LISTEK. Odmevi iz groba. f gospej Marici Peitler-jevi v spomin. Mortnos plango. Eaj js pač člo7ek? Eakor dim pod aebom zgiae, preide, kakor Z70B07 glag, odgo7arja aa to Slomaek. Tadi Job 7zdihuje podobao: sČlo7ek, od žene rojea, malo časa živi. Eakor c^etlica izhaja ia ge potepta ia beži kakor geaca . . . Eratki 80 Člo7eko7i dae^i, šteTilo ajego^ih me»»ce7 je pri tebi, Bog." Zarea c^etka je člo^ek, ki izbaja in vataja, a komaj ge je razc^etela, da raz^eaeli okolico, že je poteptaaa, požeta od oatre amrtae koae. Taka je bila rajaa Marica. Zato le pojdimo družno na grobe ob glasu zvonov jokajočih, obujat si v daši podobe prijateljev v zemlji vendiih. (Medved.) Ob jažao7zhodaera 7zaožja zeleaega Pohorja, 7 prelepem idilidaem Frama je zagledala Marica Peitlerje^a 1. 1877. Ia6 g^eta kot bčerka g. nčitelja Aatoaa Hrea-a. Tje so prihajali solačai žarki pozdravljat daa aa dan njene črae oči, tam je c^etela Bežaema otroka življeaja rajska poinlad. Zato ae ni čuditi, da ae je takaj aa^zela že kot otrok voaja^e Bmokroc7eto6ih rožic poezije", 8 kaiero je bilo preaiajeao Bjeao mlado življeaje. Od aolnčaih pohorgkih čeri je gledala mala deklica tje 7 siaje daljave airokega Dra78kega polja ia dalje tje proti obzorJB hr^agkcga goro^ja, a kaiala ge je aaaia preselila aa tisto polje 7 Št. Jaaž, kjer se aedaj ži7e ajefli gtarisi. Takaj je ži^ela svoja dekliska leta liki rroža 7 pustiBJi", tiho, gkromDo ib dela^ao, a med tem ge je raz^ijala 7 dražcatar. de^ojfco. Vzgoja ji je bila gtroga ia gtaan primeraa pod 7odstvom nmae matere: Zivljenja jutro, krasne zarje ji mati mila skrbno varje. (Koseski.) D »Igo ge je skri^ala ta roža 7 pagtiflji Dravgkega polja, a ai ogtaJa skrita. Ne>oČ je pla^ala 8kozi tiate kraje Ljubezea, zagledala je Marico in rekla: Cvetko vidim kliti sred livad, moram ji vzbuditi tisoč nad. (-č.) Ia prigodilo ae je, da se je aastaaila gtalao 7 Maričiaem srca. Edo more popigati blažeaa čustva prve ljabezai, čiate ia anakaljeue! Edo more umeti grečo mladegs kopraečega srca! Ni biia ta ljubezea atragtaa, aizka, ampak plemeaita idealaa, čiata ko zlato 7 ogaju. 0 up sladak, 0 nežne žejje, ljubezni prve zlati 6as! o6i nam zr6 nebes veselje, topi srce nam rajski glas. 0 da bi vedno v cvetju bila ljubezni mlade doba mila! (Schiller-Eoseski.) On pa, ki je bil predmet tega aladkega čuat^a, se je med tem časom tradil ia pebal, da si pribori bodočaoat ia obgtaBek za ži^jeaje. la priboril ai ga je čagtao in 7 kratkem, kaknr malokateri alovenski mladenič, saj ga je bodrila k železai ^ztrajaosti V8eoži7ljajoča ljabezea. Tje 7 kozjaaake aiža^e, obdaae kroginkrog od geflžnib hribo7, je kmalu potem po^edel 87ojo arefiao ae^egto, da mu bode to^ariaica gkozi ži^ljenje. V zakoa ma je priaeala z^eato arce ia • pridae roke, 7aake ae7e8te aajboljao doto, ki aadkriljaje tisočake ia tadi milijoae. Ia greča ia zado7oljaogt ge je naatanila 7 doma mladih zakonakih. Toda glej z močmi usode ni zaveze, ni pogode, in nesreča urno spš . . . (Schiller-Eoseski.) Eakor prej kot dekliea, tako je bila tadi aedaj kot žeaa ia goproga 7zoraa. Največje 7egelje ji je bilo fionmče ognjigče; skrb za red ia doumčo adobaoet ji je presla 7 kri ia ži^ljeBje. Eot kraeangka bogoljabfla žena ai iakala po 7zgleda aasih moderaih žeca zabave le med sumnim svetom, aaala jo je pod domačim krovom. V malo dneTih bi bila dočakala pmč 8rečo materiasko, a tu je ravao tragika ajcaega življenja. V Bajlepših apib in aačrtih, v aepoznaBem 7eselja ge je zibala; goiace dražiagke sreče je 7zhajalo aa obzorja ajeBega življenja, a predao jo je prvi žarek pozdravil, aagaila se je čez ajo sznrtna seaca naglo, brezpogojao, kruto Na 7ečer zdrava, 7 dražbi 87ojega moža 7esela, a po aoii 7aled eklampaije 7 d^eb urah — mrlič, brez slo^eaa od S7ojega moža, brez glo^ega od tega sveta, toda okrepeaBa ae 8 87. poglelajem oljem. Pra7 ima SJomšek, ko pravi: Človek, glej dognanje svoje: danes srečfn ai, vesel, jutri ti že zvon zapoje, truplo tvoje bo pepel, ker Bdae7a Be pove aobena prafka." Dae 24, ao^embra ao zapeii kozjangki Broži 7 pustiBJi", oai zvoao^i žalogtiako oai c^etki, ki cvetela je, a kmalu je zvenela, zvenela je, da večno bi cvetela. Zaplakal je mož, aesrečea, potrt, zaplakal kakor dete . . . Zapiakali ao gtariši, gorcdaiki, zaaaci ia prijatelji, saj pa6 glasovi teh zvonov vsem segajo v srce; velš, da treba je odnesti sedaj pokojnico po ceati, odnesti treba v dom je nov, tje, kjer mrJiči spe. (Prelesnik.) li t^ojega groba, Marica, pa Bam odmeva opomia, da nas smrti ns obvaruje koža gladka, od nje nts ne cdkup'jo kupi zlata. (Prešeren.) Odmeva Bam iz ajega 7zor krepoatne naladeake ifl čedaostae žene, za,to ti obraaimo trajeB gpomia 7 arojeni arca, dokler ae ae 7idimo nad zvezdami, kjer, kakor apamo, lepše solnce Tebi sije, lepža zarja rnmeni. -lj-