Največji slovenski dnevnik v THruženih državah Velja za vse leto - • . $6 00 Za pol leta.....$3 00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA F list slovenskih delavcev v Ameriki. largest Slovenian Daily the United States. " Jsmed every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 72. — ŠTEV, 72. NEW YORK, MONDAY, MARCH 28, 1927. — PONDELJEK, 28. MARCA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. VELIKI IZGREDI NA KITAJSKEM Gray in Mrs Snyder j Trije nemški skupaj pred poroto. > nacijonalisti Vse inozemce so poslali v Sanghaj. — Amerika je dala na razpolago dosti vojakov. Amerikanci na begu iz pristanišč ob Jangtse reki. — Kriza v Nankingu 'je bila olajšana. — Kantončani organizirajo delavce v Šanghaju. obsojeni na smrt. — -laz hfH-om ostati tor biti sojena od svojih sosedov tukaj v Queens Village. — je rekla Mrs. Snyder v svoji celici v Queens County jetnišniei. Okrajni pravdni k Xewcombe je izjavil, da bosta obtožena sojena skupaj. Okrajni pravdni k Xewcombe je ŠANGHAJ, Kitajska, 27. marca. — Amerikan-j ci in drugi inozemci so bežali včeraj iz vseh točk v f Jangtse dolini, gnani od požara proti-tujskega razpoloženja, ki je bilo vzbujeno vsled obstreljevanja Nankinga. Sanghaj s svojo oboroženo in zabarikadirano mednarodno naselbino nudi najbolj varno zavetišče v nacijonalistični Kitajski, in proti temu pristanišču so namenjeni inozemci-begunci. Hankov, Nanking in Cungking bodo izpraznjeni v najkrajšem času. Ameriški rušilec Preble je odplul, da vzame na krov majhne skupine Ame-rikancev iz Kiangina in drugih majhnih pristanišč pod Cinkangom. Zadrege pa niso omejene na nacijonalistično o-zemlje, kajti ameriški konzul v Cifu, je naprosil po spopadih med policijo ter šangtungskimi vojaki, naj se odpošlje tja rušilec. Potem ko so bili odstranjeni vsi Amerikanci iz Nankinga, je bila kriza v tem mestu navidez končana. En Amerikanec je bil ubit in štirje so bili poškodovani. Dr. Williamsa, ameriškega podpredsednika vseučilišča v Nankingu je ustrelil neki kantonski vojak, ki se je udeležil plenjenja njegovega doma. Z ameriškimi ženskami so brutalno postopalo, .i razven slučaja Miss Moffet, ki je bila obstrelje-na, so se vojaki omejevali na žalitve. Dva Japonca sta bila ustreljena v brezuspešnem naporu, da branita svojce. Ameriški mornariški vojaki, katere so izkrcali, da zavarujejo konzulat, so se sijajno obnašali ter so spremili varno begunce s Socony griča na bojne ladje v reki. j Ameriška ladja je prva otvorila ogenj po danem qi • L f 1 f *<.* signalu, in izstrelek, ki se je razpočil par jardov od | ^*aVja CD St01€tIlR*l oblegajočih Kantončanov, je slednje razpršil, na- $|£}yf}£g£ BcctllOVIlcI Lr r% tr- i m ali Kurri %*i 11 Ir /-J /-v c r\ i Hri fAlra I Morilcema Snyder ja niso dovolili premeščen j a . obravnave v drug okraj, J®. obsodilo po- roenika Schulza in tri nadaljne na smrt radi u-mora. — Nemčija j e Oba obtožena bosta! prišla skupaj pred poro-. to. — Zagovornik Mrs.; Snyder pravi, da bo o-! proščena. presenečena. — Berlinsko sodišče je priporočilo milost pri proglasitvi obsodbe ter oprostilo tri obtožene. liEULIX. X eni i* i j a. 27. marca. DOGOVOR S PREM0GARJ3 Trideset delodajalcev v Iowi se je dogovorilo s premogarji. — Unijski politični komitej bo imel več prilike, ko se bo jutri lotil vprašanja mezd. Stavka se bliža s 1. aprilom. Ljubosumna grofica je obstrelila moža. Ljubosumna grofica je obstrelila moža ter sebe težko ranila. — Pred _ dvema letoma je pobeg-' INDIANAPOLIS, Indiana, 27. marca. — Politi-nila z Londončanom. jčni komitej United Mine Workers of America bo n (m'/ t^ _ i rnoral razmišljati o razvojih, ugodnih za premolar I A lil Z. r rane l.i a. 21, marca. —I • ,, J___i • v -i i --i , . . , . _ ^ S težkim revolverjem je grofica! J®V dVe.h lzohr«V»H okrajih, V IoWl in Zapadni Penn- de Janze. prej Miss Alice Silver- sylvaniji, da določi unijski program po ugasnitvi se- thorne iz Chicapa. obstrelila Ray- danjega mezdnega dogovora dne 3 I. marca. monda de Trafforda. elana boeratel i L^^kJ,,.*__~ • i • i . roiozaj, ki obdaja pogajanja za nov mezdni d anjrieske družine in obstrelila ter ' 1 1 1 J. \"J~ ""v "1CiUI11 ^OgO najbrž smrtno ranila nato samo vor za centralna kompetitivna. polja industrije sobe na vlaku, s katerim se je bo-'mehkega premoga, obsegajoča Illinois, Indiano, Štiri smrtne obsodbe je izrekel'tel Anglež vrniti v Anglijo. * Ohio in zapadno Pennsylvanijo je postal nekoli- vf-eraj opoldne predsedujoči sod- Domneva in da ii* bilo str.-lii 1 L-^ i i--- ~ ' ~ ,nik berlinskega višjega kriminaJ nj„ .Tdiea nj^nve V**™?*^' vspričo ob •nega sodišča proti prejšnjim čla-'pravi konec romanci, ki"je vzkli- ]aVe V DeS Moines, da je pristalo trideset neodvi tudi zanikal poročilo, da bo skušal n — med obema prod par leti. Ob i nih delodajalcev v to, da nadaljujejo s sedanjo spraviti slučaj pred sodnika Crop-f T. """ " ^'""T8"' . ! °ncm i1' opustila svojega mezdno lestvico tudi po 3 1. marcu. Dne I 1 marca seva. - To je izključno le stvar' o h T ' poro,"jmoža i" ev ta>no armade, katero je| Afriko. Soglasno s prijatelji, je i UminOUS Uperators nike, — j< javil, da bo skušal voditi slučaj o sebno in bo natančno vorice o prejšnjih poskusili, da se +. - „ . „ , , .. . _ 1 J . 1 v. for in Fuhrman, proizvoda starih umori Snvderja s pomočjo plina in drugih sredstev. Dva brata Mrs. Snvder sta najela nekega odvetnika, da varuje interese devet let stare hčerke Lorraine. Zagovornik Mrs.. Snvder je bil vesel. Rekel je. da se je vrnil nje-prnv družabnik, prejšnji okrajni pravdnik Wallace iz Syracuse, kjer je preživel več dni ter pre-iskal slehrno sled dokazov, tikajoč" ili se zločina. — Teh stvari nočem sedaj pojasniti, — je rekel, — a stvari, katere je pronasel Mr. "Wallace, bodo pokazale, da ni bila. Mrs. Snyder kriva zločina, katerega jo dolže. of Central Pennsylv* mil ,1(il.tl „jozna™ so,lnik kot "F,>limp" ^! rekla pred kratkim, da ljubi Afri-1 na v Altoona, da so sprejeli predloge premoaar-J ,zant Ivlapproth, orodje Schulza, ko in da se hoče v kratkem Vrniti! i^v T • i • , , pretskal so-jki j(. ^^ ukr Ft,hm„ rmho-l jak"i . jev da se nadaljuje z obratovanjem ob sedanjih - 1 ' J. predno j. od^el v,ak , | Placah P° ugasnitvi Jacksonville dogovora. Boulogne, je bilo slišati močno de- drugi strani pa bo moral politični komitej tonacijo in de Trafforda so videli razmišljati o neuspešnosti naporov, da se sklene omahniti na tla. Počil je nadaljni clirn^ eno n; • ; • \vr siicne začasne uravnave v ^Jhiju in v severni West j strel, ko se j«* sama ustrelila v zo- \/..... D v . J lodee. Ona ni imela niti potnega j Virgmiji. Premogarji hočejo $7.50 na dan, kot je lista, niti tiketa. bilo dogovorjeno v Jacksonville leta 1924. Delo- cmcAGO, 111., 27. marca. — dajalci v centralnem polju unijskih rovov pa hoče- Grofica de Janze. lei je obstrelilla | jo znižati mezdo V obliki lestvice na tekmovalni Raymonds* da Trafforda in nato' ji .. , . . . , ___ v***** samo sebe, je bila preje aliee Sil- P?®1.^ zneumjskimi rovi Kentucky-ja, West Vir^ vertliorne, hčerka AVilliama Sil-! ginije in 1 ennessee-ja. verthorna, ki je prišei prnl pet-j Poročila iz Iowe in zapadne Pennsylvaniie kaže- najstimi leti iz Buffala v Chicago. i . -i • v i ' -o , 1 11! J°' aa DOdo taktike, katerih se ie uspešno ooslužila . Pre silno presenetil vso Xemčijo. Obtoženi v Landsbergu so bili oproščeni ali pa so bili zelo milo sojeni. Ko so bili v preteklem poletju j obsojeni na smrt trije morilci, ki so priznali, da so delali na povelje svojih predpostavljenih, je pruski {ministrski predsednik izpremenil smrtne obsodbe nn dosmrtno ječo. | lična v družbi ler je dosti potova-j la po inozemstvu. v te- kar so imeli begunci priliko dospeti do reke. Poročila iz Pekinga pravijo, da so se posvetovali y8a Nemčija je prosla- vila spomin Beethovna. V Berlinu so predstavljali njegovo opero Fi-delio. P.ERLIW Nemčija. 27. marca. Stoto obletnico smrti Beethovena .so proslavljali včeraj po vsej Xem-na čiji. Predavanja in koncerte, posvečene delom nesmrtnega skada- HERRIN, 111., 27. marca. — Skupni bančni de- Madžarskim delavcem I P.^ziti SO Pres^H meJ° P^tih milijonov dolarjev, pr-' preti preki »od. V!krat v ^odovini Herrina. Depoziti so razdelje ____* j ni med tri banke v Herrinu. Te velike depozite pri Dl'XAJ. Avstrija. 2',. marca. — j pisujejo bližajoči se stavki v poljih mehkega pre- Agitacija za preki sod postaja najmoga in želji premogarjev, da spravijo na stran to- Madžarskem vedno bolj obsežna. Kko, da bodo mogli prevedriti slabe čase Soeijalno-demokratieni list Nep- __________ szawa" sporočil, da bo policija j .na t< melju preiskovalnega materi-j IiKRLIX, Nemčija, 27. marca. ameriški, angleški in japonski ministri glede po-1 ložaja, tikajočega se protitujskega razpoloženja. Napovedali so akcijo, da se prepreči ponovitev ta kih dogodkov kot v Nankingu. Ameriško poslaništvo je tudi naročilo ameriške mu konzulu v Hankovu, naj vloži močan protest pri Evgenu Cenu, zunanjem ministru za kanton-ske zadeve, proti neprovociranemu napadu ameriške državljane. __ Migljaj glede stališča nacijonalistov je bil vse- trija *> vprizbrili vsepovsod, celo' ŽEXEVA £vica. 27. marca. — ^dnika Coolid-a naj pošlje opa-lni omenil radi zunanje politike i . --i i i. .i i , v najmanjših mestni dežele. .. , . v, , , 1 "i'" . hovan V ugotovilu vrhovnega poveljnika kanton- r;]avne to-ko proslave v «iav- nikdar nis0 hll° tekoče glede zovalca na predlagano novo mor-'vprašanja evakuacije, a omenil, da skih čet, ki je dospel včeraj V Sanghaj. General je cn bil. V^i,n.!ri,ZOrnžonja boljžo pojasnjene kot nari5kr. konferenco. To je bilo že;je V okraju še vedno 75.000 Debata glede razoroževanja. . r i # # 'jala pretllaga, na se izvede s po-j V Ženevi so se spopadli močjo prekega soda, ker zahteva Francozi in Angleži, a načrt- komunističnega puča tako; lord Cecil je zmagal v,rav"a"j"-_ I točki, naj se študira oboroževanje na kopnem tok Marx zahteva zmanjšanje okupacijske armade. kupaciskih čet. katero je obljiibil francoski zunanji minister, kmalu izvedeno. i Kancolar dr. Marx, minister za zaje odločno zav- Opazili je znamenja, da se bo. - -i r - ... i- sedena ozemlja. oni jeseni vrnila v Ligo tudi J ! ^ j - . spansk-i I zel v nemškem državnem zboru za ločeno od oboroževanja ,,AKJZ Franeiia 27 mai;,a. -.kirajšnje skrčenje zavezniške o-na morju m V zraku. |Fraiu.nski kabinet ni vprizoril n„J kupaeijske armade. bene akcije glede povabila pred ! ^fars je rekel najprvo. 0,000 nemških vo-V pariškem časopisju se na dol-]jakov. Dostavil je. da so zavezni-go in široko razpravlja o tem i ški vojaki zasedli 1 IG garnizij, dr-šele potem, ko so stavili Francozi vprašanju.. Nacijonalistični listi j čim je bilo pred vojno le šest in svoje reservaeije. Ponovil je, da ne bodo življenja inozemcev in ter velike množice ljubilcev god njih lastnina ogrožena od nacijonalisticne armade ben | Ta faza je razdeljena na pet de-'ta,-0 ,-onforonoo ill-. .. i« i Prodave v Monakovem so se . J 1 . taivO Konrerenco. xn rekel, da nimajo nacijonalisti-nobenega name- \ - , , - , . j lov. j . --- ' J J »-6« končale z velikanskim koncertom.; . na poslužiti se sile, da izpremene status mednaro-i v zvezi s stoletnico je postavila i *(l {('c:l stavi1 ( dne naselbine. Ta problem bo uravnan Z diplo- berlinska občinska uprava tableto j Z^r^or^^^^ matičnimi sredstvi ob primernem času in na pri>a ?rob A"e . Pavline1 Mllllor-, in ločeno. 1 Ilauptmann. ki je ustvarila ter pe-mernem prostoru. jla vloffo Leonore v Fidelio nrvi.l Mr. Paul Bon o our je ostro na- HONGKONG, Kitajska, 27. marca. — Prvi ba katoliškem. i mornariškem omejevanju, ker se nočejo imeti nobenega opravka s dvajset nemških garnizij. Kaneelar upa. da bo skrčenje o- VARSAVA. Poljska, 2.",. marc .. Prejšnji nadvojvoda Fridt-rik Ifabsburški, ki je bil svoj čas vrhovni poveljnik avstrijske armade, je naperil .proti poljski v" :c-i proces za povratek posestev v delu Slezije. ki je bila ]>reje avstrijska. Posestva, kojih vrednost -e ceni na $25.000,000. so bila kon-fiscirana na temelju pogodbe iz St. German. Tožitelj pravi, da je njegova družina le stranska veja Ilabsburžanov in da se ne tičejo nje določbe pogodbe. tal j on angleškega obmejnega polka se je vkrcal pana na tnka-3šnjem včeraj na parnik Kar mala na poti v Sanghaj. Sneg pregnal zgodnjo spomlad. Ljudje v dobro informiranih vremenskih krogih soglašajo v tem, d;» je prišel včerajšnji snežni vihar povsem nepričakovano in da nt spadal v običajni red stvari. Donedaj so kazala vsa znamenja, da bomo deležni izvanredno zgodnje spomladi, a včeraj popoldne so dobro zalegle zimske suknje in po pokopališču, je bila rojena v Cari-| gradu. Xa Dunaj Seliikaneder in tam se je seznani- ponavadi mobilizira celi Bowerv, , n 4 ______ • ' la z Beethovenom ter napravila kakorhitro se prikaže prva sne- žinka, pa ni ganil niti z mezincem, ker ni bilo nobenega dela. "kajti pravcato senzacijo. sneg se je staja 1. kakorhitro je padel na tla. • Tajnik Davis na Haiti. Epidemija legarja v Montr ealu. MONTREAL. Canada. 27. marca. — Sto in štiri in dvajset novih slučajev legarja se je prijavilo S AN TO DOMINGO. 27. marca. 'v času štiri in dvajsetih ur. vsled Dwight Davis, ameriški vojni taj- cesar je na rasti o skupno število nik, ki je dospel sem iz Porto Riea slučajev na 1156.. Proste klinike estah je bilo videti le malo ljudi. I s parnikom Florida, je odšel na- za inavkulacijo proti bolezni so bi-Department m anuienje cest, ki i prej po kopnem na Haiti. le otvorjene v vseh delili mesta. j . mornarica lahko posluži vsega o-jo ie pnvedcl • 1 sobja trgovske mornarice. PARIZ, Francija, 27. marca. — Tukaj se glasi, da se bo Argentina zopet pridružila Ligi narodov tekom septemberskega zasedanja Lige. Različna pogajanja v to smer so so se za vršil a in tekom meseca maja bo argentinska vlada naprosila parlament, naj vprizori potrebno akcijo, da se dovoli odpo-šiljatev polne delegacije v Ženevo v prihodnji jeseni. Krožijo tudi poročila, da hoče brazilska vlada preklicati umakni-tev iz Lige. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denmrja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah.. Podatki ao veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne JVomimo, da Vam bo ta ponudba ngm jala, posabno Aa, ako boat* rpofttevali svojo ko-rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Lir« Lir............100 ............$ 5.20 Lir ............200 ............$10.10 Lir............300 ............$14.85 ... 500 ...... $24.25 Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 500 ... 1,000 ... 2,500 .. 5,000 .. 10,000 .. S 9.45 $ 18.00 $ 46.25 $ 92.00 $183.00 Lir ..... Lir...... 1000 ...... $47.50 Za poHlJatve, ki presegajo Dftttlsog Dinarjev aH pa Dvatlso« Ur doroUiiJeiBb poseben sneska ptlius popasL Posebni podatki. Pristojbina n tapb> flb ameriških dolar. Je* v Jugoslaviji to Italiji ma6a kaksr 925. aH 91 MS- tov; sd $25. usprsJ da 93*. W t cente FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street phono: oobtlanDt mm New Yort N. GLAS NARODA, 28. MARCA 1927. GLAS NARODA {8LOVKNH PAILY) Own*d and Published fry HLOVBNIC PUBLISHING COMPANJ ti Ctrprraiin) Frank Bakaer, president. Lonia Benedik, frsasnrer. Place of bonnes* of t h« corporation and ad dr mm« of above offiocm: 82 Cortland t Si, Borough of Manhattan,___Now York City, N. Y. "Q L A 8 N A B O D A " "Votes of the People" Ker ni predsednik vpošteval želja generala Andrewsa, se da po pravici domnevati, da ž njim ni zadovoljen. An tisa Ionska Liga je dokazala svoj velik vpliv, ne : aino v kougrestu paf- pa tudi pri predsedniku. Pa ji kljub temu ne bo dosti pomagalo. To so vsekakor zaduji napori. Nekaj ras;i bo se šlo, dolgo pa nikakor ne. Istued Every Day Except Sundays and Uolidaye. Za eelo Isto volja Ust ea Amerike in Kanado ._______$6.00 ta pol leta________$3.00 ta četrt leta________$1.50 Za New Tort ea ooU lot* Za pol leta_______ &.00 $3.50 Za inotemštvB ta eelo leto —17.00 Za pol leta_________ %8.§0 Bubtcription Yearly $6.00. __________ Advertisement on Agreement. 'Ola* Naroda" iehaja vsak* dan ieveentSi nedelj in ZANIMIVI ip KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV «UREAU VAŽNOST SNAŽNOSTI V BORBI PROTI BOLSZNIM. Najenostavnejša sanitarna |»rn vi!a so najvažnejša. Ako so človek po njih ravna, zlasti kar se tiče -plnšne telesne snažnosti. kopanja _________in kaSjanja. že de-prinaš^ precej- Popiai bres podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj m f*en prispevek k borbi proti bolez-hlacoroli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročiti- 'n,ln- Sicor Sf> Ijntlj«' večinoma za-kproaimo, da m nam tudi prejšnjo bivaliiž« naznani, da kitreje; v0(,ai°- <• je med študenti razvila nekaka samomorilna nianija. ki uic^iir postati usodepolna, ee ne bo mogočo dohiti načinov in sredslev, da se število fame j i oziroma da se samomore popolnoma prepreči. Izza 1. januarja se je usmrtilo v Združenih državah petindvajset Študentov. pregrešil jejo proti osnovnim sani-! eevi itd. j lamini pravilom — česar ne bi sto- r •">. Xe izpostavljaj se škroplje-j rili. ako jih k.lo opozarja. j njn iz nosu in ust drugih. ko lallko» nevarnost življenje drugih. Zlasti, ,.flvn;) ,»rvo pravilo ne potrpbu> majhni otroci, ki se igrajo no ee-,njkakega obrazloženja Ako bi St.. SO Stalno v nevarnosti, da po- ysakclo držal svoje teln snažno, bi ki mrgo-joilo veliko manj bolezni, kol jih* .,o V posušenih pljnneih. Xašlo se'iinamo. Drugo pravilo o umivanju je. da izmed poeestnib napijnvinJ rok jako važno, ali se ee^to pro-' raziskanih v enem mestu, jih je 7 do 10 odsto vsebovalo kliee tuber-' kuloze. Inflnenea. pljučnica. prc-|skozi nstfl in flo] teW ki jV nnj_. hlad,, osepniee so tudi bolezni, ki bftIj jzpostavljen dotiki z bolezen-' s«- jih otrok moro nalezli, ako seLkimi jo mk;1 oa pok pa (,n nsf pri svoji igra na eesti dotaknejo ^ jako krntk., Snažnost rok.1 pljuneev, polnih bakterij, katereLlasti pm, jedjo? toroj Mjve5.. ti njemu pre«rr«»»u jemo. (I lavni "J vhod v telo za bolozenske kli<*<» je cev Petindvajset med sedemindvajsetimi milijoni. Raz- rok:' Pottvm pronaša v usta. Xekijj0 važnosti. Tretje pravilo I merje je malenkostno. Iiiti en samomorilec. po- Xa en milijon študentov ne pride :?iaTni 7<1,;i,vinil; frdL da sko,a' »^iudarja potrebo čistih rok. Kar se1 * Joviea tuberkuloze nastane v rani, mladosti, v starosti 4 do 70 let. To | tiče eetrtejra pravila, so se ljudje bolezenskimi klicami jajo v pljnneih. ki se naha- , . | v zadnjem času precej naučili rav-' Ce bi prvim samomorom ne posveealo r-aso])isje toli- ravno (lol)a- ko otrok največ nati po njpin v -asopisih in nn* ko važnosti in toliko prostora, bi se nadaljni najbrž ne za- ^ poi ne bila navdana današnja mladina z neko bolestno filozofijo irlede bodnenosti in življenja na drugem svetu. Mladi ljudje prihajajo <1 > napai'ne^a prejn-ieanja, da ee ne izplaea živeti. Poveeini nimajo pravilne vzi»oje in nimajo pravilnih vzgojiteljev. Ako bi jili bilo mogof-e uveriti, da je edini cilj živ Peter Zgaga ra o nevarnosti postd. sknpnih brisač in toaletnih predmetov, da se vsakdo zaveda Kar se tiče kopanja, je znak nevarnosti take občne rabe. Xi pa' doljro od tepra. ko je bila skupna pitna kupica v rabi na vseh ameriških železniških postajah. Zadnje pravilo proti nevarnemu pljuvanju, kihanju, kašljanju , , .. .. . . .,„ , .ali škropljenju iz ust nekaterih krat ljudje nimajo prilike za ko-!,- ... ...... , ,,, . , , . . ,, i ljudi, ko frovorno ah se krohota jo. (.lavni vzrok, zakai le Evro- • , Novice iz Slovenije Kaj je višek potrpežljivosti! državi fndiani živi možak, kateremu je pred dvajsetimi leti |>o-be«fnila žena s svojim ljubimeeui. Iskal jf» j<- s pomočjo e a šopi so v in oblasti. |>n i 7. vedo val je o nji vse-l»ovsod. pa je ni mojrel najti. Nato je potrpežljivo čakal »lolgih dvajs« t let. da se bo vrnila. Pa je ni bilo. Med teiu časom ui pogledal nobene clrnpre ženske. Sele ]>o dvajsetih b*tih je vložil tožbo zsi ločitev zakona. To je višek potrpežljivosti. * Him na nevarnost ni samo na Kitajskem in Japonskem. Velika rrnena nevarnost so tudi cekini, katere trosijo zavezniki v namenu, da jih razmnože. jf. Mussolini namerava uveljaviti stoodstotno cenzuro. V Italiji je dandanašnji tnarsi-|kaj stoodstotnega. Kdinole resni-jea ill pravica j>odohni ?nneri- škeinn near-pivn. * Kanadski 1'armerji so razmero- ■ ina na boljšem stališ«'-u kot pa far- ■ mer j i v Združenih državah. Veliko večino žita. ki «>n prirle-. lajo. proenjati čez pr-j |Vn nadstropje. Radi tega postav- fljajo dostikrat reservoare na stre- ______. _. . i. , , iStresemannov slavospev Ligi ne poslopij. .Nekje je zaloga vode: . ! , . , i rodov, tako piela. da so mestne uprave, _ prisiljene ustaviti tok vodovoda za nekoliko ur tekom dneva. Razun v angleških deželah, se c?* J i stres ni kopalna navada nikjer na sve- na- Umrli v Ljubljani. Janez Virant. občinski idioti. t <)3 let. J P»runo Favai. državnik uradnik. 27 let. Helena Mani. zasebniea. 70 let. i .Marija Jožefa Korenini, žena bančnega prokurista. •">() let. j Franc Korošec, bajtar. ."»() let. Marjana Strnad dninarica. let. , T van Praznik, delavec. 71 let. Iledviga Finz. zasebniea. I>0 let. Davorina Požnn. usmiljenka. 2t> let. Pavla Jak. zasebniea. let. Janez Jančar, delavec. (>'2 let. Žrtev dela. ljubljanska rešilna postaja na kraj nesreče svoj avto. ki naj bi ranjenca prepeljal v Ljubljansko bolnico. Že blizu Ljubljane pa Praznik med potjo umrl. Truplo so po komisijskem ogledu prepe-! , . - •• -, , , - - , ! J ^ 11 .da hi jim človek skoraj verjel. Ijali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pokojnik zapušča številno rodbino. j Sedaj spomladi so zopet jako .delavni agenti, ki prodajajo hiše i in zemljišča. Svojo robo tako strašno hvalijo. ___J Xa železniški progi pri Velikih Vo e«;; r , - Laščah se je pripehtila težka ne- .\a seji I^ige narodov, ko je bil __ . • i " i sreča, ki je zahtevala človeško žr resen dnevni red, je povzel oesedo __ (V znamenja ne lažejo, se ne s«»mann in v daljšem govoru ... . , „, i proslavljal plodonosno delovanje tu toliko vdomacila kot v Zdruze- T - , , a . , » , ,, . . .. , , i Lige narodov. Med drugim ie de-nih državah. Vsaj v eni ah dveh -„j, 0 metrov, je železni dro- ti. kajti še pred 75 leti je mnogo ameriških držav otežkočalo posest likega pomena za ugled Lige na-j rodov. Ce smo danes s'isali raz-kopalne kadi. Naloženi so bili dav-jn° izjaVe hvaležnosti, ki so jih iz- ..... ki na kopanje (nekaj takega baje™1 ^f1 narodov zaStopniki Gr" nezav ic obstoji nekje v Evropi) in ne-|s^ ^ E-stlandije. Gdan- staremu delavskemu ; pazniku Ivanu Prazniku priletel s ,tako silo na glavo, da mu je raz- klal lobanjo. Nesrečni mož se jel igrala doma tarok, kmalu nato pa I I est en zgrudil na tla. Xa po-.zbolela na oslabi jenju srca in joi Xcki agent je objavil oglas, da prodaja hišo. ki se bo v desetih letih sama izpalačala. 100 let stara Ljubljančanka. T)ohil TeS med njimi Te dni je izdihnila v Gosposki,tu
  • m z starejša meščanka in najstarejša!vašo P°nudbo popolnoma zadovo-Ljubljančanka vobče, dne 2. ma-'1!011- Prepišite hišo name. Počakal ja 1S27 rojena Hcdvika Finz. vdo-'brni tleset lct- t,Ji se bo sama izplava po znanem nekdanjem rano-'r'aIa- Pnt*m ^ boni Pa preselil va-eelniku Francu Ks. Finzu. ki je n-in- V umrl že pred 20. leti. Pokonica hi! torej dosegla dne 2. maja ravno' Vsak ni0«ki bi moral bolj misli-Sto let. toda usoda ji ni naklonila.jTi "« sv°j° bodočnost, da bi slavila svoj lf>0. rojstni dan J Vsaka ženska pa bolj na svojo česar se je tako veselila . {preteklost. Gospa Finz je bila do zadnjega! sveža in čila ter je kaj pripovedo-j Današnja vala o starih časih, o stari Ljub- za»koni! Ijani in starih ljudeh. Vsako leto' M,ad fant i« r**el očetu svoje na poletje se je posebno veselila Ijnbice: spremembe v svojem monotonem — Veste kaj, jaz hi se rad poro-ži vi jenju. ko je odhajala s sinom z Vil«o hčerjo? Renom in hčerjo Zofijo na poČit-l ~ Hm. — se je zamislil oče, — nice na deželo. Se pred kratkim je(kaJ ni« poročen ž njo? — Xe. Zakaj pa vprašate? — O zato. ker zadnji čas tako mladina iu današnji ko mesto v New England je izdalo naredbo. ki je prepovedala ra brez zdravniškega Ukega itd., če smo videli, kako se j trudijo narodi, ki so bili v medse-)bojni vojni, da dajo brezstano- progovne sekcije je poslala je končno ugrabila bela žena. | vanjskim ljudem streho in če da-. |je sodelovanje bivših nasprotni- biti kopa njo nasveta. Način kopanja je precej razli- , . . . , . t kov tako plod nosne rezultate, po-een v inozemskih deželah. \ Ja-L - , .. . . . ...... , tem pac sme biti Liga narodov po- tniški Ameriki je skropilnik bolj' . . ^ .. , , . , nosna, da je storila tako pomem-v navadi kot kopalna kad. Anglež , , , . „ , . A . ' . , ^ . i oen korak k napredku človeštva, na drugi strani daje prednost ko-'Ar . , . , .. „ . i j- t. i-Moramo se pa tudi zavedati, da panji. Kopalne kadi na Franco-1 , , ........ T. i . „ .. w . , , ! zadeva tudi največji idealizem za skem m BeligijskCm so iako red-l , , v, Z . .. . ... . ... , (napredek na tezkoee. ce ne bomo ka prikazen m jih je naiti le v pe-! , , , . ... j a 4.1 *i i * . ' (Skrbeli, da bo zopet vpostavljeno, tih odstotkih vseh stanovani. Ko-'-. . . . I , , ,. . . . ... finančno m gospodarsko ravno-1 palne kadi tujega izvora se obsir- . . . . , .. ... . . , . ... . vesje sveta, ki je bilo od vojne po-no rabijo v japonskih hotelih ml » Velika noč in piruhi. gostilnah, ali Japonec, ki se jako radi kopljejo, gredo rajši v javne kopalnice. Ko si Kitajec želi kopel, se navadno poslužuje velike lončene kadi, zvane "siičau". Imamo petero sanitarnih pravil, ki jih vsakdo pozna, proti katerim pa se vendarle tolikokrat pregre-šujemo, da je vredno ponoviti jih. Ista so: 1. Drži telo snažno potom pogostih kopeli z vodo in milom. polnoma razdejano. Naša glavna | naloga mora zate biti. da bo imela ■ prihodnja svetovna gospodarska' konferenca po po len uspeh. POZOR ROJAKI f VODNIKOVA DRUŽBA nam je poslala še 25 zbirk svojih knjig, ki jih lahko naroče rojaki po $1.:10 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi pončne vsebine. "Glas Naroda", 2. Umij roke z vodo in milom 82 Oortlaadt St., New York City. Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike. Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena jim darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko nočna nakanla v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. poredkoma prihajaš k nam. * Marsikateri išče toliko časa nevesto. da končno tako iztakne, ki ga ne mara. * Mož je telefoniral svoji lahkoživi ženi: — Draga moja, nocoj me pa ne bo k večerji. Imam strašno dosli dela. Pred dvanajsto m'4 ne bo domov. Žena mu je pa po kratkem preudarku odvrnila : — Daj mi častno besedo, da te res ne bo pred dvanajsto uro .. . * Čl anom kraljevskih družin se ne godi tako dobro kot se jim je včasi. Manjka jim denarja. Vsem brez razlike. Angleški kralj je moral pred kratkim omejiti svoje izdatke. Italijanski kronprinc je začel gledati za nevesto, kakorhitro je določil Mussolini, da bo moral plačati vsak samec v Italiji toliko in toliko davka. nmrtfirtfOT mwwwMHtmxv** rti- .. GLAS NAHODA. 28. MARCA J.027 SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA Vlada, ki m je bila .sv»>.ta, da bi lahJco imelo te obst reIj«*v{tiTjv naravnost uničujoč«' potilediw, je š*' ihti dan energično intervenirala v ("ha nt illy-ju*, da he v*e stori, td.i bo ta top e imp reje uničen. tV-li roji avijonov so se dvignili ■\ zrak in vzeli seboj najboljše topniške opazovalce, zato da odkrijejo "pozicijo topa. 5jvečer je bilo to mcNtc ie znano in ponoči t>u odle teli prvi avijoni. ki ,xo nanj metali bombe, kakor tudi so pričele .s svojim delom najtežje baterije, da ta top uničijo, kakor je javljalo uradno vojno poročilo naslcdnj-gu dne. V Chantillv-ju je bil vreč dan. t Na povelje vrhovnega komandanta -so se zbrali pod pred.sed.st v oni generala C. enega najboljših teh-jiikm-, topniški speeijalisti. da preštudirajo novi problem, ki ga nam je stavilo nemško topništvo. Se Uti dan so naši aeroplani izpostavili za nemško fronto pet naših agentov v središču trikotnika La Fere, Concy-le-Chateau in A- nizv-le-Chateau, Imeli so povelj.-da točno poizvejo, kje se nahaja top in da si preskrbijo vse potrebne podatke. Kot si lahko mislite, je bila to fcrlno težavna misija, kajti Neme i •Grad in uirttto severno od Pariza, kjer se je tedaj nahajal francoski .stan. (Op, p rev.) Po "Narodnetn DnevniKu". C H. L0CISJO C Starokrajska porota. Uboj na Raki. Novo mesto, 10. marca. >o na Tiara vnoM i*rnetniški način markirali ta ogromni toj», fčf ga skušali .skriti našim očem. Treba je pa tudi povedati, da so agenti, ki m) se podali na to pot. tvegali svoje življenje. itabili smo pet prostovoljcev, o-phi.silo se jih je p« SO. Žreb je od-ločil. Med temi petimi pa .ela |m Raki družb|| fantov ko_'sešerko je imel že leta 1019 z n,-zvedel, še marsikaj drugega. Ta- ledni kov. m«! katerimi je bil tudi'ko Hrvatico, svojo viničarko. neko smo n. pr. že pre., vedeli, da v, L>l-let»,i delavec Jože Bedenk. Ko'zakonskega otroka, s svojo ženo začeli študirati ta top v Esschu pri ,lt.„.i i,*:i„ ::i ' : r i • i • 1 i so j>eii pre zasneženi poljani ki je mahoma zableščala, kakor bi jo /. biseri po.sul. Na I Sočo je ležala meglena tenčica in se ovijala okrog valovitih bregov, prelivajoč >e pod .>oln-t em .s sneženo odejo v .svilnat, bujen plašč. Prijetno je iti v polpomladneiu. še zasneženem jutru po polju, ki ga narahlo poljublja vzhajajoč ■ ^olnee. Oči .so vse mlade. .v«*xeh» gledajo v raatrtdeto pokrajino, narahlo diha vanje mrzli zrak. pr-> se razžive, za valu jejo burno, sveže, živo in mlada kri .se razlije po udih. Vesel stopa človek v to prelepo jutro, vc.-el samega se- šli tvHii. litron giorno! ni* j^ tedajei pozdravil črnook Italii.iuček. Po-nuil'al sem trenutki. mMeali >< slovenski otroci. Pa .se j hnpnada ukrenil Italijanček d > njdi živ • je ilvigni! roko: "Salutate il .-ignor's - na 1:: .siifiiorina____ Se predeli je o bile obrnjene moje o- Vesel sem stopal po kobariškem či. niso >e v.-č ozirale |>o Mata-polju, lahak je bil moj korak, oči' jurju in Krnu. ki j.' nepremično so se mi živo smejaJe tja proti Ko-'strmel v nebo. Žalostno je bilo tu in Stolu, ki ga je dramilo prvoj moje srce. žalostne mUli. vedno iz-solnce. nova mi j«* udarjalo skozi možgane. Razhod il M-m se jm polju tja j plaho in boječe. > silo iz grla i/.-proti staremu selu. Neslišno je tisnieno: šumela Idri.jca. temna in jrloboka.' Buon giorim. .s'lffnon-!" ki f»e je nekajkrat privila tik f»I»i - pot. kot bi jo pozdravljala: Priia-' ias "r U i,; SENACIJONALEN PROCES V je bil ves s solncem oblit — kakor da je ležala nad njim pretenka tenčiea. povita z bb-ščečimi trako vi. Bil sem skoraj v trgu. ko >e je I zdajci kakor odtrgala od ceste niz-1 ka stavba z nadpLsom "-Vsilo in- MOSKVI di-ugi. Zgražali smo se in opozar-j jali, da se ta sodrga nahaja na francoskem parniku. Tu pa se jej Iz vojaške bolnice ........... '■"*•.....I. sovjetski Rusiji je odpravlja-j nje človeškega [>lodu oblastveno . — — - - ................— .. , . . . .. i dovoljeno. Vendar je prišel prak- . i - ^ i i - ... , . . r ■ ka stavba z naupusom ^Vsilo m-1 sod z vodo in se opotekel čezenj.[ro izvabil pod zvito pretvezo v Ma-I „ ., , , . ... . .. tični in eelo državni zdravnik dr. • .. .....- - ■ ranttle , j>od tem j»a nekoliko hot;l -i a . ... ____ ,„ , Gottlieb na z^itozno klop. ker s»» je pregrešil proti striktnim pred- , tem se na v 1'herskeni žilo dov A tem hipu ga je Bedenk usekal. ribor. da bi si ogledala neko po .. i - i ■ • I .i - zabrisano: Otrrwki vrtec. \ tr / nožem po desni roki in mu ]x>- sestvo in tam zopet skupaj gospo- . ... . ..... „„ ________ ________i ______! . nut i • • i » t r\ i i v • ' fcel: buo mi je, do da me ie kdo'. I ovodmeo. Pavlovi«* je imel se jo je vrgel v Dravo. Obdolženi pa , , - i izvrševan nt operacn nov i jafco hudo ra*zzalil, buo mi jc.l. . , , . . . ., i , -, i izvrševal splavov samo na klini- ' ko da me je kdo udaril pestjo V . .. . , i ki. kakor ie predpisano, tenive«- obraz. pljunil vame ni se za.s"mel;-! 'tudi v svojem stanovanju. Opcri- pei-tjo v za.s*niel;- Ijivo za grob ot al. Sama od sebe ,se m': je skrčila .... .. , 1 perAeiji ]iest. i-elo mi je stopilo v gnoe.! prsi so mi zabrople kot v irporu. Jel sem .srečava 1 i r-oke maj Sanitetne oblasii ranih žensk ni pošiljal vselej po o-v bolnico, marveč jim je dovoljeval, da ^o šle normalno na delo. so prišle tem Zaslišanih bilo 24 vodstvom straž mojstra Stuchlija toženec izvrši! svoje dejanje v pi-'prič in sodna izvedenca zdravnika. aretirati, se je postavil v bran. Za- janosti. z devetimi glasovi, nakar Xa mizi pred obtoženeem ie ležala la»ljo pristaniški komisar. S čel je streljati in dve krogli sta je bil Jože Bedenk obsojen na 4 Fašisti so ga takoj obstopili ter j zadeli orožniškega stražmojstra v mesece zapora. zahtevali od njega izročitev 50 • I prsa. Nesrečnež je obležal na me- letnega Korzičana. ki baje skril j-tu mrtev. Morilec je pobegnil na ..Svojo ženo vrgel v ubežnike. Korzičan je moral priti j kolodvor in se odpeljal z vlakom Cim smo stopili čez mostič. smo na krov. kjer so ga konfrontirali videli na krovu klopčič fašistov.vohunom. Fašisti so vztrajali pri iz mesta. Orožniška j>ostaja je takoj alar- Dravo. — Smrtna obsodba. ^Maribor, 10. marca. . , .-, - , \ i V jeseni preteklega leta smo po- Zaeeli smo sprasevati. kaj je, m svoji zahtevi, da mora moz na kop-: miral vse varnostne organe v r(K-;iJi da so potegnili pri Sv Pet- smo našteli na pomiku kakih 150j no. kjer bodo ž njim obračunali po| bližnjih krajih in začela se je div-Jm iz prave neko ntopl jeno žensko črnih sraje. , svoje. Toda konzul je bil moder in j ja gonja za zločinskim vojaškim!Xihfe ni }M>zna! nezna;ike: tako so Kaj so delali obiskovalci na lad- izjavil, do prepnst a razsodbo v, be«Mincem Na prvi veeii nostaii i i- v , n, 4 ..... ...... I ' *' 1'usictji 1C pokopali brez pogrebe.ev. To no- ji.' To smo doznali šele potem, ko tem slneaju kapitanu ki je edinC izstopil iz vlaka in se zatek«d v • ,- * ,• - -, . .1 . - 1 rtl ivieo pa so slisiih tudi orožniki pri se nam je posrečilo priti •> zi\ i ' line. tri. šrtiri. petletn«-. ironi dva j,;>' nepravilnostim na sled in so izvr- •l.t j ,r_! š-istrogo preiskavo. Pokazalo se , sili. Držali ,o se za roke. p'.aho in1^- !,ili v '*r,n vse plahe. Srečaval sem }u j tri. z italijanskimi trakov' Držali ;»o se i krov. Krvavi madeži pa se niso mimo dali izmiri in še danes vidi lahko skupina šr?okazali. so bili zelo efemerni. Zato je treba sprejeti tudi poročilo o rezultatih dnriske- gostilno. kjer so ga pa orožniki Ptuju, kjer ie par dlli |)rei brez kmalu izsledili. Sluteč nevarnost.}sledu iz?illila žena posestnika Kar-je morilec odšel iz gostilne in se|la Sežerkjj na Janžovskem vrhu napotil proti bližnji vasi. Spoto-'; ptuju Orožniki so takoj doma je srečal nekega dragonskega] mnevali< da bi mogla biti ta lltop_ častnika. Potegnil je revolver in ,jenka iZfrino]a ženska Roza Sešer-začel streljati na častnika misleč. kova. Domačini si namreč niso moda je orožni k .^Za d el ga je k sreči j ^ razla{,ati kain naj bi iz?iniia Rosa Sešerkova in so začeli javno bližnji gozd. kjer mu je bila takoj za petami orožniška patrulja. Leeian se pa ni dal ugnati. Postavil se je orožnikom po robu in začel streljati. Orožniki so na strele odgovorili in begunce je bil lahko ranjen. Na begu je vrgel proč suknjo, revolver in klobuk ter se skril v gošči. Orožništvo in vojaštvo ga je vso noč zaman iskalo. Kljub vsem naporom drznega begunca še niso mogli aretirati. — Prebivalstva bližnjih vasi se je polastil strah. Ponoči si nihče ne upa iz hiše. Leeian ima dobrega prijatelja nekega Szekelvja, ki je tudi na glasu kot nevaren bandit. Ni izključeno, da sta se prijatelja našla in da bosta z združenimi močmi strahovala vso okolico, dokler ju ne zgrabi roka pravice. Priznati pa ni hotel dejanja niti , ... ..... " " - .. ' . , . kričavi pelt: < iku.w •:». on \ potem, ko so i znesle priee nove. do- - , , , •• • i nrzza. prima veta di helez/a m "Le mie man i ne >on' tento bei- slej neznane okolnosti. <1a so našli namreč utopljenko v komaj |k»1 ; metra globoki luži ob ee- slično oparacijo, za katero pa ni so šli italijan.*':: Mroci. gor. - pravice, pa je bila obsojena le SO njih črne o-, izpod gorkih jIpto na ono čtpic so jim gle bdi temni la.jo. Pokorno plahi .o "11 ž njimi otroci slovenskih roditeljev, resn-) .so ribora. Tudi to je Šešerko tajil. — Na razpravi je nastopil še nov sveti ok. ki ga je obtoženec sam predlagal v namenu, da mu pripomore orovoriti. da jo je gotovo njen mož do alihij»- Ta P« je le še izpopolnili spravil s sveta. Roza Sešerkova ^'hlarjeve izpovedi ter trdil, daj izginila v noči oil 21. na 22. sep-Pe Vldel PrihaJ«^ Šešerka usodno! tembra. Vse iskanje sosedov je bi-iRrpdo od 7- v smeri j lo zaman. Vsled poročila orožnikov'od ^rberga. Kritieni dan si je za| ško in strogo, ne otrov*?, uinerj* n je bil njili korak, trudno veseli .so be državljanske časti in na prepoved izvrševanja habiške prakse. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Smrt izumitelja okarine. V Vicenei je umrl 871etni Alois Silvestri, izumitelj okarine. Gledal je pri odprtem oknu karnevalski vrvež na cesti, in ker je bilo okno nizko, se je preveč naslonil ven. izgnbil ravnotežje in padel na uli-eo. Zlomil si je tilnik in je bil na mestn mrtev. Silvestri, katerega instrument je postal svetovno sla- ven. je bil prej cisto navaden kmet ga zdravnika s skepso in rezervo, i umri pa je tot bogat tvorniemr. od Ptuja je dalo okrožno sodišče v Mariboru pri Sv. Petru pokopano utopljenko dne 4. novembra izkopati. Poklicani sorodniki so v izkopani spoznali Rozo Sešerkovo po obleki, manjkajočih zobeh in poškodbah, ki jih je imela Sešerkova od svojega moža še iz prejšnjih časov, ko jo je nekoč prebo-del z roglji gnojnih vil na stegnu. Sodna zdravnika pa sta ugotovila, da jc žena timrla vsled zaduše-nja po utopljenju. Nadaljna sodna preiskava je kmalu dognala zelo obtežilne okolnosti za moža Karla Šešerka, ki je že dolgo živel z umrlo ženo v prepiru in imel drugo priležnieo. — TTo je Sešerkova izginila, je samo on ni iskal, ampak že prvi večer šel pitat njeno svinjo, ker je pae moral vedeti, da žene ne bo več nazaj in bi morala svinja poginiti gladu. Roza Sešerkova se jc še prejšnji večer domenila s svojo sosedo Marijo Tašnerjevo, da bost« šli drngi dan v Ptuj, kamor je hotela nesti Sešerkova sa«lje na prodaj. Sama torej Sešerkova gotovo ni hotela iti v'prostovoljno to tako dobro zapomnil, ker mu| je naslednjega jutra porodila 1 ju-! bica. Vse te izpovedi so poleg našte-j tih drugih pokopale Šešerka. Po-j rotniki so soglasno potrdili edino glavno vprašanje na umor. Sodni dvor je nato obsodil Šešerka v smrt na vešalih. Obtoženec je sprejel obsodbo ravnodušno sicer pa še vedno trdi, da je nedolžen, češ da so tndi Krista po nedolžnem na križ pribili. KNJIŽNICA VIKTORJA HUGO J A NA DRAŽBI V Parizu pojde prihodnje dni na dražbo knjižnica francoskega romanopisca Viktorja Hugoja. Med številnimi zanimivimi deli. ko bodo ob tej priložnosti na prodaj, omenjajo francoski listi posebno dve knjigi Prva je "Popolarna astronomija" od Karaula Flammario-iia, druga pa 11 Študije o preteklosti in bodočnosti topništva". — Slednje delo je poklonil Hogojn Louis Napoleon Bonaparte, ki je pozneje pesnika zasledoval in smrt. Za to je imela Dravo bližje' ga prisilil do emigracije. DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO s parnikom dne 14. Maja 1927. Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in čednimi kabinami v sredini parnika. Kabine imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jib je tudi s 6 posteljami za družine. POTNIKE BO SPREMLJAL NAŠ URADNIK DO UI BUANE. Prtljaga bo jvkirana že to v New Yorku do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbne jc potovali. Vozni list III. razreda stone do Ljubljane $119.67 s vojnimi davkom in železnico vred: za ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek. Nedrzavljani plačajo tudi head-tax. Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju In kdor je namenjen potovati, naj se čimpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM se vrši • > 2. JULIJA 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT STREET, : NEW YORK. N. Y. O LAS NARODA. 28. MARCA 192T. ^apJSrTnr-^rrT- - a MATI SKRB ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 11 Nadaljevanje, i Xajprvo jn-ideja dekli«e in nato dn-ki. -j ba jesti, n« prevroče, ue preuirido in Župnik j«' rekel: ter pritVl citati. ill v^ako stvar dobro zjjristi m Že takoj prvo ime je vzbudile jK>zornost Pavla, kajti glasilo se prežvečiti! Le tako da zaleže Kraje KIsbet Douglas. Videl je visokoraslo. » bledo deklico pobožnega!na— Ti pa y*>zrcš kar celo uro! obra/.a in gladko nazaj počesanih las. ko se je dvignila ter odšla pro-j To je jako nehigijenično! ti prvemu sedežu. -n.- I l'a. tudi jako nedostojno. Take- — Torej ti si. — si je mislil Pavel. — in skupaj bova birmana. 'ga te ne bodo gledali v boljši ■Srce mu je utripalo od veselja in tudi od strahu, kajti bal se je 'družbi l"re požira kar cele! Če sil obenem, da se ji bo zdel prema lenk ost en. — Mogoče se me niti iif takšen, bali se bodo. da še žlico .... i spominja. — si je mislil. i požreš in nož in vilice in krožnik Opazoval jo je. ko je povešenih oei sedla na -»vnje mesto ter se in štedilnik in še kuharico povrhu. prijazno smehljala, predse. j nepripravljeno in neprevideno. — Xe. ni ošabna. — je rekel lahno predse, a radi večje varno- Kaj bodo rekli ljudje! | Povej, fant. ali se boš pobolj- (Dalje prihodnjič.) Fant z uro. Xato so ga spodili z dvora. Naslednjega dne je pustil poklica*i Majhofer kovaea iz vasi, da, popravi škodo. Ta je zopet delal par dni na stroju, jedel in pil za,stl S1 Je ogledal svoj jopic, tri ter koneeno izjavil, da mora biti vrag na dolu. ce noee iti stroj še sedaj. Zopet se je zakuril stroj, a stara Suzana ni hotela parirati.j pr. Ž. Ko je ]»rišel proti Božif-n Loeb Levy v hišo. da vzame zadnji del žita. ga je Majhofer pretepel lastnoročno s koncem svojega biča. Žiti je kričal ter se hitro odpeljal. Kmalu nato pa je prišel soduijski slu- ga z veliki m. rd težavne probleme, ki da. ne ve. mu -i'h nalaga naša doba. Angleške Atek je ukazal: "Sleci ga!" mu kralju je BMdwinova ljubezen Zgodilo se je z "ohorn" in "jo- do P1**4 f,obro znana. Večkrat kom". na ta račun (pošali in mu je baje Atek je pritisnil svoje veliko zcl° prijetno, če se na njegove be-rdeee uho na mali beli trebušček se'le Dal(lwin moško odreže o-in poslušal: "tktktktktk" — ura brambn in ,obaka- gre! ; Na industrijski razstavi je raz- Vzdihnila je mama: "Zjutraj >tavil no,Jii tvorničar originalno pi- ronauk aprila. e- pa. kamor moški spravljajo srvoje' sem jo navila". I>0 * štedilnikom na koncu. Na- j ure. ! Atek pa je dejal, ko je ura na- Prava zadivila angleškega kra- T)a, ta brata! Kako velika in kako odlična sta postala medtem! Fant je bil star šest let. Klečal vita. da se ne mudi, da bi jo na- 'Ja ko) na prvi pogled. In ker je Prvi je študiral nuxlroslnvje in drugi je sto] >il kot vajenec v neko je pri mizi. gledal knjigo s slika-' vijali seda jI e. Pripomnil ie. da bi štetUlnik iz aluminija, je kra-ngledno banko. Kljub dobri teti sta potrebovala oba denarja, dosti ni i in se zraven igral z mamino bilo navijanje ure v sedanjem nje-! '-P' takoj šinilo v glavo, da bo < i ena rja. dosti več kot ga jima je mogel poslati oče. Tudi za oba je urico. Pa seje igral tako, da jo je nem položaju združeno s precej- trt'ha originalno pipo pokloniti se-obljubil Pavel skrbeti, ko bo vstopil v gospodarstvo. Ves denar, ki imel v ustih in jo med ustnicami štijimi neprilikanii. lanjcmu prem i j erju. V štedilnik i)i preustajal. naj bi se poslalo njima in on bo varčeval in skrbel, in jezikom smukal sem in tja. r ilami je o -ie ^nt odkimal in globo- svoja siva leta! Da si izbirčen, sem Ozrl se je ,k> svojem jopiču navzdol, da se prepriča, če mjn ni ^o vzdihnil. j vedel; ne špinaee ne maraš. ne ko- "Pojdi sem, daj rokeo, ali si hlZnih žgancev. ne ribjega olja! kaj vroč!" i Le hrenovke bi ti dišale in čoko- Ne, vroč ni bil. "Kaj ti je vendar tih ? Pokaži jezik! ' j jedel pri nas, — toliko nam ne ne- Takrat fant v jok. Mislil je: Se! In ne verjamem, da bo tebi zdajle me imajo, zdajle bo mama'kaj neslo toliko, da bi se lahko Na obeh straneh altarja so bile postavljene klopi. Na desni naj *kozi usta uzrla, kam je spravil mastil z zlatimi urami. . 1 .r . i i • - - - *j j urr>- I Sploh — kolikokrat sem ti de- . - .................ovni. Pa : "Križ božji, dere se! jal: Otrok ne sme nikdar sam vze- SVO} l>pastor mvd dvomu besopetima dečkoma. Preko ramen Pov^ vendar, fantek, kaj ti je! ti nobeitt stvari, nego mora vsaki-oe«-kov_ spredaj je videl, kako so se urejale dkliee, odličnejše naj-|Ali t(1 kaJ boli •" jkrat vprašati: Mamica', atek ali prvo. za njinu p« slabše oblečene. | Fant je smrkaje odgovoril, da smem; — Mar te nisem tako učil . Pogosto je razmišljal o tem. če bodo-tudi v nebesih vrste slično" 11P- | Fant je rekel. da. razdeljene, a spomnil .e je izreka: — TCdor se ponižuje, bo povišan.t "Potem se nikar ne deri! Usck-j -Vidiš, pa bi bil moral tudi to! Prišel je župnik. J ni se, na robčka! — Ali -si lačen ?.1>ot vprašati, ali smeš, in počaka-! Bil je debel Človek z dvojno brado. Gornjo ustnico je imel o-jSaj kmalu poldne, — kje je pa'ti. da ti mamica dovoli!" brit... Ni nosil talarja. pač pa navadno, črno suknjo, a kljub temujara?" I Tatje in roparji nič ne vpraša- izgledal zelo častitljivo. Nov izbruh joka z obupnim, pro-'jo in kar vzamejo, ne pa dobro (Jovoril je najprvo dolgo molitev glede teksta: _ Pustite male'SOi'im Pogledom v mamine oči: in]vžg^>iii otroci. Ali naj zanaprej bi dobili sedeže dečki, na levi pa deklice. Pavla so zrinili v zadnjo vrsto, kjer so sedeli majhni in i ALI VESTE, — da je neki francoski statistik izra čunal, da je petdesetletni moški 600fl dni sprespal, 6500 dni delal, 800 dni hodil, da se je 4000 dni zabaval, da je preživel 1400 dni v postelji in da je bil bolan 500 dni. Nadalje je izračunal, da je pojedel 17.000 funtov kruha; 16,000 funtov mesa. 4600 funtov zelenjave. jajc in rib ter je izpil 7000 ga-lon tekočine. Ali veste, da se je nad en ducat raznih v:st povzpelo k slavi v zadnjih dvajsetih letih? Helmar je vedno zavzemala mesto na vrhu. Seznanite se s Ilelmar danes. Kietanje pamiko* - Shipping He* »b SO. marca: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen SI marca: Suffren. Havre; Hamburg, Cherbourg. Hamburg; BfUa. Cherbourg Bremen. 2. aprila: France. Havre — SKI*PNI IZI.ET 5. aprila: Berengaria, Cherbourg. C. aprila: Pres. Uoosevelt, Cherbourg, Bremen. 7. aprila: \Venii>halia, Itambur* 9. aprila: L.evl;ithan, Ch^rt.rmrK; Muf:nchen, Cherbourg, liremen. 12. aprila: Martha Washington, Trst. 13. aprila: Mauritania. Cherbourg. 14. aprila: Albert Callin, CherUmrg, Hamburg. 15. aprila: Olympic, Cherbourg. 16. aprila: Stuttgart, Cherbourg. Kremen. 19. aprila: lielinnce. Cherbourg, Hamburg. 20. aprila: Aquitunia, Cherbourg: Geo. Wash-insloit, Cherbourg, bremen. 21. aprila: New York. Cherbourg, Hamburg. 22. parila: Coin mbu.i, Cherbourg, Premen. 23. aprila: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg Torek, ISremen. 27. apr-la: Berengaria, Cherbourg; frcs. Harding, Cherbourg, liremen. 28. aprila: Deutschland, Cherbourg. Hamburg 30. aprila: T^eviathan. Cherbourg: France. Havre: Bremen, Che-rbou.g, Bremen 4. maja: Mauritania, Cherbourg: Prepltient Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 5. maja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 6. maja: Berlin, Cherbourg, Bremen. 7. maja: Olympic, Cherbourg. 10. maja: Pre«« Wilson. Trst SKI"PNI 1ZI.RT 11. maja: Aquitania. Chf-rbourg. 12. maja: Hamburp, ^hfrhourp, Hamburg; Muenchen. Chrrhourg, Bremen. 14. maja: Paris, Havre. SKfP.VT I7.T.FTT 17 maja: B»-rengarln, Cherbourg; Columbus, Cherlours. Bremen. 18. maja: George Washingttm, cjjerlMiiirg^ Bi enien. 19. maja: \Ve«ti)h>l .i. Hamburg. 21. maja: Leviathan. Cherbourg: Fram e, Havre; Deri'flinjjer, liremen. 24. maja: Martha Washington, Trut; P.eJtanra, Cherbourg. Hamburg. 25. maja: Mauretanla. Pherbonrg; Prenldent 1 larding-, Cherbourg, Bremen. 26. maja: Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg 28. maja: Olynipic, Chfiboure: Hepitbllc, Hr«-men, Cherbourg 31. mala: Anuitania, Cherbourg; Tburlngla, Hamburg. 4. junija: Paris, Havre. 23. junija: Pr*s Wilson Trst. SKUPNI IZ1.KT 2. julija: lie de France, Havre. — PKl'PNl IZf.KT 5. avgusta: President Wilson, Trst —SKITN'I IZLET FRENCH LINE Coipagoie General Transatiantique V EVROPO ZA VaiKONOČ Slavni parnik na olje FRANCE ODPLUJE IZ NEW YORKA 2. APRILA ob 11. dopold. preko HAVRE — pristanišče Pariza. PRIDRUŽITE S)-: NAŠKM:- VrtLHCO-NOCNKMC IZLETU V JUGOSLAVIJO Potujte udobno in razkošno in poceni. Vio-metalo tovore z ramen in otlslo naziij domov. Xa ta način j«' bilo uničeno vse, kar je Ward v dolgih letih nabral: redke rastli-ne, oka-menine, živali in tudi provijanr, ki mn je bil neobhodno potreben za preživljanje. Slednjič je bil botanik primo-ran vrniti se otlkoder je prišel. Moral je najeti nove kulije. ki .so ga spremljali vsaj /. najpotrebnejšim. Tako je prišel zopot v bližino angleških rojakov. Ward je izbral za svoje izhodišče Rangoon blizu I»irme in je naj prej šel v smeri proti izvoru Ira-vadvja. Ko je dospel na mejo Tibeta, je tlelal izlet na vse strani. Xašei je prav zanimive nove rastline. n. pr. cele gozdove neobičajno razvitih očnič. do dva metra visok mak sinje barve, velikanske trobentiee in je napolnil svoje tor be s semeni kakih 150 novih rastlin. Prekinjena ekspedieija je mnogo njegovega truda uničila, kar pa je rešil, bo sedaj sejal v angleški domovini. metu ter nadaljeval s pozivom, naj smatrajo vsi prihodnje leto za posvetitve, v katerem se ne sjiodobi divjati in plesati, ker nasprotuje to dostojanstvu verskega učenea. — Jaz nisem nikdar norel iu plesal. — si je mislil Pavel ter je bil v tem trenutku poln ponosa vspričo svojega uglednega življenja. - Kljub temu j »a je bilo škoda. — si je mislil pozneje. Xato je slavil župnik najbolj odlično krščansko čednost, nam-ri*e ponižnost. Xikdo v tej tropi naj se ne smatra vzvišenim nad drugim, ker o mogoče njegovi stariai bogatejši in odličnejši kot oni drugih so-bratov in sosestra. Pred božjim prestolom so namreč vsi enaki. — Ha, tukaj imamo, — si je mislil Pavel ter prijel ljnbeznjivo roko svojega razeapanepa soseda. Slednji je oči v id no mislil, da ga hoče vščipuiti. kajti rekel je: — An, pusti vendar! ni bilo mami zdaj več prikrito, da pred teboj ure zaklepamo? — Tu-morata biti fantova pridnost in'kajle na steni visi čestitljiva kmet-nenadni njegov jok zvezan z urico.j ska ura z nihalom in utežmi — Trdo ga je prijela^ j dragocen nain je spomin na ranj- "Kam si dal nro? Koj povej! ko staro mamo; mar jo naj sedaj Ali si jo skoz okno vr