Pesamsw® ilsvllka 1 Din.
Poštnina pavšallrana.
Štev. 6.
V Ljubljani, v nedeljo 4. februarja
1 1 ’iaw——gBay^Bi'toiri ii n—ifi i
Leto I.
umoma® bađhmimii bmepnim
izhaja vsak đan zjutraj. Izvzemi! pondeljke, Mesečna narečnina: vljuhijani Din po poit! Din 12' -, inozemstvo Din 20‘-
Uredništvo r WoSfova ulica št 1/1. ~ Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon it 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le đo IS. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Paeun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
NRS
in njeni nasprotniki.
Maribor, 2. febr. 1923.
), vsaj ne bo imela nobena stranka ižgo- j Kdor misli s lastnimi možgani, ne pa j vorov, da !e tem« kriva druga stranka, f z možgani »Jutra« ali »Tabora«, ta si ii Seveda je beda prikipela medtem do || bo sodbo napravil prav lahko. In sodba j viška in ni mogoče več vzdržati javnim | lastnih možganov bo za demokrate na I nameščencem v sedanjem položaju. j vsej črti uničujoča.	T. E,
Položaj v Poruhrju.
NEMŠKA PROTESTNA NOTA. — NEMŠKI MORATORIJ ODKLONJEN, ~ VEDNO VEČJI ZASTOJ V PROMETU. NADALJNI IZGONI VIŠJIH UPRAVNIH URADNIKOV.
Značilno je, da je bil največji odpor »roti razširjenju Narodne radikalne stranke in njenega časopisja v Sloveniji ravno pri demokratskih mladinih, ki so vendar sodelovali z NRS na vladi. Od ljubljanskega »Jutra« pa do mariborske-ga »Tabora« je bil krik in vik le predno so »Jutranje Novosti« zagledale beli dan. Narodni radikalni stranki očitajo vsakovrstno korupcijo in celo narodno Izdajstvo, ki se lahko istoveti z izdaj-.stvona državnih interesov na meji.
Da taka reklama ni mnogo škodovala NRS, Še manj pa koristila našim demokratom, je samoobsehi umevno. Kajti vsak pameten človek je lahko vedel, da govorijo glasila naših demokratov deloma iz jeze in užaljenosti, ker niso več na vladi, največ pa iz strahu, da bo njihova stranka vsled nastopa NRS popolnoma propala. Pa še eno dejstvo je, k! mora odpreti političnim zaslepljencem oči
Splošno je znano, da je srbsko ljudstvo trezno in prevdarno. Ako bi bila torej NRS tako korumpirana, kakor jo »likalo demokrati in klerikalci našemu ljudstvu, bi srbsko ljudstvo gotovo že zdavnaj obračunalo ž njo in bi ne bila že toliko let najmočnejša stranka v državi Zakaj s korupcijo se more kaka stranka vzdržati le kratek čas, ne pa cela desetletja. To bi prav lahko vedeli tudi slovenski maloštevilni demokrati.
In naše meje ter narodne pridobitve bi bile kar črez noč v nevarnosti samo zato, ker je naš minister govoril z zastopniki nemške stranke! Kadar je govoril ž njimi dr. Kukovec kot aktivni minister, ali pa kot voditelj demokratov, takrat seveda ni bilo prav nobene nevarnosti za naše narodne postulate in še manj za našo mejo. Zdaj je pa ’^-krat ogenj v strehi, češ, narodni radikalci nas prodajajo Nemcem, ki so
Samo odkriti sovražniki našega na-i 0da, ampak tudi prav tako prikriti sovražniki naše države.
___^ tem poglavju bi se lahko zelo
0®° P5saI° in pokazalo, da se je rav-
!L Lt^v-htak,°rekoč absolute vlade demokratskih mladinov v Sloveniji zelo mnogo grešilo y narodnem oziru, posebno še na meji P0 prevratu in še nekaj let potem - prav do lanskega poletja — je ss vladala v nemških krogih večaliihanj neorijentiranost in zbeganost zlasti v narodnopolitičnih vprašanjih in postulatih. Takrat se je dalo še marsikaj doseči in se je tudi doseglo vsaj nekaj. Lahko bi $e bilo pa gotovo še več, če ‘-’1 bili popolnoma na mestu ljudje, ki so imen v Sloveniji vso moč v rokah.
Danes je seveda položaj drugačen. ■-■Prejeta je ustava, ki daje tudi narod-fcjf1 ^anišinam državljanske pravice.
- mci so se orijentirali in gredo odloč-‘ Tsvb}0 Pot. Danes se ne da kratko-«raio kar tako pritisniti ob zid, kakor je „„V? možno še pred par leti. S tem pa ni	da se bodo izdajale
Pfjdobitve in da se bodo nego-škodn	na ^todb večine in na
S đrL L\Vne ^ pa demokrati
»io™ mt ^1055 §e tolik0 bob‘
so vzdi Ä V Bradništvom. Pri nas to i reštSr£anie ?en,okrati v zakup stavitve, bodLrilede	Ei!ede na‘
nastavljalo ljudi in glednf6- ^ako se 3e
Pa krik in vik, če se par prevelft-m • preočividnih, po demokratih storj^ul krivic popravi
O gmotnem vprašanju danes ne bo-
razpravljali Demokratsko časopisje ^ vedno samo obetalo in obetalo od •4veca do meseca tako, da so nastala je ^ leta za naše nastavljence. Kadar tekrt.? treba faktično rešiti to vprašanje, ster d Se ie P°stavil demokratski mini-VrifSo'*^" ^mnamiđl na stališče, da nima
vS dn^edtem k0 36 P°iskaI kritie Za
inokrL« lredne in izredne izdatke. De-ee tpvpi? i° se izgovarjali na radikal-Videli hnmn” Se Ogovarjajo še sedaj. reiul1 l501110 i!l Počakali, kako bo NRS je brin ? PÜr?*e vprašanje. Do sedaj
stavlienlfladriIi,tVo in dn!«° iavn0 na* stranke JV0 ^33110 žoga> ki so jo metale le t« ,s kr tja tako, da ni čuda, če * žoga« ž® vsa razcepaaa. Sedaj
Volilno gibanje.
i’ NAŠI KANDIDATE — SLOVAKI V BANATU ZA NARODNE RADIKALCE, i — PROT1C ZA ENOTNOST STRANKE. — DALMATINCI PROTI SEPARA-; TiSIOÄL — RADIČEVI PORAZI NA HRYATSKEM KRASU IN V' SREMU.
Beograd, 3. febr. (B) Na včerajšnji seji akcijskega odbora Narodne radikalne stranke je bilo predloženo obširno poročilo o njegovem delovanju in o volilnem gibanju, zlasti pa o doslej postavljenih kandidaturah. Dosegel se je sporazum, da se v užiškem okrožju postavlja za nosilca radikalne liste minister prosvete Miša Trifunovič, za sreskega kandidata užiško-zlatiborske-ga pa prometni minister Andra Stanič, Dosegel se je tudi sporazum glede kandidature v beograjskem okrožju, kjer bo nosilec liste Aleksa Žujevič, vendar pa mora to odločitev odobriti okrožna konferenca Narodne radikalne stranke, ki je sklicana za S. t. rn. V Liki bo najbrže nosilec radikalne liste dr. Trbo-jevič,
Subotica, 3. febr, (B) Narodna radikalna 'stranka je imela tukaj konferenco, na kateri so sklenili, da bodo su-botiški radikalci nastopili pri volitvah Samostojno. Na konferenci je bila sestavljena kandidatna lista radikalne stranke za subotiško okrožje. Za nosilca liste je določen dr. Jovan Radonjič,
BANATSKI SLOVAKI ZA NRS.
Beograd, 3. febr. (R) Banatski Slovaki se mrzlično pripravljajo na volitve. Dr. Ljudevit Juvaj, predsednik evang. cerkvene občine v Peirovcih je izjavil sotrudniku »Vremena«, da bodo Slovaki 18.000 glasov oddali Narodni radikalni stranki. Pogajanja v tem pravcu so že sklenjena. Definitivni sporazum bo podpisan v teku teh dni. Slovaki bodo povsod podpirali narodne radikalne liste.
Novi Sad, 3. febr. (B) Danes je imela slovaška stranka tukaj zborovanje, na katerem so razpravljali o zadržanju Slovakov pri bodočih volitvah v narodno skupščino. Dasi se ne ve, kaj so sklenili na tem zborovanju, je vendar zelo verjetno, da bodo Slovaki podpirali pri volitvah Stojana Protića, ki jim bo odstopil v tem slučaju eno kandidatno mesto v novosadskem srezu, kjer so Slovaki številno naseljeni,
STOJAN PROTIČ ZA ENOTNOST NRS.
Beograd, 3. febr. (Z) Iz krogov, ki stoje blizu Stojana Protiča, se doznava, da poskuša Protič vse, kar mu ie mogoče, da se za vsako ceno ohrani enotnost stranke. V tem zmislu bo tudi ° j-?v?rU Stavnemu odboru Narodne radikalne stranke.
Rrn^E5.STRACIJA PR0T1
BLORASKIM SEPARATISTOM.
Split, o. febr. (Z) Včeraj je dospel semkaj s parnikom poslanec Kerubin Šegvič. Ko je prebivalstvo za to zaznalo, se je z nacijonalisti zbralo v velikem številu na obali, da demonstrira proti blokašem. Segvič je mogel stopiti s parnika le pod varstvom dveh redarjev. Ogorčenje množice je bilo tako veliko, da ga je morala ščititi policija. Bil je ves opljuvan. Demonstranti so
K vzklikali proti separatistom. Šegvić se i je moral takoj povrnit! z drugim pami-! kom iz Splita. Množica je čakala toliko časa na obali, da je parnik odplul, in je Vzklikala Jugoslaviji in narodnemu edinstvu.
RADIČEVI NEUSPEHI.
Zagreb, 3. febr. (ž) Po vesteh iz Vinkovcev in Delnic niso imela zborovanja Radičeve hrvatske republikanske seljačke stranke v teh dveh krajih nobenega uspeha. V Vinkovcih nista mogla Radičeva pristaša Predavec in dr. Basariček priti niti do besede. Nacijonalisti in zavedni kmetje so neprestano obstruirali shod, tako da se ni mogel vršiti. Nepretrgoma so žvižgali In zvonili in delali velik ropot. Vzklikali so proti Radien in njegovi republikanski stranki in manifestirali za kralja, monarhijo in vojsko. Ta manifestacija je porazno vplivala na Predavca in dr, Ba« sarička, ki sta odšla z zborovanja priporočat Stjepanu Radiču, naj se nikdar več ne pokaže v Sremu,
Zagreb, 3. febr. (Z) »Narodna Politika« poroča iz Sarajeva, da je v Bosni in Hercegovini nastalo veliko ogorčenje med pristaši hrvatske težačke stranke, ker je Radič odklonil njihovo sodelovanje pri volitvah in sploh vsako pogajanje z njimi. Zaradi tega se opaža vedno večje nezadovoljstvo proti Radiču, celo tam, kjer je bilo doslej njegovo ime zelo popularno. V Bosni je jako neugodno dimila vest, da hočejo Radičeve! v vseh volilnih okrožjih nastopiti z lastnimi nosilci kandidatnih list. Pravijo, da bi Radič po volitvah in po dobljenih mandatih prodal Bosance. Ta Radičeva mesta se smatrajo kot nepotrebno varuštvo in kot znak nezaupanja do bosanskih katoliških Hrvatov. List veli končno, đa se tudi v vrstah hrvatske težačke stranke same pojavlja živahno gibanje, ki utegne dovesti do novih volilnih grupacij in kompromisov.
GIBANJE SOCUALISTOV V BOSNI.
Beograd, 3. febr. (B) »Politika« poroča iz Sarajeva, da se tamkaj opaža živahno gibanje in agitacija socijalistič-ne stranke. Socijalisti so na svoji seji določili nosilce svojih kandidatnih list po vsej Bosni, Za nosilca socialistične liste v sarajevskem okrožju je določen Sreten Jakšić, urednik »Glasa Svobode« in zastopnik novinarske sindikalne organizacije v Bosni. Danes Je socljali-stična stranka izročila svojo kandidatno listo okrožnemu načelniku, ki je torej po redu druga vložena kandidatna lista v tem volilnem okrožju.
NOVA DELAVSKA STRANKA?
Beograd, 3. febr. (Z) Tukajšnje sodišče je razveljavilo sklep policije, s katerim se Je zaplenil program delavske stranke. Proletarska stranka smatra zaradi tega, da je $ tem razveljavljenjem dovoljena ustanovitev stranke delavcev.
KREDIT ZA DRAGINJSKE DOKLADE DRŽAVNIM NAMEŠČENCEM.
Beograd, 3. febr. (B) Finančni minister dr. Stojadinovič je poslal finančnemu odboru predlog, naj se takoj skliče seja, na kateri naj bi se dovolilo izreden kredit 60 milijonov dinarjev iz dolarskega posojila, ki naj se porab! za taenačenje draglnjskih doklad držav-ukn nameščencem.
POGODBA Z ITALIJO.
stv,?-f.°gra3. febr. (Z) V ministr-co v- 5unanie posle se vrše konferen-
Nešič inTatere^e^f,11?“ ^ Milič namreč udeIe^uje]0 general čip b’ nas irStni^ Zu Balmacijo Metli-
KU T» k™?? V Cincar-Mar-Lo^u Te konierence se baviio z uve-
jiavljenjem vseh klavzul dogovora med našo državo in Italijo.	3 mul
LAUSANNSKA KONFERENCA.
Lausanne, 3. febr. (K) Turški delegat Izmed paša je dostavil zaveznikom spomenico z opazkami k načrtu mirovne pogodbe. Predsedniki zavezniških delegacij razpravljajo o možnosti izprememb v tem načrtu. Govori se, da so zaveznild v oddelku tega načrta, ki govori o pravnih organizacijah, pripravljeni za koncesije. V splošnem presojajo položaj optimistično.
Lausanne, 3. febr. (K) Zastopniki tukaj se nahajajočih vzhodnih narodov so se včeraj sestali, da razpravljajo o ustanovitvi orijentskega bloka. i Naglašali so potrebo, da se ustanovi i enotna fronta vzhodnih narodov.
VELIK VLOM V BANKO.
Dubrovnik, 3. febr. (B) Nezna-I ni storilci so vlomili y podružnico Slo-I venske banke in odnesli 100.000 dinar-j jev v gotovini in razne dragocenosti, t PoMcija je uvedla obširno preiskavo.
Pariz, 3. febr. (K) Nemška vlada je poslala reparacijski komisiji noto, v kateri protestira proti njenemu sklepu, s katerim odklanja moratorij in vzpostavlja načrt plačevanja z dne 6. maja 1921. Nota zahteva, naj reparacijska komisija znova preišče plačilno zmožnost Nemčije. Ta diplomatska akcija je : po zasedbi Poruhrja prvi nemški poskus, da se obnove pogajanja, ki so se ustavila zaradi dejanskega prekinjen ja diplomatskih odnošajev med Nemčijo ter Francijo in Belgijo.
Berlin, 3. febr. (K) Nemška vlada opozarja v svojem odgovoru na noto reparacijske komisije z dne 26. januarja, da so se vojne dajatve Franciji in Belgiji ustavile vsled protipogodbenega vkorakanja teh dveh držav v Poruhrje, in kakor je že rečeno v nemški noti z dne 13. januarja, le dokler traja to pro-tipogodbeno stanje. O kaki kršitvi v zmislu § i7. se ne more govoriti. Nota protestira proti izdavi reparacijske komisije, da je postala nemška prošnja za moratorij z dne 13. januarja 1922 brezpredmetna. Nemška vlada ne vidi v odločitvi reparacijske komisije nfkakega stvarnega odgovora na svojo noto od 14. novembra 1922 in pričakuje, da za-i vezniki še enkrat proučijo plačilno zmožnost Nemčije v zmislu člena 234. versaillske mirovne pogodbe. Sklep reparacijske komisije ni le v protislovju njenim dosedanjim stališčem, ki ga je zavzela s svojima odločbama z dne 21. marca in 31. avgusta 1922, ampak krši
SPORAZUM GLEDE ANGLEŠKIH VOJNIH DOLGOV.
Washingt on, 3. febr. (K) Ameriška komisija za kolonizacijo dolgov in angleški veleposlanik sta se končnove-Ijavno sporazumela glede povračila angleških dolgov z Zedinjenimi državami.
STRAŠNA EKSPLOZIJA.
Bytom, 3. febr. (K) V premogovniku pri Bytomu se je v sredo pripetila velika nesreča. V rovih Je nastala \ eksplozija jamskega plina, vsled česar je bilo zasutih več sto rudarjev. Doslej znaša število mrtvih 117 mož. Pogrešajo Jih še 24, Ostali so se rešili.
APEL ŠVEDSKIH ŠKOFOV.
Stockholm, 2. febr. (K) Švedski škofi so poslali predsedniku Zedinjenih držav Hardingu, nadškofu can-terburyskemu, ministrskemu predsed-
tudi določbe versaillske mirovne pogodbe, po katerih je izmera vojnih dajatev Nemčije odvisna od njene plačilne zmožnosti in od njenih neobhodnih živ» Ijenskih potrebščin.
Pariz, 3. febr. (K) Reparacijska komisija je s tremi glasovi — angleški delegat se je vzdržal glasovanja — sklenila vztrajati pri svoji odločitvi po kateri se odklanja prošnja Nemčije po moratoriju in stopi načrt plačevanja £ dne 6. maja 1921 zopet v veljavo. Vzdrži se tudi načrt, ki je bil določen meseca julija in ki se nanaša na dobavo lesa po Nemčiji.
Berlin, 3. febr. (K) Ker so v Po« ruhrju vsled francoskih odredb vsi kolodvori naravnost zamašeni, je v nevarnosti tudi preskrba z živili. Na vseh kolodvorih so vsi železničarji ostro pnK testirali proti zasedbi in odklanjajo izvedbo povelj francoskih obiastev. Vladni predsednik Grötzer je zahteval, da se odpravi zapora kolodvorov. Francosko konjeništvo in pehota je včeraj zasedla mesto Vohwinkel. Na mostu če* Ruhro pri Werdenu ustavljajo Francozi vse avtomobile s premogom in jih razkladajo. Francoska oblastva so včeraj izgnala iz Poruhrja vrhovnega predsednika Porenja dr. Fuksa. Višji župan duisburški dr. Jarres, ki so ga Francozi spravili v nezasedeno ozemlje, se Je včeraj pojavil v mestni hiši v Duisburgu in je zopet zasedel svoje mesto, ker ne priznava izgona.
niku PoicareJu in pariškemu kardinalu pismo, v katerem pravijo, da Je ves svet ogorčen zaradi sedanjih dogodkov. Škofi pozivajo sokristjane v Franciji in drugih deželah k dejanju. Odgovorni državniki in v prvi vrsti predsednik Zedinjenih držav bi mogli s pravičnim dogovorom med zastopniki posameznih držav odstraniti sedanjo napetost, ki je vsak dan večja.
Borzna poročila.
C u r i h, 3. febr. Berlin 0.01375, New York 536.25. London 24.85, Pariz 33.65, Milan 25.625, Praga 15.50, Budimpešta 0.2025, Beograd 5.20, Bukarešta 2.45, Varšava 0.015, Dunaj 0.007425, avstrijske krone 0.0075,
Berlin, 3. febr. Dunaj 52.46, Budimpešta 1446, Milan 178.552, Praga 107.430, Pariz 234.412, London 172.567. 50, New York 37.156.85, Curih 698.250. Beograd 37.905.
Popoldanske predstave v ljubljanski operi Opera se bo ob nedeljskih popoldnevih še večkrat ponovila. V nedeljo dne 11. t. m. se poje popoldne ob treh opera »Rigoletto« z novim baritonom g. Balabanom v naslovni vlogi, z gospo Lovšetovo kot Gildo, g. Betettom (Sparafucile) itd. Reflektanti izven Ljubljane naj se za vstopnice k tej predstavi takoj javijo.
— Gledališki abonenti v Ljubljani se vnovič naprošajo, da vplačajo do najkasneje 10. t. m. zapadle obroke; isto velja za uradniške abonente (5. obrok!)
— Marljonetno gledališče v ljubljanskem Mestnem domu, ki je moralo radi bolezni nekaterih igralcev ukiniti nedeljske predstave, prične v needljo dne 4. t. m. zopet z rednimi predstavami. Danes se igra tragikomedija v petih dejanjih »Mrtvec v rdečem plašču«. Predprodaja vstopnic je v Mestnem domu vsako nedeljo od 10. do 12. ure.
— Iz Matice Srpske. Ker je dosedanji tajnik kulturne sekcije Matice Srpske v Novem Sadu, prof. Vaša Stepič, odložil svoje mesto, je bil namesto njega izvoljen gimnazijalni ravnatelj Štefan Milovanov. Za tajnika llteramo-umetniške sekcije je bi! izvoljen pisatelj in urednik »Stražilova«, Ivan Grčič, za sekretarja znanstvene sekcije in urednika »Letopisa« pa dr. Kamenko Subotič. 301. izdaja tega letopisa je že v tisku in izide v zadnji polovici februarja.
— Predavanje o Jngosiovenih na Angleškem. V Oslordu is bila otvorie-
na vrsta predavanj o zgodovini in življenju Slovanov v Evropi. Na čelu predavateljev stoji R. W. Seton Watson, ustanovitelj stolice za vzhodnoevropsko zgodovino na visoki šoli v Oxfor-du. Seton Watson bo imel v tekočem semestru predavanja o Jugoslovenibin jugoslovenskem gibanju.
— Masaryk dobi Noblovo nagrado? V praških krogih se vzdržuje vest, da dobi toletno Noblovo nagrado za mir predsednik Masaryk.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V	Ljubljani:
Drama: ob 15.: »Čudež sv. Antona« in »Orna dama iz sonetov«. Izv— Ob 20.: »Vojiček«. Izv.
Opera: ob 15.: »Gorenjski slavček« Izv.
Šentjakobski gledališki oder: »Stari grehi«.
Marijonetno gledališče: ob 15. in 18. uri: »Mrtvec v rdečem plašču«.
Kino Matica: »Ilona«.
Kino Tivoli: »Zločin Frank Norta-na«.
Kino Ideal: »Ljubica grofa V arene«.
V	Mariboru:
Narodno gledišče: ob 15-: Kralj Matjaž. Igra šolska mladina s Pohorja. Ob 19.30.: zadnjič v sezoni: Dnevi našega življenja.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani
Tekoči teden: lekarna Trakoczy na Mestnem trgu in Rarnor poleg kolodvora.
Resna beseda Primorcem v Jugoslaviji.
OB razstdu a.-o. monarhije Je bilo čez 80.000 slovenskih in hrvatskih beguncev iz Primorja v zaledju; med temi jih je bilo kroglo 70.000 po taboriščih ali raztreseno po vaseh in mestih z begunsko podporo in več nego polovico zunaj ozemlja naše sedanje države.
Ko so Italijani zasedli naše kraje in določili demarkacijsko črto, je postala vrnitev v domovino otežkočena in zavisna od raznih predpogojev, in ker nove razmere tam doli niso bile po našem srcu, so premnogi Primorci ostali kar v Jugoslaviji s. trdnim namenom, da ostanejo za stalno tu, ako se korenito ne izpremenč razmere tam doma.
In tako je zdaj v naši kraljevini več tisoč Primorcev, ki so našli tu svoj drugi dom. Naš bolj živahni temperament, naša delavnost in podjetnost, naše znanje, naša naprednost v vseh ozirih, često naša idealnost in neomade-ževano rodoljubje — vse to marsikje ni po godu in misli naših sosedov in boriti se moramo z mnogimi neprilikami Polena pod nogami čutimo ob raznih prilikah. Mnogo je temu kriva nečedna slovenska lastnost — zavist in pa nepoznan je naše primorske nravi, naše preteklosti in izbrušenja značajev v dolgoletni borbi s takim hinavskim in šarla-tanskim nasprotnikom, s kakoršnim smo imeli opraviti mi.
Ali eno zavest imamo, da Jugoslaviji nismo na kvar, narobe, da smo jej mnogo koristili v najtežjih časih njenega rojstva in da smo jej prinesli zakladov, ki jih ni podcenjevati v nadaljnem poteku konsolidacije te mlade države.
Mi Primorci z veseljem izpolnjujemo dolžnosti do nove države, v kateri smo našli svojo drugo domačijo, ali poleg teh imamo še dolžnosti do svojega starega doma, kjer smo pustili veliko svojih dragih in duša naša je žalostna, ko slišimo o junaški borbi, ki jo bijejo z brezobzirnim in tako neusmiljeno hi-navskm sovražnikom. In naša poglavitna skrb je, kako bi mogli pomagati svojcem v tej gigantski borbi Naravno je, da ostali državljani ne občutijo takih skrbi tako živo, kakor mi Primorci, zato tudi nas vselej ne razumejo prav, kar mi delamo, čutimo, mislimo, govorimo ali pišemo. Ne zamerjajmo jim tega, ali istočasno pričakujemo od njih, da nas marsikdaj ne obsojajo prehitro in da se raje potrudijo — nas prav razumeti.
Dasi smo se Primorci udomačili po Jugoslaviji, vendar je prvi in zadnji cilj našega hrepenenja — vrnitev v ljubljene domače kraje.
In zalcaj bi še mi vsi, kar nas je v primerni starostni dobi, ne doživeli srečnega dne, da se vrnemo domov in tam nemoteno dalje delujemo, kakor da se nismo nikdar izselili? V čudeže sicer ne verujemo, pač pa v slučaje, ki so možni in celo verjetni! Čudno se
KONFERENCA MALE ANTANTE.
Beograd, 3. febr. (B) »Tribuna« prinaša brzojavko svojega posebnega poročevalca v Bukarešti, po kateri se v romunskih uradnih krogih potrjuje vest, da se te dni snidejo zastopniki male antante v Bukarešti. Na tem sestanku bodo razpravljali vsa važna vprašanja, ki zanimajo malo antanto, zlasti pa o vojnih odškodninah in o razorožitvi Madžarske. Konferenca bo trajala več dni. Dan sestanka še ni natančno določen, Te konference se udeleži v imenu Romunije zunanji minister Duca, kot zastopnik češkoslovaške zunanji minister dr. Beneš in kot zastopnik naše države minister za zunanje posle dr. Ninčič. Romunski politični krogi smatrajo, da se je ta sestanek sklenil na predlog dr. Ninčiča.
mota ta evropska štrena in vsa znamenja na političnem obzorju kažejo, da se razmota prej in — precej drugače nego si še vedno domišljujejo tisti zmešnjavarji, ki so zakrivili našo primorsko nesrečo. In ako bodo enkrat pota na Primorsko odprta, kdo pohiti tjakaj prej, ako ne mi Primorci? Povsod bo dovolj dela za naše ljudi. Ako so v tem pogledu čmogledci drugi, mi Primorci ne smemo biti. Pesimizem bi ubijal v nas najplemenitejše energije, da bi končno obnemogli in rekli:	Saj je
vsak trud zaman, vse je izgubljeno prej ali slej! — Kolik naroden greh bi to bil, ako svetovni dogodki in slučaji postavijo tak pesimizem na laž! — Zato smo optimisti in pričakujemo, da se kolo sreče tudi za nas Slovane v obče enkrat prav suče, in tak naš optimizem nas jači v odporni borbi in nam vlija nado, da se nam v najkrajši dobi izpolnijo najbolj vroče želje. Ako se to ne zgodi ali vsaj tako kmalu ne, potem si vsaj ne bomo mogli očitati, da smo mi sami kaj zakrivili ali zamudili Tako očitanje bi bilo za nas najslabša slaba vest, k bi nam morala za vselej zagreniti življenje.
Umeje se, da so naše moči prešla^ be, da bi zadostile vsem potrebam v tej daljši ali krajši dobi našega čakanja ih hrepenenja. Zato iščemo sopomoči, iščemo prijateljev in zaveznikov za delo in borbo, ki nas še čaka. Takih prijateljev imamo, hvala Bogu; eni so bolj drugi manj v teko ugodnem in srečnem položaju, da bi nam mogli takoj in izdatno pomagati, zlast pa, da bi imeli najvažnejšo, ako ne odločilno besedo ob tisti veliki kritični uri, ki jo pričakujemo kakor Židje Mesijo.
Razni prijatelji iščejo zdaj tudi naših glasov za volitve v skupščino. Najpri-mitivnejši egoizem in ves naš idealizem nas nagiba na stran — Narodne radikalne stranke. Zakaj, je vsakomur na dlani. V članku »Primorci!« sem se nekoliko dotaknil razlogov, zakaj naj se oklenemo te stranke. Upam, da so me ožji rojaki prav razumeli.
Rečemo pa takoj, da z NRS ne sklepamo morebiti kakega neločljivega katoliškega zakona, marveč mi opravimo to bolj pravoslavno, da bo ločitev lažje mogoča v slučaju, ako smo se varali v svojih nadah. Tega nam zopet NRS ne bo smela zameriti!
Ali za enkrat ne gre za kako ločitev, marveč gre za zvezo z najmočnejšo stranko v državi. Edino v tej zvezi pričakujemo Primorci vsestranske pomoči za svoje potrebe in težnje — vidimo pa tudi v zdravi in močni NRS tisto konsolidacijo Jugoslavije, ki mora biti silna in močna proti vsem zunanjim nasprotnikom. In tako močne Jugoslavije si želimo Primorci!
G. N.
OBSEDNO STANJE OB ROMUNSKO-MADŽARSKI MEJI
Bukarešta, 3. febr. (B) Dne 27. januarja je objavil romunski uradni list naredbo, s katero se proglaša obsedno stanje nad romunsko-madžarsko fronto in ki velja za ozemlje, Id se nahaja med Sigetulom, Dežem in Albo Julio in za ono med mejo in črto Sigetul-Dež-Alba Julia-Verciorova. Ta odredba je bila potrebna, da se onemogoči vsaka akcija prebivalstva madžarske narodnosti, ki je pod vplivom madžarske propagande. Ta odredba ni v nikaki zvezi s položajem na fronti, ki je popolnoma normalen.
Zaktnaüt s issli M!t IM
JUTRANJE NOVOSTI!
K vprašanju južne železnice.
V slov. listu sem čital notico, da je postalo podržavljenje južne železnice aktualno (!) Zato so uslužbenci zelo vznemirjeni, ker se boje, da se jim bo godilo slabše. Imeli so zato že zborovanje in zahtevajo, da se jim ne bo slabše godilo nego sedaj. Hkratu pa se poraja zahteva, da ostane ravnateljstvo prog Južne železnice tudi za slučaj podržavljenja uprave — v Ljubljani
Zdi se mi, da lahko pomirimo razburjene duhove z zagotovilom, da vprašanje podržavljenja južne železnice ni tako akutno, kakor pravi slovenski dnevnik. Ali bodi kakorkoli, treba, da izpregovorimo nekoliko resnih in treznih besed o tem, zlasti za Slovenijo in Ljubljano zelo važnem vprašanju.
Italijani so lisjaki in se pripravljajo na naskok na južno železnico. Pokupili so veliko (ielnic te delniške družbe. To so delali že takrat, ko so imeli avstrijske krone na razpolago mesto prejšnjih dobrih kron a.-o. banke. Ali tudi te avstrijske krone so dobro naložili v razna podjetja, med temi v delnice južne železnice. Zdi se, da bi imeli Italijani odločilno besedo pri južni železnici, ako bi odločevali samo glasovi. Toda železnice so v Avstriji, na Madžarskem, v Jugoslaviji in Italiji Kar se tiče Avstrije in Madžarske — se Italijani mnogo ne brigajo, ker vedo, da ne Avstrija ne Madžarska, vsaka iz drugega vzroka, ne bi imeli poguma, da bi se uprli pohlepu Italije. Ostane torej edino Jugoslavija, ki bi se uprla, — a to je tudi dovolj, da se vsako zlo prepreči Največje zlo bi bilo, ako bi hoteli premestiti glavno ravnateljstvo v Trst, v nekako odškodnino za mnoge izgube. Tako ravnateljstvo, ki bi ga Italijani uredili za svoje, bi bilo nesreča za družbo in države, po katerih teko njene proge. — V tem oziru stojimo na stališču: naj ostane glavno ravnateljstvo tam, kjer je, in tako, kakršno je. Mi v tem pogledu nimamo pritožb, saj mi imamo svoje rav-
nateljstvo v Ljubljani, ki nam povsem zadošča.
Kar se pa tiče podržavljenja, je prav omenil referent na konferenci v Beogradu, da bi bilo kaj takega sicer želeti, a da nanj še dolgo ne bo misliti, ker težkoče so velike, posebno finančne!
Tudi v tem pogledu moremo zavzeti povsem pravilno stališče, da: ml lahko čakamo! Podržavljenje južne železnice ni nujno potrebno, ker imamo drugih veliko večjih potreb več nego dovolj! — Saj imamo veliko državnih železnic in takih lokalnih, ki so v upravi državnih, kjer bo treba velikanskih investicij, ogromnih poprav in naprav, korenito zboljšanje vse notranje uprave, ako hočemo urediti naš železniški promet, da bo služil narodu in državi. Tu je dovolj dela za vse naše saobračajne ženijo, ki jih žal nikjer ne vidimo
Južna železnica pa dobro deluje. Lahko rečemo, da ta najbolje deluje v vsej državi in si ne želimo nič drugega za dobo prihodnjih 10 let, da bi vse železnice tako poslovale, kakor južna dandanes. Zato je povsem nepotrebno, ako bi hoteli tu kake spremembe! Kvota, ki jo naša država jamči družbi, odgovarja že zdaj uporabi in dohodku in se nam ni bati, da bi bila naša država oškodovana. Podržavljenje bi nas stelo ogromno več!
Zato bomo delovali na to, da bo NRS pozorna na to vprašanje in da uporabi ves svoj vpliv na to, da se — država ne prenagli s podržavljenjem
južne železnice.
Ko bodo lepo urejene naše državne železnice, ko dogradimo vse ostale proge, ki so nam nujno potrebne, in ako bomo imeli tedaj dovolj sredstev za odkup južne železnice, tedaj pa kar na delo! Prej pa res ni treba po sili lastiti se južne železnice, s katero moremo biti po razmerah popolnoma zadovoljni.
Politične novosti.
NAŠA KRALJEVINA.
= Cicvaričeve metamorfoze. Cicva-rićev »Beogradski Dnevnik«, ki je od lanskega avgusta do nedavno zagovarjal politiko Ljube Davidoviča ter sprejemal finančno podporo od dr. Voje Veljkoviča, je v zadnjem času izrazito krenil v desno smer. Sedaj hvali v svojih uvodnikih zopet Pribičeviča, kakor v minulem listu. Misli se, da je temu preokretu krivo dejstvo, da dr. Veljko-vič lista noče več financirati
= »Epoha« prenehala izhajati- Beograjska »Epoha«, ki je enkrat že »izdahnila« in dvakrat spremenila svoje lastnike, je brez vsakega poprejšnjega obvestila prenehala izhajati.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
= Stališče Češkoslovaške o repara-cijskem vprašanju. Dr. Beneš je govoril v seji senatskega odbora za zunanje zadeve o reparacijskem vprašanju ter med drugim izjavil, da ne more pristati na mnenje,, glasom katerega bi bila koncepcija francoske reparacijske politike načelno proti pravu, češkoslovaška ima veliko interesov na tem, da se Francija in Nemčija sporazumeta. Radi tega je v zadnjih štirih letih vodila svojo zunanjo politiko v tem smislu. Tak sporazum bi bil brez dvoma koristen za vse narode srednje Evrope. Češkoslovaška je v tem pogledu storila že dovoli sedaj naj pokažejo dobro voljo še druge države, predvsem Nemčija.
ITALIJA:
= Mussolini o svetovni krizi Ministrski predsednik Mussolini te podal v
seji vlade daljše poročilo o političnem položaju. Izjavil je, da v Poruhrju ni zaznamovati nobene bistvene izpre-membe. Italija se ni udeležila ukrepov, ki sta jih Francija in Belgija podvzeli proti Nemčiji. Solidarnost Rusije z nemškim proletarijatom je platoničnega značaja. Pač pa je položaj na lausann-ski konferenci zelo resen. Italiji gre zasluga, da ni prišlo do razbitja konference. Turčiji je dokazala, da je s pridobitvijo Smirne, Carigrada in Odrina in z pspehi v vprašanju morskih ožin uresničen njen nacijonalni program. Glede memelskega vprašanja stoji Italija na stališču, da ima Litvanska pač pravico do te luke, ne more pa odobravati samovoljnega nastopa proti antanti. — Sklepoma je pripomnil, da je splošen položaj kritičen, vendar je opazovati vsaj nekaj svetlosti. Italija bo vsekakor nadaljevala svojo mirovno misijo.
POLJSKA.
= Korfanlv za gospodarsko zbliža-nje z Nemčijo. V toku razprave o vladni deklaraciji je Korfanty izrazil željo, da stopi Poljska čimprej v tesnejše gospodarske vezi z Nemčijo. Vzpostavijo naj se normalni odnošaji, ki bi lahko postali prijateljski zlasti tedaj, ko bodo poslovne zveze zavzele večji obseg.
JAPONSKA.
= Odmevi okupacije Poruhrja na Japonskem. Prošlo soboto so skušali odposlanci nad 30 japonskih delavskih udruženi demonstrirati pred francoskim poslaništvom v Tokiu radi okupacije Poruhrja. Policija pa je množico razgnala.
Ljubo D. Jurkovič:
Josip Juraj Sfrossmapp.
Ob priliki stoletnice njegovega rojstva.
»Za edinstvo našega naroda Ja sam pripravan i život svoj žrtvovati.« J. J. Strossmayr.
Veliki vladika Josip Juraj Stross-mayer se je rodil dne 4. februarja 1815 v Osjeku. Doma je študiral katoliško semenišče, nakar je odšel v centralno bogoslovje v Pešti. Tu se je spoznal z idejami češkega pesnika Jana Kollära, ki je oznanjal slovansko vzajemnost in ki je želel ustvariti štiri močne slovanske kulturne skupine: rusko, poljsko, češko in jugoslovensko, Te skupine naj bi sl prisvojile skupni književni jezik; dijalekti naj se odpravijo.
V Pešti je dosegel Strossmayer doktorat filozofije in na Dunaju doktorat teologije, nakar je predaval v Djakovu matematiko in fiziko. Že tedaj je pokazal svoj veliki talent Dogodki leta 1848 so dvignili tudi našega vladiko, da se je postavil v službo svojega naroda in za njegovo kulturo. Takoj začetkom svojega javnega političnega delovanja, oborožen z znanjem, je oznanjal, da je glavna naloga Jugoslovanov, da se
združijo in ujedinijo, ker v slogi in ! odinstvu vidi boljšo bodočnost naroda.
Na dunajski univerzi je predaval ne koliko časa kanonsko pravo. Že tedaj Se je v njem vzbudila misel jugoslovanske univerze, pri kateri bi sodelovali Cehi, Slovaki in Slovenci.
S svojo močno osebnostjo je vladika Strossmayer obrnil nase pažnjo vseh sinov našega naroda. Sam se je smatral za prvega narodnega škofa. In v resnici je to bil! V njem se jasno kristalizirajo vse ideje. On pravilno in točno zapopada misel narodnega edinstva celega naroda, pa ne samo to, daje ji tudi življenje.
Strossmayer je človek visoke kulture in velikopotezen. Takoj od početka svojega dela je v pravem in modernem smislu besede kozmopolit
Srbijo je vzljubil kot svojo domovino. Tja je večkrat zahajal in užival je njeno svobodo in napredek. Leta 1851. je bil imenovan za vikarja. V Srbiji je prišel v stik z mnogimi odličnimi Srbi, med drugimi z Aleksandrom Karadjor-djevlćem, Mihajlom Obrenovićem in kraljem Milanom.
Strossmayer je kmalu uvidel, da mora igrati Srbija glavno in vidno vlogo v Življenja vsega našega naroda.
Padi tega je Avstrija previdno pazila na njegov korak.
l eta 1859. je šel v Rim in opozoril
iško stolico na važnost Jugoslove-ov. Odločno je zagovarjal glagolico in narodni jezik v cerkvi.
Čeravno je Avstrija uvidela v Stross-mayerju svojega sovražnika, ga vendar vsled njegovega ugieda ni mogla Javno prezreti L. 1860. je prišel na Dunaj v Centralni zbor za Avstro-Ogrsko. Tu je zastopal svojo teorijo o federativni ureditvi države.
V virovitski županiji je Postal lete 1861. veliki župan. V tej službi si je pridobil naklonjenost pravoslavnih Srbov v Sremu, ki so ga celo rajši imeli bot katoliški Hrvati
Lete 1866. je pričel z zidavo djakov-ske katedrale, ki jo te izvršil z velikimi
Leta 1859. je šel v Rim in opozoril materijalnimi žrtvami L 1870.
S svojim odločnim nastopom v politiki je izzval reakcijo dunajskega dvora. Mesca aprila 1. 1867. ga Je pozval k sebi sam cesar in mu zaukazal braniti Madžarsko, drugače ne sme v zabor in mora odpotovati v Pariz. Strossmayer je bil dosleden in te odšel v Pariz.
Od tedaj se je malo udejstvoval v aktivnem političnem delti. Svoje sposobnosti is posvetil moM pkmmO.
Gledal je, da spravi svoje politične ideje v sklad s kulturnimi idejami.
V Rimu je skrbel za ohranitev znamenitega zavoda sv. Jeronima, ki mora reprezentirati naš narod na zunaj. — Medtem je dajal denar za osnutek jugoslovanske »Akademije Znanosti in Umetnosti« v Zagrebu, Pripravljal je teren za jugoslovensko univerzo. Jugoslavenska akademija te bila svečano otvorjena 1. 1867.
Strossmayer je pravi Jugoslaven, ki je enako Čutil za Hrvate, Srbe in Slovence ter Želel, da bi se vsi enako povzdignili. Tudi Bolgare je smatral za slovanske brate, ki jih je treba pritegniti k skupnemu delu.
Strossmayer je podpiral srbska društva in literate, gojil intimne zveze z mnogimi uglednimi Srbi.
Zelo ga je razžalostilo, ko te srbska vlada zaprosila v Rimu, da mu odvzame vikarijat nad Srbijo in da imenuje na njegovo mesto kakega Madžara.
Tudi Slovenijo je skozi 35 let redno obiskoval in L 1888. ga je Ljubljana imenovala častnim meščanom.
L. 1874. se je otvorila zagrebška univerza, za katero Je daroval 150 tisoč fr. Čudno se te zdelo, da ni ob tej slovesni priliki govoril, vendar pa je pfonutti pozdrav.
Jadranska straža.
Ob času, ko se bori naša mlada država proti sovražnemu svetu, ki jo ob» daja, se je ustanovilo v Splitu društvo »Jadranska straža«.
Tam ob sinji Adriji je bodočnost naše države in našega naroda, zato je treba, da gradimo to svojo bodočnost proti vsem, ki hočejo za vselej obvladati naše morje. To pa je mogoče hi z resnim in smotrenim delom in z organizacijo vseh naših sil. Odveč bi bilo povdarjati pomen morja za naše dežele, saj je malo pesmi, ki jih pojemo s tako zavestjo kakor »Morje adrijansko«. Toda s pesmijo ne bomo rešili tega, kar nam vzel je »tuji meč«.
Prišla je ura, ko bo zopet vozil »slovanski brod« iz naših pristanov v tuji svet. Zato je treba okrepiti našo pomorsko silo. Društvo »Jadranska straža« v Splitu si je nadela nalogo, da pospešuje naše mornarstvo, vojno in trgovsko. Po vseh mestih naj M se ustanovili odbori in 'podružnice tega društva. Zato se je tudi v Ljubljani osnoval pripravljalni odbor, da položi temelj tej organizaciji v Sloveniji. Ni dvoma, da se bo slovenski narod odzval klicu našega morja in dokazal, da se zaveda svoje dolžnosti do naše velike skupne domovine.
Redni člani plačajo mesečno po 1 dinar, podporni enkrat za vselej 100 dinarjev, ustanovni 250 dinarjev, dobrotniki 1000 dinarjev. V bližnjih dneh se bodo nabirali člani z nabiralnimi polami in upamo, da se bo naša javnost odzvala temu pozivu. — Začasni naslov:	»Jadranska straža« Ljubljana*
Bleiweisova cesta 10/11. Knjižnica.
Celjski dogodki.
Glasila demokratskih mladinov so lahko zadovoljna. Gonja, ko so jo uprizorila proti plesni priredtvi nemških sodržavljanov v Celju, je dosegla popoten »uspeh«. Razbite šipe, velika materijalna škoda, narodna sramote... — Hujskanju se je zahvaliti, da so neodgovorni ljudje uprizorili dogodke, ki sramote našo resnično narodno reputeljo pred vsem svetom. Samo najbolj naivni ljudje bi mogli verjeti, da je bil vsled tistega »Jagaballa ogrožen eminentno naroden in državni interes«.
Poročilo, ki ga je obelodanilo »Jutro«, je najstvarnejši dokaz, da so se demokrati oprijeli najostudnejše politične metode: trgovanja s takozvanim! »narodnimi interesi«. Je stvar okusa, če si politična stranka skuša na ta način in s takimi injekcijami ohraniti obstanek, z vso odločnostjo in prevdarjenostjo pa zavračamo blazno trditev, češ, da te vlada izdajala narodne interese s tem, da je nemškim sodržavljanom dovolila družabno prireditev brez vsakega političnega ozadja.
»Jutrovci« so napravili narodni ideß slabo uslugo. Da se ne bi peščici v Sloveniji živečih Nemcev poklonilo toliko pozornosti, bi vsa njihova propaganda zvodenela. Tako pa se iz zgolj političnih namenov pripisuje maloštevilnim Nemcem ono količino važnosti, ki Jo rabijo za dosego svojih ciljev.
Pooblaščeni smo izjaviti, da ul bil na nemškem lovskem plesu v Celju navzoč niti eden Nemec iz inozemstva. Tg verzijo so zvarili demokratski listi. — Istotako tudi nihče ni vrgel kake smrdljive bombe. Demokratskim glasilom, ki so zakrivili ta incidenti pa svetujemo, da v tej zadevi ne dvigajo več nepotrebnega prahu, sicer smo primorani priti z detajli na dan!
— Maribor, 3. febr. (Izv.) Zaradi dogodkov ob priliki nemškega plesa v Celju je mariborski »Männergesangverein« odpovedal nameravano pustno prireditev »Noč v peklu«, ki bi se imela vršiti 10. ti m. v Götzovih prostorih.
— 1	'	1	■! ..	..n»
Za Strossmayerja je veljalo glede narodnosti načelo kar ne bi rad, da kdo tebi stori, ne stori tudi ti drugemu.
Strossmayer je bil tudi izreden cerkveni teoretik, kar je pokazal pri cerkvenem zboru L 1869. v Rimu, kjer je s svojim govorom o papeževi nezmotljivosti izzval splošno začudenje ne samo kot najboljši govornik, ki obvlada klasične jezike, ampak tudi kot velik liberalen duhovnik, ki se osvobojuje srednjeveških predsodkov. Ob tej priliki ga je občudoval tisk vsega sveta. Dobil je prijatelje v Ameriki in Evropi se spoznal z znamenitim Angležem Gladstonom, Lord Aetonom in drugimi.
Vladika Strossmayer je poznan tud! kot veliki panslavist, kar je pokazal o priliki 2001 etne proslave pokristjanjenja kneza Vladimira v Kijevu, ko je poslal brzojavko jako lepe narodne vsebine. Ta brzojavka je vzbudila na Dunaju in v Budimpešti veliko razburjenje lu sam cesar Franc Jožef ga je o Priliki vojaških manevrov okaral in mu očital protidržavnost.
Njegov slavni spomin najlepše proslavimo, ako si osvojimo njegove vzvišene misli o skupnem sodelovanj» Ir slogi
Dnevne
Povratek g. ministra Zupaniča z Gorenjske. V petek se je vrnil s svojega obiska na Gorenjskem g. minister Zupanič nazaj v Ljubljano,
— Odlikovanje prosvetnih delavcev. Včeraj je izročil g. pokrajinski namestnik in minister Ivan Hribar v prisotnosti ministra g. dr. Zupaniča odlikovanja, Podeljena funkcijonarjem »Glasbene Matice« za zasluge, ki si jih je usvojila ta odlična prosvetna organizacija ob priliki svojega pevskega zbora v Beogradu in drugih delih naše kraljevine. G. pokrajinski namestnik je izročil predsedniku pevskega zbora gosp. Prunku odlikovanje pevskega zbora: re^ Sv. Save III. reda, g. predsedniku ‘k* Vladimir Ravniharju in gosp. ravnatelju Mateju Hubadu red belega orla V. razreda in g. tajniku Karlu Mahkoti red Sv. Save V. razreda.
izročitvi se je vršilo čestitanje s ftrani mnogobrojnih članov »Glasbene Matice« in drugih društev.
— General Maister izven nevarnosti. General Maister je že skoraj popolnoma okreval in prevzame že sredi febru-erja svoje posle kot predsednik razme-Btvene komisije z Italijo.
. — Tajništvo glavnega volilnega od-oora v Mariboru in za levi in desni brag se nahaja v Mariboru, Vrazova «lica 3.
= Umrl le sinoči ob pol 10. uri prodor trgovske šole v Ljubljani, gospod ^ran Fabinc po težki in dolgi mučni bolezni. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, 6. L m.
— Naš rojak g. Ivan Trošt je določen *a predstojnika mariborske carinarnice.
— Izpiti na beograjski univerzi. Na Juri dični fakulteti se je prijavilo za mesec februar k izpitu 2700 slušateljev; na teološki pa 80.
— Za vojaške grobove. Ministrstvo *a vere zahteva 300.000 dinarjev kre-vita. za ureditev vojaških pokopališč v to- In inozemstvu.
. , Sprememba voznega reda. Od 8. «bruarja 1923 naprej odhaja brzovlak jjBunaja že ob 19. uri 10 minut, namesto jtokor dosedaj ob 20. uri 15 minut. Pri-J** v Ljubljano in Trst ostane neizpre-•to-nien. Od istega dneva naprej izostar-na progi Maribor gl. k.—Celovec dosedanja brzovlaka štev. 409 in
, Nov! kolek! so bili v. petek izrc Prometu. Ti koleki veljajo za vs
»Jr , no- Stari koleki se ne smejo ve Zrahljati.
to'ušne cene v Beogradi
Ife™	se operni pevec Rafa<
** le 27. januarja odšel neznan
lovZ	ponesrečil. Dvori
ojec Valentin Hodnik na Bledu je <
^zasledoval dva lovska tatova. K
k0 ,e P”bliž®1’ sto sa vrgla s ts pP silo na tla, da si je zlomil no® Popeljali so ga v ljubljansko bolnico. Kontrola pri prodaji rib. Ribe s po gostilnah in hotelih kupova jj?10 fd tokih prodajalcev, ki se bod 2 legitimacijami oz. potrdili ri skS UDravičencev. Gostilničar mor «g za to, da lahko vsak čas doka opr^Ieilljenco rib’ ker bi sicer im< (ukradi, sv	radi	sumljiveg
pSfW ,bla^ Tudi trošarinsl do kj P. ^bno pazili, da se vsak
’_ asa r^e v mesto, legitimiri
ha je ra^8 s,užbe* Odpravniška služ
Ko»riÄ;aÄdnta*K<,toi 1
vlada	krajih, kj«
_ Po^rakanje zdrave pitne vod.
kina	Č ^Ie 00201,11 Vodstv
PdKkovan c m ,e bU na razstavi filmo Sva sTii ^1° v™*0' ^ska vod So ni^naj0 nani’ ker le film ü poučljive vsebine za mladino, 1 a to način spozna lepoto planin. Pred ob ae v nedeljo ob pol II. dk>ix>ldne i vStevJ>0DoIdne ^ ^ Pondeljka S. d prc^^ede 7. februarja pa pri vse]
Beojrj^mlsijB za nalezljive bolezni SarskegL *** dospela dva delegata l bosta fL^jtoktrstva za zdravstvo, ntialstr^tovijaja z zastopniki naš« novitvi dq**' narodno zdravje o us tJsJezIjivih b^1® komisije za pobija ob bolgarski meji. h-«« « ^kohoia. Na Prerado vi
kjer i® te	V	stražu
fefeznigaj.	d« je niož 26 h
^^Matoa Dule. SpraviU so g
8tra3toik leje J® ne brezni Službi
4teailt ä ^.P°Zvan le bu polici

novosti.
edinole smrt vsled zastrupljenja z alkoholom. Pokojnik zapušča vdovo in enega otroka.
— Razpelo je prodajal neznan moški v vlaku med vožnjo iz Škofje Loke proti Ljubljani. V Medvodah je neznanec izstopil. Sumi se, da je razpelo ukradeno.
— Beg iz zapora. Marij Catterini je bil radi tihotapstva obsojen od glavne carinarnice na 229.009 dinarjev kazni, odnosno na leto dni zapora. Kmalu je v zaporu začel simulirati bolezen, nakar so ga oddali v bolnico, odkoder se mu je posrečilo pobegniti.
— Posledica družinskega prepira. Pri čevljarju Zadražniku se je sprl sin s svojim očetom. Razjarjeni sin Franc je pograbil samokres in ustrelil očeta v levo stran prsi Oče se nahaja sedaj v ljubljanski bolnici.
— Z nožem v trebuh je sunil med
prepirom v gostilni Josip Mencinger iz Ribnice posestnikovega sina Jakoba Gracelja, ki leži težko poškodovan v ljubljanski bolnici.
— Velika poneverba v blagajni južnega kolodvora v Mariboru. Zadnje dni je posebna komisija pregledala poslovanje blagajne mariborskega južnega kolodvora. Pri tej priliki se je ugotovil primanjkljaj v znesku 400.000 dinarjev. Uvedena preiskava je dognala, da je dvigal denar kot predujme za uslužbence in razne druge izdatke s ponarejenimi pobotnicami blagajniški uradnik Davorin Jenko. Denar je porabil zase. Izročili so ga sodišču.
— Razne tatvine. Jerici Šebat Iz Ljubljane je bila ukradena zlata damska ura. — V Zgornji šiški je nekdo ukradel hlapcu Valentinu Taučar srebrno uro z verižico, par hlač, površnik in 2 telovnika v skupni vrednosti 2690 dinarjev. — Izpred gostilne pri »Dalmatincu« je nekdo odpeljal kolo znamke »Waffenrad«, lastnino Alojzija Vetrih. — Na dvorišču pri »Figovcu« pa iz voza Jakoba Bedenka iz Črnuč dve konjski odeji. — V Kolodvorski ulici je ukradeno kolo Josipu Goljevščku.
— Umor v zagrebški klavnici. Na svečnico sta bila zaposlena mesarska pomočnika Ivan Stiplošek in Maks Prelec s klanjem goveđe. Prigodila se je majhna nezgoda, da je padla iz rok Sti-ploška koža na Prelčevo meso, ki je bilo že čisto. Stiplošek se je opravičil In izjavil, da je pripravljen očistiti meso. Kmalu nato pa se je vrgel nanj Prelec in mu zasadil oster mesarski nož globoko v hrbet. V velikih mukah je Stiplošek kmalu nato izdihnil.
— Čevlje kupajte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
Sokolski vestnik.
— Sokol v Kranju priredi v soboto 10. t m. ob 20. uri v lastnih prostorih svojo običajno maškarado. Sodeluje godba Dravske divizije. Vstop le proti vabilu. Predprodaja vstopnic v trgovini Ferd. Sajovica. Kdor bi pomotoma ne bil vabljen, naj sporoči društvenemu tajniku.
Dopisi.
— Iz Krške doline- Na naslov postnega r a v n a t e 1 j s tv a. Kolikor nam je znano, stopi s 1. marcem v veljavo novi, poštni pravilnik. BUo bi žeto umestno, da se v Krški dolini reorganizirajo nekateri poštni uradi. Kakor se je prestavil v Boštanj že poštni urad Radna, tako bi bilo želeti, da se prestavita poštna urada iz Vidma na Zdole in iz Krške vasi v Cerklje, ker ima prvi poštni urad Krško, drugi pa Brežice tik pred nosom. Sedaj je čas, da se to popravi!
Drobtine.
* Kako skrbi Amerika za papir. Aon riško časopisje porabi letno tri milijor sežnjev lesa. Smreke, ki jih sekajo s izdelovanje papirja, rabijo 40 let, pr« den se jih more podirati Sedaj so p< sadili 30.000 kvadratnih milj obsežn neuporabljena zemljišča s smrekami i uPajo, da jim v doglednem času ne b Primanjkovalo rotacijskega papirja. 1 dveh milijonov ton papirja, ki se ga Zedinjenih državah dnevno natiska, 1 v širokosti navadnega časopisa lal napravil 64 milijonov kitometro dote trak. Ta trak bi se lahko I600kn ovil okoli ekvatorja.
V ®v_®tovni vojni je padlo in p< mno -- kakor poroča ameriška »Zvez zenskih soudeleženk v vojni preko o« ameriških žen in dekle Največ dh Je pokopanih v Franciji, n« kaj pa toli v SiMrijl, Armeniji, Kita skl, na Filipinih in v Angfiji. ^
Mesto simfoničnega koncerta PLESNI VEČER ZVEZE GODBENIKOV 4/n.
V VSEH PROSTORIH »UNIONA«.
•	Ubegli carjevič. V Kolomafl se je
v nekem hotelu pojavil 17 letni mladenič, ki se je predstavil kot carjevič Aleksej. Začudenim gostom je z veliko vnemo pripovedoval o svojem drznem begu od boljševikov. Dejal je, da se naseli v Jugoslaviji. Ko je oblast zaznala za visokega gosta, je poslala na lice mesta policijo, ki pa ubežnega carja ni več našla-
*	Zanimive oporoke. Včasih se možje ob smrti bridko maščujejo za vse trpljenje, ki so ga jim povzročile boljše polovice za časa skupnega življenja. Neki Američan je napravil sledečo oporoko: »Draga soproga! Vsako nedeljo si me mučila z različnipii željami, ki so
naju vodile po veselicah, plesih in kavarnah. Zapuščam ti vsled tega 25 frankov tedenske rente, ki pa je smeš dvigniti samo ob pondeljkih. Ker vem, da boš med tednom vse potrošila, sem prepričan, da boš imela ob nedeljah iste občutke, kot sem jih imel jaz.« Drugače je kaznoval svojo ženo neki Američan. Zapustil je svoji mladi vdovi poldrugi milijon dolarjev. Določil pa je, da mora plačati 1000 dolarjev vselej, kadar bo šla brez pajčolana na cesto, vselej kadar bo plesala, ali s kom koketirala. »Prepričan sem«, tako je končal, »da ne boš imela čez eno leto ničesar več.«
Gospodarstvo.
FINANČNA KRIZA BUŠTEHRAD« SKE ŽELEZNICE.
Veliko pozornost je vzbudil zlasti na češkoslovaškem in v Avstriji opasni položaj, v katerega je po vojni zabredla Buštehradska železnica. Ta železnica je privatno podjetje in veže Prago preko Kladna s Hebom ter meri z vsemi stranskimi progami vred okoli 422 kilometrov ter obstoja že približno 70 let. Podjetje je do konca vojne vedno dobro uspevalo in izplačevalo delničarjem ves čas zadovoljive dividende. Le pred dobrimi 50 leti je bila železnica primorana, za kratko dobo ustaviti izplačevanje dividend. Sicer pa se je splošno smatralo, da je Buštehradska železnica eno najbolje fundiranih in najrentabilnejših železniških podjetij.
Povojne razmere in pa gospodarska kriza v Češkoslovaški so povzročile pri do tedaj rentabilnemu podjetju občutne izgube. Rudarska stavka v Falk-novskem revirju je povzročila podjetju okroglo 9 miljonov čK škode. Od avgusta 1921 dalje pa so povzročile vedno hujše valutne diference, da so začeli izostajati premogovni transporti v Nemčijo in Avstrijo, čigar posledica je bil vedno večji deficit.
Podjetje je napenjalo vse sile, da ta vedno naraščajoči deficit po možnosti zmanjša, ako že ni mogoče izdatkov izenačiti s prejemki. Tem prizadevanjem se je sicer posrečilo, zmanjšati izdatke za stvarne dobave itd. v mescih januar do oktobra 1922 za približno 20 odstotkov, t. j. 19 miljonov čK. Nemogoče pa je bilo, zmanjšati Izdatke za personal, kakor so to lahko storila druga industrijska podjetja.
Buštehradska železnica je zaposlovala koncem leta 1920 vkupno 9.976 oseb, in sicer 1394 uradnikov, 121 aspirantov, 776 poduradnikov, 2836 slug, 1249 profesijonlstov in 3601 delavcev. Ker železnica ni mogla skrčiti svojega obrata na 3 do 4 dni v tednu in ker je bilo v interesu dobre in sigurne prometne in komercijelne službe možno, reducirati le 4% uslužbencev, so ostali izdatki za osobje naravno vedno isti, oziroma so celo rastli vzporedno z draginjo, d očim so se dohodki iz zgoraj navedenih razlogov manjšali. Nesorazmerje je postajalo vedno večje, tako da je porabilo podjetje v zadnjih šestih mescih vse dohodke izključno za kritje plač osobja, dočim a) ostali Izdatki za stvarne dobave nepokriti.
Ker vse intervencije družbe pri vladi v svrho odpomoči niso imele nobenega uspeha, je krilo podjetje svoj primanjkljaj z krediti pri praški Živno-stenski banki in Splošnem zemljiško-kreditnem zavodu na Dunaju, ki sta najbolj intereslrani denarni podjetji na tej železnici. Sedaj pa sta ta dva denarna zavoda izjavila, da ne moreta Bušte-hradski železnici dovoliti nobenega kredita več, ker jima železnica dolguje že toliko vsoto, kakor znaša delniška glavnica družbe.
S tem je prišla železnica v stiske, iz katerih' si ni mogla pomagati drugače, kakor da je vodstvo odredilo, da se izplačajo plače itd., sploh vsi prejemki osobja, ki bi se imeli izplačati od 1. januarja do 15. februarja t. 1., samo do polovice zneska. Ravnateljstvo v svoji okrožnici sicer zagotavlja, da bo pod-vzelo vse korake, da se omogoči izplačilo druge polovice prejemkov, omenja pa, da ni izključeno, da se izplačevanje prejemkov koncem marca še bolj omeji, ako se ne bi našlo odpomoči iz finančne krize, v katero je podjetje brez lastne krivde zabredlo.
Upravni svet Buštehradske železnice se sicer trudi še naprej, da najde Primeren izhod iz tega položaja ter skuša doseči pri vladi pogajanja v tej smeri. Za železnico bi bilo seveda najbolje, ako fo prevzame država, kar pa ni prav verjetno ,da se zgodi Češkoslovaški železniški minister Stribmy Je namreč odločno proti podržavljenju, ker je Imela češkoslovaška vlada že s podržavljenjem železnice Ustje—Teplice veliko škodo in Železniški minister je odločno proti temu, da se proračun še bolj obremenil s podržavljenjem te železnico, kajti njen deficit za leto 1021 znaša 20,329.363 čK to za lansko leto, za katerega računi sicer go niso sklenjeni najmanj celo 57.452.000 SC O
doprinesti za to tudi največje žrtve. Ustavitve obratovanja pa se — tudi po Izjavi ministra — ni bati, ker bi v takem slučaju podvzelo državni generalni inspektorat vse mere, da se ta važna železnica vzdrži v obratovanju. V ostalem pa bi bilo vodstvo železnice zadovoljno tudi s tem, da prevzame država železnico sama v svojo upravo.
Na vsak način je ta pojav nad vse zanimiv in značilen za sedanje razmere, ker se do sedaj še ni nikoli zgodilo, da bi bila tako važna železnica prisiljena, reducirati svojemu osobju plačo do polovice.
INDUSTRIJA.
X Pridelek sladkorne peso. Pridelek sladkorne pese v Jugoslaviji znaša 26.000 vagonov. Iz te pese se lahko producira samo 3200 vagonov sladkorja, to je komaj polovica domače potrebe, drugo je treba kriti z uvozom iz inozemstva.
X Produkcija suhomesnih proizvodov na Češkoslovaškem. Na Češkem se v kratkem osnuje akcijska družba, ki bo zgradila tovarno za izdelovanje ogrske salame. Tovarna se bo imenovala »Emka« in bo imela 5 milijonov čK kapitala.
X Ameriška produkcija petroleja je znašala v 1. 1922 550 milijonov buradov, to je za 20 milijonov bur. več kot lansko leto.
X Združenje lesnih velepodjetij. Na Dunaju se vrše pogajanja med zastopniki galicijskih, rumunskih in bosanskih lesnih velepodjetij v svrho ustanovitve družbe za prodajo lesa, kakršna je obstojala.
X Bankerot velike tržaške tvrdke. Iz Rima poročajo: Tekstilna tvrdka Hacker in Comp. v Trstu je prijavila insolventnost. Pasiva znašajo 8 milijonov lir, aktiva jedva 800.000 lir.
X Najdišče platina v Braziliji V državi Parahyba v severni Braziliji so odkrili platinove rudnike. Strokovnjaki so mnenja, da se nahajajo tam velike množine te rude. Kakor znano, je do danes zalagala svet s to dragoceno kovino edinole Rusija.
X Svetovna produkcija jekla in železa Leta 1922 je dosegla produkcija Železa 49.79 milijonov ton, medtem ko se je produciralo I. 1921 le 347 milijonov ton in sicer se je produkcija zvišala v vseh državah. Producirale so Zedinjene države 26.5 ton (proti 16.5 leta 1921); Angleška 4.9 (proti 2.0); Francija 4.9 (proti 3.0); Nemčija 6.5 (proti 6.1); Belgija 1.6 (proti 0.9); Luksemburg . 1.6 (proti 1). Vendar je produkcija v primeri z ono iz 1. 1920 (59.9) za 9 milijonov ton in proti oni iz 1. 1913 za celih 27 milijonov ton manjša. Tudi produkcija jekla z 61 milijoni ton je večja kot ona iz 1. 1921 (41.9), vendar pa manjša kot 1. 1920 (67.1) in za 13.6 milijonov manjša od produkcije iz 1. 1913 (74.6). Največjo produkcijo zaznamujejo Zedinjene države (33.8 mil. t.), nato pride Nemčija (9), Anglija (5) in Francija (4).
TRGOVINA.
X Trgovska pogodba med Švico ta Italijo je bila te dni v Curihu ratificirana to stopi 20. t m. v veljavo.
X Izvoz svinj iz Madžarske. Madžarsko finany-io ministrstvo je dovolilo izvoz 3000 svinj v češkoslovaško, Avstrijo in Nemčija Ker bi ta izvoz zelo vplival na domače cene, so vložili madžarski tovarnarji salame pri mini, strstvu protest.
PROMET.
X železniški park raste. Minulega tedna je prejelo ministrstvo saobračaja na račun reparacij iz Nemčije 35 lokomotiv, 80 šlrokotirnlh to 30 ozkotirnih vagonov.
X Neprilike avstrijskega lesnega izvoza. Vsled zasedbe Poruhrja po Francozih prestal ves izvoz avstrijskega lesa v to ozemlje. Obenem je postal nemogoč tudi izvoz lesa Iz Avstrije na Holandsko vsled francoskih odredb glede prometa po Renu. Radi tega je poslala holandska vlada v Pariz noto, v kateri zahteva prost promet po Renu. Vkljub občutno zmanjšanega izvoza v Avstriji ni opažati nikakega padanja lesnih cen, ki se gibljejo med 18 in 20
podržavljenju Železnice bo mogoče govoriti po izjavS ministra Stribrnyla le
zlatih kron za kubični meter.
X Znižanje železniškega tarifa za gilMB.iML.yHiK v Madžarski. V madžar-
skem trgovinskem ministrstvu se vrše pogajanja za znižanje železniškega ta* rifa za prevoz živil za 50 odstotkov.
DENARSTVO.
X Podatki o stanju zahtev po dinarju v inozemstvu. Generalni inspektorat finančnega ministrstva poziva ponovno vse pooblaščene denarne zavode, da mu najkasneje do 5. februarja dopošljejo podatke o stanju zahtev po dinarju v inozemstvu z dnem 1. t. m.
X Zavarovalne pogodbe In obrez-vredenje denarja v Avstriji Avstrijske zavarovalnice so pozvale svoje zavarovance, ki so še iz predvojne dobe zavarovani za male zneske, da prilagodijo svojo zavarovalnino sedanjim razmeram ali pa da razveljavijo zavarovalne pogodbe. Vzrok temu pozivu je dejstvo, da stane vsled ogromnega padca vrednosti denarja v Avstriji poštnina več, kakor pa poslana premija. Predvojni zavarovanci, ki so plačevali zavarovalnino v zlatih kronah, trpijo vsled sedanjih razmer ogromno škodo-
Justifikacija.
Praška »Bohemia« je objavila Sledečo strašno obtožbo zoper smrtno kazen:
»Nikdo ne ve, kaj je strašnejše: j»-stifikacija ali krvoločnost druhaU, ki je včeraj jurišala na predsedstvo sodišča, kjer so se izdajale vstopnice za pristop na morišče. Danes zjutraj — pred pol 8. uro — se je gnetlo pred poslopjem sodišča 500—600 ljudi ki so čakali na poročilo: »Sedaj visi njegov obraz je nabreknjen...«
M
Orodja srednjega veka so Mia postavljena na majhnem, mračnem dvorišču sodnega poslopja. Med dvema akacijama so stala vešala, levo pred njim so se postavili sodniki in zagovorniki, desno novinarji. Ostali prostor je zavzela publika.
Nato je prišel nadzornik Chroust ter je začel pripovedovati, kako je deB* kvent Kolinsky preživel zadnjo noč. »Slovo od njegove matere je bilo gotovo strašneje nego bo usmrtitev.« Ko-linsky je baje venomer klical: »Odpasti mi, mati, odpusti...« — »Moli za me, mati!« Potem je pokleknil, ji poljubljal roke. Mati mu je jokaje odgovorila: »Molila bom za tebe, saj sem ti že davčno odpustila.« Mater so odvedli pazot ki. V celici mu je pustila sv. pisma — Zvečer je obiskal Kolinskega njegov zagovornik, dr. Stern. Obsojenec ga Je zaprosil, naj v njegovem imenu naslovi na predsednika republike prošnjo, da se materi pomaga iz bede. Za večerjo si je naročil guljaš in plzensko piva Ob 10. zvečer je prosil nadzornika Chrousta, naj mu dela družbo. Utrujena od kvartanja sta si pričela pripovedovati vojne doživljaje. O svojem zločinu je govoril samo enkrat; Ledecko-ga da ni hotel umoriti. Proti pol 3. uri je zaspal za pol ure. Ko se je prebudil je prosil za potico, vino in črno kava Dali so mu, kar je želel. Svoje razbtn^ jenostl pa nikakor ni mogel več prikrivati. Pazniku je rekel: »Sedaj ne bo več dolgo trajalo.« Zjutraj ga je obiskal župnik Prohaska. Nato se je poslednji-krat poslovil od matere.
Točno ob 8. uri zjutraj Je odvedel rabelj Kolinskega na dvorišče. Kolinsky bled in utrujen, je imel ogrnjen zelen vojaški plašč. S cigareto v roki je stopil trdnih korakov pred predsednik* koz. sodišča, Vondiačka, se priklonil ter napol tiho rekel: »Prosim vas, spo ročite predsedniku republike mojo zar-hvalo za pomilostitev brata in ker nd je olajšal usodo. To je moje odrešenje. Predsednik Masaryk naj še dolgo vlada.« — Potem je stopil pred vešala. — Medtem, ko sta mu pomočnika zvezala nogi se je skušal smehljati, toda razburjenost mu je popačila obraz. Rabelj mu je vzel cigareto iz ust »Pozdravite vse znance.« To so bile zadnje besede. Par minut pozneje je javil rabelj: »Ju-stifikacija je izvršena.«
, *
Pet minut je gledala dvestoglava množica to strašno sliko; odkritih glav. Profesor Slavlk je stopil k vešalu, potipal Žilo obsojenčevo ter rekel: »Smrt je ravnokar nastopila.« To Je bilo v sedmi minuti po obešenju. SodnUskl zdravnik je v razgovoru z novinarji le pripomnil: »Način justifikadje izključuje vsako bolečino...« Množica je ostala še nekaj časa v dvorišča Delili so letake, v katerih je bil opisan umor. To naj bi služilo v vzgled. Množica, ki je čakala za ozidjem, se je trgala za letake. Mnogi so se čudili, kako neki se more policist pri /ustifikaclfl onesvestiti. Nikdo ne ve, kaj je strašneje: usmrtitev ali želja, prisostvovati temu strašnemu prizoru.
He pozabite Joplogensbe Matice t
Glavni urednik: Ivan Podrial Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Lwt »Zvezne	x
Emil Gaboriau:
Akt iiev. 113.
Romam
(Nadaljevanje.)
*Ej> je odgovoril malomarno, »samo malem fjost, ki jo lehko konstatiram.«
In vendar bi radi vedeli.,.« je silil Prosper.
»Samo dokaz sem našel,, da je bila blagajna pred kratkim precej s silo in v naglici odprta ali zaprta.«
»Iz česa sklepate to?« je vprašal komisar, ki 36 bil pozoren.
»Tn, gospod komisar,, vidite na vratih črto, ki se pričenja pri ključavnici?«
Komisar je vzel agentu povečamo steklo U rok cer dolgo in pazljivo ogledoval blagajno. Jasno je silo videti črto, s katero je bil firnež v dolžini do 15 centimetrov od zgoraj navzdol razpraskan.
»Črto pač vidim,« je pripomnil komisar, »toda kaj naj to pomeni? Kaj naj dokaže?«
»Ničesar, kakor sem ravno rekel,-.- je odgovoril Fauferlot
To je rekel Fauferlot, v resnici pa je mislil drugače, Ta brez dvoma popolnoma sveža črta je imela za nje pomen, ki ga drugi niso poznali. V tem |e videl potrdilo svojih domnevanj ter je bil mnenja, če bi bil vzel blagajnik tudi milijone, da mu ni bilo treba hiteti. Bankir pa, ki je prišel po noči, da Sluge ne zbudi, po prstih dol, da oropa svojo lastno blagajno, je imel tisoč vzrokov, da se je tresel in hitel, tako da je hitro Iz ključavnice potegnjeni ključ zdrknil in opraskal firnež.
Ker je detektiv sklenil, da sam razvozila to zadevo, je moral prikriti svoje misli. Tudi o sestanka med Prosperjem in Madelajno je previdno molčal.
Še več, kolikor je mogel se je trudil, da bi se «tvar s ključem pozabila.
»Moje mnenje je,« je rekel policijskemu komi-tarju, »da ni mogel priti sem noter noben tujec. Blagajna je popolnoma nepoškodovana. Gumbov ni nihče sumljivo prestavljal. Trdim, da pri ključavnici ni nihče poskušal s silo s kakim orodjem, niti •'ne z zobotrebcem. Oni, ki so blagajno odprli, so I poznali besedo in so imeli ključ.«
Odločna izjava kot spretnega znanega moža je pretrgala neodločenost policijskega komisarja:
»Stvar je končana, samo z gospodom Pauve-iom bi rad Še govoril.«
»Kakor vam drago, gospod komisar.«
Prosper je razumel, kaj to pomeni ter položU namenoma klobuk na mizo, kakor da hoče s tern
pokazati, da ne odide, in je stopil v pisarno pred blagajno.
Tudi Fanferlot je stopil ven; vendar je imel policijski komisar časa, da mu je dal znak, katerega drugi niso opazili.
Ta znak je pomenil: »Odgovoren si m! za onega.«
Detektivu ni bilo treba takega znaka, da strogo pazi in pazno opazuje. Preveč neodločna je bila njegova Sumnja in prevelik njegov pohlep po uspehu, da bi bil mogel izpustiti Prosperja toliko izpred oči, da bi ga ne bil mogel več opazovati
Ko je sledil blagajniku v pisarno, si je izbral v ozadju v temi klop, udobno sedel* se obračal in oziral, celo zdehalo se mu je, kakor da mu hočejo čeljusti skočiti iz členkov, in končno je zatisnil očju Prosper je sedel na mizo nekega uradnika, ki ravno ni bil navzoč. Dragi bi bili ie preradi zvedeli uspeh preiskave, silna radovednost se jim Se zrcalila v očeh, vprašati se pa niso upali
Končno pa je mali Cavaiiion, ki se je bil prej zvazei za Prosperja, ni mogel vzdržati več.
»No?« se je ojunačil ter vprašal Prosper je skomignil z rameni. »Ničesar ne vedo,« je rekel
Nastavljene! so z začudenjem zapazili, da fe -je bil blagajnik zopet kakor prej visok, mrzel in nedostopen kakor prej, s čimer si je bil nakopal že toliko sovražnikov v hiši.
Ali je bila to zavest nedolžnosti, gotovost, da se mu ni bati kazni? Ali je bila to brezbrižnost na« pram izidu?
Njegova razburjenost, ker so ga vsi pomilovali, se je zrcalila samo §e v veliki bledoti, v temni črti pod rdečimi očmi in v razmršenih laseh, Id so bili vlažni od mrzlega pota, ki ga je oblil Tujec, ki bi bil vstopil ne M mogel nikakor mislili, da je mladi mož, ki je sedel tu ter se mehanično igral s svinčnikom, osumljen tatvine in da ga v kratkem aretirajo.
Toda kmalu je prenehal igrati se s svinčnikom. Vzel je kos papirja ter napisal hitro nekaj vrst, »Tako, tako!« si je mislil Fanferlot, veverica, čegar posluh in vid sta bila kljub trdnemu spanju izredno dobra, »tako, tako! Le na papir s svojimi malimi tajnostmi; »bomo vsaj kmalu imeli v rokah nekaj. gotovega.«
Ko je bil Prosper zaključil malo pismo, ga je zložil, hitro se je ozrl na detektiva, ki fe še vedno nepremično sedel in spal ter vrgel pismo malemu Cavailloira z eno samo besedo:
•Gipsy !«
Vse to je storil tako hladnokrvno in spretno, da se je Fanferlot kot strokovnjak začudil, da ga je to celo nekoliko prenesetüo in zmedlo.
»Vraga!« sl je mislil, »za nedolžnega Človeka ml Ima moj mladi mož močnejše živce, kakor mnogo mojih starih znancev. Kaj vse stori vzgoja!«
V resnici je moral imeti Prosper, pa naj je bil kriv ali nedolžen, zelo veliko energijo, da se je mogel kazati tako mirnega in da sl je ohranil prisotnost duha; saj se je vendar onstran vrat v tem trenutku odločala njegova usoda, njegova prihod-njost, se je odločalo v njegovi časti in o njegovem življenju, in bi! je šele trideset let star!,., -
Predao se je policijski komisar odločil nastopiti, se mu je zdelo potrebno, da sporoči gospodu Faavelu svoj namen, bodisi iz naravnega Čuta spoštovanja ali v upanju, da bo mogel dobiti v osebnem razgovora kako opero za nadaljnje postopanje.
»Ni dvoma, gospod Pauvel,« je rekel, ko sta bila sama; »ta mladi mož vas je okradel. Zamudil bi svojo dolžnost, če bi si ne zagotovil sedaj njegove osebe; državni pravdnih ga pozneje izpusti ali pa obdrži v zaporu.«
Zdelo se je, da je napravila ta izjava izredno globok vtisk na bankirja.
»Ubogi Prosper!« je mrmral.
Ker je videl komisarjevo začudenje, je dostavil:
»Do danes sem trdno zaupal v njegovo poštenost; brez - obotavljanja bi mu M poveril svoje premoženje. Skoraj pokleknil sem pred njega, da bi iztisni! iz njega priznanje zmote In sem mu obljubil da vse pozabim. Toda n? se dal ganiti, Rad sem ga imel in še sedaj, kljub skrbem in poniža-l n ju, ki jih vidim, da prihajajo, ga m morem sovražiti,«
Komisar ga očlvidno ni razumel
»Kako to?« je vprašal, »kako ponižanje?«
»Kal, gospod komisar,« je vprašal Fauvel, »ali ni pravica za vse enaka? Ali sledi iz dejstva, da sem jaz šef te hiše in on le nasfavljenee, da mi
morajo verjeti na besedo? Zakaj bi se ne bil sam okradel? Saj se je to že zgodilo. Ce bodo zahtevali od mene dokazov, bom moral dati sodniku natančen vpogled v svoje poslovanje ter mu bom moral razodeti tajnost in mehanizem svojih pod« v zeti j.«
»Mogoče, da bodo zahtevali od vas nekaj pojasnil, toda vaša znana častivrednost in poštenost ...«	■ ■
»Moj bog, tudi on je bil pošten! Na koga 'rfi bil padel danes ali jutri sum, če bi ne bil mogel takoj preskrbeti stotisoč tolarjev? Na koga bi padel sum, če bi ne mogel dokazati, da presegajo moja aktiva moja pasiva za najmanj tri milijone?«
Za vsakega poštenjaka je misel, možnost, 1© senca sumnje velika pekoča rana; bankir je trpel, to se ni dalo prikriti.
»Pomirite se, gospod Fauvel,« je rekel komisar, »v manj kakor osmih dneh zbere sodišče dokaze, da konstatira krivdo nesrečneža. Pokličite ga sedaj zopet noter!
Spremljan od Fanferlota, ki so ga bili komaj zbudili, je vstopil Prosper. Ne da bi bil trenil, navidezno popolnoma brezbrižen, je Prosper poslušal napoved aretacije.
Odgovoril je kratko la brez naglasa: »Prisegam, da sem nedolžen.«
Mnogo bo!j razburjen kakor njegov blagajnik« je storil Fauvel zadnji poskus: »Še je čas, dragi moj; premislite sl vendar, za božjo voljo.«^
Prosper je bil videti kakor da ga ne sliši. Potegnil je iz žena majhen ključ, ki ga je položil na kamin z besedami:
»Tu, gospod Fauvel je ključ do vaše blagajne. Ur . da svoj čas spoznate, da vam nisem ničesar vzel; upam pa, da se to ne zgodi prepozno.«
Ko so vsi molčali je nadaljeval:
(Dalje sledi.)
OMestv. ton. zaiiHl za m urste sodo-
sodni in drngl tašta!ac!!
Izvrševanje vseh vrst Inštalacijskih, kotlar-skih in kleparskih del. Kotla za štedilnike praihice itd.
Iste® rasi
Prod. zadr. klepar!
inštalaterjev, koto
jev Ud.: Ljubljane:
Kolodvorska ul 2!
^ v' mr
f
pet
Franja dr. Tavčarjeva naznanja v svojem ter v imena rodbine dr. Tavčar, Arko, Martinakin dr. Jenko, da je naša ljubljena teta oz, stara mati
Josipina Ura
zasElmiia
danes ponoči po kratki mučni bolezni, v staro» sti 80 let, boguudano premefmla.
Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dne 5. t m. ob 3. uri popoldne tz hiše žalosti Breg št 8 na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. februarja 1923.
K "	'	- K

INKASANTA in POTNIKA
agilnega, fzvežbanega, poštenega in vestnega, s spričevali, ki že po možnost! zastopa večjo, dobro upeljano industrijsko tvrdko,
W sprejme
trgovsko podjetje.— Ponudbe pod: „Vsestransko agilen“ na
Oglasni lavod: JOSO ZOfšH&H,
LJUBLJANA. Gledališka ulica štev. 2. — Telefon štev. 231.

s dnesitüni „ITHflHlE HQVOSTl“
bodo dosegli naj večje uspehe. Upe 1 j ali bomo tudi takozvane
:: MALE OGLASE ::
po kolkor mogoče najnižji ceni, da jih bode vsakdo lahko naročil.
zaiajnSeno pravi asbest-Skril} za kritje streb. Ne premotil Ne pozebe I Preti osnlu In vlherla popolnoma slfittren. Neomejeno trpežen. Tehta na 1 m8 = 12 kg.
Cenik In proračun poStJe
Fran Hočevar
Itrounfoa (fäosfE) ösr.
n
ing. Mi
in đrttg
Ljubljano
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
LIIISI
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta
priporoča mio logaft zalogo:
Bi silili „HEB“
šivalnih stralev
za rodbino In obrt
Vozna Mm
Styria, üuriioDii, Orožno bolo (Hattenrod), tuniki zasloni in Iranko.
e~
;s a a a a s a
BfSBBBHanBatf
iiliill
1
: Za leto 1923 :
v dveh Učno izdelanih oblikah 12X7 in 6X4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovi-:: nah s papirjem. “■ Koledarja sta lično vezana In tiskana na dobro liroanem papirju. Naroč*« naj »e jih direktno pri
Zvezni tiskarni !n knitoaml v Ljubljani,
Woifova ulica št 1.
B
Đ
f3
a & a izšli so sledeči zvezki:
Štev. 1. Tajnost „ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta „ 7. Nižava „ 8. Vrag in Katra.
Izdala in založila
Jm ffln io Mpof
v Ljubljani, Woifova ul. 1. 4>V Vsak zvezek stane
*>v	3 Din-
<>x v ^
a
a
■
a
a
a
m
a
a
m
a
i
illillllllSilli

i >■ Vi*	»a-,- <&*wt - «i
Časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine kakor vsa druga v tiskar* sko stroko spadajoča dela Izvršuje po zmernih cenah Učno In točno
Zvezna tiskarna in knjigarna
g iMaoi, Mota alica l
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
>!iliUI!ttiililill!f!li^' II iiim
Beleta! koledfip
1923.
Hoblva v M liskami
v Ljubljani.
Oddelek
za
$ dameO
P. Magdič, Ljubljana
pi$ma, račune, kauert«, uizitl^e
in za trgeuino in ehrt potrebne ti5kcuine izurjuje lične in pečeni
Zuezna ti$karria in knjigarna
u Ljubljani, UJelfsua ulica 1.
— —***
Oddelek
za
gospod^

.. ;V )


Izdaja in tiska »Zvezna tiskan» in Inodbramz« r Ljubljani