliji.
Prazni upi.
Listi prinašajo sedaj neuradna, zasebna poročila, iz katerih bi se moglo sklepati, da se bo v mišljenju laškega ljudstva izvršil kmalu, velik preobrat,
da se bo ljudstvo puntalo itd., posebno ako mi prode-remo v gornjeitalijansko ravnino. Vsi taki upi na te punte, nemire in ustaje so se izkazali tekom vojske za jalove. Naš up in naša sigurnost je in ostane naš oster meč, junaštvo našega vojaštva n božja pomoč.
Osemnajstletni.
Čeprav še komaj eno leto v vojski in večinoma v vojski iz strelskih jarkov, je vendar Italija že prisiljena, da vpokliče tudi osemnajstletne pod orožje.
Kako smo zavzeli utrjeni Italijanski grič.
Gospod Vlad, Jezovšek z Vranskega, praporščak pri nekem poljskem topničarskem polku, piše iz južnozahodnega bojišča v uradno pregledanem pismu dne 22. majat 1916 svojemu očetu tako-le:
„Včeraj je bil tukaj vroč dan. Ravno pred >ia-mi leži grič, čisto mat, a močna trdnjava za-se. Lahi so ga že od začetka vojske utrjevali; kaj takega še nisem videl. Naši fantje so imeli nalogo, to trdnjavo zavzeti in so jo ižzvršili s hrabrostjo, ki je vzbujala pri drugih polkih splošno občudovanje. Par bataljonov je zasedlo grič kljub najmanj petkratni sovražni premoči, katerih se je samo na tem malem prostoru moralo udati čez 3000. Tako se je zgodilo, da jih je en sam naš mož ujel 200.
To je bil menda najtrši oreh cele «rte in da se je taka težavna naloga na tako sijajen način rešila, je menda edini slučaj v svetovni zgodovini. Nekateri častniki so rekli, da še tako pogumnega polka sploh niso videli. Da, to je naša kri! Lahov je na tisoče uietih in še vedno prihajajo nove trume. Kako močno je bil utrjen in zaseden naš grič, si lahko predstavljaš, če Ti povem, da so v gozdičku, menda 100 korakov dolgem in 30 širokem, ujeli 200 Lahov. Na celi črti zmaga. Topov je.ne vem koliko že padlo v naše roke. Naše izgube so v razmerju z velikanskimi uspehi jako male»
Včeraj zvečer smo govorili z ujetniki; so nani pripovedovali jako zanimive stvari. Nekateri so prišli še le včeraj zjutraj iz Milana na bojišče. To se vidi, da so Lahi ravno na to točko vrgli vse svoje sile in da jih mora ta izguba bridko peči.
Vse se pomika naprej; mi se tudi pripravljamo danes, da odrinemo proti izhodu. Upam, da se sedaj ne ustavimo tako kmalu. Laški topovi molče od včeraj zvečer, a prej tudi ni bil špas. Naši topovi so grmeli in tolkli, kakor grozna nevihta. Lahi pa so tudi škropili sedaj sem in sedaj tja z raznimi kalibri, ker niso vedeli, kam bi prej streljali,
Drugače se mi godi dobro; danes sem bil zadnjikrat na starem opazovališču v strelskem jarku A sicer nič novega. Ko dobiš to pismo, boste gotovo že imeli nove lepe novine. Navdušenje je pač velikansko. kaj ? Srčne pozdrave!
Na koroški fronti.
S koroško-italijanske meje se nam piše dne 2(7.
maja:
Tudi k nam se bliža zelena spomlad, v dolinah zeleni in tudi proti nam prihaja zeleni plašč narave, za to se počutimo tembolj sveže in to smo tudi pred kratkimi dnevi pokazali, kaj da znamo mi slovenski topničarji.
Bilo je dne 14. maja. Cel dan je deževalo in megla, gosta kakor sir, nas je zakrila. To priliko so hoteli polentarji porabiti za splošen napad, ali jako so se zmotili, kajti naši dobri opazovalci so že vse to njihovo gibanje in pripravljanje pred večimi dnevi o-pazovali. zato smo dobro vedeli, da se Lahi pripravljajo za napad. Ravno o, oldne so izstrelili polentarji nekaj topovskih strelov, kateri so visoko nad našimi glavami zažvižgali ter treskuili nekje zadaj v skale brez vsakega učinka. Gromenje topov in regljanje strojnih pušk je postajalo vedno močneje, kajti mi smo jim začeli pridno pošiljati trde cmoke. Čeravno je bila gosta megla, je naš „Janža" (velik top- dobro pljuval svoje jeklene sline po polentarjfu. v dolini in po skaloviu se je pa čulo vpitje laških izdajalcev. Slovenski topničarji se nismo zmenili za italijanske krogle, ampak smo pridno naprej stregli svojemu „Janžeku" z jekleno hrano, popoldne, celo noč in še drugi celi dan. Naslednji dan, dne 15^ maja, ob Ireh popoldne, se je mejila dvignila kakor nalašč in kakšni prizor se nam je nudil! Vsi polentarski okopi ter strelski jarki in njih opazovališča so bila po našem topovskem ognju razdejana in niti ene laškei zgago nisi več videl, čeravno so polentarji se pripravili za napad s štirimi rojnimi vrstami. Videl si le kupe mrt.ecev, katere so potem ponoči spravili in zagreb-li. Srečen je bil le tisti, kateri je še utekel pravočasno, kajti vse druge je naš „Janža" poslal v krtovo deželo. Mi pa smo ob osmih zvečer ogenj ustavili in si meli roke od samega veselja. Kmalu na to smo pa bili poklicani k dobri kapljici in čaju, pri katerem smo razne burke in šale uganjali pozno v noč. Drugi dan je bilo strežno moštvo „J an žet a" od našega poveljnika prav posebno pohvaljeno.
Vse moštvo pošilja vsem soboriteljem in i tebi, „Slovenski Gospodar", kakor vsem tvojim Čitateljem iskreno pozdrave: Jakob Mlinar, opazovalec in top-ničarski vodja, R. Gro.if, jiredmojster iz Gornj. Dup-leka, Franc Bagar od St. Jurija ob Sčavnici, Greg..
Koruza iz Trsta, Anton Kolarič iz Ptuja, Ivan Ku-sel iz Št. Janža na Dolenjskem, Franc Ivanuš iz Formina pri Ptuju, Anton Vivod iz Slovenigrafdca, Andrej Šepetauc iz Spilfelda in Frane Breznik od Sv. Ane na Krembergu.
' Slovenski topničarji ob goriškem obmostju.
Piše se nam: Že v začetku mesca svečana smo prišli sem ter smo se globoko zakopali z našimi tež kirni topovi, kateri so naralvnost najhujši strah tem zavratnim, zagrizenim sovražnikom. Ko so pa slutili, kaj se pripravlja in odkod prihaja ta grozota., so nas kmalu ovohali in pošiljali pozdrave vsakovrstnega kalibra v podobi granat in šrapnelov, včasi tako, da se je kar solnce stemnilo. Ker pa Slovencu korajža tako zlahka ne upade, smo tudi mi prav krepko odgovarjali ter prav urno v zahvalo pošiljali tem požrešnim Lahom tečno polento.
Sovražni izstrelki nam napravijo le malo škode. Prepričani smo, da nas varuje neka. nadnaravna moč, ker nima nasprotnikovo orožje na nobeni strani nikakega uspeha. Zatorej se moramo zahvfaliti Vsemogočnemu za srečo, da smo še vsi zdravi, kar nas je pri naši stotniji. Res, mnogo smo izkusili in pretrpeli mraza in drugih vsakovrstnih nadlog. Vendar pa še smo kljub vsem težavam in nadlogam prav dobre volje, uganjamo vsakovrstne burke in si zapojemo prav po domače kako slovensko pesem, posebno pa: „Slovenski fantje, saj smo mi!"
Tukaj imamo zelo prijetno ivreme in tudi iigfe so že zrele. Ocl tukaj imamo najbližmjo pot do lepih Benetk, kamor še mislimo pred koncem vojske priti k italijanski kraljičini na gostijo. 1
Pošiljaimo naiprisrčnejše pozdrave iiu želimo zdrave in srečne binkoštne praznike vsem bralcem, starišem, bratom in sestram, prijateljem, ' prijateljicam ter vsem znancem in znankam več slovenskih trdnjavskih topničarjev od c. in kr. 15 cm težke ruske baterije štev, 1: Josip Vrabl iz Runeča pri Vel. Nedelji, Mat. Pokrivač iz Hermancev pri Sv. Miklavžu, Rom. Sagaj iz Žerovincih pri Svetinjah, Lud. Kociper iz Ljutomera, Anton Tieršavec od St. Ilja v Slov. gor., Franc Praprotnik od Sv. Andraža pri Velenju, Alojz in Josip Kranj c od Sv. Petra pri Mariboru, Ciril Pečovnik od (Sv. Duha na, Ostrem Vrhu, Fra.nc Zoreč iz Stareceste pri Ljutomeru.
Naše ladje proti Italijanom.
Dne 24. maja je skupina naših povodnih letal obstreljevala mesto Bari in napravila na tamošnjih vojaških in javnih poslopjih veliko škode. V mestu so se ravno pripravljali na slavje povodom obletnice vojne napovedi. 'Mesto je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem. Radi nenadnega obiska naših zračnih ladij pa so seveda vse slavnosti izostale. Dne 25. maja je večje število naših letalcev zopet metalo bombe na kolodvore v gornjeitalijanskih mestih in je tako napravilo v železniškem prometu veliko zmešnjavo. Tsti dan je vrgel sovražni zrakoplov veliko bombo na-Trst, ki pa ni napravila nobene škode. Dne 23. maja je naš podmorski čoln obstreljeval plavže pri Por-fo Ferraio na otoku Elba. Obenem je potopil podmorski čoln tudi italijanski parnik JVašington." V Sredozemskem morju sta bila pred dnevi potopljena še 2 druga italijanska parnika, ki sta vozila blago iz A-merike.
Druga bejišca.
Rusko bojišče. Niti z bojišča, niti iz notranjosti Rusije ni posebnih poročil. Le na besarab-ski meji je ruska infanterija bolj živahna v podzemskem boju. t. j. z razstreljevanjem strelskih jarkov. Car se je baje zadnji čas mudil v Odesi, da je inšpi-ciral čete. ki odkorakajo na kavkaško bojišče. Na i-talijanska in francoska očitanja, da so Rusi na bojišču sedaj čisto mirni, ko so Lahi in Francozi v hudi st ski, odgovarjajo ruski listi, da še njih armada ni pripravljena za novo ofenzivo.
Francosko bojišče. Francozi odvračajo ba e nemško napadanje na Verdun z armado, ki šteje nad 1,000.000 mož. Na Verdun bluje ogenj čez 3000 topov. Ker morajo Francozi storiti vse, da jim Nemci pri Verdunu ne prederejo njihovih čet, zato so morali Angleži zopet prevzeti del dosedaj francoske fronte. Francija ie Izgubila pri Verdunu v dosedanjem trimesečnem obleganju 350 štirijaških kilometrov, približno toliko, kolikor smo mi že prvi teden naše ofenzive odvzeli Lahom.
Turška bojišča. Enver-paša. je obiskal Bagdad. Listi pišejo, da je rusko prodiranje proti Bagdadu v Mezopotamiji ustavljeno. Nad Galipoljem še pogosto krožijo sovražni letašti. Iz Kavkaza in od Sueškega prekopa nobenih posebnih poročil.
Pred Solunom.
Pred Solunom so se razvili boji med bolgarsko-avstri skimi četami ter Angleži in Francozi. Največ se vrše artilerijski boji ob Vardarju na fronti Dojran —Gevgjeli in severo'zhodno od Soluna ob reki Stru-mi, kjer so Bolgari že prodrli precej daleč na grško
ozemlje. Bolgari so zavzeli prelaza Rupel (severoiz-hodno od Soluna) in Dragotin, vasi Vetrina in Spa-tovo ter most pri Demirhisarju. Grki izpraznjujejo kraje severno od Drame in Kavale. Ali bodo Bolgari pričeli z ofentzivo. ali se bodo samo branili, še ni gotovo.
Nova balkanska zveza.
Bolgarski listi poročajo o zbližanju med Bolgarijo, Grčijo in Rumunijo. Ni iizffljučeno, da se med temi tremi državami osnuje nova balkanska zveza.
Rumunija in Rusija.
Rusija ne zaupa več Rumuniji, kajti celo mejo proti Rumuniji je začela skrbno utrjevati. V Rumuniji vzbuja to veliko pozornost.
Glasovi o miru.
Francoski ministrski predsednik Briand je v vojnem odseku gosposke (senatne) zbornice»1 na Cle-menceauovo vprašanje odgovoril, da se bodo najpoz-ne'e koncem junija zbrali zastopniki četvero-s^orazuma in pretresovali vprašanje, ali je vojni položaj že ugoden, da se začne govoriti o miru..
Nemški list „Lokalanzeiger" meni, da bo četve-rosporazum še letošnje poletje zdržal, ker u-pa, da se bo morala Nemčija zaradi pomanjkanja živil kmalu udaiti. V jeseni, ko bo uvidel, da je njegov uii splalval po Aodi, bo četverosporazum zrel za m i r o v n a p o g a j a n j a.
Ameriški listi prinašajo dolgovezne članke iz Dunaja iz Berolina o mirovnih možnost i h. Ko razkladajo mirovne pogoie, priznavajo, da so naši in nemški pogoji še sicer nekoliko nejasni, vendar zmerni. Listi pravijo, da se ustvarja za mir ugodno razpoloženje.
Madžarski „A z Est" izve, da bi bila Anglija pripravljena, da se takoj sklene mir. a vojni po-ložaij njenih zaveznic je tako neugoden, da še ne more misliti na mir.
Na Angleškem pobirajo pristaši neodvisne delavske stranke podpise za poslanico, katero mislijo poslati vladi s prošnjo, da. se začne ob prvi priložnosti pogajati z a m i r.
Po celi Švici se bodo prihodnje dni pobirali podpisi za prošnjo, ki se bo izročila vladi. V prošnji bo, da se naj naredi poizkus, ali1 bi se še ne dal skleniti mir.
Predsednik Severnoameriških drža,v Wilson je dne 27. t. m, zopet govoril in sicer v Vašingtonu ter naznanil, da- bo vlada delala na to, da se poraiv-n a spore med sovražniki.
Slovčnsto žrtve m domovino.
—	Franc Cater. Iz G o m i 1 s k e g a se nam jioroča: V času, ko se je naša vas zbudila k novemu življenju, je legel k večnemu počitku tvoj sin-ljublje-nec, kadet Franc Cater. Prijatelj mi piše: „2. maja mi je Cater naročil, naj Te pozdravim, a danes leži siromak mrtev v gozdu na pokopališču. Sel sem go. ri, da ga vidim zadnjikrat. Padel je v noči od 3. na 4. maja, zadet od mine." Dragi France! Kako je za-plakala Tvoja mati. kako je zakrvavelo njeno srce, ko se je prikradla ta kruta vest v njeno osamljeno in tiho hišico! S Teboj so padli v grob vsi njeni upi, vse njene nade, ostala je sama v tej solzni dolini. Brez kriza je Tvoj grob in brez solza in brez zvonov. Vi oblaki, ki boste plavali nad njegovo gomilo, porosite in poškropite jo Vi namesto materinih in prijateljskih solz! Tako spavaš sedaj kot padli junak, daleč od nas, daleč od src, ki so te tako ljubila. S p a,vaj mirno in sanjaj o enkratnem svidenju nad zvezdami pri nebeškem Očetu!
—	Janez Goričan. Dne 22. maja je prišlo pre-žailostno poročilo, da je dne 20. maja v bolnišnici v Tridentu po kratki in mučni bolezni umrl vojak Jan. Goričan, star 23 let, doma iz Hotinjevasi pri Slivnici. Prehladil se je bil tako močno, da mu ni bilo več pomagati. Naj mu bo tuja zemlja lahka! -Trije njegovi bratje so__na fronti, eden pa že leto dni v ruskem uj tr"Hvu.
—	Štefan Močnik. Planica pri Framu: Že zoj/et je vojska zahtevala žrtev iz našega kraja. U-mrl je naš dobri sosed Štefan Močnik, p. d. Sir, posestnik na Planici. Bil je do letošnje spomladi v Poli,! T potem pa. je Ml prestavRjen na Tirolsko, V Poli raizbeljeno pečevje, zgoraj pa na metre snega in mrzla burja! Najbrž je vsled te spremembe dne 6. maja podlegel zavratni bolezni malariji. Pokopan je naš dragi Štefan na pokopališču Sv, Roka v vasi Pejo na Tirolskem. Naj v miru počiva v tuji zemlji!
—	Mihael Perger, p. d. Drčov, iz Preserij pri B r a s 1 o v č a h. Služil je pri 20 lovskem bataljpnu. Mesca decembra 1014 ;e v Karpatih kot ranjen prišel v rusko ujetništvo. Te dni smo dobili žalostno poročilo. da ie sin Miha kot ujetnik izdihnil svojo dušo
daljni tujini. Bodi mu v daljavi žemljica lahka!
—	Franc Purgaj in Franc Korošec. Franca Purgaj, 28 let starega viničarja v Trčovi pri S v . Petru niže Maribora, poprej pa dolgo let hlapec pri g. Muršecu, je na cesarjev rojstni dan, dne 18. avgusta 1915, na ruskem bojišču pri Radzimu v lub-linski guberniji, zadela v trebuh sovražna krogla. Prenesli so ga v bolnišnico v Radzim, kjer je spre-viden s sv. zakramenti junaške smrti umrl že dne 19. avgusta ter je tam na, katoliškem pokopališču pokopan. Za njim žaluje žena s tremi majhnimi otroci. — Franc Korošec iz .Metave, 30 let star, tesarski pomočil i k/ je moral takoj ob začetku mobilizacije kot rezervist na vojsko. Zapustil je na smrt bolno ženo, ki je kmalu na to umrla, in mu zapustila tri nedorasle otroke. Bil je v vojski v Srbiji, Crnigori in naposled v Voliniji, kjer je dne 27, marca 19rl0 v Kowelu na pegasti mrzlici umrl in je pokopan na ta,mošnjem vojaškem pokopališču. Bodi jima lahka daljna in tuja žemljica!
—	Janez in Martin Kanipre, Franc Fideršek in Matija K o res. Iz Že t al nam poroča prijatelj: Na polju slave sta padla Janez in Martin Rampre iz Crmožiš, brata č. g. kaplana, v Sevnici. Padel ie tudi Franc Fideršekf* iz Cerovca in Matija Kores iz Donačke gore. France je bil dober pevec in izboren šalivec. Svetila vsem večna luč!
Andrej Rudolf. Z bojišča se nam dne 23. p. m. poroča: Danes popoldan je prihrula nevihta čez nas; pnrkrat je zabliskalo, zagrmelo in treščilo v drevo, pod katerim so imeli svoj šotor Andrej Rudolf iz erešnjejvske župnije in drugi tovariši. Rudolf je bil tafkoj mrtev, dočim sta bila dva druga samo ranjena in omamljena. Ranjene so spravili na sanitetno postajo in odtod v bolnišnico. Rudolfa smo pa položili k večnemu počitku v tujo laško zemljo. Ob odprtem grobu mu je naš gospod poročnik govoril ganljive besede v slovo: Naj bo slovenskemu junaku lahka tuja laška zemlja! — Vsem v premilo slovensko domovino pošiljajo prisrčne pozdrave fantje od 13. stotnije 47. pešpolka: Janez Grauda, desetnik, in tovariši-
Razne novice.
*	Sveta birma v Šaleški dolini. V sredo, dne 31. maja, so odpotovali naš premilostljivi nadpastir v Šaleško dolino, kjer se bo vršilo birmovanje in škofijsko obiskovanje v Skalah, dne 1., pri Sv. Martinu blizu Velenja dne 3., v Šoštanju dne 4. in pri Sv. T-Iju blizu Velenja dne 5. junija t. 1. — V Skalah bodo prevzvišeni gospod knezoškof posvetili novi glavni altar župnijske cerkve, pri Sv. Ilju pa bodo blagoslovili prenovljeni zvonik.
*	Slovesna procesija se je obhajala preteklo nedeljo v mariborski stolni cerkvi. Po šmarrticah č. g. patra. Frohlicha je bil po Stolnem trgu obhod, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva, posebno obilno število tudi vojaštva. Po obhodu, kojega so vodili prevzvišeni gospod knezoškof, so bile pred Najsvetejšim molitve za zmago in mir. Oh sklepu so imeli še gospod nadpast r ganljiv govor o snovi: Marija je bila vedno zaščitnica Avstrije.
Nov slovenski vojni kurat. C. g. Alojzij Rez. man, ka:ehei na mariborski deški šoli. je imenovan za v >in*ga kurafa
Prošnje za vojaške dopuste. Občinam se je po okrajnih glavarstvih naznanilo, da se odslej naprej prošnje za vojaške dopuste ne smejo več vlagati potom občin pri raznih ministrstvih ali vojaških (zbornih) poveljstvih, semveč samo in edino pri raportu. Vojak naj kratkomalo svojo prošnjo ali prošnjo svojcev predloži pri vojaškem raportu svojemu pristojnemu poveljniku.
Dopusti za vojaško službo nesposobnih vojakov. Vojno ministrstvo je izdalo odredbo, ki določa, da dobe vojaki rekonvajescentnih oddelkov, t. j. oddelkov, ki se zdravijo i'n ki niso sposobni za nobeno vo!aško službo, torej tudi ne za pomožno službo ali od katerih ni pričakovati, da bi v teku treh mescev toliko okrevali, da bi bili zopet sposobni za vojaško službo, dopust, katerega določi vojaški zdravnik do-tičnega rekonvalescentnega oddelka.
*	Iskanje pogrešanih vojakov. Na Dunaju je družba. Rudečega. križa ustanovila posredovalnico, ki ima nalogo, da išče pogrešane vojake, kateri so se na vojni izgubili in o katerih manjka, vsaka sled. Posredovalnica izdaja poseben list, v katerem so navedena imena in drugi natančni podatki (tudi slika) pogrešanega. List se tiska v 18.000 izvodih in se pošilja, na bojišče, v bolnišnice, v ujetniške tabore itd. Na ta način se je že v mnogih slučajih izvedelo za i ogrešane. Uradu za iskanje pogrešancev poveljuje stotnik, v uradu so nastavljene vojaške osebe. Naslov je: „Kriegsauskunftsstelle des Roten KreuzesT Dunaj, I, Stock-im-Eisen-Plntz 3." Dobro je, ako se pošljejo temu uradu natančni podatki pogrešanega: starost, kraj rojstva, pristojnost, polk, stotnija, pri kateri je služil, čas, od kedaj se pogreša, kje se je hojeval itd. Pošlje se naj tudi slika, če je mogoče pri rokah.
Pomožni odbori. Žene in svojci vpoklicanih, ki ali celo ne dobijo podpore, ali pa premalo, naj se obračajo na okrajne pomožne odbore, ki so ustanovljeni pri vsaki okrajni sod ni j i. Mariborski deželni soini svetnik g. Stergar nam naznanja, da
on kot predsednik mariborskega okrajnega pomož nega odbora posluje samo za mariborski sodni okraj in ne za celi Slov. Stajer. Svojci vpodicanih, ki na svoje ponovne prošnje in vloge za podpore od vzdrževalnih komisij niso dobili nobenega odgovora, ali se jim je prošnja neopravičeno odbila, u j se obrnejo s posebno, dobro utemeljeno vlogo na pomožni odbor pri c. k', namestniji v Gradcu (»Wirtschaftliches Landeshilfsbiiro der k. k. Statthalte rei Gra.^«)
* Oddaja zvonov vojaški upravi. Nižjeavstrij-sko cesarsko namestništvo je obvestilo dunajski kne-zonadškofij-ski Ordinariat, da so sedaj že izgotovljeni seznami cerkvenih zvonov ter da se bo moglo pričeti v najkrajšem času z oddajo zvonov, vojaški upravi. Zvonovi so sicer ne bodo rekvirirali na podlagi zakona o vojnih dajatvah, toda oddati se jih bo moralo proti odškodnini potom dogovora. Vojaško poveljstvo bo poverilo kakemu častniku ali črnovojniškemu inženirju nalogo glede oddaje in prevzetja cerkvenih zvonov. Pri oddaji zvonov se bb moral sestaviti zapisnik, v katerem bo moralo biti zabilježeno ime in kraj dotične cerkve, število oddanih zvonov, teža zvonov ter enotna cena 4 K za vsak kilogram kajkor tudi ime dotične vojaške oblasti, ki bo nakazala odškodnino za oddane zvonove dotičnemu: župnemu uradu. Delo. stroške in odvaža,nje zvonov bo oskrbela vojaška uprava. Zvonovi, vliti pred letom 1800, so izključeni od oddaje. Vsaki cerkvi se mora pustiti eno tretjino celokupne teže vseh zvonov, clve tretjini teže v-seh zvonov se bosta pa morali oddati. Glede zvonov, ki se jih bo pustilo cerkvi, se bo moralo gledati na to, da bo zvone,nje s temi zvonovi ubrano.
*	Infanterist podpisal poldrugi milijon vojnega posojila. Stotnik nekega ogrskega bataljona je izdal poziv na moštvo, da se udeleži podpisovanja za četrto vojno posojilo. Kot prvi se je oglasil prostat, ki je bil še le pred nedavno poklican v vojake. Na stotnikovo vprašanje, koliko bo podpisal vojnega posojila, je rekel prostak, da. VA milijona kron. Stotnik je vojaka začudeno pogledal, toda takoj se je dognalo, da je prostak Jožef Rojnik ogrski veletržec s svinjami, ki si je napravil v sedanji vojski več milijonov dobička.
*	Kdo je vsled vojske poškodovan? Vojno ministrstvo je jzdalo odlok, kako se naj razlaga pojem: „v vojni poškodovan." Ta odlok pravi, da se prišteva med vojne poškodovance v smislu ministrskega odloka vse tiste, k aktivni vojaški službi vpoklicane osebe, ki so. se tekom svojega vojaškega službovanja v sedanji vojski tako poškodovali ali tako oboleli, da je njih pridobitna zmožnost (zmožnost za delo) zmanjšana. To velja tudi za tiste, katerim se je bolezen, ki so jo imeli že pred vojsko, v^vojski še poslabšala.. E-nako kot z vojaškimi osebami, ki so v aktivni vojaški službi, se mora v tem oziru postopati tudi z osebami, ki so bile vpoklicane v vojno-dajatlveno službo, to so n. pr. civilni vojaški delavci, ki so bili pri svoj(em delu, namenjenem za vojne svrhe, poškodovani, ali pa so si nakopali pri svojem službovanju ali delu kako bolezen, po kateri se je njih pridobitna zmožnost zmanjšala,
*	Štiri bratje pridejo isti dan na dopust. Iz Mera.na na Tirolskem poročajo: Kaj vse se pripeti v sedanji svetovni vojski, kaže dogodek, ki je res prav izredno zanimiv. V bližini Merana je kraj Eppan. Ondotni knjigovez Jaitner .je poslal na vojsko štiri sinove. Ti sinovi so došli z bojišča na dopust isti dan in skoraj vsi ob isti uri, ne da bi bili drug za drugega kaj vedeli.. Ta skupni dohod sinov na. dom očetov je tem bolj zagoneten, ker so stariši enega izmed njih že objokovali kot mrtvega, kajti skoraj eno leto ni bilo o njem nikakiega obvestila; od drugega sina je prišla pa zadnja dopisnica lansko spomlad z ruskega ujetništva. Ta je iz ujetništva pobegnil in prišel na dom po naravnost neznosnih težavah. Zdaj so se vsi štirje podali zopet na svoja mesta in sicer še isti dan: Eden je šel na fronto ob Dnjestru, drugi na Rusko^Poljsko, tretji v Srbijo, četrti pa k Soči.
*	Topničarji na zasnežen h planinah. Z ltali-lijanske fronte st nam piše: Srčne pozdrave z visokih še zrabaj sneženih planin, pošiljamo vsem čitateljem Slovenskega Gospodarja fantje težke mo tor baterije. Po dolinah se že ka-ejo znaki soo mladi in okoli nas še je povsod dosti snega. Tež ko nam je in vsi željno prič kujemo, da bi kmalu prišel ijubi mir in bi se zoptt vnili v našo z.leno Štajersko Topničarji: Jakob Zajko od Sv. Ru-perla v Slov. gor., Janez Oprešnik iz Vitanja, Lov ro Kukovec od Sv. Antona v Slov. gor., Jakob Potočnik iz Ljutomera, Vinko Cizej iz Braslovč in Franc Korošec h Podgorja pri Slov. Gradcu.
*	Kosci, kje ste? Slovenska mladenka iz Št Lovrenca v Slov. goricah nam piše: Spet se je približal čas košnje, čas moškega dela in Vas dragi Lntje in možje še od nikoder ni, da bi nam pomagali pri tem težavnem delu. Vedno že se bojujete za našo ljubo domovino. V imenu deklet in žen Vam izrekam zahvalo za Vašo stanovitnost in hrabrost in Vam pošiljam iskrene pozdrave. Posebno nam bodite pozdravljeni slovenski vojaki na tirolski fronti. Zaupajte vedno le na Boga in Ma-
rijo Devico, ki je strla kači glavo. Marija bo izprosila pri Bogu, da bo sovražnik kmalu premagan. Mi se doma tudi vojskujemo in sicer tako, da s potrpežljivostjo opravljano težka dela, se Vas spominjamo v mobtvi in pri sv. maši. Vojskujte se z božjo pomočjo. Vse za vero dom cesarja in našo ljubo domovino! Na veselo svidenje vsem! Bog z Vami!
*	Kako sem pekel v Srbiji petelina. Slovenski vojak nam piše: B.to je minulega leta mesca ok tobra, ko smo vnovič napadli Srbijo in smo urno šli skozi Belgrad in predirali proti vasi pri Belem Gilu. Ondi se za malo časa ustavimo, ker je sovražnik zbežal. Izdano je bilo povelje, da si vojaki kaj jedil pripravimo. Ker je bilo dosti kokoši, sem tudi jaz hitel v neki hlev. Ko zapazim 8 komadov perotnine, sežem po mladi m petelinu. Mislil sem si: to bo hitro, ker je živalca mlada. Ker vojaki navadno nimamo žepnih nožev, sem petelina kar zadavil in nesel v kuh njo kjer sem zakuril in spuščal slanino. Tudi čebulja sem djal zraven da je kaj lepo d šalo. Nato hitim petelinčka skubiti. Stavil sem velik up v to delo. Ha, bo to dobra menaža! Poslušajte, kaj se mi je pr godilo. Petelin je že bi do golega oskubljen. Mislil sem: Kmalu boš zadišal. Položim ga na tla, da zmešam slanino, ki se je že žgala. Tedaj se zbudi petelin in jo urnih krač pobriše čez prag, jaz pa za nj m. Letela sva v kup drv, a se mi je korajžno skril. O, joj! Ravno v tisiem kupu so bili drugi pete-iinčki. Čop po drugem. Bodalo ven, pa glavo proč! Ti boš pa moj! Ko pridem k ognju, zapa zim, da mi je slanina zgorela. Zopet druga nesreča! Pri vsem tem pa je že bilo dano povelje: Naprej! A petelina sem si vendar spekel. Za ne kaj časa je bila srbska stvarca pečena in z mojim prijateljem Šttfane Antonom sva si pošttno postregla. A v spomin mi je dost krat prišel tisti osku bljeni petelin. Smilil se mi je tudi. ker se je že bližala zima. Oh, koliko boš prestal mraza, če te ne bo rešil za menoj prihajajoči vojak. — Pozdravljam vse bralce Slovenskega Gospodarja Vaš naročnik in posestnik na Planini Ivan Gričnik sedaj tukaj na fronti pri 87. pešpolku 4. bataljon oddelek strojnih pušk št. 2, etapna pošta žt. 190.
*	Slovenski" prostovoljni strelci pozdravljajo. Iz južnega bojišča se nam j)'iše: Vsi slovenski fantje iz mariborske in ptujske okolice Vam oročajo to-le: Nahajamo se že nekaj mescev na južnem bojišču prostovoljni strelci. Vedno so topli in veseli dnevi, mnogokrat pozdravljamo polentarja z našimi svinčenimi krogljami. Včasih nas je grdo napadal, a mi hrabri slovenski fantje smo ga vsakokrat urno odbili, 'Mnoga pozdravov Vam pošiljamo vsi slovenski faptje: Poddesetnik Hadolin Jožef. Ivan Lovrec, Franc Pe-peljak, Konrad Hraš, Janez Potočnik, Jakob Kump, K. Turk, Martin Ozmec, Alojz Oesnik, Ed. Suntner, Kari Gauper.
*	Mrtvi se oglašajo. Iz Stranic pri Ko njicah se nam piše: Adamič Franc od 26. domobranskega polka, rojen na Stranicah, ni pisal od avgusta leta 1914. Vsi smo že mislili, da je do tični davno mrtev, in tudi njegovi tovariši, kateri so prišli na dopust, so pravili, kako je še zavpil, ko ga je krogla zadela, pa glejtt! Kar naenkrat pride na občino, da je Adamič ujet v kraju Uglič Gono Jaroslaol na Ruskem in da je še zdrav. Veselja vam ne morem popisati, ko smo zvedli to novico. Tisti, kateri iščete svoje može, sinove ali brate in misiite, da jih ni več med živimi, bodite potolaženi, tudi vi boste mogoče kar naenkrat do bili poročilo, kje da so. — Iz ruskega ujetništva ^e je oglasil Jcžef K r a i n, kateri je služil pri 87. pešpolki kot desetnik. Doma je bil pri Sv. Petru pri Radgoni, pristojen pa v Črešnjevce. Pisal je zadnjikrat dne 7. decembra 1914. Bil je ujet dne 28. dec« mora tistega leta, torej sedaj že 17 mes cev ni bita glasu o njem. Ker so bila vsa poizvedovanja zaman, smo ga že šteli za mrtvega. In sedaj je pisal starišem ljubeznivo pismo. Njegov naslov je: Trojski Lager pri Taškentu, Ruska Azija.
*	Kdo kaj ve? Pogreša se Matija Fekoi^ja, doma iz Ilovec pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Služil je pri domobranskem pešpolku št 26, 3. stotnija, vojna pošta 48 Odgovora prosi njegova žena Alojzija Fekonja v Ilovcu, pošta Sv. Miklavž pri Ormožu .
*	Železnica Konjice—Zreče. Poganjanja za grad njo železnice Konjice—Zreče so v lepem toku; najbrž bodo uspešno izpadla. Nato se bode takoj p ičelo z graditvijo. Ta proga, podaljšana od Konjic do Zreč, ima precejšnjega gospodarskega pomena, ker se pomakne železniški tir precej v pod-
nožje Pohorja, kar je za lesno trgovino velikega pomena.
Cene za tobak in pošto se zvišajo. Iz Dunaja se poroča, da bodo v najkrajšem času zvišali cene za tobak, nadalje bodo tudi zvišali razne poštne in brzojavne pristojbine. Pristojbine za dopis-n ce se zvišajo od 5 na 8 vin., porto za pisma od 10 na 15 vin. in pri brzojavih se zviša za besedo za 2 vin.
Rekviriranje kmečkih vozov. Mariborsko okr. glavarstvo je te dni ekspresno naročilo občinam župnije Št. Ilj v Slov. gor., da morajo posestniki na pod agi odredbe vojaškega poveljstva v smislu vojnodajatvenega zakona dne 2. junija pripeljati svoje kmečke vozove v Št Ilj na prostor pri cerkvi, kjer se bo vršilo prebiranje vozov za vojne svrhe. Sposobni vozovi se bodo t^koj cd vzeli in plačali.
Sirokost in prostost občinskih cest. Mariborski okrajni odbor je naročil podrejenim občinam, da se mora drevje in grmičevje ob občinskih cestah tako odstraniti, da bo štiri metre na vsak stran ceste prosto vsakega drevja in grmičevja. Do konca jeseni se mora tudi sadno drevje odstraniti. Kdor se temu ne pokoriv lahko zapade občutni kazni. Prizivi j>roti tej naredbi se pošiljajo deželnemu odboru.
Zasega krompirja je v mariborskem glavarstva odpravljena. Cesarska namestnija je preklicala zasego krompirja v mariborskem glavars'vu na korist mesta Maribor. Odslej je torej promet s krompirjem v vseh občinah mariborskega okrajnega glavarstva prost.
*	Najvišje cene za žito. Madžarski list »Az Est« izve, da bo vlada najvišje cene za novo žito zvišala za 10 do 15 odstotkov.
Najvišje cene za drobovino odpravljene. Štajersko cesarsko namestništvo je razveljavilo cene, ki so bile dosedaj določene za drobovino zaklanih živali in sicer zato, ker cene za me? o in živino vedno bolj naraščajo in niso stalne. Kakor hitro pa bodo postale cene za živino nekoliko bolj stalne, bo štajersko cesarsko namestništvo zopet določilo najvišje cene za drobov no zak anih živali.
Nadomestilo za žveplovo moko. Ker bode letos silno malo žveplove moke za zatiranje trsne plesno-be, oziroma je morda sploh ne bo dobiti, zato je važno, (ta vinogradniki pravočasno poskrbe za kako nadomestilo. Med mnogimi sredstvi, ki so nadomestilo za žveplovo moko, se je doslej najbolje obnesel kalijev hiperma.nigana,t, ki hitro učinkuje in to ne le proti plesnobi, ampak tudi proti gnilobi grozidja. S kalijevim hipermanganatom se trte škrope in sicer se v-z-ame na 100 litrov vode 10 dkg kalijevega hiperman-ganata in 2—3 kg finega, mastnega, ugašenega apna Kalijev hipermanganat se dobi v vsaki množini l>ri c. kr. Kmetijski družbi kranjski v Ljubljjani. Natančno navodilo, kako se je posluževati kalijevega hi-permanganata, se nahaja v spisu „Bolezni na grozdju". ki se dobi pri Kmetijski družbi kranjski za 10 vin., ali j)o pošti za 15 vin. ter je denar za ta spis v znamkah naprej poslati.
Koliko jajc se sme shraniti ? S cesarsko na-redbo z ene 20. maja se je glede trgovine z jajci izdalo novo določilo. Odredba pravi: »Kdor ima več kot 1 zaboj (== 1440 jajc) svežih ali drugih za shram jo pripravljeni jajc v svoji zalogi, mora isto najpozneje do dne 1. junija 1916 naznaniti okrajni politični oblasti. Od tega časa naprej pa mora isti oblasti vsakega 1. in 15. v mescu naznaniti tisto množino jajc ki prekoračijo gorej omenjeno število. Politične okrajne oblasti morajo do-šla naznanila predložiti deželni poltični oblasti. Iz te odredbe sledi, da hoče politična oblast preprečiti, da bi si nekaterniki nakupičili velike množine jajc, dfuai pa bi zopet trpeli pomanjkanje.
*	Hmelj. Tudi v pretekli dobi je bilo popraše-vanje po tujem hmelju na hmeljskem trgu v Zatcu živahno. Za tuj hmelj boljše kakovosti so ponujali špekulanti 55 K za 50 kg. V hmeljskih nasadih na Češkem so napravile hmeljske bolhe zelo veliko škode. Nekateri hmeljski nasadi1 so skoro docela uničeni.
"'Prodaja vprežne živine. Vprašajo nas: Na-kupovalci graške vnovčevalnice in mesarji kar povprek pokupijo vso živino: klavno, vprežno in pleme-no, da bo smel vsak kmet imeti vsaj ¡dvoje voznih gono, da bo smel vsak kmet imeti vsaj dvoje raznih goved'? Odgovor: Nakupovalo! imajo naročeno, da morajo j)ri nakupu varovati poljedelske in živinorejske interese, to se pravi, pustiti bi morali živinorejcem živino, ki jo neobhodno potrebujejo za vprego pri lastnem gospodarstvu in za pleme.
*	Kaj se prašiču čudno zdi. „Ce je kdo umazan, pravijo: „To je prašič" — osnaži se pa le z mojimi ščetinami."
*	Redka poroka. V Galsenkirchenu sta se poročila te dni ženin in nevesta, ki štejeta skupno 157 let. Ženin je star 82, nevesta pa 75 let.
Dopisi*
Maribor. Kakor izvemo, bo dobil mariborski o-krajni zastop te dni drugo četrtino naročene bakrene galice in jo bo takoji razdelil. Gotovo pa ni, ali se bo vsa naročena množina sploh dobila ali ne. Priporoča se torej, da vinogradniki skrbno varčujejo z galico.
Maribor. Tukajšnja kmetijska podružnica je na nedeljskem zborovanju sklenila nujno pozvati vlado, da posveti večjo skrb za dobavo bakrene galice, ker bo sicer naše vinogradništvo prehudo trpelo. Podružnica poziva tudi druge kmetijske podružnice, naj v-ložijo tozadevne prošnje na ministrstvo.
*	Št. Peter niže Maribora.. Kdo je Knuplež Martin? Na tukajšnji župnijski urad je prišla dopisnica od Rud. križa na Dunaju, ki naznanja, da je bil nek Martin Knuplež, pešec 47. pešpolka dne 25. marca 1915 v Karpatih ujet. Star je 27 let. Zdrav je in biva v mestu Krasnojarsk v Sibiriji. Tam ga je obiskal odposlanec avstrij. Rud. križa in govoril ž njim. Pri nas ga ne pozna nikdo.
% Doma pa je v bližini Maribora Kdor ga pozna, naj naznani to sorodnikom. — Umrl je dne 23. maja Janez Repina, kmet iz Kamenščaka, v 40. letu svoje dobe. Bolan je moral kot črnovojnik k vojakom, odkoder pa so ga zaradi bolezni odpustili. Sedaj pa je že med rajnimi. Za njim žaluje žena Treza roj. Rošker iz Ruperc in štirje nedorasli otroci. Naj v miru počiva.
*	Hoče. Na polju in travnikih, v vrtu in vinogradih vse lepo kaže. Bog nas varuj kake nesreče in uime, potem smemo z mirnim srcem gledati v bodočnost! — V Frangeževi viničariji je umrl priden fant, ki je bil nekaj časa pri Orlih. Janez Veronik, star 17 let. Delal je svojim stari -šem veselje, ker je rad ubogal in ni hodil po slabih tovaršijah. Sušica mu je pretrgala nit mladega življenja in je umrl mirne smrti, udan v voljo božjo, dvakrat previden s sv. zakramenti. — V Šmiklavžu je preminula udova Marjeta Vizjak v 80. letu. Naj v miru počivata!
*	Hoče. Pri kmečki hranilnici in posojilnici ie še podpisal Gorinšek Janež u Šmiklavža 2000 kron 4 avstrijskega vojnega posojila.
*	Jarenina. Iz Jarenine se nam poroča, da je dne 27. maja ujetniški stražnik ustrelil ruskegai ujetnika, ki je iyapadel svojo gospodinjo. _ 'Zadel ga je s puškinim strelom tako močno, da je na vozu, s katerim so ga peljali k zdravniku v St. Ilj, metd potjo mrl, Pokopali so ga dne 28. maja na pokopališču v St. Ilju.
*	St. Ilj v STov. gor. V soboto, dne 27. maja, je v Muri utonil Metni tovarniški delavec A. Cern-čič, sin posestnika v Selnici ob Muri. Pri jezu slad-kogorske tovarne je Mura naplavila, mrtvo žensko truplo. Cernčič je imel naročilo, da naj pomaga potegniti mrtvo truplo iz vode. Po nesreči pa mu je spodrsnilo in je padel v vrtinec, ki ga je požrl. Ponesrečenca niso našli. Bil je priden fant. — V nedeljo, dne 4. junija popoldne, ima tukajšnja, kmetijska podružnica poclučno zborovanje o prodaji živine pri Celcerju.
*	Marija Snežna Velki. P<ed dnevi je strela udarila na Draženbergu na dveh krajsh v hiše B;la je huda nevhia s točo. E a hiša je do tal pogorela, d ugi pa samo streha in živež.
*	Sv. Trojica v Slov. gor. V soboto, dne 20, maja je umrla na Porčiču posestnica Matilda D-->kl, rojena Ferenc v 50. le u svoje starosti. Bi??, i dobra krščanska mati in skrbna gospodirv
dolgi in m čni bolezni sprevidena s sveto popotnico. je mirno v Gospodu zaspala. Rajna zapušča štiri otroke in m:ža. Bog ji daj uživat sveti raj!
*	Sv. Lovrenc v Slov. gor. Lani nas je grozna toča obiskala že 3. maja, letos pa grozco neurje i točo dne 23. maja. Vsled strele so nastali obenem trije požari v fari: na Dragoviču, na Vodali in v Rotmanu.
*	Vareja pri Ptuju. Črnovojnik Jurij Erlač, kmet v tukajšnji občini piše z bojišča, da je »Slov. Gospodar« slovenskim vojakom v fronti v veliko veselje. Vsak ga čila in posluša s posebno radostjo. Stari črnovojniki pridno pomagajo pri vsakem delu na fronti, samo da bi sa grdi laški izdajalec prej premagal. Pozdrave pošljejo Jurij Erlač iz Vareje, Jožef Murko iz Ptuja, Andrej Mere iz Gruškovja, Jurij Soiilič iz Žalca, Jožef Toličič iz Hoč, Ivan Gliha iz Ljubljane in Franc Folcuran.
*	Sv. Miklavž pri Ormožu. Umrla je Marija Kaučič iz Gresuršaka. Zapustila je dva nedorastla otroka svojim starim starišem. Mož je ujet na Ruskem. Revežu ne morejo naznaniti nesreče, ki ga je zadela doma
*	Sv. Barbara v Halozah. V tednu za »Rudeči križ« se je v župniji nabralo 542 94 K, kar se je
odposlalo na pristojna mesta. Župnik J< nez Vogrin je nebral za 4. vojno posojilo med župljani lepo svoto 133800 K, ki jo je odposlal raznim bankam. Ako se tej svoti prišteje znesek za 1. in 3. vojno posojilo 33.000 K. je župnik doslej položil 168.800 kron na altar avstrijske domovire! Šolsko vodstvo je nabralo za 4. vojno posojilo 3000 K! Par sira k je podpisalo naravnost pri denarnih zavodih v Ptuju in Varaždinu svoto 14.700 K, takr, da so Bar-bačani doslej za vojna posojila poupisali svoto: 185 700^ K.
*	Žetale. Tukaj je dne 19. maja zgorelo gospodarsko poslopje z hišo vred Simonu Čep, kateri je v vojni. Žena ni bila doma. Zgoreli so otroci 4 in pol leta stari fant in 61etna deklica. Kaj ne, da strašno! Malega otroka, starega 1 leto in pol se je komaj še rešilo, a druga dva sta bila že v ognju. Kako je nastal ogenj se ne ve; mogoče so zažgali sami otroci. Stariši pazite na otroke in skrivajte žveplenke.
Šmarje. Citadnica v Šmarju priredi dva elitna koncerta: v soboto, dne 3. junija 1916 (začetek ob 7. uri zvečer) in v nedeljo, dne 4. junija 1916 (začetek ob 3, uri popoldan), v gostlni Ivana Habjana v Šmarju, v vojne dobrodelne namene, s sodelovanjem priznanih godbeniih umetnikov na lok, v soboto, dne 3. junija, g. Hugona Plhak, nadučitelja iz Sladkego-re, in v nedeljo, dne 4. junija, g, Franca Serajnik, učitelja iz Središča. Koncertne točke na klavirju proizvaja gdč. Marica Plhak, učiteljica iz Slivnice. Obakrat gledališka predstava „Revček Andrejček." V odmoru slavnostno zabijanje žrebljev v brambni ščit.
*	Sv. Peter pod Sv. gorami. Dne 16. maja je v Podkunšpergom umrla dolge in mučne bolezni sprevidena s sv. zakramenti Mica Kravi rič. Rajna je bila v 19. letu svoje starosti, vrlo krščansko dekle in članica Marijine družbe. Naj ti bo žemljica lahka!
*	Celje. Tudi pri naši okrajni sodniji se je u-stanovil pomožni odbor, kateri daje družinam vpoklicanih potrebne nasvete in pomoč, posebno glede vz-drževalnine.
*	Gornjigrad. V nedeljo, dne 21. maja je Bralno društvo priredilo dve igri, katerih polovica čistega dobička se je poslalo za Rudeči križ. Predstavljali ste se igri »Vestalka«, igra iz rimskih ča sov in »Vojak Marko«, ali vse za vero, dom, ce sarja. Zadnjo igro nam je posodila podružnica Rudeiega križa na Rečici. Med odmori je iz prijaznosti igrala godba na lok, ki je jako pohvalno izvršila svojo nalogo. Nazadnje je cerkveni, zbor zaključil pre'epo slavnost z mogočno donečo cesarsko in domoljubno pesmijo. Lepo okrašena dvorana je bila nabito polna občinstva. »Kmečka br -nilnica in posojilnica« je podpisala potem Zadružna zveze v Ljubljani 100.000 K 4. avstrij. vojnega po sojila.
*	Remšnik. Naša župnija je dala 389 vojakov; kaj ne, lepo m častno število! Toda ali se bodo vrnia vsi? Marsikatero oko se je že posolzilo in še veliko solz bo preteklo, predno bodo zaceljene rane, ki jih je vsekala krvava vojska. Po uradnem poročilo je mrtvih iz naše fare 10 vojakov, pogrešanih 5, ujetih pa okrog 8—10. Odlikovanih je tudi več. med temi ognjičar Franc Kašman s sre brnim zaslužnim križcem s krono in Martin Jakob z malo srebrno svetinjo. — Zavedamo se velike
| dobe, v kateri živimo; zavedamo pa se tudi, da si v žalosti in stiski ne moremo sami pomagati; za to iščemo pomoči in tolažbe v molisvi kar doka zuje 17 vojnih pobožnosti, ki smo jih opravili od začetka vojske pa do danes. Vsakokrat smo šli s procesijo zdaj k tej zdaj k oni romarski cerkvi, kjer je bil primeren nagovor in se brala sv. maša. Teh vojnih pobožnosti se je udeležilo veliko pobožnih vernikov. Združeni pred tabernakljem smo prosili in molili za našega presvitlega cesarja, za Avstrijo, za naše žive in padle vojake in prav po sebno za slaven mir in zmago. Bog nas usliši!
*	Dolič. Iz vrst slovenskih lesnih trgovcev in posestnikov je izginil mož milega značaja in ple menitega srca. V petek, dne 19. maja smo spre mili k večnemu počitku g. Aleša Jastrobnik, veleposestnika in trgovca v Doliču. Krsto je blagoslovil in sprevod vodil od hiše žalosti ob spremstvu vlč. g. župnika Martina Ulčnika in č. g. kaplana Kosarja, njegov sin, c. in kr. vojni kurat, ki je k sreči prišel iz Galicije, kjer se je nahajal od začetka vojne. Najžalostnejše pa je bilo, da se njegovega lepega pogreba niso udeležili drugi njegovi sinovi, izmed katerih sta dva najbrž padla na bo jišču, jeden pa se še bije proti izdajalskemu Itali janu. Ob grobu je izpregovoril č. g. Martin Kožar, kaplan iz Št. Ilja pod Turjakom, par prisrčnih be
sed v slovo. Za dragim rajnim žalujejo njegovi otroci, ki jim je bil dober oče in ki jih je dal vse izšolat, žaluje njegova žena in cela župnija, žalujejo njegovi prijattlji, ki jim je bil ljubezniv in dober svetovalec v vseh gospodarskih zadevah Telesnim ostankom bodi erljica lahka, njegovi plemeniti duši pa svetila večna luč!
Zadnja poročila, došla v sredo, 31. maja«
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj. 30. maja.
Rusko bojišče.
Živahni artilerijski boji, zlasti na b e s a r a b-s k i bojni črti in v V o 1 i n i j i. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Včeraj, dne 29. maja, je padla, italijanska oklo-pna utrdba Punta C o r b i n. Zahodno od A r s i-e r a so si izvojevale naše čete jjrehod čez reko P o -z i 11 o in so se polastile južnih obrežnih višin. Štirje hudi italijanski napadi na našo postojanko južno od B e 11 a 1 e so bili odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno] poročilo.
Berolin. 30. maja.
Francosko bojišče.
Južno od prostora pri gozdu Raben in Cumie-res so nemške čete zavzele prednje postojanke med južnim Vrhom „Mrtvega moža" in vasjo Cumieres. Ujetih je 1313 Francozov. Dva napada na vas Cumieres odbita. Izhodno od Moze nemške čete s prodiranjem zboljšale novodobdjeno črto v gozdu pri Thiaiu-montu.
Rusko bojišče.
Jiužno od Lipska so prodrli nemški oddelki proti Szezari in so uničili rusko postojanko.
Silovitost naših napadov.
V	dolgem pismu z bojišča, ki ga je ponatisnil „Corriere della Sera", piše neki Fra.ccaroli: Prišli smo do najhujšega trenotka naše vojske. Prejšnji dogodki so pravcata igrača v primeri s sedanjimi. Sovražnik nam ne da, niti najkrajšega odmora. Doživljamo tukaj najgroznejše in najsilnejše dogodke, ki so se sploh odigrali v sedanji svetovni vojski. Avstrijci izvršujejo napade z moštvom in s topovi s tako silo, ki slehernega spominja, na Verdun. Sovražni napori so naravnost velikanski, kajti 2000 sovražnih topov bruha ogenj in smrt v naše vrste.
Nove čete stopajo na naši strani na gore brez odpočitka. brez miru. Te čete bi naj utrdile naše postojanke in napravile nove jeze proti sovražnemu v ar> lovju. Ti oddelki vedo, kam gredo, oni se tudi zavedajo slovesnosti tega trenutka, vedo pa tudi, kaj se od njih zahteva. iTi ljudje slišijo strašno pokanje v ; bližini stoječih sovražnih topov. Cim višje ko pride-[ jo, tem hujše se razvija borba. Avstrijci so pričeli sedanjo ofenzivo z ogromno napadalno strastjo. Njih artilerija je posebno strašna.. Svoj napad so pričeli z ogromnimi silami. Mi vidimo v tej ofenzivi velikansko uporabo topov. Z velikim viharjem izstrelkov v-seh kalibrov nas obsipavajo. In to gre neprestano z enako silo dalje. To je nejzmern, divjajoč, nepoleg-ljiv vihar. Vse skupaj je bobneči ogenj in sicer tako daleč, kakor vidi naše oko, s silo, srditostjo in vstraj-nostjo, ki lahko spravi posameznika do obupa. In takemu viharnemu napadu proti našim naprej potisnjenim postojrvnkam se naši trajno ne morejo ustavljati."
Tako sodijo Italijani o našem napadanju.
Italijani slavijo morilca.
V	Fl< ''ftnei so z v elikimi slovesnostmi odkrili bronasto s om - sko ploščo v čast napadajcu na našega cesarja, Viljemu Oberdanku.__
Listni«» ssrsdniltvfc
Žena iz Velike Nedelje: Takih opisov v na« m listu ne. moremo objaviti. Pišite raje kaj druzega. — Dragonei ob I)uje-stru: Hvala! Opišite raje novejše dogodke, ker bi po is dogodkov, ki so se odigrali pred letom in še prej, menda malokoga zanimal. Pozdrave! — .luršinci: Imate spretno pero. Le v ekrat kaj! — J. Vanda: Pesmi žal ne moremo sprejemati. — Stranice: Obrnite se na dunajski urad vza iskanje po rešanih. Glejte notico v današnjem „Gospodarju". — Žena iz Gornjo Radgone: O tej zadevi ne k. že več pisati. — Sv. Lovrenc nad Mariborom: Zelo lepo,- a Bmo že imeli. Kaj drugega! — Velika Nedelja: Take pohvale o« spadajo v javnost. — Velenje: Obrnite še na okrajni pomožni odbor l.ri c. kr. okrajni sodniji v Šoštanju. — Prostovoljni strelci v Istri: Taki! spisov ne priobčujeiuo. Pozdrav! — Več pisem z bojišč in drugega gradiva radi pomanjkanja prostora nismo mogli uvrstiti j v list. Kar je za rabo, pride prihodnjič.
Loterijske Številke.
Gradec, dne 24. maja 1916: 40 15 21 81 20 Line, dne 27. maja 1916: 68 81 33 75 73
IS6em mesta za dve šivilji. Prva želi k družini, kjer bi opravljala hišna in kuhinjska dela, se zraven privadila boljše kuhati, druga kot učenka v trgovino na deželi. Naslov pove upravništvo tega lista. 372
Lepo posestvo blizu kolodvora Polj-čane z gostilno pri okrajni cesti (v trgu) se proda. Vpraša se naj na gosp. Ivana Maluš, Griže, Sav. dolina.	374
Mariborska okolica!
Kupim takoj manjše vinogradno posestvo v bližini Maribora, najraje v Kamnici ali Brestemici. Zeli se solčna, mirna lega in pripravna hiša za poletno stanovanje. Kupnina se takoj izplača. Naslov kupca pove upravništvo „Slov. Gosp." pod „Lep vinograd št 375."
Pridnega fanta kateri ima veselje do kovaške obrti sprejme Matej Bregant Orehovavas Siivnica pri Mariboru.	378
Opravnik
za graščino se sprejme v službo. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja v tem poslu, nadalje s plačilnim zahtevkom nasloviti na: Peter Majdiž, Celje. 379
Dober privatni
tapetnih
sprejema vsa t njegovo stroko spadajoča dela v in izven Maribora. Na zahtevo pride delat na dom. Cene zmerne, delo solidno. — Cenj. «drese poslati na upravništvo pod naslovom „Tapetnik 361", Maribor.
Kuharica srednje starosti, vajena vsakega dela, želi stopiti v službo, tudi v kako župnišče. Naslov Alojz Jagodič Sv. Peter na Medv. selu, Kačidol, p. Podplat.	311
Izurjen kovač se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. Marija Štadler, posestnica, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Spodnje Štajersko. 348
Posestvo na Spodnjem Štajerskem
ali v bližini Zagreba se išče. Ponudbe na: A. Skerk - Knittelfeld Karntnerg. 9.	346
Klavirji od 75 do 350 K se prodajo. Maribor Šilerjeva ulica 14, hiša na dvoriščn, L nadstr. 365
Vojaške ure napestnice
niklaste ali iz jekla K 10-—, 14'— in 18 K, z radium svit-lobno ploščo K 14 - 18'— 22., z Ia kolesjem K 24 — 30 —, z radium svitlobno ploščo K 28' 32'—, 36-—, z precizijskim kolesjem K 50'—, srebrna ura z nategljivo zapestnico K 26'—, 30'—, zlata ura z nategljivo zapestnico K 90"—, 100'- -.3 letno jamstvo. Zamenjava divoljena, ali pa denar nazaj. Pošilja se proti povzetju; na bojišče proti prejšnjemu nakazilu denarja poleg 30 v za poštnino.
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
c. i. k. dvorni dobavitelj v Brtixn 800 na Češkem. 2 D
Vila
r>*»nadstr»pB» hiša z velikimi sta • gorenji t rreetu, davka prost» nes* t na leto 8216 K, »e proda. Lahki plačilni pogoji Cen» 40.000 K Vež pod
Ü

192"
Hiša
na vogla tii.vojsidan* 2 nadstrr.pB* e piodaj*'mec. v mestu, I? da-fcf
prosta s f.iianao se do o t a? isto ¿2v0 E. Labfe	Csnt
| 58.000 5. Na»Id» v nprevnlšt | ped »Darka i.roste že. 101. Mer \ bor«.
Podstrešna ropotija se proda Ma-■jeva nli
,i.TGiid*a& 2 nadstropni * me»tc i« davka prosta, velik vrt, stanovalci plačajo na Isto 2832 kron, «s proda pori lahkimi plačilnimi
i<ogoji a» 50 000 'i. Več v uprb? siStva pod Hiš» 80 000 Mari bsr*.	liO
ribor, Šilerjeva ulica 14, dvorišču, I. nadstropje.
hiša na 366
Hiša
I
¡prejme t&koj Franjo Dnchek «v? 'ar, Maribor Viktringhofgasse 99
Vinski kamen
kupuje M. Biidijs, Maribor 832
soTOsidan» s 8 si • s si, • predsob--, 4 kuhinje s vodi.. Veli'; m t Mariboru L&uki pogoj) Gsa» o8 i iož kron. Več pove uprarn;at?-j pod „Vila 172."
Sprejmem dva starejša zakonska kot poljska hlapca in deklo. On mora biti vajen na vsa poljska dela, ona krmiti in molzti krave. Imata prosto stanovanje, kurjavo in dobro hrano. Plača po dogovoru. Ferd. Roš, velep., Hrastnik ob juž; železnici.	358
Sprejme se takoj priden in zmožen pomočnik mannfakturne stroke kakor tudi vajenec iz dobre hiše v trgovino Jos. Druškovič, Slovenj Gradec.	336
Novozidana hiša.
davka pr; sta, na Tesni, s 5 so b&mi 4 kuhinje, p«rilna kuhinji,, stndenec, lepa njiva. Cena 18 0 C kron. — Hiša brez njive, vrt, drugo vse. kakor pri prvi Cena 9000 K. Tesno 42 pri gosp Rannar.	171
Naro&ivsfgie samo ^&de!jkove
„Stf8ieM> Kdor hoče imeti „Stražo" samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pondeljkove „Straže" se naj rabijo položnice „Našega Dqraa", katere smo priložili pred kratkim <n ki so ^©tfgv«©
IS pORd&IJkOVO „Strain*'. Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na nasiov: Upravništvo Pondeljkove Straže" v Maribpou. Ob strani naj napiše, ali je nOV ali Star naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*20? za pol leta K 1*60 ; za četrt leta §Q Vin«
Prva slovenska srebrno jeklenih
razpošiljalaa svetovno-znanih
kos
znsmka dvojni
z mečem,
"»Orel
katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, lahke na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive se toplo pr.poroda.
Za vsak komad se garantira. Pri naročilu 10 kom, se doda i komad zastonj.
KMETOVALCI! ogibajte se manjvr dnega židovskega blaga.	Zahtivaj e cenik. Edina zaloga: Ad. Geiss-a nasl. Viktor P<1 h, Žalec v Savinjski dolini. 359
Krompir in kislo zelje
824
kupuje trgovina p©3 Maribor, Koroška cesta 20.
Opozarjamo
velecenjene kmetovalce v njih lastnem interesu, da g. Franc Kampnš iz Gornje Polskave od nas ni pooblaščen k sprejemanju denarjev ter izjavljamo, da ne priznamo nobenega plačila, ki se izvrši za nas v roke omenjenega Franceta Kampuša.
Tovarna poljedeljskih strojev, livarne železa in kovin K. & R. Ježek, Blansko na Moravskem,
352

Nove cerkvene pesmi ign. Hladni k a, j
za mešan zbor in šolo z orglami. Zdrava Marija \ op. 69. Marijine pesmi, 2 K. Petero vojnih Mariji nih op. 65. 1 K. Osem Tantum ergo op. 56. 1 K. j
Naroči se pri skladatelju: Nsvomesto, Dolenjsko in v , Kat. Bukvami v Ljubi ani. . - ■	§,?868 j
Žvepleno zdravilno kopališče
VARAZDINSKE TOPLICE
(Hrvaško).
Železniška-, poštna-, telefonična in brojavna postaja. Novi zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.
Star osi avsi radioaktivni žvepleni vrelec +58° Celzij» se priporoča pri
protimu, ra¥matizmu, išijašu, eto.
PifnO zdravljenje pri trdovratnih boleznih v vratu, goltancu, prsih, jetnb, želodcu inčrevesih.
Električna másala, glinasta, cs^ljlkeva,
kisla In solnč^a kopališča. Celo leto odprto. Divna okolica. Moderna oprema. Vojaška godba. Zdraviliški zdravnik: dr. J. Lechert. Sfci^ííi Pogoji brezplačno.	3 M
Izborno se ]a obneslo za vojake v vojski In sploh za vsakega kot najboljše
bol oblažujoče mazanje
Sidro - Liniment.
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti v hrbtu Dr. Rihter-ja
capsici compos.
Nadomestilo za S?ds*© - Paiffi - Expelfei*.
Steklenica kron. —'80, 1*40, 2 —.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, I., Elizabetna cesta 5. Dnevno razpošiljanje.




.<f**, ¡i ';•> /ff

'•3 -S^iS «9 ¿ft>
- "* M p c-
rag. zad. z neoin. záv.
f^f^Milt^it? vi £> 86 3PrejemaJ° vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/4»/(,, proti trimesečni odpovedi po 4",°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu JLa.1 Calllill«? VllJIJii iv januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi so njih obrostovauje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hraniline položnice (9r.078. aa razpolago Rentni davek plača po*»jil<iica sama.
Ti ^SiTi^i 1 i8 CtO	5 i ^ članom u ncei a /kn1' ..>o proti pupiln o vari» v'" po 5'/40/„ na vknjižbo ij.loti tK> V ,'/, m -»jsjia»»« .. .^'oi-vo po
i. U5UjilCS. SŠ^ taCSjCijSJ' J/ u u;t osebo ;redi» no G"/0. Nad-iH- ir- >>«»>r Da ?**Vvo vrcilnostuih p.ipirje» )"lf-v<> .;n .^-h <nar*.:k »vodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi go'P-:b stroško* "i pa nikdar no presrga* 7 kr* n. Pr<-nj» m tknjižho del; [M><oj'lmca e; p'i/o«>	ir kolke.
Ur^^^Q	80	ln četrtek >d ilo 12. uro dopoldne i>i ,»ak Ml "t« i. dc li. ar» 'opoidae '■ 'vzemši praznike. V uradnih irah se sprejema
in izplačuje denar.
Pojasnila se dafafo
in prošnjo prejemajo vsak delavuik od 8 do 12. ure dopoldne in od 2. do 5 ure popoldne.
Posojilnica Ima tudi na razpolago domače nranllnc nabiralnike.
Stolna ulica @ (med 61avníni t

stolno cerjkvi]f>.)

Uradne ure
so: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. are in vsako »edeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju.
Hranilne vioge
obrestuje po 4 '/,%, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ije da bi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5°/., na vknjižbo ia poroitro P° 5 Vi %) na menice po 6°/«, na zastavo'vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogqjL
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih , in zasebnikih, prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. tO


Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju
se najbolj priporoča.
s
Uudska hranilnica in posojilnica v Celju
rnlitrovim seärapi s iteem. savne
Obrestuj« hranilne vltgs mm	Dale PGSGilll
411 01	na vknjižbo, na osebni kredit in na zastave
14 10	vrednostnih listin ped zelo ugodnimi pogoji
ed dneva vloga de dneva vzdip.	Prošnje za vknjižbe dela posojilnica brez-Rentni davek plača posojillica sama. plaCne, stranka plača le koleka
Uraiii ur®
za stranke vsak delavnik ed i. de IS. ura dopoldne.
-Posojilnica daje tudi domače hranilnike!-
t lastni Hiši (Hotel .Pri balam volu') » Caliu. Graška esta 9, l.naditr.
Naznanilo.
Naznanjamo gospodom posestnikom, da prevzemamo letos mlatev žita proti plačilu z mlatil-nico na bencin (4—5 konjskih moči). Kmetovalci,
ki želijo, da se jim žito tako omlati, naj se obrnejo na tovarno strojev K. & J. Ježek, Maribor, Melje štev. 103.
Pošiljamo tudi transmnije, popolne naprave za mline in žage i t. d. Popravila vsake vrste in velikosti se sprejmejo in po ceni zaračunajo. 373
Gobe. HS^S	^¡gr Gobe.

Ät'-r^W.-ST.v* ■ ■ ■ • T-
Pozor kmetovalci !
Ne zamudite takojšnega nakupa zanesljivih in kaljivih semen, na primer: domače detelje, nemške
detelje (lucerne), pese rumene in rudeče, trave sploh vseh semen, kakor tudi vrtnih in cvetličnih od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domsči tvrdki
m Ivan Ramikar. Celi«,
Kupim
vsako množino leOO pSSIlleniH gob (glo-banj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti kravše ali prave globanje, potem poSUSfine tarke, crezovke, žemljaiice, jelenovke, bodicarice ah ruiuene ježovke, medvedove tace, laške lesičke, navadne rumene (žolte) lesičke, sivke, pečenice, golobarke, štorovke i. t. d. sp'oh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob" v Konjicah št. 62, Štajersko. — P. S. Pridem j na zahtevo v vsak krai, da podučim nabiralce in ; trgovce o nabiranja i 1 nakupu raznih vrst 370 j
~	U VII. 550/16/9. |
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
Obtoženka Marija Savernik, rojena 24. avg. 1863 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, katoliške vere, omožena, majerca pri gosp. Ani Reichenberg v Dragučovi, nekaznovana, je kriva, da je zahtevala dne 9. nov. 1915 na živinskem sejmu | v Mariboru izrabljajoč izredne vojne razmere, za srednje de- | belo kravo, ki je tehtala k večjemu 450 kg, ceno 880 K, jj torej za neutrpne potrebščine očividno previsoko ceno.
Obdolženka je s tem zakrivila prestopek navijanja cen f po § 14 ces. nar. z 7. avg. 1915 d. z. 228 in se zato kaznuje v smislu navedene naredbe vporabljaje § 2606 k. z. na 10 (deset) dni zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščema in po § 389 k. p. t. na povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Ob enem se v smislu § 19 te ces. naredbe odredi, da j »e objavi ta sodba enkrat brez razlogov v perijodični t: vini „Slov. Gospodar" na stroške obtoženke in na! občinsko desko v Dragučovi.	s
Maribor, dne 11. maja 1916.
Oswatitsch m. p. \
dame vtdo, da je dobro razknževaino sredstvo pri toaleti in negovanja bolnikov velike važnosti Zahteva se danes, da razkuževanc sredstvo hitro in fig urno učinkuje, da pa tudi prjjetoo diši in da je ceno. Mnogokrat
banje.
„ADOLtf
alpski zeliščni Uniment. Najboljše, bolečino utehujoče sredstvo za vri-
4«a
Mestna lekarna »pri c. kr. orlu«
FRIDERIK PRULL,
lekarnar v Mariboru, Glavni trg, zraven rotovža.
Hose!
V4oseE
Kdor hoče imeti
KOSO
s katero ss ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko;
J Krašovic v Žalcu,
katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka »Poljedeljsko orodje« in jih je tudi več tisoč razpečala. Za dobro kakovost kos se jamči Cenik na zahtevo brezplačno. Cene najnižje! 808
K*»se!	K*»ise£
Cas košnje je tu!
©zor kmetovalci !
ljudje opazili, da nekatere dame po karb&ls dišeča raz-	j
kuievslna sredstva odstranjujejo, ker se ta neprijetni duh	•
ne da odpraviti od rok, obleke in perica. — Ako se pa	j
vedno le	j
Za organiste na režali!
Po znižani ceni je dobiti pri podpisancu:
1.	Nabožne ljudske pesmi I in II. (oba zvezka na-
mesto 2 K 70 h) samo za . . . 1 K 60 h
2.	Ce'kvene pesmi za šolske maše (namesto 1 K
samo..........— K 50 h
A nt. Kosi, šolski ravnatelj, Središče (Štaj.)
rabi, ni nobenih neprilik 1 Lysoform ima prijetni d bri srcmatični dah, ie po ceni in ni strupe«. Originalna steklenica v vsaki lekarni in drožeriji K 125. Vee de.me naj bi torej le Lysoform gg
311
Naznanilo,
Naznanjam vsem slovenskim gospodarjem in gospodinjam, da izdelujem
naiboli močna in trpeina Sledilna ognjišča in peli»
vsake velikosti z belimi ali modrimi ploščami skoro vse po prejšnji ceni in tudi vsako popravilo hitro in točno. Kdor hoče močno in dobro ognjišče ali peč, naj si naroči pri meni:
Franc Kroape,
lončar v Krcevirn pn Mariboru št. 193.
Jedajatelj lu ïaloijaik : Katolifiko tiskovno druètvo.
Nove oene od 1. maja naprej:
I Ljsoform ena steklenica 100 gr......K 125
i „ „ » 250 „......K 2 50
i » n „ 500 „......K 4-
« 1000 „......K 7—
„ toaletno milo en kos ......K 2 —
Pfeflerminz Lvsotorm (ustna voda).....K 2"—
Odgovorni «reonik: Vekoelav StapKB,
Naročite takoj za poskušajo n a j b o 1 j š e k ô s e sedanjosti »Gorenjsko koso«, ki je izdelana iz najtinejše srebrnoieklane tvarine ter se ^a vsak kemad jamči (garantira). Dobi se e ino ijfVl
gorenjski r&u 1 al/«i Savn***
Hrani it. 1S0 (Gorenjsko). Gorenjska kosa 60 65 70 75 cm dvige _ 6 tiV2 7 7 V2 8 pesti
Ceoa K 2 60 270 2 80 2 90 3 — komad. »Gorenjska ko*a« je lahka kot pero torej pripravna tudi za ženske!
(Zahtevajte ilustrovani cenik zasloni!) bog?
Hm
in to nemudoma storite,
1 grečko OKrakags Rut!ačaga križ»	j	Xrefe
1 arežko badinipoataisske batihVe	'.	;
1 dobitni lisi 3% «emij. srečk t« l 1880 \ riofeitmh ^uto» 1 lobitni list 4% ogrske hip, grežk a 1. 1884 j *am0 5 J 2 žrebanj vsako '¡sto, «flavn! «3^-ski 680,000 K
igralno pravico do dobitkov ene turške «ročke v znesku Je
frank^n aopeHeiiia sasfienl.
f-.jjMnil» (11 ifroloi *-»drt 50?''ij« biMplaftaa	486
^r^kovno ¿»stopstvo 15, Ljubljani}. mmm
Tisk tiskarne «v. Cirila v Maribor».
i