Za A vitri jo Turčija Nemška gesta 7. marca je zgoda] začela roditi sadove. Kdo pride prihodnji na vrsto? — Italijani nevzdržno prodirajo Ljubljana, 14. aprila. Dogodki gredo neizprosno svojo logično pot: druga za drugo ®e rušijo pogodbe, ki bi imele tako rekoč večno veljati, druga za drugo stopajo na plan dr-*ave, ki terjajo kar mislijo da Jim gre. Neizprosno se podirajo temelji še nepozidane nove Ev-in iznad njih vstajajo Mračne sence tistih, ki je svet mislil, da jih je že pred 18 leti Pokopal in da ne bodo nikoli več vstali od mrtvih. Tako rad bi se človek odtrgal teh zloveščih vizij, tako rad bi pisal o čem drugem; toda kakor Kasandra v Homerjevi Troji Mora vse te tedne po 7. marcu Vsakdo, kdor ima oči, da vidi in ušesa, da sliši, napovedovati zlo. Za Nemčijo Avstrija; za Avstrijo ta teden še Turčija. Res da najbolj evropsko med vsemi, spodobno kakor Berlin zadnja tri leta ne zna več in Dunaj tudi ne. Kemal ni nič manj diktator in absolutist kakor nekateri drugi, pač pa je nekoliko manj odvisen od evropskih Velesil kakor Nemčija in Avstrija; tudi je naposled prav za Prav Balkanec in Azijec in bi *riu človek iz vseh teh razlogov laže prisodil takole junaško gesto z raztrganjem sprejete pogodbe, kakor' 100 °/ohim Evrop-cem. Pa ne; Kemal ni pljunil na svojo besedo, le sporočil je, da želi hudo zares govoriti o Naš pravi domači izdelek! vali svoj podpis. Ponos in mu dalo misliti, da se dd Nemčije je velik, toda njeno malega vse prebivalstvo ob bel-spoštovanje sile je neizmerno, gijski in luksemburški meji, »Kadar bo Nemčija imela tam kjer so leta 1914 Nemci pred seboj nekoga, ki bo lahko vdrli čez nevatralno ozemlje na govoril mogočneje od nje, je to francoska tla, zavzema za di-ne samo ne bo vznemirjalo, rektna pogajanja z Nemci. Ti nego ga bo začela celo ljubiti, ljudje so izgubili vso vero v ker ga bo občudovala.« mednarodne obljube, ne veru- jejo v Zvezo narodov in se začenjajo zavedati, da se lahko samo nase zanesejo. Zato pravijo, da bi se bilo treba z Nemci pogovoriti — še enkrat, poslednjič. če bi tudi to ne zaleglo, vedo, da bi bila vojna neizogibna. Da na španskem še vedno vre, dokazuje med drugim tudi skoraj revolucionarna odločnost, ki jo je te dni pokazal madridski parlament: odstavil je dotedanjega državnega poglavarja Alcalo Zamoro, češ da je kršil ustavo. Levičarska večina je nato imenovala z a začasnega predsednika republike dosedanjega predsednika parlamenta Martineza B a r r i a (na sliki) že vse te kovačnice smrti imenujejo — da bodo izdelale dovolj drugačnih, železnih argumentov? Optimisti pravijo, da se bodo diplomati izlepa sporazumeli. Letos še. In drugo leto najbrže tudi. Ker niso še vse države zadosti pripravljene za drugačno »sporazumevanje«. Ko pa bodo, bo pesem bržčas malo drugačna. Tisti čas se približuje z velikimi koraki. Kakor pohujšanje v svetem pismu »sicer mora tudi on priti, a gorje tistemu, po katerem bo prišel!« Ali Angleži res ne čutijo, da s svojo politiko samo približujejo dobo novega obračunavanja med narodi? *** Pozabimo za trenutek ta mračna razmišljanja in poglejmo rajši v živo življenje. Morda pa le ni tako hudo?... Veliki francoski dnevnik »Journal« je razposlal prav te dni sedem svojih najboljših žur-nalistov širom vse Francije: da bodo prisluškovali utripu naroda, da bodo iz ust ljudstva samega slišali, kako sodi o perečih problemih, zlasti o razmerju do Nemcev. Dve izjavi med neštetimi se nam zdita posebno omembe vredni, saj imata svoj poseben pečat. Prvo od teh dveh je dal zastopnik osvobojene Alzacije, drugo pa prebivalci iz opustoše-nega ozemlja. Alzačan, visok 601etni uradnik, ki je živel 43 let pod Nemčijo, sodi strogo realno in brez sentimentalnosti. »Razumeti morate Nemce. Vživite se vanje in premislite, kako bi mi sodili, če bi bili iz- V Pikardiji, deželi, ki jo je vojna opustošila, je bil eden izmed prvih glasov, ki jih je prestregel »Journalov« poročevalec, glas sprave: »Sporazumeti se moramo z Nemci,« sta izjavila neki kmet in neki livar v isti sapi. Kar sta pozneje povedala, poročevalec ne zapiše; šlo je na rovaš Angležev. In Italijanov. Sploh je zanimivo, da prihaja največ glasov za direktno spravo z Nemci, brez posredovalcev, baš iz nekdaj zasedenih krajev. Neki bivši letalski minister je dejal na nekem banketu: »Z Nemci se moramo sporazumeti, brez strahu, pa tudi brez maščevalnosti. Brez strahu, ker smo, če hočemo, zadosti močni. Brez maščevalnosti, ker smo vojno dobili.« Neki bojevnik, ki ga je nemško vojaško sodišče obsodilo na smrt, a je srečno ubežal, je rekel: »Ne uganjajmo čustvene limonade. Zunanja politika čustev ne pozna. Poglejmo rajši, kje se naši interesi ujemajo. Ne bodimo kakor kujavi otroci! Ne cmerimo se zaradi naših ljubih sosedov, ki nas tako radi žrtvujejo...« Dve izjavi, dve stališči. I Alzačan i Pikardijec hočeta urediti račune z Nemci. Alzačan pozna svoje nekdanje gospodarje, zato bi rad imel zaveznika pri razgovorih. Pikardijec je trši in kremenitejši: rajši bi se sam pomenil z nekdanjim sovražnikom kakor ob asistenci zaveznika, ki ga je že tolikokrat pustil na cedilu. 40 milijonov proti 67 milijonov: nemara je res tod ključ do miru ali vojne v Evropi? Umrl Je, star 60 let, dr. Robert B a -rany, profesor medicine na univerzi v Upsali na švedskem. Po rodu Dunajčan, Je izprva predaval na univerzi v Groningnu na Holandskem. L. 1914. so mu prisodili Nobelovo nagrado; izplačano je dobil I. 1915. v ruskem ujetništvu. Tolikšno kavalirstvo ruske vlade je takrat zbudilo precejšnjo senzacijo v učenjaškem svetu. ali vsaj misli na to; to je pa isto. Ne pozabite, gospod, da je nemško zedinjenje staro šele 65 let, da ti ljudje ne vedo, kaj je civilna državljanska zavest (conscience civique), da imajo zgolj vojaško preteklost, ki so brezumno ponosni nanjo, in da ne bodo nikoli, naj govore karkoli, naj pišejo karkoli, naj izjavljajo karkoli, naj podpišejo karkoli — da ne bodo ti ljudje nikoli, pa prav nikoli priznali, da so vojno izgubili. »Vedite: Dokler ne bodo Nemci, s Hitlerjem ali s kom Medtem ko v Ženevi zasedajo, groze in obsojajo, medtem ko v Londonu prijazno poslušajo Rib-bentropove sirenske glasove O miroljubnosti tretjega rajha, medtem ko v Parizu s strahom vadljajo, na kateri stol bi sedli, na angleškega ali na italijanskega: medtem Italijani mirno in skoraj brez odpora prodirajo Novi šef britanskega generalnega Sta* je postal sir Ciril D e v e r e 11. Clede^ na pravkaršnje razgovore med Angleškim, francoskim in belgijskim generalnim štabom je njegovo imenovanje se posebno važno nekaterih rečeh, ki mu v pogodbi niso všeč; o Dardanelah na primer. Saj to ne bi bilo nič takega, Vsaj nevarnega ne — če bi se bilo pripetilo pri kateri drugi Priložnosti, v drugačnih okoliščinah. Tako je pa turška »želja« samo člen v verigi, ki nam jo kujejo v živo meso sedanje nezdrave in nemoralne razmere. Komu, nam? Vsem nam, ki se štejemo med člane najbolj prosvetljene, najnaprednejše in najkulturnejše družine na naši Premičnici: nam Evropcem. Ne vprašamo, kakšen odgovor bo dobila Turčija: če je kateri narod v Evropi vreden, da dobi kar mu gre, je prav gotovo turski; vsa ta povojna leta to do-kazujejo. Vprašamo le: kdo pride za Turki? Madžari ali Bolgari? in na kakšen način bodo nastopili? Po balkanskem 2gledu iz Berlina in z Dunaja aIi po evropski metodi iz Ankare? Ali bomo potem spet sedli za zeleno mizo in se pomenili na novo? Ali bomo pa počakali, da bodo Kruppi in škode in Creu-zoti in Armstrongi in kakor se Italijani hočejo Čim prej izsiliti vojaško kapitulacijo Abesincev; zato pošiljajo neprestano nove čete v Vzhodno Afriko. Na sliki na desni: Italijan* ski kralj v razgovoru s častniki novih polkov, namenjenih v Abesinijo. — Spodaj: Umik poraženih abesinskih čet kažejo koče in vasi, ki Jih Abe-sinci zažigajo, da sovražniku otežko-Čijo prodiranje. Na sliki vidimo praske med sovražniki v siju gorečih lesenih koč v osrčje Abesinije. Tansko jezero je v njihovih rokah, Desije je padlo, še par dni pa bo po Adis-Abebi — in potem? Kaj potem? To vprašanje bi z vso spoštljivostjo zadali gospodu Edenu in njegovim uglednim svetovalcem. Bogve ali se gospodom Baldvvinom in Macdonaldom kaj zdi, kako klavrna je njihova politika in kako neizogibno je obsojena na fiasko, če bo London delil dvojno pravico, eno Italiji, drugo Nemčiji? • Obscrvcr, Predsednik ,Zveze vojnih talcev* je izjavil: »Mnogo smo prestali pri Nemcih, zelo mnogo... Danes, 20 let pozneje, sem pristaš sprave. Odkrit pristaš. Zakaj? Zato ker je bilo leta 1870 Francozov 39 milijonov in 40 milijonov Nemcev. Problem sega v prirodo-slovje. Ali veste, kako se množe kunci?... Nu, dragi gospod, Nemci so evropski kunci. Nas je 40 milijonov. Njih je danes 67 milijonov. Zato je otročje odklanjati razgovor z njimi.« Poročevalca je najbolj osupilo Zaradi praznikov je izšla današnja številka en dan pozneje kakor običajno. Uprava. Poštnina plačana v gotovini ILUST ROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 Din DRUŽINSKI TEDNIK lelo Vlil. Ljubljana, 16. aprila 1936 Stfev. 15. J*haja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava * Ljubljani, Tyršev« cesta Štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. 50 frankov, v Ameriki 2!/s dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. — Za odgovore je priložiti znamko. Žlvllen)« pil« roman« V leti postal miliionar Tragična usoda vročekrvnega Španca (gi) Richmond, aprila V državi Virginiji (USA) so ugotovili, da je neki mož, ki je lani zaslužil več ko milijon dolarjev, zaprt, obsojen na dosmrtno ječo. Življenje tega moža je snov za' roman, kakor si jo je pretresljivej-šo težko predstavljati. * >*. Nekaj let je že tega/ko se-je neki Juan Coquimbo- izpelil s španskega v Ameriko. Bil je vele sposoben tehnik in je imel srečo, aa si je hitro našel službo v neki veliki tovarni. Mož je bil trezen, marljiv .in častihlepen in je prebil svoj prosti ■čas s tem, da je študiral izdelavo modela za neko novo vrsto pralnega stroja., ki riaj bi mu prinesel slavo in denar. Kajti le predobro se je zavedal, čja mu bo oboje potrebno —j z vsem žarom svojega južnjaškega temperamenta se je bil namreč zagledal v hčer svojega šefa. Deklica je bilg zelo prijazna z njim in Cocjuimbo si, je zato domišljal, da mu vrača ljubezen. Kdo popiše zato njegov obup in njegov gnev, ko je lepega dne slišal v tovarni, da se je tista, ki je v njej že videl nevesto, poročila z nekim bogatim mladim trgovcem! Od bolesti ves iz uma, je šel in kupil revolver, planil v stanovanje mladega para in oba ustrelil. Videč kaj je storil, se je sesedel, duševno in telesno popolnoma strt, in se dal brez odpora aretirati. Na smrt obsojen Sodišče ga je obsodilo na smrt, a ker so porotniki podpisali prošnjo za pomilostitev, ga je pomilostilo na dosmrtno ječo. Tako so ga prepeljali v richmondsko kaznilnico. Ker se je v zaporu vzorno obnašal, so mu čez leto dni na njegovo prošnjo dovolili, da sme nadaljevati prejšnje poskuse. V ta namen bi pa potreboval denarja, a kje naj ga vzame? Tedaj se je sam kaznil-niški ravnatelj zavzel zanj in mu priskrbel potrebna sredstva. Našel je namreč kapitalista, ki si je ogledal načrte in obljubil, da mu bo ne samo pomagal dodelati model, nego bo celo zgradil tovarno in prevzel prodajo stroja — pod pogojem, da mu izumitelj odstopi 50-odstotno udeležbo pri dobičku. Kapitalistu se ni bilo treba kesati. Coouimbo je dodelal svoj model in glej; jsokazalo se je, da je njegov izum neverjetno porabnejši in cenejši od dotedanjih pralnih strojev; tako ni čudo. da je šel v denar ko sveže žemlje in da so morali tovarno od leta do leta povečevati. Prodaja se je tako množila, da je lani samo Coquimbov delež znesel več ko milijon dolarjev. Dobrotnik za zamreženim oknom Ko je nesrečni izumitelj videl, kako neizmeren dobiček se začenja stekati na njegov račun, si je dvakrat hotel vzeti življenje — iz obupa ob grenkem spoznanju, kako malo je zanj denar vreden in kako lepo in brez skrbi bi lahko živel, da se ni takrat tako nesrečno iz-pozabil. Obakrat so ga rešili šele v poslednjem trenutku. Ravnatelj kaznilnice in izpovednik sta mu nato izprosila obljubo, da ne bo nikdar več poskušal samomora. Spoznanje MamSkl napisala Q*rt Gartnerjeva Na ležalniku pred Nado je ležala bleščeča obleka Iz zlatega brokata, majcen klobuček z velikim šopom temnega nojevega perja in bela 'kodrava lasulja. »Moraš na ta ples, Nada,« ji je .prigovarjala sestrična. »Prava sreča, da sem si izpahnila nogo. Viš, vstopnico imam... posodim ti vso to obleko in še večerni plašč povrhu... Tak ne obotavljaj se vendar! Tvojemu možu je celo všeč, da greš, nu, zakaj potlej še premišljuješ?« Nada je skomignila z rameni. »Veš, redute so mi španska vas... pa tudi sploh, saj nisem za tako... Strah me je... kar tresem se... ko pa ne vem, kako naj se vedem. Take reči so za gosposke dame, ne zame.« Ruša se ji je pomilovalno nasmehnila: »Draga Nada, s kakšnimi mislimi vendar trapiš svoje možgane?! Stopila boš v razkošno dvorano, plesala boš, ves večer se boš sukala, malo se boš pošalila, privoščila si boš nedolžen flirt — skratka, imenitno se boš zabavala. Tak Pregovorila sta ga, da je dal svoje velikanske dohodke na razpolago siromašnim umetnikom in potrebnim znanstvenikom — ko sam tako ne more nič z njimi početi! Tako so ustanovili kuratorij za upravo Coquimbovega imetja, in ta kuratorij deli zdaj štipendije potrebnim intelektualcem. Marsikateri učenjak in umetnik, ki se danes lahko brez ubijajočih skrbi za vsakdanji kruh posveti ustvarjajočemu delu, blagoslavlja nesrečnega jetnika. ..V časnikih beremo, da se je pred kratkim ustanovil odbor, ki bo posredoval pri vladi, da Coquimba pomilosti. Vse okoliščine govore zanj, ne najmanj plemenita poraba njegovega denarja. In naposled tudi njegovo dejanje — umor v afektu — ne spada med nizkotna hudodelstva in se pač ni bati, da bi * zagrešil nov zločin, če ga izpuste. Tako je pričakovati, da bo pretresljiva riehmondska drama vendarle učakala zadovoljiv razplet. -------ee«»——— Človek svoji usodi ne uide Napisal Alfred Polgar Pred več leti so našli na periferiji Dunaja nekega berača. In prišlo je na dan, da se je bil mož njega dni udeležil neke polarne ekspedicije in da je bil eden izmed tistih redkih, kf',«> se rešili Izv večnega ledu. Na severjjem tečaju je ubežal ledeni smrti... zate 3a je zmrznil sredi Dunaja. v i • * Ob koncu svetovne vojne so pisali časopisi o nekem čmovojniku, ki je odnesel zdravo kožo iz vseh bitk, kakor da bi sam angel varuh razpenjal krila nad njim. Potem ga je ujel sovražnik. Toda posrečilo se mu je zbežati in po neštetih neprostovoljnih pustolovščinah se je vrnil v domovino. Deset korakov pred domačo hišo ga je povozil tramvaj do mrtvega. Eden izmed redkih potnikov »Tita-nica«, ki so se rešili iz strašnega brodoloma, je nekaj let nato utonil v komaj dva metra globoki mlaki, kamor je bil zašel ponoči na povratku z veselega popivanja. * Letos v januarju se je na čuden način ponesrečil ameriški rekordni letalec Jack Hollyday. Ne na katerem izmed neštetih vratolomnih poletov; vse te polete je prestal brez sleherne nesreče. Nego takole: vsedel se je, dobre volje kakor je bil, na meter visokega gugalnega konja svojega sinčka, izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in obležal mrtev na tleh. * * * človek ne uide svoji usodi. Zato če je pameten, bo opustil jalovo prizadevanje in se ne bo spuščal v boj proti njej. (BK) Angleški humor V cirkusu je začel neki slon vznemirljivo pokašljevati. Ravnatelj je zato zapovedal strežniku, da naj mu da vedro vode, ki ji je prilil steklenico whiskyja. »Kako je bolniku?« je vprašal ravnatelj drugi dan. »Se mu je že obrnilo na bolje, ker je popil ves whisky. Toda zdaj so začeli vsi drugi sloni kar tekmovati, kdo bo huje kašljal!« pomisli vendar, saj si še mlada in lepa ženica, pa životariš ko redovnica. Pozabi, vsaj eno noč pozabi, da si srečno poročena, pozabi, da si resna in pridna in poštena — zabavaj se, pošteno se iznori, kakor se to spodobi takšni lepi in od življenja kipeči ženici!« Nada je bila zares lepa, drobcene, vitke postave, plahih rjavih oči... In ustnice — majcene in rdeče ko mak. Peter, njen mož, je to zmerom znova opazil — kadar ga niso preveč morile kupčije in večne denarne skrbi. Toda ženica, ki se je zdaj poslovila od njega, da pohiti na veliko pariško reduto, se mu je zdela nekam spremenjena. Ni bil samo svetli in bleščeči brokat, ki je povzdignil njeno postavo — ne, ne! Njena ramena so bila zdajci tako bleščeče bela, njene ustnice kipeče in vabljive in pod temno zarisanimi obrvmi so goreli plameni v njenih očeh... »Dobro se zabavaj — in zvesta mi ostani!« se je malce prisiljeno pošalil Peter. V dno srca mu je bilo žal, da si ni bil še o pravem času kupil vstopnice za ta zdaj do poslednjega sedeža razprodani večer. * Po širokih stopnicah je stopala Nada proti bleščeči dvorani. Brž se K omedli« tlvl|«n|» Papiga odkrila iznevero Richard mu je bilo ime, papiga ga je pa klicala«. Jackie 9 (di) San Francisco, aprila »Tako ne gre več in ne gre!« je obupano vzkliknil mister Anderson. »Ali sem poročen s teboj, Vi-vian, ali pa s tvojo papigo. Ta stara vreščulja me bo še v grob spravila. Le kaj ima papiga opraviti v zakonski spalnici? Ali jo boš spravila drugam, ali pa...« Viviani so oči zalile solze. »Kako brezsrčen človek si!« je zaihtela. »Le s čim se ti je ta ubo-žica nedolžna zamerila? Viktorija ni vendar še živi duši ničesar žalega storila. Navajena sem je in mi ne pride na um, da bi se uklonila tvojim histeričnim muham.« »Zdaj je pa tudi moje potrpežljivosti konec,« je zarohnel mr. Anderson. »Zvečer hočem imeti mir, ne pa da bom poslušal bedasto brbljanje tvoje papige. Kakor sem rekel: papiga .mora proč!« »Jaz ti pa povem, da bo Viktorija ostala pri meni!« je vzkliknila mrs. Andersonova in zaloputnila vrata svojemu možu pred nosom. Papiga je vselej zmagala! Toda mr. Anderson ni odnehal. Uh, kako je sovražil to papigo! »Ptica mu je dobesedno zastrupljala življenje. Viktorija je bila za govorjenje posebno nadarjena žival. Le škoda, da je svoje znanje najrajši razkazovala v navzočnosti mistra Andersona. Kadar je hotel biti posebno ljubezniv s svojo Viviano in je vzel njeno glavico v svoje roke, je prav gotovo zaslišal Viktorijino vreščanje, in tisti mah je bilo konec najlepšega razpoloženja. Včasih se je spomnila in se je prijavila k besedi prav takrat, ko je mr. Anderson sladko zadremal. Naposled je prišlo tako daleč, da je mr. Anderson odšel k odvetniku, da se pogovori z njim zastran ločitve. Toda odvetnik je menil, da mu ne kaže; sodišče bi se po vsej priliki zavzelo za živaliljubno ženo, moža bi pa morda še obsodilo zaradi »krutega« ravnanja z njo... škripajoč z zobmi se je mož vdal v usodo. Viktorija je zmagala. Viktorija postaja indiskrelna Pol leta je minilo po popisanem zakonskem prepiru. Mr. Anderson je mnogo potoval in kadar se je vrnil, je po navadi doživel pri ženi hladen sprejem,- Banka Barudi 11. Rue Auber, PAR1S (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruxelles: Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice je še mimo grede ozrla v veliko ogledalo — in zdelo se ji je, da se ji smehlja iz brušenega stekla tujka, tujka z majhno čipkasto krinko... Nasmehnila se je, zakaj ta tujka je bila toli prikupna — in vendar ji je bila na moč podobna — v hoji, v gibih — in vendar je bila spet popolnoma drugačna ko drobcena Nada. Plesala je z mnogimi, smejala se je, srebala šampanjec, ki mu ni bila vajena. Moški so ji sadili rožice, šepetali so ji, da je lepa, zapeljiva — in Nada je bila v devetih nebesih. Jutri — jutri bo itak vse pri kraju, nocoj je pa dvorana tako svetla, tako razkošno bleščeča, godba poje in vabi... njo, samo njo — pisane papirnate kače se ji ovijajo okrog vratu... Nada se ni utrudila. Nekdo, mlad in prikupen je bil, ji je poljubljal roke, in ona mu jih je zdajci odtegnila in odšla dalje... Spet ji je nekdo šepetal na uho, prosil jo je, naj odide z njim — toda Nada se je že zavrtela s tretjim... Iznenada se ji je pa priklonil neki neznanec — in Nada je po-bledela za majceno krinko. Drugačen je bil, drugačen ko vsi oni, ki je doslej z njimi plesala. Nekaj je bilo v njegovih sivih, hladnih Nekega dne — vrnil se je ravno z dolge odsotnosti v Newyorku — se pa ni mogel in ni mogel načuditi, tako izpremenjena se mu je zdela ženica. Pozdravila ga Je s kar prekipevajočo prijaznostjo. Moža je to kajpada razveselilo, saj si je zmerom prizadeval, da bi vladal v hiši mir. Kmalu nato — mrs. Andersonova je bila šla nakupovat — je imel mož slučajno opravek v spalnici. Kajpada se je papiga začela koj dreti in prodajati svoje jezikovno znanje. Mr. Anderson se je nehote nasmehnil. Zdajci je pa napel ušesa. Papigin glas je postal nekam hudo nežen, ko je vzkliknila; »Jackie... svveetheart... Ljubček!« Andersonu je vsa kri udarila v glavo. Njemu namreč ni bilo Jackie ime, Richard je bil; papiga je mogla te izdajalske besede slišati samo v spalnici! Epilog pred sodnikom Mr. Anderson je spet odpotoval, poprej je pa popolnoma na tihem naročil nekemu zasebnemu detektivu, naj opazuje njegovo ženo. In prišlo je na dan, da jo je res v njegovi odsotnosti obiskoval neki moški. Kajpada je mr. Anderson brez odlašanja vložil ločitveno tožbo. Pri razpravi je pa njegova žena iznevero odločno tajila, češ da je Jackie neko docela nedolžno znanje 'še iz šolskih let. Toda njen mož je pripeljal s seboj nepodkupljivo pričo: papigo. In Viktorija je res izpolnila svojo dolžnost. V začetku je kvasila vse mogoče neumnosti, potlej je pa začela govoriti tudi o Jaekieju, »ljubčku«... Takrat je mrs. Andersonovi zmanjkalo besed. Sodnik je ločil zakon po njeni krivdi. Galantno ji je hotel mož za slovo izročiti še njeno ljubljeno papigo. Toda gospa Vivian se je srdito obrnila in užaljeno odvihrala skozi vrata. m mm To in ona o telefonu Bern, marca. Na švedskem je razmerje med pisemskimi in telefonskimi sporočili 30 : 70, to se pravi, od 100 sporočil jih pride 30 s pismi ali dopisnicami, 70 pa po telefonu. V Švici je razmerje 52 : 48 v korist pisem. (V Jugoslaviji ne poznamo statistike o tej stvari; bržčas bi bilo razmerje 95 : 5 ali še slabše v škodo telefona.) V vseh naprednih in civiliziranih državah se uveljavlja spoznanje, da se trgovska naročila in sploh kupčij-ski razgovori po telefonu dosti bolje in neprisiljeneje urede kakor s pismi, kjer človek nehote zaide v zverižene književne oblike. * V 8. štev. časopisa »Praktische Phy-sik« iz leta 1891 se bere protest 500 nemških kmetov iz leta 1848 zoper napeljevanje telefonskih naprav čez njihova polja, češ da je »telefonska napeljava nevarna življenju in imetju in škodi poljem in njivam«. Henry Ford ima telefon (brezžičnega, kajpada) instaliran na armaturni plošči svojega avtomobila. On-dan je po njem govoril z zastopnikom svoje tovarne v Buenos-Airesu v Argentini. Mnogo ljudi pleše okoli zlatega teleta, še več telet pa okoli zlatih ljudi. očeh, nekaj okoli njegovih ozkih ust, nekaj, kar jo je sililo, da je plesala samo z njim, čeprav so jo drugi vljudno prosili za ples. Morda je bil ta neznanec tisti moški, ki ga je tako dolgo čakala — tisti, ki ga čaka sleherna ženska in ga skoraj nobena niti do smrti ne pričaka... Plesal je z njo. Govoril je malo, toda med plesom jo je prižel tesno nase. česar niso izgovorila njegova usta, so ji povedale njegove oči. In ona si ni ničesar srčneje želela kakor to, da bi veselica večno trajala, da bi večno prižeta k njemu plesala po taktu omamne godbe. * Zdajci je zamrla godba v žalostnem akordu. Počasi so jeli prvi gostje zapuščati dvorano. Nada in sivooki neznanec sta pila v skriti loži sladke, pisane likerje. On ji je šeoetal najzapeljivejše besede, ki jih šepeta moški lepi ženski, hoteč jo pregovoriti, naj prebije noč z njim. Poslušala je kakor v sanjah. Komaj je razumela smisel njegovih snubitev, samo »ljubezen« in spet »ljubezen« ji je zvenelo po ušesih. Tudi o sebi je pripovedoval; p --vil ji je, da je osamljen, da je po- Zanimivosti z vsega sveta 80 letnico bo praznoval v začetku maja profesor Siegmund Freud, znani avstrijski filozof in oče psihoanalize. Na Dunaju so že sestavili mednarodni odbor učenjakov in književnikov, ki priredi jubilantu na čast veliko akademijo. Buster Keaton je ozdravel, beremo v ameriških listih. Pred nekaj meseci so ga bili pripeljali v umobolnico, te dni se je pa spet vrnil v Hollywood in se baje izvrstno počuti. K ozdravljenju je mnogo pripomoglo zboljšanje njegovih zasebnih zadev, ko se je njegov odvetnik pobotal z njegovo prvo ženo in je tudi njegova druga žena odstopila od ločitvene tožbe. Za varčne kadilce je neka nemška tovarna začela izdelovati tridelne cigarete. Cigareta je z dvema pregradama tako razdeljena na troje, da jo lahko trikrat prižgete kot novo. Predsednik irske vlade g. de Valera je nevarno obolel na očeh in se je zato odpeljal v Curih (Švica) k očesnim specialistom. Že dve leti ne spi indijski milijonar Raj Bahadur Ramdžidas. Zdaj je razpisal velikansko nagrado za tistega, ki mu bo vrnil spanec. Sonja Henie — filmska igralka. Prvakinja umetnega drsanja Sonja Henie pojde v Hollywood. Da se pripravi za novi poklic, je te dni kot manekenka nastopila na modni reviji v New-yorku. Desetletnico poroke sta. te dni praznovala v Hollywoodu Rad la Roegue in Vilma Banky. Takšnega »dolgoživske-ga« zakonskega rekorda filmska metropola do malega ne pomni. Jubilanta sta bila za nemega filma med prvimi zvezdami na hol]jrwoodskem nebu. Nemi poslanci. Novi nemški parlament ima 740 poslancev (prejšnji jih je imel 669). Nemški poslanci nimajo glasovalne pravice, tudi predlagati ne morejo ničesar, ne govoriti na sejah — in vzlic temu dobe v redu poslanske dnevnice. Zakonca umrla isti dan. V Ozenicah pri Tepolčanah na Slovaškem je umrla po daljši bolezni žena okrožnega zdravnika dr. Geze Nemlahe. Mrtvaški list ji je napisal mož sam. Deset minut nato je pa umrl še on: zadela ga je kap. Nove šahovske figure je pred kratkim izdelala neka dunajska tovarna igračk. V tem novem šahu predstavljajo bele figure italijansko vojsko, črne pa abesinsko, črni kralj je neguš, beli duce. Trdnjave so letala, kmetje pa vojaki. Na južnem tečaju ne poznajo ozeblin, trdi slavni raziskovalec Richard Byrd. Nezaslišan mraz (80 stopinj) ubije tudi vse bakterije. Meteorolog Byrdove posadke je imel vse življenje ozebline, na južnem tečaju se jih je pa kmalu odkrižal in se je vrhu tega še za 22 kil zredil. Trdovraten samomorilec je Henri Dumontez, kmet iz Charollesa na Francoskem. V eni sami noči se je najprej ustrelil, potem si je razparal trebuh s kuhinjskim nožem in nato požrl še podganji strup. Vzlic temu upajo, da ga bodo rešili. Signale z Marta je baje zapazil francoski zvezdoslovec profesor Robert Damion v Nici. Iz svoje zasebne zvez-darne je že večkrat okoli Marta opazil neko sinjo svetlobo, ki je svetila nepretrgoma 40 ur. Damion je prepričan, da dajejo te signale »prebivalci« planeta Marta. Uspešne eksperimente z električno žarnico, ki dobiva energijo od sonca, so te dni napravili v nekem varšar-skem laboratoriju. znal mnogo žena, da jih je mnogo imel in nobene ljubil — pravil ji je stvari, ki jih ženske tako rade poslušajo. Nežno ji je božal drobne prste, nežno ji je božal golo roko. »Ti, ti si tista ženska, ki sem zmerom hrepenel po njej. ženska, ki sem jo leta in leta do današnjega dne zaman iskal. Pojdi z menoj. Odpotovala bova, jutri zarana, kamor boš hotela. Denarja imam dovolj, želi si kar si hočeš... Pojdi nocoj z menoj — neizmerno srečna bova...« Ona se je nasmehnila, sprva nekam nejeverno, potem resneje, in naposled je priškrnila svojo drobceno, trudno glavico na njegovo ramo in njena mehka, trepetajoča usta so se strnila z njegovimi. Veselica je bila pri kraju. Godci so pospravili instrumente in Nada si je ogrnila mehki kožušček svoje sestrične. »Zdaj, zdaj precej pojdi z menoj,« je prosil neznanec, »te prelepe noči še ne sme biti konec.« Nada se je zagledala v njegove oči. »Ne,« je naposled komaj slišno dahnila, »domov še stopim, da se preoblečem. S to belo lasuljo in s to tujo zlato obleko — to nisem ja ... K tebi bi rada prišla taka kakršna sem v resnici.« Ni je mogel pregovoriti, odločno KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV Koliko zasluži in koliko izda angleški kralj (yO) London, marca. Vzdrževanje buckinghamske palače stane 30.000 funtov (7 milijonov dim na leto. Te izdatke mora plačati kralj sam iz svoje privatne šatulje, ki znaša 110.000 funtov (24 milijonov din) na leto. Vsa dela, vse adaptacije itd., ki oi jih hotel kralj izvršiti v svoji Palači, gredo na njegov rovaš. Zasebni izdatki angleškega kralja se razdele nekako takole: 2000 'untov (450.000 din) gre na leto J® kraljeve vinske kleti, 6000 funtov (1,350.000 din) za perilo; 5000 funtov (1,125.000 din) za garažo in hleve, 5000 funtov za livreje itd. 250 služabnikov, lakajev itd., uslužbenih v kraljevi palači, ne dobi plače iz kraljeve zasebne apa-naže; v ta namen dobi vladar posebej 125.000 funtov (29 milijonov din). Buckinghamsko palačo cenijo na 3 milijone funtov (okoli 700 milijonov našega denarja). Kralj Edvard VIII. je bogatejši od svojega očeta, ker mu gredo še dohodki vojvodine Cornwalliške (40.000 funtov ali 9 milijonov din). Za primerjavo: civilna lista italijanskega kralja znaša 58 milijonov frankov (okoli 150 milijonov din) na leto; približno prav toliko je dobival tudi bivši nemški cesar Viljem II. (»Daily Express«) Nerodnost in takt (fn) Pariz, aprila Na križišču Haussmannovega bulvara, kjer je posebno živahen promet, je neka mlada avtomobi-listka — po videzu sodeč, še ni bila prav vajena šofiranja — oplazila z blatnikom nekega pešca. »Kje ste se pa učili šofiranja?« je negalantno zabevskal prizadeti. Brez pomišljanja mu je dama odgovorila: »V tisti šoli, kjer ste se vi naučili... lepega vedenja.« (»Journal«) Elektrika človeških oči (co) Newyork, aprila Ameriški učenjak dr. Wallace Osgood Fenn, profesor na univerzi v Rochestru, je dognal, da ustvari sleherni gib človeškega očesa slaboten električni tok. Izdelal je celo občutljiv aparat, ki reagira na te »očesne« toke in tako zabeleži prav vsak premik oči. S tem aparatom je učenjak ugotovil, da se oko petkrat premakne, ko prebere eno vrstico v časopisu, da ostane nepremično, kadar človek zmaje z glavo, in da se enkrat premakne, če nagneš glavo na stran. (»Time«) Nazorna prispodoba naše civilizacije (gn) Pariz, aprila. Neki profesor je sestavil primerjalno tabelo naše civilizacije. Mož pravi: če bi hoteli zgodovino človeštva od prvih začetkov do današnjih dni narisati v merilu človeka, ki je danes star 50 let, bi rekli, da je ta človek prebil 49 let kot divjak in potujoč pastir (nomad); pred 6 meseci se je naučil pisanja; pred 60 dnevi je postal kristjan; 2 tedna šele ve, kaj je tisk; pred tednom dni je zažgal poslednjega krivoverca; 3 dni se šele vozi z železnico, in z odkritjem letalstva je proslavil svojo petdesetletnico. Oba imata prav (šN) Quebec, marca Pred kratkim jo dr. J. H. Putnan, generalni nadzornik za šolski pouk v Kanadi, napisal v nekem poročilu, da je »80“/« deklet namenjenih v zakon, preden učakajo trideseto leto, in da bi zato morda kazalo, da se rajši uče česa drugega kakor stenografije in glasbe, da bi se rajši učile, kako se postelja pripravi in kosilo skuha, kako se nogavice zakrpajo in gumbi prišijejo...« Tako je napisal dr. Putnan in je bil vesel, da je ožigosal nezdravi sistem dekliških šol — ni pa računal z gospo Casgrainovo, ženo samega predsednika poslanske zbornice in vneto prvoboriteljico za ženske pravice, še preden se je uglednemu dr. Putnanu dobro posušilo črnilo njegovega poročila, je že dobil od nič manj ugledne gospe Casgrainove odgovor, da bi »tudi mlademu moškemu svetu kazalo, da se nauči popravljanja pipe pri vodovodu in kako se ubije jajce, ne da bi se zlilo po tleh; da bo znal pripraviti skodelico čaja in jo ponesti svoji bolni ženi, ne da bi koga poparil, ne sebe, še manj pa njo...« Kajti — tako konča modra gospa Casgrainova — gospodinjski pouk je resda v prvi vrsti ženskam namenjen, nič manj pa ni potreben moškim, saj je sreča vsakega gospodinjstva plod sodelovanja obeh! (»Journal«) Nevsakdanji mali oglas (co) Praga, aprila V »Prager Presse« beremo: Naše uredništvo je dobilo pismo, v katerem nas pisec prosi, da priobčimo zastonj tale mali oglas: Ker ne morem in ne morem dobiti službe, sem pripravljen dati svoje telo na razpolago znanstveniku, ki bi hotel na živem telesu delati zdravniške ali kemijske poskuse. Pisec tega pisma je 35 letni mož, oče osmih otrok in že 4 leta brez dela in zaslužka. Njegovega malega oglasa uredništvo ne objavlja zato. da bi mu pomagalo dobiti službo, kakršno išče, temveč da opozori nanj ljudi, ki imajo kaj srca in dobre volje. VIM »Aretirajte samce!« (čwi Newyork, aprila Prebivalci Aurore, neznatnega mesteca v državi Illinois (USA) so napravili kaj nenavaden poskus. Porabili so 29. februar (dan, ki je za normalno leto tako rekoč itak odvisen), da so za 24 ur izročili vso javno upravo v ženske roke. Ti funkcionarji v krilih,------- izvoljeni in izbrani po vseh pravilih, so bili večjidel zelo mladi: »županji« ni bilo niti 25 let, policijski šef jih je pa štel komaj 23. Enodnevni občinski svet se je hotel postaviti z nečim prav posebnim: dal je »redarkam« neusmiljen nalog, da morajo aretirati vse samce, kjerkoli jih dobe. In redarke si tega niso dale dvakrat reči: odpeljale so uboge samce v zapore in tani so jih strogo zaslišale, zakaj se ne oženijo, naposled so jih pa Izpustile, a ne prej, dokler niso plačali globe v cisti vse 3 VIN Malo Vima na mokro krpo, dobro zmiti in vse v hiši se bo svetilo od čistote. -'5T7 j • * I m Sin Franca Ferdinanda, avstrijskega prestolonaslednika, ki ]e padel 28. junija 1914 v Sarajevu pod kroglami atentata, knez Ernest Ho-henberg, se je zaročil z miss Marijo Terezijo, edinko na Dunaju žive* eega angleškega kapitana Georgea Wooda in grofice Lonyayeve. Presenetljiva je podobnost mladega kneza z njegovim očetom, čigar smrt sprožila najstrahotnejšo vojno vseh Časov. obliki... svile, cvetlic in sladkorčkov. Do tod je ženska uprava še nekako funkcionirala. Toda ko je nekje v predmestju nastal ogenj, se je enodnevni »materi županji« vendarle zdelo modrejše poklicati na pomoč moške gasilce... Ogledala v telefonskih govorilnicah London, lir "“a Londonska poštna uprava namerava v vseh javnih telefonskih govorilnicah obesiti ogledala. Časopisi so se pa brž postavili po robu, zakaj premnogi trgovci, trgovski potniki in naposled časnikarski poročevalci sami so zagnali krik, da bodo odslej morali še dalje čakati pred telefonskimi govorilnicami kakor doslej; kajti sleherna lepotica si bo pred telefonskim ogledalom sveže poslikala pročelje svojega obraza in si znova zarisala zapeljive črte okrog oči in pordečila srčaste ustnice. Za božjo voljo, samo ogledal nikar! Poštna uprava je pa drugega mnenja. Ogledala bodo visela v telefonskih govorilnicah; če bi pa res ovirala telefonski promet, bo uredila poštna uprava poseben mehanizem, ki bo v določenem času ogledalo zastri. * se je uprla njegovi besedi. Mala ženica je bila zdajci hrabra in odločna. Z njegovim vozom se je odpeljala domov. »Tu v avtomobilu te počakam. In če bi se karkoli zgodilo, tu imaš moj naslov... Potem pridi pač jutri, pojutrišnjem, kadar pač hočeš.« Neodločno je stopala Nada po stopnicah navzgor. Poslavljala se je, poslavljala od hiše, od sob, od vsega kar je v njih... Zakaj: zdaj bo odšla In se nikoli več ne bo vrnila. Predobro se je tega zavedala, čudno: nič je ni pekla vest, nič je ni bolelo srce. S hladnim pogledom je objela sobo; samo majhna lučka je gorela na njeni toaletni mizici in medlo razsvetljevala tapete, ki so ji bile nekoč tako neznansko všeč. Pohištvo, ki si ga je nekoč sama izbrala in ki ga je s tako nežnostjo ljubila, ji je postalo zdajci tuje in mrko. Mirno je stopila k pisalni mizi in napisala na košček papirja nekaj besed svojemu možu: »Ne bodi hud name — novo življenje se mi smehlja. Premlada sem, da bi se starala v tej samoti brez ljubezni... Pozabil me boš. Nikar me ne išči; odpotujem.« Potem se je po prstih splazila v temno spalnico. Medel jutranji svit je osvetljeval glavo njenega spečega moža. Spal je pokojno, mirno in trdno, če bi se bil zbudil, če bi jo bil vsaj z besedo ali z objemom pozdravil — morda bi ostala. Toda niti ganil se ni. Njegove ustnice so bile na pol razprte, neme so bile, neme kakor vse tod okrog — in Nada je odšla iz spalnice, hladna in grozljivo mirna, odšla je, da se nikoli več ne vrne. Preobleči se je morala. Težko se je ločila od mehkega sivega kožuščka, z žalostjo si je snela belo lasuljo in ko je zagledala na stolu pred seboj slečeno zlato leskečočo se brokatno obleko, se je zdrznila. Nežno je pobožala šumečo svilo — poslavljala se je — potem se je brž vzravnala in sl sezula plesne čevlje. Počasi in premišljeno si je oblekla popotni kostum. Vse to je trajalo le nekaj minut, in v teh minutah ji je bilo težko pri srcu. Poveznila si je zelen klobuček na svetle lase in utrnila luč. Odšla je iz sobe; nikoli več je ne bo videla, nikoli več se ne bo vrnila... V temnem predsobju se je spomnila, da je pozabila rokavice. Spet je morala prižgati luč. Medtem ko je iskala rokavice, se ji je to noč že v drugo ustavil pogled v ogledalu. Tokrat se je zdrznila. V velikem ogledalu je zagledala drobceno, prav čedno ženičico, toda v očeh te žene ni bilo več živega ognja, neprespana noč ji je zarisala temne in trudne sence okrog oči. To ni bila več ona žareča žena, ki jo je še pred uro tako vroče ljubil neki moški, ki je še pred uro hrepenel po njej — in si mislil, da je hrepenel po njej vse življenje. Nadi se je zdajci zazdelo, da se je zbudila iz prekrasnega osrečujočega sna. Toda sen — je trajal le eno noč... Zdaj se je poslavljal od nje. Sanjala je, da ni Nada, da ni tista nebogljena, skromna ženica, domišljala si je, da je žena, ki jo sreča išče, ki jo ljubezen opaja in se ji smehljajo osrečujoče pustolovščine. Do smrti utrujena se je ..vrnila k pisalni mizi in s tresočimi se prsti raztrgala poslovilno pismo. In ko je z grozo opazila, da ji roke drhte, se je spomnila posetnice, ki jo je bila prej vtaknila v torbico... Raztrgala je še posetnico in vrgla oboje v dogorevajočo žerjavico... Z motnim pogledom je gledala, kako so ognjeni zublji objeli drobni papir; potlej se je sesedla v mehak naslanjač: vendar, vendar že se je mogla razjokati... Nič več ni slišala, kako je čakajoči neznanec zdramil motor svojega avtomobila in počasi pognal po cesti v prebujajoče se jutro... (JI*) ženske bolezni Poznamo premočne menstruacije (mesečno perilo) vsled slabokrvnosti, zatem menstruacije, ki radi slabotnosti predolgo trajajo, potem zopet menstruacije, ki so zvezane z bolečinami in to pri raznih vnetjih in krčih, kateri so največkrat nervoznega karakterja. Premalo časa trajajočim menstruacijam, ali pa če ista sploh izostane, je vzrok splošna telesna slabost. Ravnotako je pa tudi neredna menstruacija, ki nastopi prezgodaj ali prepozno, posledica slabe telesne konstitucije. Vse te motnje mesečnega perila povzročajo ženam mnogo skrbi. Teden dni pred pričakovanim nastopom menstruacije je treba pričeti z dnevnim pitjem Planinka čaja, kar naj traja 14 dni. Sedeče kopeli, lahka dieta, samo lahko prebavljivo meso, mnogo mleka, sadja in sočivja. Poskrbeti je za dobro čiščenje. Gospodična, 24 let stara, je imela radi slabokrvnosti in slabotnosti zelo neredno mesečno perilo (menstruacijo). Stalno je trpela na migreni, bila je utrujena in zelo razdražljiva. Zdravljenje s Planinka čajem je povzročilo, da je menstruacija postala redna, brez migrene in nervoznih pojavov. Reg. S. 529/36 iz Rima več tisočem trgovcem, ln-dustrijcem itd. širom Italije. In mož se ni uštel. Cele skla-danice dopisov mu je romalo dan za dnem v hišo in v slehernem pismu je bilo znamk za 80 cente-simov. Battellijev odgovor je bil pa tudi res na moč presenetljiv. Razposlal ga je kar na dopisnici; kratko in jedrnato se je bralo na njej: »Piši s svinčnikom, bedak!« Potegnjenci so se hočeš nočeš smejali nesramni šali in se sami pri sebi sramovali, da so šli na limanice. Nekateri pa niso imeli pravega smisla za te vrste humor; zato so gospoda Battellija ovadili, češ da jih je osleparil. Policija je duhovitega »pridobitnika« aretirala, zdaj ga je pa sodišče zašilo za nekaj mesecev. 1 dolar za Shawovo misel (co) Madrid, aprila Neki ugleden newyorški založnik je pri nekem slavnostnem sprejemu tako uredil, da je sedel zraven Bernarda Shavva. Toda slavni satirik ni pokazal posebnega veselja nad to soseščino; da mu ne bi bilo treba odgovarjati na založnikova vprašanja, se je delal, kakor da je zatopljen v globoke misli. Nekaj časa se je Američan premagoval, potem je pa tem huje udarilo iz njega: »Dovolite, mister Shaw: en dolar bi z veseljem žrtvoval, če bi izvedel, na kaj zdajle mislite.« »En dolar? Toliko ni vredno,* je odgovoril Shaw, ne da bi bil trenil z očmi. »Ni mogoče! Na kaj ste pa potem mislili, mister Shaw?« »Na vas...« (»Ahora«) »Pišite brez peresa!« (zK) Rim, marca »Odloži pero in opusti črnilo, pa boš vendar lahko opravil svojo korespondenco prav tako kakor doslej. Poslovnim ljudem, ki se bodo ravnali po mojem nasvetu, bo prihranjeno mnogo denarja in jeze. Troškov nikakih. Moje pojasnilo vas bo osupilo. Stane samo 80 centesimov (2 din); priložite jih v znamkah!« Tako se je glasil reklamni dopis, ki ga je razposlal Andrea Battelli • • Vod Prišel jo Abesinec is Abesinije, živeti je hotel kakor mu gre; pod goro, pod to goro zeleno. Prišel je Italijan is Italije, požrl Abesinca in sankcije; pod goro, pod to goro zeleno. Prišel je Nemec iz Nemčije, zasedel Porenje z vojsko je; pod goro, pod to goro zeleno. Prišel je Anglež iz Anglije, tolažil Francoza iz Francije; jkhI goro, pod to goro zeleno. Prišla bo smrt iz vojašnice, vzela Evropo iz norišnice; pod goro, poti to goro zeleno. Ivan Rob Ko ntesa Kitiva Roman Po francoskem izvirniku tjecvge&a Cimeta priredil A. R. nadaljevanje »Milostljiva,« je dejal, »mislim, da delate krivico sedanji dobi. Res je, realizem in materializem sta zdaj na sploh v modi, toda zato ne gre kar vseh obsoditi, še žive nesebični moški, ki so jim lepota, čednost in um najvišje vrline pri ženski. Ne trdim sicer, da poznam mnogo takih ljudi, a enega le poznam — in to je dovolj.« »Kaj pomenijo te besede?« je začudeno vprašala graščakinja. »Samo tole,« je počasi odgovoril notar. »Poznam nekega zelo častivrednega moža, štejem ga med svoje prijatelje, in ta mož je videl mlado grofično in se pri priči zaljubil vanjo. Ker je vedel, da je zaročena z mladim grofom, se ni drznil razkriti svojih čustev; danes ko ve, da je spet prosta, bo pa izpregovoril, če bo gospa grofica dovolila.« Grofica je strmo pogledala gospoda Bachelina. »Ta mož je Rene Derblay, kaj ne?« »Da, milostljiva gospa, uganili ste,« je drzno pritrdil notar. »O, vem, kakšna čustva goji plavžar do moje hčere,« je povzela grofica. »Saj jih pred nikomer ne taji.« »Zato, milostljiva, ker ljubi mlado grofično, ker jo ljubi iskreno kakor le kdo!« je vneto vzkliknil notar. »Toda vi gospoda Derblaya ne poznate in zato ga pač ne morete prav preceniti.« »Vem le to, da je daleč na okoli zelo priljubljen in v časteh pri ljudeh.... A vi, dragi moj Bachelin, vi morate biti, če se ne motim, njegov dober prijatelj, ko vas je sama hvala o njem?« »Naj vam povem samo to, milostljiva, da poznam gospoda Reneja in njegovo sestro Suzano že od rojstva. Njegov oče me je štel med svoje prijatelje, in na to sem si nekoliko domišljal... To naj vam bo v pojasnilo, milostljiva, zakaj sem se vam drznil govoriti o njegovih čustvih. Upam, da mi ne boste zamerili. V mojih očeh ima gospod Rene le eno napako: svoje ime. Piše ga z eno samo besedo, brez opuščaja* — čeprav vem, da je drugače njegova rodbina zelo stara in ugledna. Bogve ali se niso njegovi predniki pisali z dvema besedama, pa so za velike revolucije opustili tako pisanje?« »Naj le obdrži ime, kakor ga ima,« je rekla žalostno grofica. »Temu imenu dela čast, in v dobi, v kakršni živimo, to zadošča. Samo grofa Gastona poglejte: pustil je Klaro, ko je izvedel, da je brez denarja. Zdaj ga pa primerjajte z gospodom Derblayem, s tistim, ki ljubi obubožano dekle — pa mi povejte, kateri od obeh, plemič ali navadni meščan, je v resnici plemenit!« »Gospod Derblay bi bil srečen, če bi vas mogel slišati.« »Ne omenjajte mu tega,« je resno odkimala graščakinja. »Kontesa Klara ne bi od nikogar sprejela velikodušnosti. Kolikor jo poznam, se mi zdi najverjetnejše, da bo ostala neporočena. Daj Bog, da je ne bi ta dvojni udarec preveč prizadel!« Notar je malo pomolčali nato je pa dejal z glasom, ki se mu je tresel od prikritega vznemirjenja: »Naj se zgodi karkoli, milostljiva gospa, spomnite se, da bo gospod Derblay najsrečnejši človek na svetu, če mu vsaj upanja ne vzamete. Čakal bo, zakaj on ne spada med tiste, ki čutijo danes tako, jutri pa drugače... In zdaj, če mi dovolite, naj vam dam dober svet: no govorite o tem gospodični hčeri! Morda se bo mladi grof še premi- * Notar meri na pisavo d’Erblay: d’ in de (kakor v nemščini »von«) je na Francoskem znak plemstva slil. In naposled bo kontesi za trpljenje še zmerom ostalo dovolj časa.« »Prav imate. Toda svojemu sinu moram vendarle povedati, kakšna nesreča ga je zadela.« To rekši je vstala in stopila proti verandi. Tam je pomignila mlademu možu, ki je potrpežljivo čakal, kdaj bo konec razgovora. »Nu,« je veselo vzkliknil, »ali je seje že konec, ali me pa kličete, da se je tudi jaz udeležim?« »Da,« je tiho odgovorila grofica. »Nekaj važnega ti moram zaupati, le bojim se, da ti bo šlo preveč do srca.« Mladi grofič se je zresnil. »O čem govorite, mati?« »Gospod Bachelin, sin moj, je dobil od našega londonskega zastopnika pismo.« »Zastran pravde?« »Da.« Oktavij je pristopil bliže k materi in jo nežno prijel za roko; »Izgubili smo, kaj ne?« Grofico je presunilo, videč kako hladnokrvno je njen sin sprejel nesrečno novico. Vprašujoče je pogledala Bachelina, kakor da bi terjala od njega pojasnilo. Ker je pa notar molčal, se je spet obrnila k svojemu sinu. »Tak si že vedel?« je vprašala in globoko zasopla. Kar oddahnila se je, videč, da se je Oktavij tako hitro vdal v usodo. »Vedel ravno nisem,« je odgovoril mladi mož, »le slutil sem. Toda reči nisem maral ničesar, ker vam nisem hotel vere jemati. Zdaj vam lahko povem: že dolgo sem bil prepričan, da je pravda izgubljena, in zato me tudi ni preveč pretreslo. Hudo mi je bilo le zaradi moje sestre, ker je bila v nevarnosti njena dota. Mislim pa, da se da ta stvar zelo -enostavno urediti. Dajte Klari še tisti delež iz svojega imetja, ki-ste ga meni namenili — zastran mene bodite pa brez skrbi, se bom že kako prebil v življenju.« Pri teh velikodušnih sinovih besedah je grofica zardela od ponosa. Obrnila se je k notarju in vzkliknila: »Kako sem mogla tožiti in obupavati, ko imam pa takega sina!« To rekši ga je sklenila v roke. »Vrl dečko si, sin moj!« »Ne hvalite me,« je ganjeno odvrnil Oktavij. »Rad imam svojo sestro in vse bi dal, da bi bila srečna. A ko že govorimo o teh žalostnih rečeh — ali ne mislite, da je molk mojega bratranca nekako v zvezi z izgubljeno pravdo?« »Ne, ne, motiš se, otrok!« je hlastno vzkliknila grofica. »A če bi se Gaston res...« »O, to naj vas ne skrbi, mati,« ji je skočil Oktavij v besedo, »če bi se Gaston obotavljal izpolniti svojo besedo, danes ko mu moja sestra ne more več postreči z mi- lijonom v vsaki roki, bi rekel, da grofi Beaulieuji niso tiste vrste ljudje, ki bi ga prijemali za besedo. Denimo, da se Gaston res ne bi hotel poročiti z mojo sestro: mislim, da ne bomo mi tisti, ki bi zato škodo trpeli.« »To si dobro rekel, sin moj!« je vzkliknila grofica. »Imenitno, gospod grof!« je navdušeno pritrdil še notar. »In če mlada kontesa ni več dovolj bogata za takele lovce na doto, bo sama še zmerom zadoščala za tiste, ki ljubijo s srcem.« Grofica je notarja strogo ošinila z očmi in mu brez besede zapovedala molk. Toda gospod Bachelin ni mogel skriti zadovoljstva, videč, da se je tako srečno končala kriza, ki se je je bil tolikanj bal; spoštljivo se je poslovil od graščakinje in njenega sina in naglo, kakor so mu stare noge dale, krenil nazaj proti Malmaisonu. Nesreča v rudniku Gospod Bachelin se ni motil: res je bil gospod Derblay tisti, ki ga je bil mladi grof Beaulieu srečal v tolikanj nekazni obleki v malmai-sonskih gozdovih. Zaman ga je grofič klical nazaj, tovarnar ga ni maral slišati. Neobčutljiv za veje, ki so ga opletale, in trnje, ki se mu je zadiralo v kožo in obleko, je planil skozi gozd, ne vedoč, kam hiti. Tako praznično je bilo v njegovi duši; saj ga je bilo to prečudno naključje približalo njej, ki jo je oboževal v svojih sanjah. Hitel je skozi gozd nizdol proti dolini, čedalje hitreje so ga nesle noge, kakor so se mu čedalje mrz-ličneje podile misli po glavi. »če bo grofič izvedel, s kom je govoril — in izvedel bo prej ali slej — pač ne bo mogel imeti v slabem spominu moža, ki je bil dotlej po njegovih besedah graščakovim tako neprijeten sosed. Kdo ve... morda bo to srečanje obrodilo prijaznejše razmerje med obema sosedoma? A to bi pomenilo, da bi smel priti v bližino nje, katere sladki obraz se mu kaže v vsakih sanjah, smel bi z njo govoriti!...« Toda pri tej misli se mu je skoraj zameglilo pred očmi; zdelo se mu je, kakor da bi mu v njeni navzočnosti besede zastale v grlu, in tedaj bi zbežal v najbolj skrit kot, da bi jo od ondod v miru opazoval, ves srečen že zaradi njene navzočnosti same. »Srečen? Ali bi bila to sreča? Le kam bi ga mogla pripeljati ta brezupna ljubezen? Da bi se morda v družbi nekaterih privilegiranih znancev lahko udeležil ženito-vanjske pojedine na čast njej, ki hrepeni po njej vse njegovo bitje?« Kajti da se bo mladi grof prej ali slej vrnil, ni dvomil niti trenutek. A če že njega ne bi bilor več, bo pa prišel kateri drugi snubec, ž^hten kavalir, ki mu ne bi bilo treba drugega kakor samo svoje ime povedati, pa bi ga že sprejeli z razširjenimi rokami, medtem ko bi njemu, neplemiču, mrzlo in prezirljivo pokazali vrata. Vse v njem je ohromelo ob tej misli in žalost in malodušje mu je leglo v dušo. Nič več ni hitel ko preganjana divjad; počasi in trudno je stopal po poti proti Malmaisonu in zraven mehansko trgal listje z vejic in ga drobil s prsti. Zatopljen v grenke misli je naposled obstal in se naslonil na hrast ob poti. Priklical si je v spomin, kaj je dotlej storil in dosegel v življenju, in se vprašal, ali si je pač zaslužil srečo, ki po njej koprni. Po končanih študijah na tehniki je postal s tri in dvajsetimi leti inženjer. Poln načrtov in velikih nad se je pripravljal, kako bi iz- popolnil svoje znanje, ko ga je kakor blisk z jasnega zadela brzojavka z doma: mati mu je umrla! Tako je njegova desetletna sestra Suzana ostala sirota, zakaj njegovega očeta, vedno zaposlenega industrij ca, so kupčije neprestano klicale na pot in ga ni bilo skoraj nikoli doma. Toda nesreča pride redko sama. Ni še minilo pol leta po materini smrti, ko je očeta zadela kap. Mladi Rene in njegova ljubljena sestra sta zdaj ostala res popolnoma sama na širnem svetu. A če bi bilo samo to! Ko je začel pregledovati očetovo zapuščino, ga je čakalo nič koliko mučnih presenečenj. Njegov oče, sicer bister mož in dober človek, je imel samo eno napako, a ta je odtehtala mnogo vrlin: lotil se je bil več stvari, kakor so mu jih sredstva dopuščala. In tako se je dostikrat zgodilo, da je sicer pri enem podjetju zaslužil, toda ves dobiček je komaj zadoščal, da je zamašil luknjo drugod. Neizogibne katastrofe ga je rešila smrt. Renč se je mislil kot inženjer posvetiti bolj znanstvenemu raziskovanju kakor praksi. Toda stanje, v katerem je našel očetova podjetja, mu je vse načrte postavilo na glavo. Sicer bi bil lahko vse skupaj likvidiral in se potem šele lotil svojih načrtov. Toda to bi pomenilo polom; kajti zapuščine je bilo komaj, komaj toliko, da bi za silo zadoščalo za kritje obveznosti — a kaj bi bilo potem s Suzano? Niti trenutek ni takrat Rene premišljal: odpovedal se je svojim lepim načrtom in si naprtil na rame težko breme, ki je bil njegov oče omahnil pod njim: postal je industrijec. Težka naloga! česa vsega ni bilo v zapuščini! Topilnica, kamnolomi, plavž! Toda Rene se je pogumno lotil težke naloge. Delal je neutrudljivo, skoraj noč in dan, več ko šest let. Kar je bilo v zapuščini gotovine, jo je naložil v zboljšanje in moderniziranje naprav; in ko je tako spravil podjetja počasi na noge, jih je večjidel poprodal in si je obdržal samo tista, ki so se mu zdela najbolj donosna. Po sedmih letih trdega garanja je bilo očetovo ime popolnoma oprano: vsi dolgovi so bili poplačani in Rene je bil lastnik cvetoče topilnice v Nivernaisu in plavža v Malmaisonu. Danes je bil popoln gospodar na svojem in se je zavedal, da lahko svoja podjetja še mnogo bolj razširi. Vsi, ki so ga poznali, so ga spoštovali; če bi bil le hotel kandidirati, bi bil'izvoljen že vnaprej. Saj res! Morda bi ne bilo tako napak, če bi malo razmišljal o tem. človek nikdar ne ve, s čim ustreže ženski nečimrnosti. Tako je polagoma spet oživelo upanje v Renejevem srcu. Iztrgal se je iz svojih misli in krenil naprej. Kmalu je prišel na prostrano jaso. Na desni je ležala dolina s polji in travniki, na levi so se vzpenjale skalnate plasti; v njih so bili vhodi k rovom. Majhna rudniška železnica se je zložno dvigala k jaškom in je odvajala izkopano rudo naravnost v plavž. Pogled v to realnost je Reneja popolnoma zdramil. Sklenil je malo pogledati, kako gre delo v rudniku, in je zavil na levo. Toda čim bliže je prihajal, tem bolj se mu je zdelo, da sliši neko vpitje in klice na pomoč, ospešil je korak in ko se mu je odprl razgled, je res zagledal gručo razburjenih ljudi pred vhodom v rov. Spustil se je v tek. čez dve ali tri minute je bil že na kraju nesreče. Prvi mah je izpregledal, kaj se je zgodilo. Zaradi premočenih tal 75 let Je minilo 14. aprila, kar so se začele prve sovražnosti meri severnoameriško Unijo (USA), In Južnimi državami, ki so se odcepile od severnih. Ta vojna se imenuje secesijska (secessio ~ ločitev, odtrganje). V začetku so bili secesionisti, t. J. Južnjaki, zmagoviti; toda ko Je leta 1864 Grant prevzel vrhovno poveljstvo, se Je vojna sreča obrnila na severno stran; leta 1865 Je s porazom secesijonistov tudi suženjstvu v USA za vselej odklenkalo. — Naša slika kaže boj med dvema sovražnima »ladjama« po sliki nekega očividca: »Monitor« premaga »Merrinaea«. se je bila zemlja utrgala, vagončki so se prevrnili in ob znožju pobočja je pesek in les a količje zasulo voznika vlaka, ^ečka kakih šestnajstih let. Več dninarjev in delavk je stalo na kraju -esreče in vpilo in jadikovalo, sredi med njimi je pa na ves glas jokala neka ženska in vila roke. Rene je odrinil ljudi. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal s strahom. Ko je jokajoča žena zagledala tovarnarja, je udarila v še hujši jok. »O, gospod inženjer,« je ihtela, »mojega sina je zasulo! Že več ko tri četrt ure je pokopan v pesku...« »Kaj ste storili, da ga rešite?« je resno vprašal Derblay iji se obrnil k rudarjem. »Odkopali smo pesek, kolikor smo le mogli,« je odgovoril eden izmed njih in pokazal na velik odkop, »toda tramovja se ne upamo dotakniti, zakaj ena sama neprevidna kretnja, pa se vse podre in nesrečnemu fantu potem ne bi bilo več rešitve; zmrvilo bi ga v kašo.« »še pred desetimi minutami nas je klical,« je jadikovala nesrečna mati, »a zdaj ga ne slišimo nič več! O, gotovo se je zadušil! Ubogi, ljubi moj Jacques, tako boš torej moral umreti brez pomoči!« In nesrečnica se je med-krčevitim ihtenjem vrgla na tla, puleč si lase od obupa in nemoči. Derblay je dal enemu izmed rudarjev svojo puško, legel na zemljo in položil uho na tram, ki je molel iz peska. Toda v peščenem grobu, kjer je ležal zasuti delavec, je vladala smrtna tišina. < »Jaccjues!« je zavpil tovarnar v tram. »Jacques, ali me slišiš?« Komaj slišno ječanje je odgovorilo Derblayu. »Ali me slišiš? Jacques!« »Da!...« je prišel pridušen glas iz globine. »Ali se lahko premakneš?« je vprašal Derblay dalje. Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem je prišel komaj slišen odgovor: »Ne... Mislim... da imam... zlomljeno... nogo...« »Ne boj se, dečko, takoj te bomo rešili!« je vzkliknil Renč in se vzravnal. »Naprej! Vzemite tiste drogove in vzdignite mi tale tram!« je zapovedal nato in pokazal na lesen kol, stisnjen med razbitinami; zdelo se je, da bo kakor nalašč služil za vzvod. »Izključeno, gospod,« je odgovoril delovodja in žalostno zmajal z glavo. »Tako bi se vse podrlo! Samo ena možnost je: trije ali štirje krepki možje bi morali drug za drugim v jamo, da nesrečneža raz-bremene. Medtem bi pa z drogovi vse skup podprli, toda nevarno bo, hudo nevarno in zelo verjetno je, da bomo spodaj ostali.« »Vseeno, tvegati moramo,« je rekel odločno Derblay in preletel z očmi delavce. Videč, da stoje vsi nepremično in v nemi zadregi, je nabral čelo in rdečica ogorčenja mu je šinila v obraz. »Če bi ležal tu spodaj kateri izmed vas.: kaj neki bi si mislil o svojih tovariših, če bi ga pustili, kjer je, in ne bi niti z mezincem ganili, da ga rešijo? Nihče med vami nima poguma? Tudi prav; bom pa jaz tvegal.« Brez pomišljanja se je sklonil in se spustil,v malo prej odkopano1 jamo.': 1 -\ v/;:.,:. = Med-ljudmi je završalo. Val občudovanja in hvaležnosti je Zletel po množici; in kakor da bi bil to-' varnarjev zgled vlil ljudem novega poguma, so se še trije ali štirje možje spustili za plavžarjem v izkop, vsi drugi so se pa z združenimi močmi uprli v lesene kole, da se ne bi podrli. Spet je postalo vse tiho. Slišalo se je le še ihtenje obupane matere in težko sopenje reševalcev. Nekaj minut je preteklo, dolgih ko stoletje. Potem so se zaslišali vzkliki zmagoslavja. Vsi blatni in umazani, z opraskanimi rokami so se prikazali na dan drug za drugim štirje delavci in poslednji za njimi gospod Der-blay z nezavestnim dečkom v naročju. Trenutek nato so koli, ki so jih bili delavci izpustili, s strahovitim pokom treščili v globino. Gledalci so nemo in spoštljivo stali okoli rešiteljev in rešenca, od veselja skoraj zblaznela mati pa ni vedela, ali bi najprej objela svojega sina ali se zahvalila tovarnarju. »Zdaj pa nesite dečka domov,« je rekel Rene, »in pošljite po zdravnika!« To rekši si je popravil obleko, vzel puško in nadaljeval pot v Malmaison. • Novici o strašni nesreči je kmalu sledil glas o srečni rešitvi in ko se je Rene bližal gradu, je že zagledal svojo sestro, kako mu je v spremstvu notarja Bachelina prihajala naproti. pj&jgg ■■■><•■ .f Betonski zid v gozdu izdaja bližino ancoze 20 milijard frankov (45 mi-ard dinarjev), pa še dograjene niso. V tem utrdbenem pasu, dolgem 300 lometrov, je šest podzemeljskih mest vsako izmed njih lahko sprejme v ijni 25.000 vojakov. Skupaj je torej ostora v njih sz 150.000 mož. Seda- Obokani hodniki vežejo podzemeljska med seboj. »Naginotova črta« Sprehod v francoskem obmejnem trdnjavskem pasu. — 300 km dolga in 8 nadstopij globoka podzemeljska utrdba (di) Strasbourg, aprila »Maginotova črta je ponos Francije. Ob tem trdnjavskem pasu se bo razbil sleherni napad.« S temi besedami je general Game-lin, šef francoskega generalnega štaba, dan po Hitlerjevem raztrganju locarn-ske pogodbe začel v Strasbourgu svoj govor. Kdor je to utrjeno črto videl z lastnimi očmi, se ne bo čudil, da je ponos Francije. Toda ta ponos Francije ne velja vojnemu doživetju. In to je baš najčudovitejši doživljaj ob Maginotovi črti: opazovalec čuti, da mora spričo tega čudeža moderne tehnike tudi naj-hujšega militarista miniti bojevitost, da morajo pri še tako nejevernem pacifistu skopneti pomisleki. V Magino-tovih utrdbah nima človek niti trenutek občutka, da bi stal v kuhinji smrti, tako mogočen je njen obrambni značaj. p*{ nihče ne bi tej mirni krajini prisodil, da •e pod njo raztezajo do 80 m globoko betonirane utrdbe s skladišči za živež in strelivo, električno centralo in železnico. Podzemeljska francoska utrdba ob Renu se začne takoj pri Baslu ob švicarski meji. Zgrajena je ob Renu, toda tu pa tam se tudi do 25 km odtrga od meje. Skoraj vsi večji francoski kraji v Alzaciji in Loreni leže ob Maginotovi črti — tistem utrdbenem pasu, ki se imenuje po francoskem vojnem ministru Andreju Magi-notu, ki je 15. septembra 1930 predlagal parlamentu proračun za gradnjo utrdb ob nemški meji. Dolgo je trajalo in trdega boja je bilo treba, preden je Maginot prodrl. kilometrov, je in vsako vojni 25.000 prostora v njih sz nja posadka šteje 50.000 mož. Od meljskega površja deli te podzemeljske utrdbe 4 m debel betonski strop. Maginotova črta ima lastno elektrarno, podzemeljska mesta so vsa z železnico v zvezi med seboj. Posebna centrala oskrbuje podzemeljsko prebivalstvo z aparati za kisik, druga centrala pa dobavlja tok višnjevim žarnicam s solnčno svetlobo. Francozi so zgradili tudi posebne zatvornice, ki so v zvezi z Renom; v nekaj minutah lahko vse to podzemlje skega pasu. izpremene v orjaško jezero. Maginotova črta ima železniške postaje in municijska skladišča — ima pa tudi kino in gostilno, telefonsko centralo in bolnišnico. Živa duša ne ve, kaj vse je v tej Maginotovi črti. Popisati in našteti je moči samo tisto, kar vsakdo sam vidi in doživi. Dohodi k utrdbam so nevidni. Bog vedi kje, včasih več sto metrov izza črte, je skrit nekazen vhod v podzemlje. Skozi ta vhod stopajo vojaki kakor rudarji v jamo. In potem morajo po dolgem podzemeljskem rovu, preden pridejo do utrdbe same. V splošnem ima ta velikanska trdnjava pet do osem podzemeljskih nadstropij, in v najspodnjem nadstropju vozi električna železnica. Med nadstropji drže le ponekod stopnice ali dvigala; po večini so vzidane železne serpentine in betonska cesta polna ovinkov, kjer lahko udobno vozita Vštric dva avtomobila. Električne lokomotive in vagoni najnovejšega tipa so jekleno sive barve. Vozijo po normalnih tračnicah 50 m pod zemljo. Vzor tej železnici sta bili Pariška Metro« in londonska »Under- *,* hrane «*esa v solati. Nedelja: Svinjski jezik s hrenom in krompirjem, rižev narastek. Jedilni list za premožnejše Ponedeljek: Goveja juha s fridati, govedina z drobnjakovo omako*, pražen krompir, španska grmada. Torek: Goveja juha s popraženim močnatim grahom, svinjski golaž z vodnimi cmočki, zdrobov narastek. Sreda: Prežganka s kumno in jx>-praženimi žemljami, sesekljani telečji zrezki s špinačo, popečen krompir, snežne kepe. Četrtek: Porova juha, pražena jetra s kruhovimi cmoki, krompirjeva torta*. Petek: Krompirjeva juha z gobami, žemljevi cmoki s ponarejeno lovsko omako*, krompir, jabolčni zavitek. Sobota: Ješprenčkova juha, telečji kotleti, sirove dalke*. Nedelja: Riževa juha z nastrganim bohinjskim sirom, dunajski zrezki s krompirjevimi rogljički in kuhanim grahom, pariške rezine*. Recepti za jedi označene v jedilnih listih z * Jajca z gorčico 8 trdo kuhanih jajc položimo v oma-sleno pekačo in jih jaolijemo s takole omako: 4 dkg masti, 1 majhno drobno sesekljano čebulo, nekoliko sesekljanega zelenega peteršilja malo popražimo, potem pa dodamo 6 dkg moke. Ko moka porjavi, zalijemo z vodo, prekuhamo omako, jo osolimo, popramo, dodamo 2 žlički gorčice, sok V; limone, malo juhana, naposled pa še 2 s presnim maslom pretlačeni sardeli. S to omako pokrijemo torej jajca in porinemo pekačo za nekaj minut v zmerno vročo pečnico, ali jo pa pokrito postavimo na štedilnik. Svinjski zvitki 30 dkg riža, 1 na drobno sesekljano čebulo in malo soli zarumenimo na 3 dkg masti. Potem zalijemo z vročo vodo, pokrijemo kozico in postavimo riž v pečnico. če se voda povre, ali pa te riž še ni dovolj mehak, prilijemo še nekoliko vode, dokler se riž popolne ;.ia ne zduši. Potem ga ohladimo in mu primešamo 30 dkg sesekljane svinjine, 1 jajce, nekoliko sesekljanega zelenega peteršilja in malo popra; Vse to dobro premešamo, potem pa oblikujemo na deski, potreseni z drobtinicami, primerne zvitke, ki jih na vroči masti lepo popečemo. Makova torta 8 dkg presnega masla sjjenimo in mu sproti primešamo 6 rumenjakov in 15 dkg sladkorja, naposled pa še nekoliko nastrganih limonovih lupinic. V to mešanico rahlo vmešamo trd sneg iz 7 beljakov, hkratu pa 80 dkg stolčenega maka in 8 dkg olupljenih in nastrganih mandljev. Med mak lahko vmešamo 3 dkg drobtinic, če hočemo, da postane testo nekoliko odpornejše. Torto pečemo v omasleni. in pomokani pekači 1 uro v zmerno vroči pečnici; ko se ohladi, jo pa okrasimo s stolčeno smetano, povrh pa potresemo ci-tronat. Drobnjakova omaka 2 rumenjaka malo solimo in dobro stejiemo, potem pa prilivamo po kapljicah in stalno mešaje V«1 olja, kisamo, popramo, dodamo malo gorčice, potem pa pridenemo še 1 v mleku na- močeno, ožeto in pretlačeno žemljo. V omako vmešamo drobno nasekljan drobnjak, začinimo po potrebi še s poprom, soljo in limonovim sokom. Omako serviramo kakopak hladno. Krompirjeva torta 10 dkg presnega masla spenimo, vmešamo 15 dkg sladkorja, malo limonovih lupinic, V« kg kuhanega in olupljenega krompirja in V. kg moke, naposled pa vgnetemo v testo še pecilni prašek. Na pomokani deski testo razvaljamo in izrežemo okroglo testeno ploščo, ki jo položimo na dno omaščenega lika za torte. Iz ostankov testa napravimo dolge svaljke in spletemo mrežo čez torto. Ko je torta pečena, napolnimo vdolbine med mrežo z dobro mezgo. Ponarejena lovska omaka Na 5 dkg presnega masla popražimo nekoliko zelene, korenja, peteršilja, čebule in košček na kocke zrezanega črnega kruha. Nato zalijemo z vodo, solimo, dodamo lovorjev list, poper, piment, timijan, muškatni orešček in 1 žlico brusnic. Omako kuhamo kakšnih 50 minut, moramo jo pa kakopak večkrat premešati. Na koncu jo pretlačimo, prilijemo nekoliko kisle smetane, malo vina in solimo ter popramo, če nimamo kisle smetane pri roki, lahko omako kisamo s kisom, limonovim sokom ali pa z gorčico. Sirove dalke V 'Al mleka vmešamo 20 dkg moke, I malo soli, 3 dkg raztopljenega presnega I masla, 4 rumenjake in 7 dkg nastrga- ! nega bohinjskega sira, potem rahlo vmešamo sneg iz 4 beljakov. Iz tega testa pečemo v majhni kozi okrogle dalke, ki jih namažemo s presnim maslom in potresemo z nastrganim bohinjskim sirom. Vsako dalko zvijemo kakor palačinko in jjolagamo drugo poleg druge sproti na krožnik v pečnici, da ostane jed topla. Pariške rezine 8 dkg presnega masla spenimo z 8 dkg sladkorja, primešamo 3 rumenjake in sok Vs limone, naposled primešamo še trd sneg iz 3 beljakov, 8 dkg nastrgane čokolade in 8 dkg ostre moke. To testo denemo v omasleno in pomokano pločevinasto pekačo. Močnato jed pečemo v zmerno vroči pečnici, jo denemo na hladno in jo šele drugi dan razrežemo na tenke rezine. koncu prilijemo še 90 g destilirane vode. Ta kolinska voda je priporočljiva zlasti za mastno kožo. Stare orehe lahko spet osvežimo, če jih poparimo s hudo slanim kropom in jih pustimo potem v tej vodi, da se shlade. Shlajene lahko prav tako lupimo kakor sveže. Preproge osvežimo takole: V 3 1 tople vode raztopimo 1 žlico boraksa. V to raztopino namočimo mehko krpo in jo izžmemo, potem pa otaremo z njo dobro očiščeno preprogo. Med otiranjem moramo krpo večkrat splahniti v čisti topli vodi. Krpa ne sme biti mokra, temveč samo vlažna! Rešitev iz labirinta i® Praktični nasveti Dobra portugalska kolinska voda. 10 g sladkega pomarančnega olja, 2 g grenkega pomarančnega olja, 1 g limonovega olja, 1 g citrovega (berga-motovega) olja in 2 g benzoejeve tinkture raztopimo v 300 g alkohola. Na Takale je pot iz labirinta, priobčenega v velikonočni številki »Družinskega tednika«. O-------- REŠITEV KRIŽANKE priobčene v prejšnji številki Vodoravno, jx> vrsti: nacionalist, aristoteles, met, r, as, ne, enakost, azt, na, č, arras, i, slr.p, o, ce, letargični, n, r, i, kajn, i, e, j, talar, krčmar, mi, a, ti, meč, vrv. o-------- Popravi! V našem velikonočnem članku »Ali znate misliti?« se nam je med odgovori vrinila hudobna pomota: ni kajpada (!) Mihec najpočasnejši, nego Cene. Pomota je tako prozorna, da so jo — o tem smo trdno prepričani — popravili že cenjeni bralci sami. ALI SE MORE ZDRAVJE KUPITI? Ne, moramo si ga ohraniti. Zato negujte Vaše zobe redno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat doktorja Braunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont. ■ Vsako leto v aprilu se vrši na Temzi v Londonu veslaška dirka med moštvoma osfordske in cambridiske univerze. Letos so že 13. leto po vrsti zmagali veslati Iz Cambridgea. — Na sliki: V začetku dirke vodi Ozford za več dolžin pred poznejšim zmagovalcem. V ozadju parniki! nabito polni gledalcev. Tlfrna mtika ljubezen PO MANCoiČl 27. nadaljevanje »Artur je bil to!... Moj mož!« sem šepetala na tihem, strmeč v sličico v medaljonu. Ta dečko, ki sem mislila, da prebiva sam Bog vedi kje daleč In sem že obupala, da bi ga še kdaj videla v življenju — ta dečko je živel kraj mene že mesece in mesece! Ta dečko je moj mož — moj zakoniti mož, ki ga nisem marala priznati za svojega. In Artur je to vedel, pa mi ni niti z besedico namignil, da ve! Zakaj mi je zamolčal stvar, ki bi mi bila tolikanj draga? ... A ne samo to; mar me ni celo speljal na krivo pot, ko je dejal, da je moj tovariš iz otroških let že mrtev? ... O, kako okruten mora biti ta človek, da mi je dal tak odgovor! In vendar: mar ni še preteklo noč dejal, da se je iz moje zvestobe do tega otroškega spomina rodila njegova ljubezen? Ob tej misli me je stresel silen notranji drget. Tak je tudi on ljubil svoje nekdanjo tovarišico, ki jo je tolikokrat neusmiljeno tiraniziral in jo hkratu jemal v varstvo? Spomnila sem se one blazne ježe, ko me je bil položil čez sedlo in pognal konja v dir. In v očeh me je zaskelelo ob spominu na bolest, ki ga je prevzela, ko sem nekoč skoraj utonila. Mehansko sem si pritisnila medaljonsko podobico na usta. »O Artur, moj dobri otroški tovariš! O Artur — moj mož!« Takrat me je bolestna tesnobnost stisnila za srce. »Moj mož! ... To se pravi tisti, ki mi je še malo prej šepetal be- ( sede ljubezni, pa sem ga odslovila, ne da bi ga bila marala niti poslušati! ...« Ta misel me je žgala ko razbeljeno železo. In takrat me je premoglo. Ne vedoč več, kaj počnem, sem planila k vratom in kakor v sanjah stekla po hodnikih do stanovanja svojega moža. Niti trenutek nisem obstala pred vrati. Nisem pomislila, da morda še spi ob tej zgodnji uri. Narobe; nekaj mi je reklo, da mora biti tudi on buden kakor jaz. Morda me celo čaka! Odprla sem vrata in jih zaprla za seboj, še par hlastnih korakov skozi zapuščeni salon In že sem stala na pragu njegove sobe... tiste sobe, ki sem se nekega jutra prebudila v njej s tolikšno grozo in studom. Instinkt me ni varal: moj mož ni več spal. Ne samo da ni ležal: sploh ni bil legel to noč! Sedel je na vogalu divana in zamišljeno strmel predse. Zagledala sem ga prej, kakor je on mene uzrl. Videč ga tako otožnega, sem iztegnila roke proti njemu in neizrekljiva že- Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim? Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in lenlvo-sti črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20 —. Rog. 3. (!»!» NI PRI REDI L B. P« lja me je takrat obšla po veliki ljubezni. »Artur!« V enem skoku je bil pokonci. Ko me je zagledal, je ves zmeden razširil roke. »Renata!... Ti... ti... tukaj....« Njegove oči so se pogreznile v moje, vročično iskaje odgovora na neizgovorjeno vprašanje, zakaj sem prišla k njemu. »Ti... ti...!« je ponavljal venomer. Slutil je mojo goloto pod čipkami nočnega plašča. Čutil je mojo zmedenost, klic vsega mojega bitja po njem — in njegove roke so se me oklenile in me prižele na prsi. »Ljuba, ljuba moja, prišla si!« In ta objem mi je bil tako nebeško sladak, ustnica, ki se ni mogla odtrgati z mojega vratu, tako vroča in drgečoča. da so se mi solze sprostitve in neizrekljive sreče vlile iz oči. »Prišla si!« je jecljal. »Prišla si!« Potegnil me je na zofo in me v tesnem objemu vročično izpraševal. »Poklicala sem starega Johna... In on mi je vse povedal... Artur, vi ste bili!« V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA »Da, j a z sem bil.« »In mi niste niti besedice omenili! Da niste poznali tega otroka, ste rekli — in vendar ste bili vi sami! Vi, Artur! O, zakaj mi niste tega takoj povedali! Kako bi bila srečna in... in.., nikoli vas ne bi bila tako... ne bi bila z vami tako ravnala...« »Srce moje!' Vsega tega je zdaj konec; ne govoriva več o teh stvareh! Zdaj bova srečna za zmerom — za zmerom! Saj si zato prišla, da me nikoli več ne zapustiš, kaj ne?« »Nikoli, Artur!... Toda povejte mi, zakaj, zakaj mi niste nikdar marali priznati, da ste bili vi moj dobri tovariš iz otroških let?« »Ker sem bil srečen ob misli, da nosiš za vratom mojo sliko, in ker sem se bal, da bi se iz kljubovalnosti ali iz mržnje ne ločila od nje.« »O, Artur, te nevarnosti ni bilo nikoli... Glejte, zdaj vam moram pa jaz nekaj velikega priznati...« »Nekaj velikega?« »Da! V mojem srcu ste imeli zmerom samo enega tekmeca.« »Tekmeca? Koga?« »Dečka v medaljonu.« 10 Sklep Tem vrsticam, ki so popisale povest mojega zakona, nimam ničesar več dodati. Svojim rojakinjam na Francoskem nikakor ne želim, da bi ob polnoletnosti dobile že kar kot nekako dediščino zakonitega moža iz tujine; kajti včasih je takšna zadeva hudo nerodna! če bi jim pa muhasta usoda vendarle podobno zaigrala kakor meni, jim svetujem in želim, da bi bile nekoliko gibčnejše, kakor sem bila jaz nasproti svojemu možu, ko mi je padel tako rekoč z neba. Toda naj bo mož, ki ga jim bo prihodnjost naklonila, tak ali tak, iz vsega srca jim želim, da bi dobile takega, kakor je moj Artur Winterton, najdražji in najboljši mož, kar si jih morem misliti pod soln-cem božjim. Z mistrom Bennettom sem večkrat govorila. Nekega dne sem ga vprašala, zakaj je takrat tako pritiskal, da naj ljubim svojega moža in si pridobim njegovo ljubezen. Moje vprašanje ga je prvi mah nekam zmedlo. Spomnilo ga je prizora, ki mu najbrže ni bil v preveč prijetnem spominu. Nu, vzlic temu ni čakal, da bi ponovila svojo prošnjo. »Gotovo se še spomnite,« je odgovoril, »da sem se najprej pomenil med štirimi očmi z lordom Wintertonom, in šele potem sva imela midva oni odločilni razgovor.« »Da. najprej ste govorili z mojim možem.« »Nu, danes vam lahko povem, da sem imel mnogo truda, preden sem ga pregovoril: ni hotel in ni hotel videti v vas svoje žene, še manj pa da bi le poskusil živeti v slogi in prijaznosti z vami. Zato sem moral seči po nekoliko drugačnih sredstvih, če sem hotel dobiti njegov pristanek.« »Po kakšnih sredstvih?« »Takoj boste izvedeli, mylady. Spočetka ste hoteli, da se poroka razveljavi, lord Winterton se je pa temu uprl. Tedaj sem mu povedal, da bi brez slehernega dvoma pravdo dobili, č' ' i šli na sodišče in da bi ga ta istorija, do slednje podrobnosti premleta v časnikih, hudo osmešila v javnosti. Potem sem mu dopovedal, da bo vašo pritožbo le tako onemogočil, če boste vi iz lastnega nagiba pristali na sožitje z njim. V tem primeru se - 'kdar več ne bi mogli sklicevati na to, da vas je prevaril, da je zlorabil vašo dobro voljo ali nevednost itd. Takšno vaše sožitje z njim bi ga torej za zmerom zavarovalo pred sleherno vašo pritožbo zastran neveljavnosti zakona ali česa podobnega...« »Slišite, gospod notar, vaše početje je bilo nezaslišano! Ko sem jaz pristala na vaš predlog, sem pošteno mislila! In niti v sanjah mi ni prišlo na um, da me m' li KAKO JE DEMOSTEN PRIPRAVIL MNOŽICO, DA JE POSLUŠALA NJEGOV GOVOR Ko je slavni grški filozof in govornik Demosten (384—322 pred Kristusom) na nekem trgu govoril ljudstvu o reformah državnega življenja, je omenil tudi več anekdot. Med govorom je opazil, da se množica na svoj način zabava in ji ni mnogo do govornikovih besed. Da bi zbudil zanimanje v njej, je začel pripovedovati tole anekdoto: »Neki mladenič je potoval v mesto Megaro in si je pri nekem kmetu izposodil osla. Kmet je šel z njim. Opoldne je pritisnila huda vročina, zato je hotel mladenič ustaviti osla, da bi se v njegovi senci nekoliko odpočil. Lastnik pa tega ni hotel dovoliti, češ da je posodil samo osla, ne pa tudi njegove sence. Začela sta se prerekati...« Tu je Demosten prenehal in hotel oditi z govorniškega odra. Radovedno ljudstvo je pa sililo vanj in ga prosilo, naj vendar pove do kraja, kako se je končal spor med mladeničem in oslar-jem. »Torej vas bolj zanima oslova senca kakor važna državna vprašanja?« se je začudil Demosten. Poslušalci so osramočeni priznali, da ima Demosten prav. In tedaj je veliki govornik spet nadaljeval svoj prvi govor. Samo da ga je množica to pot poslušala z napetim zanimanjem do konca. GALSWORTHY IN SIROMAK K znamenitemu angleškemu romanopiscu Johnu Galsworthyju je prišel nekega dne slabo oblečen in sestradan mož in je prosil pisatelja podpore. Galsworthy mu jc odgovoril, da mu denarja ne more dati, zato mu pa da svoj novi, še nerazrezani roman. »Prečitajte to knjigo,« mu je rekel. »V njej boste našli mnogo utehe za svojo bedo.« Prosilec je knjigo spravil, se zahvalil in odšel. Dva dni nato je Galsworthy Istega moža srečal na cesti in ga je vprašal: »Nu, kako vam je ugajal moj roman?« »Vaš roman je res zanimiv, mister Galsworthy,« je odgovoril siromak. »Najzanimivejši sta bili pa 52. in 53. stran; tam sem namreč našel bankovec za 1 funt.« lord Winterton kompromitirati, samo zato, ker je to šlo njegovim osebnim koristim v račun. Reči moram, dragi moj gospod Bennett, da je bilo vaše početje vse prej ko pošteno.« »Priznam, mylady. Zato sem si tudi tolikanj prizadeval pri vas, da si boste skušali nridobiti ljubezen svojega moža — zato, da vsaj nekoliko razbremenim svojo vest.« »O, zdaj šele razumem, zakaj se je Artur tako razsrdil oni prvi večer, ko sem mu na njegovo vprašanje ponovila vaše besede.« Za trenutek sem se zamislila; potlej sem pa tiho prijpomnila: »človek pač ni sam svoje usode gospodar. Lord Vinter ton in jaz sva bila oba sveto prepričana, da najina značaja r.ista drug za drugega. Zato sva oba skrivala in tajila svojo ljubezen — toda obenem je njega grizlo ob misli, da se ne bo njegova žena nikoli toliko ponižala, da bi mu priznala svojo ljubezen.« Vesel nasmešek mi je razklenil ustnice v spominu na presta-no ljubezensko gorje. »O, kolikokrat sem ugibala, ali nisva samo zato tako drug drugega trpinčila, ker sva le predobro vedela, da bo sleherni udarec v živo zadel...« Zdaj je hvala Bogu tega konec; danes sem prava žena lorda Wintertona in ne morem biti' srečnejša, kakor sem. Povedala bom še, zdaj ko končujem to dolgo povest, da se je že pred nekaj meseci staremu Johnu izpolnila njegova najsrčnejša želja: moj Artur je dobil Arturčka, in ta mali gospodek je že zdaj naj ljubke j ši in najbolj samosilniški otroček, kar sem jih kdaj srečala na tem božjem svetu. Konec Cenjene bralce opozarjamo, da smo v predzadnji številki začeli priobčevati naš novi ljubavni roman »Kontesa Klara« — roman, ki bo po svoji dramatičnosti, čustveni razgibanosti in napetosti ljubavne zgodbe vreden, da se postavi v isto vrsto z romani »Njena velika ljubezen«, »V naročju sreče« itd. Preberite začetek romana »Kontesa Klara« v štev. 13 in 14 in današnje nadaljevanje na 4. strani! »Že vidim, da knjige niste prečitali do konca,« je povzel pisatelj. »Na 298. in 299. strani je v knjigi še zanimivejše mesto; tam bi namreč našli bankovec za 10 funtov.« Možak je prebledel in začel nekaj jecljati. Galsworthy se mu je dobrodušno nasmehnil: »Nate 10 šilingov, prijatelj. Pojdite in odkupite knjigo od starinarja, da jo preberete do kraja.« LONDON IN PARIZ Neki francoski kuhar je prišel v London na obisk. Pa ni bil nič kaj zadovoljen. »Toliko ver pa samo ena omaka?« je vzkliknil. »Mi imamo samo eno vero, zato pa na stotine vrst omake. Vive la France!« VSEMOGOČEN GLAS * Friderik Veliki je bil precej muzikalen in je rad poslušal godbo in lepo petje. Ko je gostovalo v Berlinu neko potujoče italijansko operno gledališče, so predstavili kralju najboljšega pevca. Friderik Veliki ga je pozdravil z besedami: »Vi ste torej oni znameniti pevec, ki so mi o njem že toliko pripovedovali?« Tenorist, kljub svoji siromašni zunanjosti hudo domišljav mož, je odvrnil: »Da, veličanstvo! Glas, ki me je narava z njim obdarovala, je tako božanski, da lahko z njim vse dosežem, kar le hočem.« »Ce je tako, prijatelj,« je menil kralj, »si pa s svojim božanskim glasom brž ustvarite par nogavic, ker ste jih videti ta trenutek najbolj potrebni.« TAKA SRAMOTA! ( /Leta 1792. so Angleži oblegali Ca-*tfix. Ko so se pripravljali k naskoku na eno izmed najhujših utrdb, se je zdelo poveljniku umestno, spustiti na vojake plameneč in navdušenja poln nagovor. »Angleži!« je vzkliknil general, »vi ki imate vsak dan na mizi govedino in dobro juho, pomnite, da bi bilo višek sramote, če bi se dali poraziti po Spancih, teh pasjih sinovih, ki se hranijo zgolj s pomarančami in citronami!« (tN> El Humor Iz otroških ust Neki učitelj pripoveduje: V prvem razredu sem razlagal o rokodelcih. Vprašal sem: »Nu, Janezek, kaj je tvoj oče?« »Moj oče je krojač.« »In tvoj, Pepček?« »Moj oče je mizar « »In tvoj, Franček?« Franček počasi vstane, me očitaje pogleda in molči. Dolgo je bilo vse tiho. Takrat !>a dvigne roko mali Cene v zadnji klopi: »Prosim, gospod učitelj, Franček sploh nima očeta!« Franček takega očitka za nič n* svetu ne bi prenesel. Srdito je pogledal škodoželjnega tovariša in mu prezirljivo zabrusil v obraz: »Mogoče več ko ti!« Preseljevanje d«i »AH verujete v preseljevanje duš?« »Da. Jaz na primer sem bil nekoč osel.« »Kdaj je to bilo?« »Takrat, ko sem vam posodil sto dinarjev.« Lovska Mrna je prišel iz Osrednje Afrike in je zato znal veliko povedati — mnogo več, kakor je bilo njegovim prijateljem in znancem ljubo. »Nekoč sem bil popolnoma sam r pragozdu,« je pravil pri neki priložnosti. »Noč je bila, tema ko v rogu. Takrat je nekaj zapokalo v vejali, pograbil sem puško, ustrelil, pogledal — in odkril mrtvega leva!« »Neverjetno!« je zagodnjal Dreta-»In kako dolgo neki je že tam mrtev ležal?« V blaznici Neki nevrolog pripoveduje; V umobolnici. Neki nenevaren pacient pleska strop svoje sobe. Mož stoji na dvokraki lestvi in veselo vleče s čopičem po stropu sem in tja. Takrat stopi v sobo neki njegov tovariš, takisto pacient te umobolnice. Nekaj časa gleda, kako oni pleska, potlej pa meni: »Plimi se za čopič, prijatelj, vzel ti bom lestev!« Med zaročenci Nevesta: »O Bog, premisli, Emil, pes mi je požrl vso pogačo, ki sem jo zate spekla.« 2enin: »O, kar potolaži se, Vanda, če pogine, ti bom pa drugega kupil.« Junaštvo »O, sinko!« se ponaša Dreta pred svojim nadobudnim prvorojencem. »Ko sem bil v vojni, so me vsi poznali kot velikega junaka, če me je sovražnik le videl, se je že spustil v tek.« »Pa te je dohitel, oče?« čevelj in copata »Hudo v skrbeh se mi zdiš, Cene, odkar si poročen! Kje te pa čevelj žuli?« »Oh ko bi bil čevelj... pa je le copata!« Angleški humor »Iščem slugo, ki bo za vse poraben,« je rekla dama, ki se ji ,je prišel nekdo ponujat na oglas. »Znati mora šofirati, čevlje snažiti, okna umivati, konje oskrbovati, pospravljati stanovanje in prijeti tudi na vrtu za delo...« »Kakšno prst pa imate na vrtu?« je vprašal prosilec. »Zakaj bi radi vedeli?« »Veste, ljuba gospa, če so tla ilovnata, bi potem lahko še mimogrede tudi opeko žgal!« V restavraciji »Gospod natakar!« »Želite, prosim?« »Vzemite tale las Iz juhe! če se ml bo las zahotelo, jih bom že sam naročil!« Profesorska Gospodinja: »Gospod profesor, jutr-nja zarja je že tu!« Profesor: »Dajte ml miri Zdaj ne sprejmem nikogar!« Potem se pa zanesi na vremensko napoved! Vremenoslovec (strojepiski): »Zapišite, gospodična: »Ponedeljek: oblačno; torek: vihamo; sreda: dež in hudo vetrovno.« Strojepiska: »Nikar, prosim, gospod profesor: ne dežja v sredo, ko imant sestanek!« Vremenoslovec: »Naj bo! Zapišite torej: sreda: stalno lepo.« Nagobčniki V tramvaj stopi odlična dama s psičkom v naročju in sede na klop. Njen sosed se takoj odmakne. Užaljeno meni blagorodna gospa: »Nič se ne bojte, moj psiček ne grize! Sicer ima pa tudi nagobčnik!« »Pes že,« zategne gospod. »Njegove bolhe pa ne.« l/tafaH/eiša škotska Stari Darby je šel v sosedni trg in prinesel domov zavojček čudne oblike. »Barometer sem kupil,« je rekel svoji ženi in položil zavojček na mizo. »Zdaj bom vsaj vedel, kdaj bo dež.« Njegova žena, škotka, je zvila roke. »Naj ti Bog oprosti tvojo zapravljivost,« je vzdihnila. »Zakaj neki pa misliš, da ti je Bog revmo dal?« Anekdote :, gospod noči sem HERSAN CAJ človek tako postavljati pred sodnikom — izkušnje imam. Bodite prepričani, da kazen ne bo majhna!« Predsednik je ošinil občinstvo z neprijaznim pogledom, potlej 6e je pa spet obrnil k obtožencu: Marcel Allaln In Plerre Souveatre: Kmalu nato so se odprla vrala posvetovalnice; vstopili so porotniki, za njimi sodni predsednik v rdeči in dva sodnika v črni obleki. Nazadnje sta vstopila še višji državni pravdni k M sodni zapisnikar. Ko. je predsednik opravil običajne ■ormalflesli, je sodni zapisnikar pre-wtal obtožnico. Na nejevoljo vsega ob-c,netva je govoril tako tiho in ne-1 azlečuo, da so še v prvih vrstah komaj razumeli odlomke nekaterih odstavkov. Dva porotnika sta celo nastavila reko na uho, da bi bolie razumela. Obtoženec si je med čitanjem obtožnice podpiral glavo z obema rokama; ‘H pa tam je težko in globoko vzdihnil, enkrat je celo pridušeno zastokal. j^O je zapisnikar končal, se je Etienne Hambert zdrznit iz svoji* zamišljenosti. Predsednik ga je poklical: »Obtežčnec, vstanite!« Obtoženec je vztrepetal, mišice na obrazu so se mu napele; vstal je. »Vaše ime?« 'H^rve Paul Etienne Rambert.« »Poklic?« »Trgovec. V .Južni Ameriki obdelujem farme za kavčuk.« »Koliko ste stari?« »Devet in. petdeset let.« P« kratkem odmoru, ki ga je predsednik porabil za čiščenje svojih naočnikov. je nadaljeval zasliševanje: ^Mislim, da je vprašanje, ali ste razumeli vsebino obtožnice, spričo vase izobrazbe nepotrebno?« . »Razumel sem jo, vendar ugovarjam nekaterim točkam, zlasti očitku, *>a sein zanemaril svojo dolžnost kot •než časti, svojo dolžnost kot oče...« »Oprostite,« ga je razdraženo pre-kin.il predsednik. »ni mi do tega, da Ha dolgo in široke besedičite in mla-trfe prazno slamo. Moja vprašanja bo-jasna in razumljiva. Na vse točke »Možnice boste po vrsti odgovarjali; takrat boste imeli za ugovore dovolj Priložnosti.« 'Prosim vas, vprašujte me k je od-Sovoril Ranibert s prav tako pobitim glasom, kakor je bil dotlej govoril. »Vnaprej vas moram opozoriti, da ne pozabite posebne ugodnosti, ki vam jo je sodišče izkazalo, saj ste bili ves čas do razprave svobodni!« Obtoženec se ni zmenil za zbadljivo •opora njo- »Torej: obtožnica pravi, da ste umorili svojega sina, osumljenega umora grofice Langrunske, da ste ga namenoma umorili, hoteč preprečiti one-caščenje svojega imena, zakaj zdi se, da vam je mnogo na tem, da bi nikoli ne stali pred sodniki kot oče zverinskega morilca.« v Ranibert je komaj brzdal svoje ogor-«enje, ko je odgovoril: »Gospod predsednik, obtožnica mi »e očita, da sem umoril sina zaradi Prenapete častiljubnosti, da se ne bi oblatilo moje ime... Obtožnica trdi *amo to, da sem umoril svojega sina aato, da bi ga obvaroval rabljeve sekire.« Predsednika je ta energični od-Kovor zadel v živo; izprevidel je, da tega starega potrtega moža ne bo zlepa ugnal. I,i6ial je po spisih, potlej je pa vprašal: »Zakaj ste preiskovalnemu sodniku odrekli sleherni odgovor na njegova vprašanja?« »Sicer ne razumem, gospod predsednik, kakšen pomen naj ima to vprašanje, ker pa želite odgovor... V preiskavi sem odrekel sleherno izjavo, ker se mi je zdelo popolnoma odveč in jalovo, da bi se zagovarjal pred preiskovalnim sodnikom, vedoč, da bodo vse moje besede naletele na hladno nerazumevanje, da ne rečem kaj hujšega... Preiskovalni sodnik je hotel izsiliti priznanje, da sem umoril svojega otroka, hoteč ga rešiti strogosti postave — toda tega mu pač nisem mogel priznati in nikoli ne bom mogel. Stojim pred porotniki, gospod predsednik, ki je gotovo med njimi tudi kak oče, ki bo utegnil čutili z menoj, ki bo razumel strahote te tragedije, ki bo razumel, kaj je pretrpelo mote očetovsko srce. ko sem izvedel po šestdesetih letih neoma-deževanega življenja, da je moj sin edinec izvršil umor, nizkoten umor...« Z globokim stokom je obtoženec izgovoril poslednje besede. Med poslušalci so si ženske brisale solze, baronica Vibrayska je pridušeno ihtela. Tereza je točila debele solze. Moški so živčno pokašljevali. porotniki s« se pa trudili, da bi jih obtožencev srovor ne ganil, trudili so se, da bi ostali nedoslepn: lepim besedam. Predsednik Honnet se je sklonil k Dollonu- »No. videli bo^te. ««spodu Ram l>ertn se bo predrznost 5» Popolnoma zgrešeno je čf iskavo tako zapeti! Reči moram, vaša izjava je res nekam zelo čudna.« Rambert je predrzno odgovoril: »Prepričan sem, gospod sodnik, da jih je tukaj mnogo, ki razumejo in odobravajo moje ravnanje.« »Jaz sem pa prepričan, da bodo pošteni ljudje tudi mene razumeli, ko bom vašo vlogo malo bliže pojasnil. Postavljate se s prelepimi herojskimi besedami, gospod Rambert, toda za razpravo in za dognanje resni-bo pač uspešnejše, če se bomo pogovorili o golih in brutalnih dejstvih. Ne da bi hotel že zdaj namigavati na izid procesa o umoru grofice Lang-runske, ki bo kmalu sledil današnjemu, moram ugo.oviti, da ste v tistem trenutku, ko ste našli okrvavljeno brisačo — dokaz da je vaš , sin j z vršil umor — da sle od tistega trenutka, čeprav se zdaj postavljate, da šle mož časti, storili vse, samo da bi morilca obvarovali zaslužene kazni. Niste ga izročili orožniku, ki je bil takrat na gradu, temveč ste z njim vred pobegnili, krili sle tako rekoč njegov beg — in ste postali nekakšen sokrivec svojega sina!« Etienne Rambert je ugovarjal s tresočim se glasom: »Če vidite, gospod predsednik, v tem mojem dejanju sokrivdo, potlej jo priznam iz vsega srca. V tistem trenutku, ko sem moral izprevideti, da je moj sin morilec, je bila moja sveta očetovska dolžnost, da svojemu otroku pomorem! Besedo ,dolžnost* izgovarjam z najresnejšim poudarkom, najsvetejši pomen polagam vanjo. Niti postava ni tal«) kruta, da bi velevala očetu naj pošlje svojega otroka v zapor ali krvniku pod sekiro!« »Ne mlatite prazne 6lame! Mar mislile, da bodo te vaše visoko doneče, a puhle besede prepričale gospode porotnike o vašem vzvišenem poslanstvu? Dolžnost mi je, da vas prav posebno opozorim na to. da želim na svoja vprašanja zgolj suhe odgovore o dejstvih, čeprav vam to ne bo Bog ve kako všeč. Izvolite torej odgovarjati kratko, točno in jasno.« Etienne Rambert je hotel brž nekaj odgovoriti, a se preriiislii; brezupno je zamahnil z roko. »Po ejte mi, gospod Rambert, ali vam je vaš sin priznal, da je umoril grofico, bodisi ti sto noč, ko sta sklenila pobegniti, ali pa kasneje? Sicer mislim, da vaš odgovor ne bo razgalil resnice, vendar bo vsaj neka osnova za presojo vašega zagovora, zato bi rad vedel kako in kaj. Torej: ali je priznal ali ne?« »Na to vam ne moreni odgovoriti, gospod predsednik! Moj sin je bil pač duševno bolan, ni bil pa hudodelec! Saj nili zdaleč ni imel vzroka za umor. Opozoriti vas moram na to, da je njegova mati v blaznici! In če je fant umor res izvršil, ga je izvršil prav gotovo v trenutku, ko ni bil odgovoren za svoje dejanje, ko so se mu niti jasnega razuma zapletle 1 Moj sin je mrlev, ne morem in nočem omadeževati njegovega spomina, nočem ga poteptati v blato!« »Z drugimi besedami torej: Charles Rambert je priznal, toda vi nočete povedati?« »Nisem rekel, da je priznal.« »Kljub temu se je tako slišalo!... Pomenimo se dalje! Kaj ste počeli od tistih dob, ko sle pobegnili gradu?« »Plazila sva se po poljih, skrivala sva se po gozdovih — samo da ne bi srečala žive duše! Le poredko sva se v zgodnjih jutranjih urah zatekla v kakšno vasico, da si nakupiva živeža... Pekel je bil najina pot! Najstrahotnejši pekel, ki si ga more človek naslikati.« »Kako dolgo sta blodila«? »Štiri dni sva tavala okol predsednik. Štiri dni in štiri spremljal svojega ubogega otroka...« »Petega dne ste ga torej šele umorili?« »Za božji čas! Razumite me vendar; Nisem ga umoril! Prisežem, da nisem umoril svojega sina!« »Torej nočete priznati, da ste umorili Charlesa Uamberta?« »Ne! Storil sem samo, kar mi je ve levala dolžnost...« Predsednik je ogorčeno udaril s roko po mizi: »Venomer takšnile nejasni odgovori, takšni otročji izgovori... Bolje bo za vas. če boste odgovarjali razumno, obtoženec! — Ali bi vam bilo mar všeč. če bi bil šel vaš sin prostovolj no v smrt?« otepala! j »Gospod predsednik, prosim vas, rose hoče tim vas, mislite vendar na to, da je ubožec zdaj mrtev! Samo to še vem: Charles je bil moj 6in! Kako bi le mogel kot oče želeti, da si sam konča življenje! Samo !o vem, da se je ubožcu omračil um — in da je bil moj otrok!« »Gospodje porotniki bodo prav gotovo upoštevali vaše izjave. Najvažnejših vprašanj se torej ogibate. Ali mi hočete vsaj povedati, kakšne namene ste imeli? Ali 6te svojemu sinu svetovali, kaj naj stori? Če niste želeli, da si sam sodi, če ga niste nameravali umoriti — kakšni so bili potlej vaši načrti? Česa ste si želeli?« »Poznal sem samo eno željo: pozabiti! Slikal sem Charlesu, kakšno življenje ga čaka, če pride v roke pravice, če ga strogi sodniki zapro, nemara do smrti, bodisi v kaznilnico ali v blaznico! Svetoval sem mu, naj za zmerom izgine...« »Priznate torej, da ste mu pokazali pot v samomor?« »Skušal sem mu samo pojasniti, da mora pobegniti v tujino, čez lužo...« Predsednik je. neka j časa listal, po spisih, da bi v poslednjih vprašanjih razjasnil porotnikom položaj. Potem je pa vprašal obtoženca: »Ali ste se zelo začudili, ko sle izvedeli o sinovi «mrti?« Toda. niti lo vprašanje ni razorožilo Etienna Ranvberta. Ne da bi pomišljal. je odgovoril: »Nisem se.« »Kako ste se ločili od svojega sina?« »Neko noč — poslednjo — sva prenočila v nekem kozolcu; do smrti izčrpana, telesno in duševno strta d« skrajnosti. Molil 6em Boga, naj se Kemiino čiščenje oblek pralnica in svetlolikalnica Fran Širnem, uuhiiia«. Kolodvorska ul. 8 sprejefnališfe Knafljeva ni. 2 naju usmili, roli! sera ga, naj naju reši... Bilo je v bližini reke Dordogne. Ko sem se drugo jutro zbudil, sem bil sam... moj sin je izginil. Ni ga bilo več poleg mene... Drugega ne vem ničesar več.« »Tak'; tak«, drugega ne veste ničesar več — kako pa to, gospod Etienne Rambert, da ste čez. nekaj dni obiskali kriminalnega nadzornika Juva in ga prosili, naj vam pove, ali je utopljenec res vaš sin? Prišli sle h gospodu Juvu ob uri, ko so komaj prvi večerniki izšli, ki so poročali o najdbi utopljenca v Dordogni. Ali mi lahko o tem kaj natančnejšega poveste?... Kdo vam je navdahnil to misel, da ste obiskali gospoda Juva, kje ste staknili njegov naslov in kak« mi boste pojasnili, da ste neposredno po izidu prvih večernikov stopili v njegovo stanovanje? Pojasnila na to vprašanje nam bodo zelo dobro došla, gospod Rambert.« Elienne Rambert se je dobro zavedal, kako usodna utegnejo postati ta vprašanja zanj, da ga utegne nepremišljen odgovor zaplesti v goščavo protislovij. Obrnil se je k porotnikom, rekoč: »Gospodje — ne morem več! To zasliševanje je natezalnica, ki ji v svoji žalosti nisem kos. Samo to po- novim, kar sem zmerom pribijal: Nedolžen sem; nisem se umazal s krvjo svojega sina!« Obtoženec je sedel; nekaj sekund je zdelo, da bo zdaj zdaj omedlel. Bil je živa slika premaganca. »Gospod Rambert,« je vprašal predsednik razburjeno, »torej nočete več odgovarjati na vprašanja sodišča?« Obtoženec je nemo odkimal. Predsednik se je obrnil k porotnikom : »Obtožencev sklep, da ne namerava več odgovarjata, je skorajda toliko kakor priznanje. Obtoženec, ki se ne zaveda krivde, nima vzroka, da bi sodišču odrekel odgovor. Prosim vas, gospodje porotniki, upoštevajte to okoliščino. Sodišče bo zdaj zaslišalo še priče. Pripomniti moram, da sodišče ni moglo izročili vabila najvažnejši priči, klatežu Bouzillu, ki je našel truplo Charlesa Ramberla, ker se potika po. svetu. Njegovega bivališča policija ni mogla izslediti...« Drug za drugim so se vrstile priče: kmetje, ki so Ramberla srečali na begu, prodajalci živil, ki so jima prodali hrano. Izpovedbe teh prič niso prinesle nič novega. Po zaslišanju je spregovoril spet predsednik: »Sodišče ni vabilo kriminalnega nadzornika Juva, ker so ga že v Parizu pod prisego zaslišali. Njegove izpovedbe leže tu pred menoj; torej ni bilo potrebno, da se potrudi gospod nadzornik osebno semkaj. Dalje ni med pričami gospodične Tereze Au-vernoisove, ki je slišala usodno noč pogovor med obtožencem in njegovim sinom. Ker bi nam v zadevi smrti Charlesa Ramberla bržčas ne mogla ničesar bistvenega povedali, je sodišče tudi vabilo ni, hoteč ji povrhu prihraniti nepotrebno razburjenje. Ker pa sedi imenovana med poslušalci, bi vendar želel nekaj pojasnil. Gospodična Tereza Auvernoisova, blagovolite se potrudili semkaj!« Sodni sluga je spremil gospodično Terezo pred sodnikovo mizo; nepričakovani poziv jo je lak« pretreeel, da je vsa zbegana čakala sodnikovih vprašanj. »Preden preidem k stvari, mi blagovolile potrditi, ali je obtoženec res Etienne Rambert? Ali spoznale v njem moža, ki je usodno noč govoril s Charlesom Rambertom?« Tereza je ošinila starega moža z dolgim »ečutnim pogledom in je tiho ; odgovorila: »Da, gospod je Elienne Rambert.« »Prosim vas, povejte nam, kaj vam je znano o obtožencu?« »Svojo babico sem večkrat cula, ko je pripovedovala o gospodu Etiennu Rambertu. Zmerom ga je slikala kot vzornega in v vsakem oziru ugleda vrednega človeka, zato moram priznali, sodili, saj je itak že dovolj kaznovan.« Baronica de Vihrav je zašepetala Terezi: »Ubolica moja, ali ni bilo mar skrajno nečloveško, da vas je predsednik trapil s takimle izpraševanjem! Toda reči moram, hrabri sle bili, otrok moj! In prav je, da ubogega Ramberla niste obremenili!« : Saj revež, vendar ni za to odgovoren, kar je storil njegov sin! Morda je njegova bolečina še globlja od moje...« Čudno, simpatije poslušalcev so veljale zvečine obtožencu. »Saj je vendar popolnoma jasno, jasno ko beli dan, da je Ranibert umoril svojega sina!« je modroval neki viničar zapitega obraza. Neka ženska mu je vneto pritrjevala: »Ni dvoma,ni dvoma! In četudi tega sam storil, je einu prav gotovo sve-naj si sodi sam, preden mu b« gosposka. Kaj bi bil pa revež, igega storil...? Saj ga vendar ni mo-sain odpeljali na policijo! In če fantu ni posrečilo, da bi jo čez mejo popihal, potlej...« Neki velik in čokat gospod se je vtaknil v pogovor: »Kakopak, drugače vendar ni mogoče l Če bi kateri izmed mojih prijateljev zagrešil kakšno hudodelstvo, bi bil jaz prav gotovo prvi, ki bi mu položil samokres na mizo. Ramberta popolnoma razumem... Jaz že!« Spet je povzel Bouuet: >... Ne drži! Motite se! Porotniki bodo ie presodili, ali je kriv ali nedolžen. Sodniki pa — gospod predsednik in prisedniki — mu bodo odmerili kazen po postavi, če ga bodo jiorotniki spoznali krivega. Rečem vam — vajen sem temu — da čaka gospoda Ramberta prav zgledna kazen, če ga bodo porotniki obsodili. Nič se ne bom čudil, če ga bo sodišče na smrt obsodilo. Poznani jiredsednika — in še dobro povrhu. Nekoč sem doživel, da...« Bonnet je moral prekiniti svoje modrovanje. zakaj brnenje zvonca je oznanilo nadaljevanje razprave. Komaj so pripeljali Etienna Ramberta sp... je oproščen.« IX Sonja r kopeli Prekrasen ,Packard' je drvel po Elizejskih poljanah proti ,Zvezdi' in zdajci olistal pred orjaško palačo hotela ,Koyal Palacea*. Iz avtomobila je skočila mladostna dama kakšnih tridesetih let, oblečena na moč elegantno. Samozavestno je krenila po sprejemni veži do dvigala, in od vsepovsod so se ji vljudno priklanjali hotelski nameščenci, gostje so jo pa občudujoče iiii zavistno ogledovali. Komaj je boy zaprl vrata dvigala, mu je že namignil neki gospod, ki mu je bilo na oko videti, da ni vajen velemestnega življenja. »Kdo pa je ta dama?« je vprašal. »Princesa Sonja Danidova,« je precej hladno odvrnil boy. Princeso Danidovo so v hotelu »Ro-yal Palaeeu« visoko cenili; vsako leto je prebila najmanj šest mesecev v Parizu, 111 ves ta čas je stanovala v najrazkošnejših sobanah tretjega nadstropja tega gosposkega hotela. Visoka pariška družba jo je spoštovala, zakaj ugledna dama je občevala v družbi veleuglednih politikov in finančnikov, celo v sklenjene saintger-mainske krožke so jo radi vabili. Mlada princesa je bila vsestransko izobražena, bila je nenavadno muzikalna, zabavna in duhovito zgovorna. Zibelka ji je tekla v Rusiji, vendar je morala že za februarske revolucije skupaj z očetom pobegniti; tako je rešila skoraj vse ogromno družinsko premoženje, ki bi ga bili sicer boljševiki neusmiljeno uničili. Knez, njen oče, je bil pravo nasprotje drugili ruskih emigrantov; lenuharjenje mu ni bilo po godu, zato si je prav kmalu našel vodilno službo pri nekem angleškem petrolejskem koncernu. Seveda je bil zaradi tega zvečine v inozemstvu. Tu pa tam je pisal hčerki kakšno pismo, včasih ji je poslal kakšno razglednico ali bančno nakazilo, zdaj iz Indije, zdaj iz Perzije, iz Iraka in iz še bolj oddaljenih krajev. Prav redkokdaj je prišel za par dni v Pariz; po navadi se je sestal s hčerko v Opatiji, v Mon-te-Carlu ali v Londonu. Sloves princese Danidove je bil popolnoma neoporečen, čeprav so si včasih kakšni zavistneži šepetali, da utegne gosposka princesa igrati skrivnostno politično vlogo, čeprav so nekateri ugibali, da ji Nadina, njena komorniea. ne utegne biti samo komorniea... Toda vsa namigavanja so bila jalova, zakaj nihče ni mogel očitati princesi niti . najmanjše nekorektnosti... > Sonja Danidova je stopila za nekaj trenutkov na mostovž svoje vogalne sobe, odkoder je imela krasen razgled na avenijo Elizejskih poljan. Potlej se je zehaje vrnila v sobo in odšla v spalnico. Prižgala je luč iti zaklicala s svojini zastrtim, pa vendar zvonkim glasom: »Nadina k Na nizkem divanu v kotu spalnice se je zdajci zdrznila prekrasna, vročekrvna mlada deklica in se zaspano zazrla v bleščečo luč. »Nadina, sleci mi plašč in sezuj mi čevlje! Strašno sem utrujena!« Nadina, prekrasno bitje, drobceno, gibčno, strumno, zagorele polti in temnih globoko vdrtih oči, ki so v njih goreli majceni zagonetni plamenčki, otrok gora. nenavadno lepa in prikupna... Nadina torej — tako iznenada prebujena, še Da pol zaspana — je bila kakopak v prvem hipu nekam nerodna in lesena... Sonia Danidova je postala nestrpna in jo je že dvakrat ali trikrat pokarala: »Tak pazi vendar!« In ker Nadina spet ni mogla pri priči ustreči želji svoje gospodarice, ji je princesa surovo prilepila zaušnico. »Tepli me pa ne boste!« Sonja je strmo in ledeno pogledala svojo komornico. »Takoj me prosi odpuščanja! Poklekni, pri priči I« Dve, tri sekunde je zrla Nadina princesi v oči, ponosno, sovražno, zaničljivo — potlej je sklonila glavo in po malem upognila koleno. »Oprostite...« Sonja Danidova je prisrčno prijela dekletce za roko: »Že prav, otrok moj! Saj nisem huda nate. Toda zdaj bi bila rada sama. Pojdi v svojo sobo in lezi... Pozno je že. — Sicer pa, rajši mi še brž pri-tpravi kopel, okopala bi se še rada, to me bo osvežilo in bolje bom spala.« Čez deset minut ee je komorniea vrnila; »Kopel je pripravljena!« je rekla in poljubila princesi prste. Potlej je brž odšla. Že na pol slečena je odšla Sonja Danidova v kopalnico, toda na pragu se j« zdajci ustavila in se obrnila: »Nadina, ati ei še tu?« Nihče ni odgovoril. Umetno solnčno luč Je odkril v nekem ameriškem laboratoriju holandski profesor C. Bol-weiter: njena jakost je tolikšna, da da ne samo ultravijoličaste žarke nego — prav tako kakor solnčna svetloba — tudi druge mavrične barve. Ha naši sliki vidimo takšno živo-srebrno luč, ki jo opazuje ameriški fizik Marden skozi spektroskop. Na desni je imitacija prve ogljene obločnice, s kakršno Je leta 1835 prvi delal poskuse angleški fizik Davy: obe svetilki nazorno kažeta razvoj električne razsvetljave v zadnjih 100 letih. Fiziki skušajo zdaj novo svetilko prenesti iz laboratorija v splošno rabo. »Nervozna sem,« si je dejala Sonja, »zdelo se mi je, kakor da sem slišala korake...« Čeprav ni bila P>og ve kako boječa, se je hotela vendar prepričati, ali ni morda kakšna sumljiva oseba zašla v njene sobane. Razgledala se je po vseh sobah, pokukala je na mostovž, počenila je in pogledala pod posteljo — vendar ni nikjer našla ničesar sumljivega. Prepričala se je še, da so zvonci v redu, tako bo vsaj lahko v nevarnosti poklicala služabništvo na pomoč. Pomirjena se je vrnila v kopalnico. Slekla se je do golega iu stopila v gorko, odišavljeno vodo... Nadina ji je po navadi položila na sto! ilustrirane časnike in revije. Princesa se je zleknila v vodi, segla po reviji in začela brati. Zdajci je zaslišala lahno škrebetanje. Vzravnala se je in se ogledala na vse strani, toda— nič ni bilo videti! »Zadnji čas je že, da se malo posvetim svojim živcem!* je pomislila in se spet zatopila v branje. Nenadoma je pa začutila na ustih krepko roko, hotela je zagrabiti za visečo vrvco zvonca, toda moška roka ji je jekleno stisnila zapestje. Naga princesa se je brž skušala otresti vsiljivega . napadalca, toda zaman. Čutila je, da jo bodo zdaj zdaj zapustile moči, toda zdajci je jekleni prijem popustil. Moški glas je spregovoril: >Po nobeni ceni ne smete vpiti ali pa potegniti zvonec! To bi bila vaša smrt; šale na poznam! Če pa ne boste storili niti tega niti onega, se bova kar dobro pogodila. Ali ste me razumeli?« Sonja Danidova je prikimala z glavo. »Prav! Posvaril sem Vas...« Neznanec jo je izpustil in v tistem hipu je skočila princesa pokoncu in sedla na rob kopalne kadi. Pred njo je stal mož kakšnih štiridesetih let, skrbno oblečen in prijetne zunanjosti. Torej ne bo apaš, se je oddahnila princesa, takšen surov apaš, .ki je o njih že toliko slišala iu brala. Nekaj minut jo je neznanec meril od nog do glave, potlej je pa s porogljivim nasmehom dejal: »Smrt božja, kako ste lepi!« Princesa je kriknila in se pri priči spet pogreznila v mlečno vodo svoje kopeli. Rdečica ji je zalila obraz. Ta dogodek je princeso nekam sprostil in streznil; opomogla se je od prvega strahu in pogumno vprašala: »Kaj hočete od mene? Kdo ste prav za prav? Izginite pri priči, sicer pozvonim!« »Ne vpijte, za božji čas — to bi pomenilo vašo smrt! Povedal sem vam že. Pozvonili bržčas ne boste, saj bi morali svoje prekrasno marmornata telo spet dvigniti iz kalne vode... sicer bom pa že še o pravem času preprečil tak poskus...« »Če vam je do denarja, do dragotin — vzemite jih, toda izginite mi izpred oči!« Mož se je ravnodušno ozrl na dragotine, ki jih je bila princesa položila na toaletno mizico. Zdolgočaseno je dejal: »Prav čedne reči...« Segel je po stolu in prijateljsko prisedel h kadi. »Prosim vas, nikar se me ne bojte! Zdi se 1111, da me imate za navadno hotelsko podgano... Kako le morete kaj takšnega misliti...« Sonja Danidova se je počasi umirila. »Odkod ste sneli predrznost, gospod, da ste na tak način vdrli v moje stanovanje? Povrhu vas niti ne poznani!« »Še bolje — meni zadošča, da vas jaz poznam. Že večkrat je naključje naneslo, da sem bil v družbi vaših oboževalcev...« »Sicer ne vem, ali se šalite ali resno govorite — pribito je samo to. da je vaše vedenje nesramno, sramotno!« »Z eno besedo: originalno... Rekel bi, da bi me prav gotovo komaj opazili, če bi se vam bil približal v kakršnem si bodi salonu, kjer sva bila oba hkratu v gosteh. Niti za mar bi me ne bili imeli, če hi me bil seznanil z vami kakšen prijatelj. Zdaj bom vsaj prepričan, da se me boste dalje časa spominjali...« Sonja Danidova se je skušala nasmehniti; naj si je še toliko belila glavo, dognati vendar ni mogla, s kakšnim človekom ima opravka. Ali je bil mar tat, prevnet oboževalec ali blaznež? »Prav vesel sem,« je prekinil neznanec njeno razmišljanje, »da ste se že nekoliko pomirili, da niste več tako v strahu. Že celili pet minut se niste »pomnili zvonca. Sicer pa, saj bi bilo smešno, če bi poklicali koga za pričo najinega sestanka v dveh. Mislim, da bi se vam tako početje hudo otepalo.« »Samo to mi povejte, kako ste prišli semkaj?« »To zdaj ni važno. Mene bolj zanima, kako bom spet odtod odšel. Zakaj razumeli boste, da ni vljudno, če bi hoiel svoj nenajavljeni obisk raztegniti do jutra. Če mi blagohotna dovolite, da vas smem morda kakšen drug večer obiskati, vam bom zelo hvaležen... Zdaj pa moram na žalost...« Neznanec je zagrabil toplomer, ki je plaval po vodi: »Samo še trideset stopinj Celzija! Kopel je že prehladna, morali boste vstati!« Sonja ni prav vedela, ali naj hi se smejala, jezila ali bala. Če je ta moški samo nenravnež, ki se je hotel z njo poigrati kakor mačka z miško, ali jo namerava zdaj zdaj napasti in posiliti, morda celo umoriti?... Ali je mogoče blaznež, ki se je po naključju zatekel v njenp sobane? Ali je pa erotičen čudak, ki misli, da si jo bo laže ukrotil, ker jo je v tako nenavadnih okoliščinah golo zalotil...? Medtem ko je razmišljala o neznančevih namerah, jo je spreletelo po hrbtu: voda se je bila resda že pošteno ohladila. »Prosim vas, zapustite kopalnico!« ga je prosila. On je zmajal z glavo in jo posmehljivo pogledal. »Upam, da me ne boste gledali, ko bom stopila iz vode...« »Saj bom utrnil luč. Rjuho in kopalni plašč boste že v temi našli, kali?« Stopil je k stikalu, toda zdajci ee je spet vrnil: »Skoraj bi bil pozabil ta preteti zvonec! Utegnilo bi vas zamikati, da po- Kini prinašajo SOKOLSKI DOM ŠIŠKA telefoi 33 8? predvaja v petek 17. t. m. oh 20. uri itt v nedeljo 19. t. m. oh 11. uri dopoldne premiero filma »VOLTAIRE« Vstopnina Din 3’—. Od 18. do 20. t. m. »KRALJEVSKI VALČEK« V glavni vlogi: Heli Finkenzeller in \V. Forst. Od 21. do 23. t. m. »PRIPOVEDKE IZ WIENER W ALDA« V glavnih vlogah: Magda Schneider, \Yolf Albach-Itettv in Leo Slezak. KINO TALIJA KRANJ predvaja v soboto 18. t. m. oh 20.30 uri in v nedeljo 11). t. m. oh 16., 18. in 20.30 uri prekrasni velefilm v nemškem jeziku »EPIZODA« z ljubko Pavlo Wesely in smpatičnim Karl Ludwig Diehlom v glavni vlogi. KINO NADISAR TRŽIČ predvaja v soboto IH. t. m. in v nedeljo 19. t. m. krasen film ruske vsebine »POSLEDNJI VALČEK« V glavni vlogi: Camila Horn in Sveti- slav Petrovič. Pride: »Žena, ki ve kaj hoče«. ZVOČNI KINO SEVNICA predvaja 18. in 19. t. m. film »VEČNI SEN« (Kralj Mont Blanca) V glavnih vlogah: Sepp Rist in Bri- git ta Hornev. Dodatek: zvočni tednik in domač slo venski film »Evharistični kongres v Ljubljani«. tegnete za vrvco — pa bi vam bilo potem hudo žal...« Energično je prerezal žice z žepnim nožičkom. »Tako, to bi bilo v redu. In ti dve žici... človek nikoli ne ve...« V tistem trenutku ko je prerezal izolacijo voda. je šinila iskra iz njega; neznanec je odskočil in izpustil nožič. »Vraga!« je zaklel in obraz se mu je bolestno zapotegnil. »Šment, to je bil pa električni vod! V tolažbo vam zaupam, da sem se pošteno opekel. Škandal, da so v hotelih prvega razreda električne napeljave še zmerom vrh zida! Nu, nič ne de, saj imam še drugo roko. ta bo že še zmogla utrniti luč, da bo vaši sramežljivosti zadoščeno...« Iztegnil je roko in obrnil slikalo. Grozljiva tema je objela kopalnico. Vsega v izobilju za malo denarja v veliki izbiri trenchoatov, hu-bertusov, pumparic, perila itd. pri PRESKERJU, Ljubljana Sv. Petra cesta 14 POZOR GOSPODINJE I Najceneje ’ ste postrežem s K U RiVOH pri tvrdki RUOOUF VELEPCI trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjemi * On 4 Heguite st/a(c nape Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez paiice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. Ob&ciU naša pedikuca V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa* in debelo kožo. Postrižemo Vam zarastle nohte. Pedikiranje stane Din 6'—. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog stane Din i'—, Posetite nas, prepričajte se sami! S Ljubljana, Selenburgova 7 Afce Vam naš list ugaia, ga pokažite svojim prijateljem in ga pošljite kot tiskovino svojim sorod nikom v Francijo, Nemčijo, Ameriko in druga« MEHI Male oglas socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora doplačati še 3 Din. — .Mali oglasi sc plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. SPvodLam Vsaka besuua 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. MOŠKO KOLO dobro ohranjeno naprodaj. Poizve bc v upiavi »Družinskega tednika«. | FANT S PREMOŽENJEM išče znanja z dekletom do 24 let v svrho ženitve. Ponudbe na upravo por! šifro »Pomlad 24«.________ _ KATERI ZNAČAJNI MLADENIČ Čerine zu* nanj osti z eksistenco želi resnega znanja z vzorno mladenko prijetne zunanjosti, mirno tn dobrosrčne. Dopise pod značko »Želim, blage duše« KATERO SRČKANO, SIMPATIČNO OEKLE želi prijateljstva inteligentnega fanta? CenJ. dopise ptosim na uptavc pod »Lepši dnevi«. IŠČEM SOD ELA VGA (K O) pri brezkonkurenč-nem podjetju s ea. Din 15.000. Ce:.j. ponudbe na upra'o lista pod šifro »Zaščiteno«. GLOBOK IN UDOBEN OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na upravo pod »Za gotovino«.______________________ Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna In lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas. ki pričakujemo njene tolažbe. CJre so okusno izdelane. so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107’—, Din OS'— in Din 87*—. Naročite po dopisnici t navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine. VDOVA, OSAMLJENA, 40 let. s pokojnino, želi dopisovati 7 iskrenim osamljenim gospo-| dom, Dopise na upravo lista pod »Zima«. 5552553 ’ Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro | ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. j DVOSOBNO IN TRISOBNO STANOVANJE SO išče za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Zračno«. STANOVANJE 2 malih sob In pritiklin iščem za 1. maj. Ponudbe pod »450 Din« na upravo »Družinskega tednika?.__________ ENOSOBNO STANOVANJE za dve osebi — oddam. Dolenjska cesta št. 81. Službe Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šitro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. UČENKO sprejme fina šivilja. Orana v hifii, stanovanje bi morala imeti zunaj. Naslov v upravi Družinskega tednika. _____________________ Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ANGLEŠKI KLOSET, rabljen, vendar dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »W. C.« na upravo lista. ____________________ OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, praktičen In zložljiv, dobro ohranjen, kupim za gotovino a|i pa dam v zameno zanj globok udoben otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Fantiček«. Dopisovanje Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šitro al* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. SVA OSAMLJENI, inteligentni in značajni pa se želiva seznaniti z dobro situiranima gospodoma enakih lastnosti. Slika zaželjena. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Jelka in Anka«. TEKSTILNA DELAVKA iz Kranja, resna, pridna in poštena, z nekaj prihrankov, išče življenjskega tovariša. Dopise na upravo »Dru žinskega tednika« pod šifro »Tekstilna delav k a«. COSPODIČNA, mlada, simpatična, čiste pre teklosti, trgovsko naobražena, s primerno doto želi resnega znanja z Inteligentnim go spodom dobrega srca; radi pomanjkanja zna n ja. Slika zaželjena. Prednost državni name ščenci. Ponudbe pod »Srečen zakon«. 15letna deklica poštenih starfiev se želi le* učiti Šivanja. Gre tud! na deželo. Naslov »e izve v upravi »Družinskega tednika«. Kozmetika Vsaka beseda 25 par. Oavek 1*50 Din. Za šifro al< dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker st Jih z Oro*barvo za lase, ki Jo dobite v črpl. rjavi, cemnorjavi. svetlo-rjavi tn plavi barvi, lahko vsakdo sam barva In le postopek zelo enostaven lo stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Illca 84. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se Jim lesk In postanejo popolnoma zdravi, Če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica t navodilom stane Din 30’—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 84. ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše In najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem In Izpadanju las. Slabi in zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem Času mladostno bujnost In lesk. Steklenica * navodilom Dio 80*—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji, Zagreb. Iliča 34 ________________________ LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40’—. Po poSti razpošilja parfume* rija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. Izdaja aa konzorcij »Družinskega tednika« K, Bratuša, novinar, Odgovarja llugo Kern, novinar. liska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja U. Mikalek, vsi ? Ljubljani.