teto xxiv., it. 270
UpavuiSin. t-|uDi|*u* cVuuim i^iff j. Telefon t «-22. i I-23 JI-M
I merami jddeiek mudimo* •"viionjiev? ui>
ca S — Teletoo «. il-25. ii-dt fodružmca Novo aeaoi Ltubliaoska ccto ij
izkliučno eastopstvc a iglast 12 Italii* (r
inozemstvo UPI !» A. MJ1.ANC
Računi o uuM lausm ookrdimc on ooitoo iekovnem ca vodo ta. 17.749. a omale ban Italne "ierviTic ' rmn Con Poa Nr tiI*
Pm*»i>iti3 pta£uu v ROtr*'fn) Postgebiiht bar bezahlt
LjublfsiM, igKtdk Z'



^ * m- mm
L.i.ujd v^aK auii toiu; ponedeljka. * Mesečna naročnina 32 Ur
Uredništvo; Ljubljana — Puccinijeva ulica flt. & Telefon St 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Der Feind verlor in der ersten Woche der dritten Abwehrschlacht bei Aachen 320 Panzer nnd mindestens zooooo Mann
Erneute Grossangriffe abgeschlagen — Unsere Truppen bestanden die harte-sten Feuerproben — Angriff auf einge sehlossene feindliche Verbande im Raum Miihihausen—Base! — Voller Abwehrerfolg in Mitteiungarn
Gefechtsfeld mit Scheinvverfern beleuehte-
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 23. Nov. DNB, Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
Die Wucnt der feindlichen Grossangrjf-fe im Raum von Aachen hat sich gestern nach voriibergeheaden Nachlassen erneut zu grosster Keliigkeit gesteigert. Unsere Truppen haben weiterhin die hartesien Feuerproben bestanden uud ihre Stellungen gehalten.
Die liesaizung von Eschweiler, an das sich der Feind im Verlaufe der vorange-gaagenen erbitterten Kampfe unter blutigen Verluste von drei Seiten lierange-a;Leitet hatte, euizog sich befehlsgemass der Lmiassung und setzte sich in eine Schnensteliung ostlich der Stadt ab. Der Feind verlor in der ersten Woche der ne-uen Abvvehrschlacht bei Aachen im gan-zen 320 Panzer und mindestens 20.000 ,V:uin. Auch unsere eigene Verluste sind nicht unerhebiieh, bieiben jedoch weit liinter den amerikanisehen zuruck.
Teile der Besaizung xron Metz behaup-tea sich in erbitterten Ilauserkampfen gegen den Feind, der gestern bis zur Stadt-mitte vordringen konnte.
In Lothringen hiiit der Gegner sejnen Druck in den bisherigen Angriffsraumen aufrecht. Oestlich Saarburg konnte er die lothrmglsch-elsassische Grenze mit Pan-zcrspilzen iibersehreiten. Zabern ging verloren. In den Uestvogesen halten ortliche Kampfe mit vveiter angrejienden feindlichen Bataillonen, vor alien ostlich der oberen Meurthe an.
Die Zitadeile von Belfort vvurde gegen alle feindlichen Angrifie gehalten.
Die im Raum Muelhauscn-Basel abge-schnittenen Krafte der Gegners vvurden von unseren ortlichen Reserven angegrif-fen. Der Feind versuehte gestern vergeb-lich unseren Sperriegel zwischen den Siid-ausUiufern der Vogesen und der schvvei-r Grenze zu durchstossen, um die Ver-fcindung mit seinen eingesehlossenen Ver-banden herzustellen.
Deutsches Fernfeuer unserer neuartigen V.affen iag gestern auf dem Raum von London. Antwerpen und Bruessel.
lir. adriatiseben Kusienabschnitt errelch-■ der feindliche Artillerie- und Schlacht-fliegereinsatz gestern eine in diesem Mas-• e auch hier noch kaum gekannte Heftig-1 it. In der Nacht trat der Feid erneut zum Grossangriff mit Schvverpunkt bei Forii und an der Kiiste an, wobei er das
te. Erbitterte Kampfe sind besonders in einer Efnbruchsstelle nordvvestlieh Forli entbrannt.
Aus den Donaubruckenkopfen in Sud-ungarn werden neue noch in Gang befind-liche bolschewistische Angriffe gemeldet, die dem Feind Gelandegewinn einbrach-ten.
Der zehnte Tag der Abwehrschlacht in Mitteiungarn brachte erneut einen vollen Abvvehrerfolg unserer durch die Luftwaf-fe vvirksam unterstiitzten Panzer- und In-fanterieverbande. Nordostlich Budapest und im Raum von Gyoengyoes vvurden star be Angriffe der Bo!schewisteen zerschlagen und hierbei durch Verbande des Hee-res 29, durch Schlachtflleger und Flakartillerie der Luftvvaffe 35 Panzer abgeschossen. Eigene Gegenangriffe ffihrten zu Stellungsverbesserungen und zur Ver-nichtung abgesprengter feindlicher Krafte.
Der Theiss-Briickenkopf der Bolschewi-sten nordostlich Tokai wurde durch efne ungarisehe Division bis auf einen schma-len Uferstreifen beseitigt. Siidwestlich Ungvar seheiterten auch gestern die Durch bruchsversuche mehrerer Sovvjet-Divisio-nen.
Dje Luftvvaffe bckampfte im ungarl-schen Raum mit nachhaltiger Wirkung feindliche Panzerspitzen und den Nach-schubverkehr der Sovvjets.
Die Angriffe der BoIschewisten im Kur-land verloren gegenuber der ungebroehe-nen Abvvehrkraft unserer Truppen an \Vucht. Ein vorspringender Frontbogen wurde befehlsgemass begradigt, nachdran-gender Feind abgewfesen. Im Siidteil von Svvorbe halt die Besatzung, unterstutzt durch das Feuer unserer Seestreitkrafte, ihre Stellung vveiter in schwerem Kampf gegen zusammengefasste feindliche Angriffe.
Sicherungsstreitkrafte der Kriegsmarine versenkten vor der Ostkiiste der Halbin-sel ein sovvjetisches Schnellboot.
Nordamerikanisehe Terrorbomber griffen das siidliche Reichsgebiet an nnd war-fen Bomben auf versehiedene Stadte. In Miinchen wurde die Frauenkirche durch Sprengbombenvolltreffer schwer ge troffen, andere Kulturdenkmaler vvurden beschadigt Luftverteidigungskrafte schossen 19 feindliche Flugzeuge, darunter 15 vlermotorige Bomber ab.
ubil v prvem tednu 3* obrambne 32o oklepnikov in najmanj 2&.00O mož
Nemške čete prestale najhujše ognjene vražnikove oddelke na področju Mulhou
srednji
Fubrerjev glavni stan, 23. nov. DNB.
Vrhovno poveljništvo oborožen.h sil objavlja:
Siio. itost sovražnikovih velenapadov na pobočju Aachna je včeraj po prehodni popustitvi zopet narasla. Naše čete so nadalje vzdržale najtrše ognjene preizkušnje ter obdržale svoje postojanke.
Pos dka Escbvvcilerja, kateri se je sovražnik med ogorčenimi boji in s krvavimi izgubami približa? na treh straneh, se je na povelje izognila obkolitvi ter se od-makniia na zaporne pošto anke vzhodno od mesta. Sovražnik je izgubil v prvem ted ;u nove obrambne bitke pri Aachnu v celoti 370 oklopnikov in najmanj 20.000 mož. Tudi naše lastne izgube niso neznatne, toda so mnogo manjše od ameriških.
Deli posndke Metza kljubujejo v ogorčenih hišnih bejlh sovražniku, ki je včeraj predrl do središča mesta.
V	Loreni nasprotnik nadMje pn"t:ska na dosedanjih nava a nih p' dro j h. Vzhodno Ki Saarburga je z oklopniškimi ostmi prekoračil meio med Loreno in Alzacijo. Zabern srno izgubili. V zapadn:h Vogez h se nadaljujejo krajevni boji z nadalje nara-dajočimi sovražnikovimi bataljoni, predvsem vzhodno od gornje Meurthe.
Trdnjavo Belfort smo obdržali kljub vs*m sovražnikovim napadom.
Naše kra cvne rezerve so napadle na področju Mulhouse—Basel odrezane na-srrotnikove sile. Sovražnik je včeraj zaman poizkušal prebiti naš zaporni kl'n med jollnimi obronki Vogezov in švicarsko mejo. da bi znova vzpostavil zvezo s svojimi obko'j?nimi oddelki.
Daljnostrr Ini og-nj novega nemškega orož ja je padal vCeraj na področje Londona, Anversa in Bruslja.
V	jadranskem obenem odseku je dosegla uporaba sovražn kovega topništva in bojnega Ieta'stva včeraj silovitost, ki_ je v tem obsegu tudi tu skoraj niso poznali. Ponoči je pričel sovražnik znova velenap"d s težiščem pri Forliju in ob obali ter je osvetljeval boj'šse z žarometi. Og rčeni boji so se razvneli zlasti v nekem vdoru severnozapadno od Forlija.
Z dunavskega predmostja v jnžni Madžarski javljajo o novih, trenutno še trajajočih boijševiških napadih, ld so prinesli sovražni!™ ozemeljske osvojitve.
Deseti dan obrambne bitke v srednji Madžarski je prinesel našim z letalstvom uspešno podprtim oklopniškim in pehotnim oddelkom popoln obrambni uspeh. Severnovzhodno od Budimpešte in na področju Gvongvosa smo razbili močne boljševiške napade. Pri tem so uničili oddelki vojske 29, bojni letalci in protiletalsko topništvo letalstva pa 35 oklopnikov. Z lastnimi protinapadi smo z boljšali postojanke in uničili razpršene sovražnikove sile.
Boljševiško predmostje ob Tisi severno Tečaja je neka madžarska divizija od-
preizkušnje — Napad na obkoljene so-se—Bazel — Popoln obrambni uspeh v Madžarski
stranlla In skrčila na ozek obrežni pas. Južnozapadno od Užhoroda so se tudi včeraj izjalovili prebijalni poizkusi več sovjetskih divizij.
Letalstvo je napadalo na madžarskem področju z močnim učinkom sovražnikove oklopniške konice in sovjetski oskrbovalni promet.
Boljševiški napadi v Kurlandiji so izgubili spričo nezlomljene obrambne moči naših čet svojo silovitost. Izbočen lok bojišča smo na povelje izravnali, pritiskajočega sovražnika pa zavrnili. Na južnem delu Sorvemaa drži posadka s podporo ognja naših pomorskih sil svoje postojanke še na-nadalje v težkem boju proti osredotočenim sovražnikovim napadom.
Zaščitne sile vojne mornarice so potopile pred vzhodno obalo polotoka sovjetski brzi čolnu
Ameriški teroristični bombniki so napadli južno področje Relcha in vrgli bombe na razna mesta. V Monakovu je bila z bombnim zadetkom v polno težko zadeta cerkev Naše Gospe, ostali kulturni spomeniki so bili poškodovani. Protiletalske obrambne sile so sestrelile 19 sovražnikovih | letal, med njimi 15 štirimotornih bombni-; kov.	_
Boli ob Dimavu
j Berlin, 22. nov. Na Madžarskem je sovjetska aktivnost severno od izliva Drave pomembno narasla. Kljub velikim izgubam se je posrečilo boljševikom prekoračiti Dunav med njihovima predmostjema pri Apatinu in Batini in preiti na zapadni breg. Nemški grenadirji so zožili s pro-tisunkom novo predmostje in zadržali boljševike z močnim zapornim ognjem. Sunke neke druge sovjetske skupine s področja pri Batini so Nemci zavrnili. Vzhodno od Budimpešte se je nadaljevala bitka na široki črti, ne da bi prišlo do kakih važnih izprememb. Zelo težki boji so se razvili za železniško križišče Hatvan. Pri Miškolcu je nastal začasno nevaren položaj, vendar so nemški in madžarski oddelki s protinapadi do večera položaj zopet popravili. Na gorovju Matra so udarile nemške čete v bok večjim sovjetskim oddelkom in več kolon popolnoma uničile. Mesto Tokaj ob Tisi so Nemci ponoči izpraznili brez boja. Pritiskajoče sovjetske sile so se razbije ob novi nenmški glavni bojni črti.
Premeščanje ameriških ladij
Stockholm, 21. nov. Kakor javlja agencija »Un;ted Press«, je izjavil brazilski admiral Guilhelm, da bo brazi'ska mornar'ca sedaj »ma »nadzorovala« južni Atlantik, medtem ko so doslej Zedinjene države in Brazilija skupno stražile Vojne ladje Zedinjenih držav bodo odšle da Tih ocean.
Novi obrambni uspehi
v Itallff, na Madžarieesm in na severa vzhodnega bojišča
Berlin, 23. nov. Na italijanskem bojišču eo dosegle nemške čete prvega dne novih težkih bojev na področju zapadno od Forlija nove obrambne uspehe. Ves uspeh z močnim' oklopniškimi, pehotnimi. topn;škimi in borbeno letalskimi silami izvedenega napada, je b'l krajevni vdor pri Castrocaro. Vse ostale prehodne ozemeljske pridobitve so morali Britanci zaradi nemških protinapadov zopet opustiti.
Tudi na Balkanu so zadale nemške zaščit-nice in posadke oporišč ob vzhodnem in zapadnem robu Kosovela polja nadalje napa-dajočim Bolgarom in komunističnim tolpam v obrambi in prohsunkih nove težke izgube.
Tudi med Budimpešto in gorovjem Matra so se stalno menjavali protinapadi z obrambo. Tukaj so nemške čete ponovno razbile vee probojne poskuse močnih boljševiških pehotnih in oklopniških sil Tri posamezne vdore so Nemci takoj zajezili in s tem preprečili odločilno nasprotnikovo napredovanje. Južno in južnozapadno od Miskolca so nemške čete razbt'e nadaljnje boljševiške napade ter so z lastnim protinapadom zopet zavzele obvlada-ioče višine. Ker so madžarske čete razen tega nadalje zožile sovražnikovo predmostje ob
Tisi pri Tokaju ter so se v nemškem obrambnem ognju zrušili ponovni sovjetski napadi vzdolž ceste Užhorod—Nagvkapoe, kakor tudi ob vzhodno slovaški meji in ob prelazu Dukla, se boljševiki tudi v torek niso nič bolj približali sivojemu cilju. Niso mogli ožje obkoliti nitj Budimpešte, niti izsiliti prodora v vzhodno Slovaško.
Prav tako važen je bil nemški obrambni uspeh na severu vzhodnega DOji^ča. Tu so pe tudi tretjega dne obrambne bitke zrušili vsi sovjetski napadi z močnimi silami južnovzhodno od Liepaje. Majhne nove vdore so Nemci s takojšnjimi protisunki zajezili in odstranili vdore iz prejšnjega dne.
V južnem delu polotoka Sorvemaa. kjer postajajo boji vedno bolj ogorčeni, ee bitka se nadaljuje. Okrot* poldneva so tu sovjetske čete z močno oklopniško podporo ponovno napadle. Edinice vojne mornarice so kljub slabi vidljivosti obstreljevale sovražnikova zbi-ra!Kča teT s svo im zapornim ognjem razbremenile obrambni boj grenadirjev tn na ce'rti se borecih mornariških čet. Predvsem so preprečile nastop sovražnikovih bojnih ladij ter potopile ali težko poškodovale 3 sovražnikove ladje.
Ogorčeni boji pri Metzu in Beiforfu
Berlin, 23. nov. Na zapadnem bojišču so bila v torek področja Aachna. Saarburga in Montbelnrda žarišča težkih bojev. Čeprav je sovražnik izrabil svoj vdor ob švicarski meji ter dosegel Ren in Mulhouse ter so tudi pri Snarburgu napadajoč' Američani z izgubo 30 oklopnikov napredovali, je bilo težišče sovražnikove ofenzive nadalje na področju Aachna. kjer je sovražnik tudi v torek samo neko iko napredoval.
Američani, ki so nadalje napadali od Saarburga v smeri proti Zabemu. so sicer tudi napredovali, vendar so postale te prednosti vsled takojšnjih protiukrepov in prekinitve zveze med 7. n 3. ameriško armado na jezerskem področju med Saarburgom m Dieu-zom dvomljive. V težkih napadih poizkuša sovražn k vzpostaviti zvezo na področju med Saarburgom in St. Avoldom, ne da bi se mu to doslej kljub nekaterim krajevnim uspehom posrečilo. Tudi jtr/no od Saarburga, kjer so Američani na različnih mestih napadli, da bi odprli ceste, ki peljejo preko Vogezov, niso prišli preko pričetnih uspehov, v severni Loreni pa so napadale nemške čete. Nemci so polUjali vodno znova močne oklopniške osti ▼ že močno zbito severno krilo 3. ameriške armade in v novo pripeljane rezervne čete ter zavzele zopet osem krajev zapadno od Merziga.
Za lorenskim bojiščem so se nadaljevali boji za Metz. V upanju, da bo lahko prištedil svoje sile, je pozval sovražnik posadko k predaji. kar pa je poveljnik Metza. generalni poročnik Kittel kratko m jasno odklonil, tako, da morajo sedaj Američani nadaljevati izgub |>olne napade. Kakšne izgube imajo pri tem, je razvidno na primer iz poročila 3. gtotnije nekega zaščitnega polka, ki je 7 ur držala napade 20 kratne premoči in pobila mnogo več ameriških vojakov, kakor pa jih je štela sama.
Na področju Aachna, kjer je nadalje najvažnejši odsek bojišča, so osredotočili Američani vsa svoje napade na bojiščni lok ob Jiilichu med Geilenkirchnom m Eschweiler-jem. Vsied težkega nemškega topniškega ognja m neprestanih p roti sunkov, pri katerih je več krajev ob cesti Aachen—Julich večkrat menjalo gospodarja, so se napadi izjalovili. Radijsko poročilo iz tega bojiščnega odseka javlja, da so Nemci razbili z 40 oklopnki podprt napad in tnrčili 21 oklopnikov. Razen tega so uničili približno 50 oklopnkov med Eschweilerjem in Hurtgenom. Namestu da bi dcvedli v odsek pri Aachnu nove sile. ki naj bi izpolnile močno zmanjšane ameriške polke in oklopniške oddelke, so britanski oklopniški oddelki prevzeli sedaj tudi odsek severno od Geilenkirchna. Imeli so prav tako malo uspeha kakor Amerčani ter osta'i oddelki britanske 2. armade, ki so napadali na zamočvirjenem in z minami posejanem ozemlju ob nem3cem predmostju pri Maasri, pri Roermondu in Venlu.
V sedanjih težkih bitkah na zapadnem bojišču. pred kater'<mr obledijo cek> boii v Normandiji. so r.emJke čete tudi v torek v bistvenem obdržale svoje postojanke.
Berlin, 22. nov. Zapadno bojišče je od Arnheima do švicarske meje dolgo približno 500 kilometrov zračne črte, vsled številnih bojiščnih lokov pa je dejansko 650 kilometrov dolgo. Na tem bojišču od 16. novembra dalje napada na širini 210 kilometrov 6 angloameriških in degaulističnih armad.
To napadalno področje je razdeljeno v naslednje odseke: 30 km je širok odsek v južnevzhodni Nizozemski severno od Ror-monda, 70 km je dolgo bojišče od Geilenkirchna do Stoiberga in Hiirtgena, 90 km odpade na Loreno med Niedom in planoto pri Saarburgu in samo 20 km na skrajni jug bojišča med Belfortom in švicarsko mejo.
O položaju ha bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli:
Skoraj na vsem zapadnem bojišču divjajo silni boji, ki jih je sprožila splošna ofenziva zapadnih sil. Uporaba nasprotnikovih sil, ljudi, orožja in streliva je tako ogromna, da po tem merilu sovražnikovi uspehi niso veliki in da lahko skoro izračunamo čas, ko sovražnik ne bo več mogel izpolnjevati dopolnilnih zahtev. Potem bo zamenjal ta velenapad zopet rov naval proti malo izpremen ienim nemškim odpornim črtam. Vsakdanje nočasno ln izeu-b polno bojevanje za majhne ozemeljske trakove je postalo značilno za te boje in na nobenem mestu sovražnik ni mogel v večjem obsegu napredovati.
To velja tudi za premike francoskih ob Švicarski meti. ki se še ni9o ustavili. Zaenkrat s« se ne da ugotoviti, ab! se je sovražniku tem
kaj poerečOo, da je po-
tegnil za seboj glavnino stoje pehote. Na vsak način so proti temu drznemu sovražnikovemu sunku v teku nemški protiukrepi, ki potekajo s področja pri Allkirchu proti jugozapadu, kar je posebno omembe vredno. Tukaj so se pokazale gotove ne-
-Texel3 [Heldeja
"Alkrnaarj
*/ilhelms navi
'esc'
iinqen&£01denfc<jrg
| Breme
eppen Kloppenfcc
Leeuua Gronifigen
tftrt&Meppet
_/Or \ O jjdt ,.
Vlisling
"f&tfKoR „ Paderborr Jt?
oDorimund (, Tiochum
. °5rugeL	~e "S^^m'• f Duisbura
Sstende Amers . j * r^HSDOsseidc
JiGiad^ijsseidorf ^in	c^KSIn SiTn
feičA* o, VRnmt Ma
rCharle)
rou
Mezieres' , ^Laon —
%xv&ppe«	Giessen
amur fMa!rocdy Mjye^aKobtenz inant	aprGm	Frankforl
G.vef /%	\
Kreuzna^ Da^„|Ti < ......ncr.......
Soiibons" e	.
Reims »»>v	A^i&vaarorucken
VerdonV ^^Met^^p^ja^Karls
t pernay TjChalons ^I%ntaJi^orh|nq»®5aaralberi ruhe .	Hagenav Miotjhm
. cJoNane«.-
#Baoen 5tr%sbur9I:*0ffenburg
.Chaumant
tpinal
o*5 Mulhaiisen li ichafj Vesoule Belfort®^ ° tU«™«!
Dijon gonTbe,iard# ^	Be«in?on ŠVICA ouW
olmarfil eFreiburg
varnosti za naprej potisnjene francoske oklopniške osti V Berlinu opazujejo dogodke z mimo stvarnostjo in prepuščajo sovražnikovi agitaciji, da jih proglasi kot senzacije, ld v resnici od daleč nimajo takšnega vojaškega pomena, tem manj, ker je pri Belfortu razvoj še v teku in presenečenja niso izključena. Razen tega nudi alzaška ravnina nemškim oklopni-kom večjo razvojno možnost za mnogo-stransko obrambo.
Na vsak način sta težišči pri Aachnu in Metzu bistveno večjega vojaškega pomena. Metz je obkoljen in bo ostal za hrbtom Američanov. V Loreni ni prišlo do odločilne izpremembe položaja.
Isto velja za materijalno bitko pri Aachnu, ki je v glavnem obdržala svoj pozicijski značaj. Proti toči sovražnikovih granat, ki padajo na nemške postojanke, se je porodila pri nemških četah zagrizena odporna volja, ki uničuje vsa sovražnikova pričakovanja.
Vzhod se še ni pridružil generalnemu napadu zaveznikov. Sovjetski napad na karelijskem predmostju, ki traja od nedelje, ni mogel napredovati Deloma se sploh ni mogel razviti, čeprav je uporabljal nasprotnik v veliki meri bojna letala, deloma starejših tipov. Nemške tooniške postojanke so bile tam tako ugodno razpostavljene, da so se prvi napadalni valovi dobesedno zadušili v krvi sovjetskih strelcev.
Na madžarskem področju so napravile sovjetske čete novo težišče pri Užhorodu. Odrekle so se čelnemu napadu na madžarsko glavno mesto in ojačile svoj pritisk vzhodno od Budimpešte in južno od pogorja Matra. Nemške čete so odbile ali orestreele sovražn:kove nsoade. ki so imeli za cilj že^ez^sko križišče H"tvan.
Odm:k nemških oddelkov z Balkana bo močno vpl;val na potek bojev na Madžarskem in že sednj meče svoio ser.co na tamksišnie vojaške dogodke.
Zaščita pred vV a"
težko Izvedljiva
Ženeva. 22. nov. Genera'ni msjor Cel!ms se bavi v britanskem vo;aškem listu »The Army Quarter!v« z nem<k;m d dinostrclrlm orožjem in pravi: To orožje predstavlja popolnoma nov faktor v vojni. Imelo bo za Veliko Britanijo mnogo hniše posledne kot za vsako drugo deželo Zato je nujno, da ukrenejo odločilni krogi kai za zaščito britanskega otoka in z'asti Londona nred povračeva'n1m orožjem. To pa bo težko izved jivo Skoda. M jo povzroča novo orožje, je ogromna
Po vstaji v Boliviji
Ženeva. 21. nov Po poročni agencije Reuter n La Paza so ▼ ponedeljek zjutraj usmrtili pet voditelje* boivijekega upora.
Dvoje meril
Površni opazovalci anglosaške evropske politike so pogosto zašli v povsem napačne zaključke glede pravega ozadja in namena te politike. Zlasti simpatizerji OF med nami so iz svojih propagandnih potreb kaj radi trosili med naše ljudi »neizpodbitne resnice«, da sta se Anglija in Amerika — zaradi svoje podvrženosti Moskvi — tudi v svoji domači politiki trdno določili za >kurz na levo«. To naj bi vsem evropskim »reakcionarjem« in »belogardistom«, ki še mislijo, da bi se moglo v tem pogledu kaj spremeniti, dokončno odprlo oči...
Prav zaradi takšnih in podobnih domačih odmevov anglosaške evropske politike ne bo odveč, če se v tem pogledu postavijo površnemu opazovanju majhne, a potrebne in pomembne korekture, ki se dajo opreti na citate iz angleških virov.
Po vesti londonskega poročevalca švedskega lista »Alton Tidningen« je nedavno objavil angleški list ;Daily Expres3<t, da morajo Angleži pozorno zasledovati raz-širjevanje komunizma na kontinentu, ker predstavlja komunizem slab nauk in napačno filozofijo«. Zato je po mnenju angleškega t i slca »nevaren biitanskemu življenjskemu sistemu«. »Daity E.vpress« poudarja v svojem članku izrecno, da noče imeti Anglija nobenih komunistov in nobenega opravka s komunizmom.
Ta vest je zelo zanimiva in poučna tudi za nas, kajti za to navidezno angleško enostavnostjo se skrivajo zelo zapleteni kompleksi angleške celinske politike. Moskovski pomočniki v Londonu, ki hladnokrvno pošiljajo evropske narode v objem komunizma in jih k temu celo z vsemi jim razpoložljivimi sredstvi naravnost silijo, kakor nam to zgovorno dokazuje prav primer ciničnega angleškega žongliranja z jugoslovanskimi narodi, glede sebe prostodušno ugotavljajo, da nočejo imeti s komunizmom nooenega opravka, češ da je v nasprotju z »britanskim življenjskim sistemom«. Čeprav se torej v Londonu zavedajo, da pomeni komunizem tudi za evropske narode, kakor za Angleže same veliko zlo, ld prinaša vsem brez izjeme samo zmedo in siromaštvo (Anglcsasi so se lahko na lastne oči prepričali o tem v Franciji, Belgiji in Grčiji), nimajo prav nobenega pomisleka proti samovoljnemu in nasilnemu poseganju boljševizma v notranje življenje evropskih narodov. Nasprotno, te narode celo silijo, da se s tem sprijaznijo kot s »samo po sebi umevnim dejstvom«, ki ga ni mogoče spremeniti. Pri tem trenutno niti n: važno vprašanje, ali ni to angleško postopanje podobno »politiki« ptiča noja, ki misli, da se lahko iznebi vseh nevarnosti okrog sebe s tem, da naivno vtakne glavo v pesek. Važno je le cinično priznanje samo, da se Anglija — zaradi varovanja svojih interesov — odločno otepa tega, kar drugim vsiljuje — proti njihovim življenjskim interesom.
Nedvomno je v tej angleški evropski politiki velika kratkovidnost, toda za evropske narode, ki branijo le svoje interese in niso poklicani, da upoštevajo pri tem tudi britanske »življenjske interese«, je važno le to, da je Anglija pripravljena vsak trenutek žrtvovati kateri koli evropski narod komunističnemu pohlepu, samo da bi se sama, kakor misli, iznebila te kuge, ki jo odklanja kot »slab nauk in napačno filozofijo«. V tem pogledu je Anglija zvesta sama sebi in vsej svoji tradicionalni politiki, ki je vedno žrtvovala interese drugih narodov zaradi očuvanja svojih. Da se je seveda pri tem večkrat tudi pošteno opekla, je manj važno kot je važno samo dejstvo, da Anglija tudi v komunističnem primeru postopa spet tako kakor je postopala doslej v vseh drugih primerih, ki so zadevali interese evropskih narodov.
Anglosaška taktika v Franciji in Belgiji, pa tudi v Grčiji in Italiji navidezno nasprotuje tem trditvam, toda tudi v teh državah se je anglosaška politika preusmerila šele, ko se je Anglija zaradi naraščajočega komunističnega vala, ki ga je sama sprožila, ustrašila, da ne bi nekaj pljusk-nilo tudi na njene obale, odnosno prizadelo njenih »življenjskih imperialnih interesov«. Verjetno je celo, da bo takšnih anglosaških posegov v Evropi še več, toda gotovo je, da se Anglija komunistične nevarnosti ne bo mogla iznebiti, če se Evropa sama ne bo uprla boljševiškemu valu. To sedaj očitno spoznavajo tudi že v Angliji kjer se po pisanju »Daily Expressa« komunistov in komunizma otepajo. Hl njenim an-glofilom v komunističnih vrstah te ugotovitve gotovo niso všeč, ker so v nasprotju z njihovimi domnevami o angleškem »kurzu na levo«, drži pa vsekakor dvoja« merilo angleške politike v Evropi prav glede komunizma. Po tem angleškem priznanju še bolj ko kdaj prej!
Kaj pa iz tega sledi za vse evropske narode brez razlike? Predvsem to, da nima noben Anglež pravice določati, kaj je njihov resnični narodni in življenjski interes, niti ne na splošno, še najmanj pa glede komunizma. če Angležem komun zem ni všeč, ga ne morejo in ne smejo vsiljevati drugim, še manj pa jim kar koli očitati če se ga prav tako otepajo kakor oni sami, in to zaradi varovanja svojih življenjskih Interesov. Dvojnega merila glede komunizma ne morejo evropski narodi priznati nikomur, zlasti ne po izkušnjah, ki so jih z boljševizmom sami že imeli, če ima Anglež pravico za sebe z vso odločnostjo odklanjati komunizem, je ne more nihče odreči te pravice tudi evropskim narodom, ki so tej protinarodni židovski kugi še mnogo bližji in so zaradi nje morali ie marsikaj pretrpeti!
Do spoznanja o tej neovrgljivi pravici se bodo morali prej ali slej dokopati tudi vsi tisti redki »anglofili« med nami. ki še vedno mislijo, da jim lahko kateri koli Anglež soli pamet o tem. kakšno naj bo njegovo politično zadržanje na — domačih tleh. Dvojnega merila in dvojne morale tudi v tem pogledu ni in nam ju zato nihče vsiliti ne more. S tem pa je tudi za vsakog-ar pri nas, ki še misli s svojimi možgani obspje-
Nadaljevanje na 2. strani
Pred
* •
letom dni so se žrtvovali
junaški borci v Grahovem
V	Ljubljani živeči notranjski rojaki bodo danes, v petek, na pieteten način počastili spomin junakov, kl so pred letom dni v notranjskem Grahovem po vprav herojski borbi podlegli več ko desetkratni premoči komunističnih napadalcev, podprtih z orožjem badoljevcev. Ob strani svojega poveljnika in prijatelja poročnika Franceta Kremžarja je v hiši, v peklenskem besu zažgani od komunistov, našel smrt v plamenih tudi največji pesnik mlade slovenske generacije France Balantič. Z njima vred je takrat z junaško in mučeniško smrtjo zapečatilo svojo ljubezen do naroda še 31 drugih idealnih mož in fantov.
V	počastitev spomina grabovskih junakov in obenem vseh drugih v proti-komunistični narodni borbi padlih notranjskih borcev bo danes ob 8. maša zadušnica v frančiškanski cerkvi, popoldne ob 3. pa spominska seja v Kmečki pisarni v bivšem Akademskem kolegiju. V Ljubljani živečim notranjskim rojakom se bodo ob tej priliki v mislih pridružili tudi desettisoči narodno zavednih mož in žena, fantov in deklet iz vse Notranjske, pa tudi vsa ostala slovenska javnost, ki čuti s svojim narodom.
Ljubljana. 23. novembra
Danes ponoči bo minilo leto dni, kar je maloštevilna posadka junaških domobranskih borcev v Grahovem bila boj na življenje in smrt z desetkratno premočjo komunističnih napadalcev.
V Grahovem je bila že pred 8. septembrom 1943 ustanovljena posadka Vaških straž, ki je pod vodstvom trgovca Jožeta Barage varovala Grahovo in njegovo bližnjo okolico. Po 8. septembru se je del posadke s Francetom Kremžarjem na čelu umaknil v Pudob, nekateri pa so ostali doma, ker so verjeli hinavskemu zatrjevanju komunistov o »amnestiji« in o tem, da je treba pozabiti, kar je bilo. Tudi poveljnik posadke trgovec Baraga je verjel komunistom. Ni pa trajalo dolgo, ko so ga prišli iskat, med njimi tudi taki, katerim je on sam največ pomagal, da so prišli iz koncentracijskih taborišč. Z mnogimi drugimi je bil odpeljan in zaprt v Ribnici, dokler ni tudi on padel v temni noči lanskega oktobra kot žrtev množičnega pokola v Jelendolu Tudi njegova smrt je do neba vpijoča
obtožba komunistične verolomnosti in obenem svarilo za vse, ki nasedajo hinavskim komunističnim obljubam. Del posadke s Francetom Kremžarjem na čelu, ki se je umaknil v Pudob. se je rešil nato z izpadom iz goreče in obkoljene postojanke v Ljubljano.
Ko je bilo osnovano Slovensko domo-branstvo, so bili pionirji notranjskih Vaških straž med prvimi, ki so znova zagrabili za orožje. Tudi v Grahovem se je osnovala domobranska postojanka pod vodstvom Franceta Kremžarja. Grahovo leži ob cesti iz Cerknice proti Ložu, oddaljeno le kakih 6 km od Loža, ki je bil takrat komunistična domena. Naravno je bila
postojanka v Grahovem silna ovira za komuniste,
saj že po svoji legi predstavlja klin, zabit v sredo »osvobojenega« ozemlja, vrh tega pa je mala četica, ki je spočetka štela komaj 30 odločnih in borbenih mlade-ničev, kmalu narasla na preko 70 mož in fantov. Komunisti so uvideli nevarnost, ki jim je pretila od te postojanke, ter so zato sklenili, da posadko uničijo čim prej.
Noč od 23. na 24. novembra lanskega leta so sj komunisti izbrali za uresničenje svojih načrtov. Zbrali so močne oddelke dveh »■brigad« in še nekaterih odredov, tako da je bilo skupno preko 800 napadalcev. Na njih strani je bila torej
več ko desetkratna premoč.
V Grahovo so pridrli iz več smeri in postavili ob vseh cestah, ki so vezale Grahovo z drugimi domobran-kimi postojankami, močne zasede, da bi popolnoma onemogočili vsakršno pomoč.
Okrog pol desetih zvečer so se pojavili komunisti nenadoma z vso silo v vasi. Obe domobranski postojanki v vasi sta bili takoj obkoljeni. Iz vseh smeri se je vsipala nanje toča izstrelkov iz strojnic, razpostavljenih okoli postojank. Domobranski borci so odgovarjali z vsem ognjem svojih pušk in strojnic. Streljanje je bilo takoij tako močno, da ga je zaslišala tudi domobranska posadka v Cerknici in je v Ga-hovo takj prihtel njen poveljnik Petrovič, ki so ga komunistične zasede neovirano pustile vse do Grahovega. Šele tam je uvidel obupni položaj posadke, tedaj pa je bilo že prepozno. Niti pomisliti ni bilo, da bi se še vrnil v Cerknico in pripe'jal pomoč Tako je ostala cerkniška posadka brez poveljnika in ni mogla zapustiti svo-jtih položajev v Cerknici, ker je sama pričakovala napada.
Borcem, ki so bili v bivšem Sokolskem domu, se je takoj spočetka posrečil umik v gozd, zato se je pa
vsa sila navala usmerila proti Krajčevi hiši, kjer se je borilo kakih 30 domobrancev. Dobri dve uri, od pol 10. zvečer do polnoči, so se usipali rafali strojnic in brzostrelk z vseh smeri na hišo. Vendar se je posadka borila tako pogumno in tako krčevito, da so bili komunisti prisiljeni proti polnoči privleči dva badoljevska topiča, s katerimi so streljali v strelne line boreče se posadke Kmalu je bil v hiši onemogočen prehod med prvim nadstropjem in spodnjimi prostori. Zaradi pomankanja streliva je bila posadka v pritličju prisiljena, da se je predala. Z divjim vpitjem so se usuli komunisti v hišo meneč, da je zmaga že v njihovih rokah. A borci v prvem nadstropju so vztrajali naprej. Niti posmisliii niso, da bi se predali, saj se je Kremžar, ki se je boril že v Pudobu, dobro zavedal, da so komunisti pobili vso trinajstorico pudobskih borcev, ki so se v septemberskih bojih v Pudobu brez boja predali na hinavske obljube komunistov.
Ker tudi s topovi niso moglj komunisti opraviti ničesar, so si izmislili
peklenski načrt.
V spodnje prostore, kjer je prej ime! trgovino ubiti Jože Baraga, so nanosi!li slame in jo zažgali. Kmalu je bilo vse pritličje v ognju.
Dvoje meril
Nadaljevanje s 1. strani, na in zavržena tista dvojna morala in logika angleških »zaveznikov«, po kateri naj bi se tudi Slovenci najprej takoj sprijaznili s komunističnim nasiljem, zato pa dobili megleno obljubo, da bodo v prihodnjosti enkrat smeli »svobodno« glasovati. Takšne morale slovenski narod ne pozna, tudi v politiki ne, pa se je zato raje že sedaj trdno odločil samo za svoje stališče: boriti se z ostalimi evropskimi narodi proti vsem svojim sovražnikom, naj bedo to komuni-Angleži.
Dušljiv dim se je valil v zgornje prostore, kjer je še vedno vztrajalo deot-t borcev. Z neverjetnim pogumom )n hladnoktvnočrjo so se borili dalje, čeprav so se dooro zavedali, kakšna usoda jih čaka. Poveijmk Kremžar, ki se je že za časa gimnazijskih študij literarno udejstvovai je recitiral tvojemu scbcrcu Jn prijatelju pesniku BalaaKu odlomke E Shakespaerjevega Hamleta. Popolnoma sve-st) so si bili strašne ognjene smrti, a niso kljub temu niti za trenutek kloa>li z duhom, čeprav je položaj postajal ^edno hujši. Plamen je zaje! vso hišo. Nekateri borci so se v divjem zaletu vrgli še v zadnjem trenutku iz hiše in se prebili skozi kcmumsPčae vrste. Kmalu je
hiša zagorela z velUdm plamenom.
Grahovska posadka je dobojevala svoj boj.
Ko so padli poslednji borci h zgrmeli v žareče ruševine so šele komunisti pokazali svoj pravi obraz in dal» duška svojemu satanskemu razpoloženju. Vseh 13 borcev, kl so se zaradi pomankanja streliva vdali v spodnjih prostorih, so tedaj privlekli pred goreče razvaline. Vseh 13 so napo! pobili s streli v hrbet ali s sunki bodala in j h nato ob huronsfcem vpitju še
živeče pometali v ogenj.
Ob streljanju sta b>la ranjena tudi dva stara domačina, ki ju je nato zadela ista usoda. Tudi ta dva sta zgorela v grahovskem ognju, čeprav nista pripadala posadki in sta oba štela že čez sedemdeset let.
Tako je v noči od 23 na 24. novembra lanskega leta v Grahovem darovalo ?vo:a življenja na oltar naroda n domovine 33 domobranskih borcev. Premagala ";h je ogromna premoč komunistov, ki pa so ta svoj uspeh morali plačati z velikimi krvnimi žrtvami. Grahovski junak) so padli v S d ju Svoje življenje so dali za svoje prepričanje m z živ-1 en jem so plačali svojo ve! ko ljubezen dc. ovojih idea'ov in svojega naroda Njihove žrtve niso bile zaman Iz grahovskega ža^e-čega pepela so vstali bataljoni novih neizprosnih borcev, ki so pripravljeni po vzgledu svojih soborcev boriti -e do zadmega za sloven ski narod in njegovo resnično svobodo v boljši in b'ano*lov!jeni bodočnosti.
Pogreb petih mladih fantov,
žiftev komunističnega sovraštva
V	torek, dne 14. t. m. je bil v 2alni na pokopališču veličasten pogreb petih žrtev komunističnega nasilja. Pokopali so pet najboljših idealnih fantov iz žalske župnije, in to Hrovata Janeza, Habjana Franca, Mehleta Franca, Pajka Antona, Potokarja Janeza. Vsi so doma iz Luč, v ponos pa so bili vsej fari. Do zadnjega so stali na braniku naroda in domovine pri Vaški straži v Boštanju.
Po izdajstvu badoljevske vojske dne 8. IX. 1943 so se vrnili na svoje domove za en dan. Pričakovali so, da se bliža odločilna borba, zato so se hoteli še posloviti od svojih domačih. Doma pa so iih že čakali komunisti in tako jim ni bil več mogoč po-vratek v Boštanjski grad. Komunisti so jih zajeli, prisilno mobilizirali ter jih odpeljali nekam na Dolenjsko k Sv. Križu.
V	komunističnih krdelih pa narodno zavednim fantom ni bilo obstanka, tem manj, ker so mogli na lastne oči dan za dnevom opazovati izdajalsko sodelovanje komunistov z badoljevci. Enako so se z lastnim doživetjem lahko prepričali, da vse tolovajsko početje res služi edino komunističnim ciljem. Zato so težko čakali prilike, da bi se rešili. Bili so vedno pod stražo ln šele čez kake štiri tedne se jim je posrečilo uiti. Vrnili so se v Luče na svoje domove
Finska pod boljševiškim jsno&tn
Stockholm, 22. nov. Na Finskem se že kažejo sence nove vladne krize, javlja dnevnik »Folkets Dagblad« iz Helsinkov. Izjavili so že, da so na Finskem še vedno gotovi krogi, M niso spoznali resnobe položaja. To se odraža tudi v sestavi nove finske vlada Če ne bodo poklicani »vojni zločinci« na odgovor, potem bo tako zvani »demokratski blok«, ki ga vodijo komunisti, odpoklical svoje člane.
Stockholm, 22. nov. Brezobzirno boljše-viško odstranjevanje vseh, ki so osumljeni protiboljševiškega mišljenja, je dovedlo že do številnih aretacij. Posebno je bila prizadeta finska vojska. Sedaj pričakujejo novo sovjetsko akcijo. Baje čakajo, da bodo objavili boljševiki drugi likvidacijski seznam, ki bo obsegal imena številnih Fincev iz finske osvobodilne vojne. V Helsinkih narašča spričo sovjetskih zahtev nemir vsak dan bolj.
Oslo, 22. nov. »Nationen« javlja, da so ribiške vasi na Lofotih polne beguncev z daljnega severa. V Svoivaer je prispelo baje 5000 beguncev.
Kova sovjetska gotafa proti mnmnsfd vladi
Ženeva, 22. nov. Po vladni preosnovi na Finskem, ki je znova za korak pospešila moskovske načrte za boljševizacijo, stopa v boljševiški politiki zopet Rumunija močneje v ospredje Tamkaj je komaj prišla pod boljševiški m pritiskom v vlado močno boljševiško pobarvana klika, ki pa je očividno že zrela za odstop Moskovski napadi proti tej vladi, zlasti proti domnevno pomanjkljivemu izpolnjevanju mirovnih pogojev, se v zadnjih dnevih vedno bolj množe. Po napovedi sovjetskega lista »Vojna i rabočji klas«, da bo potrpljenje sovjetskih čet kmalu izčrpano, prinaša sedaj »Rdeča zvezda« članek. kt izraža nezadovoljstvo Moskve z rumtmskimi oblastmi. Vladi očita, da prevladujejo v njej protidemo-krateka stremljenja. Popolnoma jasno izraža, da simpatizira Moskva s tako zvano »narodno demokratsko fronto«, ono organizacijo, kl prikriva boljševiško orientirane stranke.
Rumimska vlada ne bo uala usodi, ki jo ji je namen;!a sovjetska vlada niti s tem, da je naglo, kakor javlja Tass. izmenjala vse pre-fekte. ki so opravljali svoje posle še pred imenovanjem nove vlade.
Teror komunistov v TouSousu
Ženeva, 22. nov. »Tribune de Gene ve« javlja, da je Toulouse še vedno popolnoma v komunističnih rokah. V tamkajšnjem magistratu uradu je revolucionarni mestni svet, čigar predsednik je izrazit komunist. Ena njegovih prvih mer je bila socializacija vseh tovarn in večjih podjetij v mestu in okolici. Lov boljševikov na njihove politične nasprotnike se še vedno nadaljuje. Ker sta obedve državni jet-nišnici že dolgo prenapolnjeni, so uredili » privatne zapore« in taborišča. Boljševiki v tem mestu so se bahali. da je bilo po »osvoboditvi« v tem mestu največ usmrtitev. Doslej so se izjalovili vsi poskusi pariške vlade, da bi'dobila oblast v Touilousu in obolicL
Zatemnitev <*d I6.50 do 6.50
in se tam skrivali kakih sedem dni. Toda zvedeli so zanje komunisti, prišli ponje z močno patrolo, jih ujeli, vseh pet naložili na voz in jih odpeljali v Grosuplje v zapore. Drugi dan pa so jih odpeljal! k Sv. Križu, kjer je stala »brigada«, h kateri so pripadali kot prisilni mobilizlranci. Zvezane so postavili pred postrojeno komunistično brigado. Prečitali so jim obtožnico, ki je bila obenem obsodba ter se je glasila samo takole:
»Vi ste kot begunci obsojeni na smrt!«
Takoj nato je zaregljala strojnica in pokosila vseh pet mladih življenj. Zgodilo se je to sredi oktobra lanskega leta. Sedaj so trupla umorjenih fantov izkopali in jih pokopali na domačem pokopališču v žalni.
Da so bili ti fantje res vzor vsej dolini, je pričal veličastni pogreb, katerega so se udeležili tudi grosupeljski domobranci s svojim kuratom nadporočnikom šinkom ter nepregledna množica ljudstvo iz bližnje in daljne okolice. S svojo udeležbo je ljudstvo izpričalo, da naš kmečki človek ni in nikoli ne bo za komunizem V imenu župnije se je od mrtvih fantov poslovil z lepim govorom g. župnik, v imenu slov. domobrancev pa g. nadporočnik Matija šink in še neki domobranec. V imenu občinstva in prijateljev je ob grobovih mrtvih junakov govoril obč. tajnik štibernik Anton.
Sovjetsko ščuvanje v Iranu se nadaljuje
Stockholm, 22. nov. V Iranu še niso našli naslednika za odstopivšega min. predsednika Saida, ki je moral v ozadje zaradi svojega odpora proti sovjetskim zahtevam po petro-lejskih koncesijah. Zato nadaljuje Moskva svoje razkrojevalno vmešavanje, da bi ustvarila s pritiskom sebi naklonjeno vlado. Po najnovejših poročilih moskovske poročevalske službe očitajo vojaškemu guvernerju in policijskemu šefu v Teheranu, ki bi rada ohranila red in mir v deželi, da nadaljujeta represallje proti demokratskim organizacijam, s čimer mislijo seveda v skladu z novim sovjetskim prikrivanjem moskovske eksponente.
Šefa italijanske vlade
Milan, 22. no V. Kakor javljajo iz italijanskega glavnega stana, se je pod predsedstvom Duceja polnoštevilno sestal italijanski ministrski svet. Duce je podal ob Irno poročilo o političnem in vojaškem položaju. O vojaškem položaju je poroča! tudi marša! Grazuni. Finančni minister je nato podal zaključno bilanco za računsko leto 1943-1944 ter predlog za leto 1944-1945.
Ministrski svet je pozval italijanski narod k zaupnemu sodelovanju. Valuto bodo kot osnovni simbol in orodje gospodarske kapacitete n politične moči dežele odločno branili. V ostalem je ministrski svet proučil in odobril ukrepe upravno-tehničnega značaja.
Obnova italijanskega
častniškega zbora
Milan, 22. nov. Podtajnik ltalianskega vojnega ministrstva je poročal Duceju o re\lziji častni kega zbora Po tem poročilu so preiskali duševne in telesne sposobnosti vseh častnikov. Na tej osnovi je bilo 50 odstotkov častnikov odpuščenih a'i pa poslanih za nedoločeno dobo na dopust. Tako je bil častniški zboT temeljito očiščen obenem pa je bila zagotovljena obnova častniškega zbora po fa-š'stični'i načelih.
Težaven prometni pslcžaj Francije
Ženeva. 23. nov Z izjemo Bordeauxa so vse francoske luke težko poškodovane ali razrušene, je izjavi! francoski prometni mrii-ster Maver zastopniku lista »Dailv Telegraph«, ko je razpravljal o najvažnejših problemih sedanjega francoskega gospodarskega položa-'a. toda tudi Bordeauxa še ne morejo uporab-Mati ker Nemci še vedno držijo obe stran' izliva reke G ronde ter so razen tega ravno pred luko potopili večje število velikih ladij.
Nadalje imaio Nemci še vedno v posesti La Rochelle in St Nazaire In tudi tam bodo nnvzroč>li veliko škodo, preden bodo odšli Rouen ie ponolnoma izoliran ker je železniška proga prekinjena. Vse pristaniške nanrave so uničene. Boulogne, Ca!ais in Marsel le eo težko poškodovali ;n če jih bodo hoteli zopet popravit', bedo potrebovali še leta.
Maver je izjavil nadalje, da lahko majhne okvara na železniških progah popravijo, da pa so veliki mostovi še vedno porušeni. Minister se je tudi zelo zaskrbljeno izrazil o prevozu premoga iz severne v južno Francijo.
Smernice nove narodsas kitajske vlade
Nanking. 22. nov. Pedsedrik dr. Čenhungpo je očrtal bodočo politiko kitaiske narodne vlade. Dejal je, da bo narodna Kitajska uresničila Vančingvejeve načrte. V to svrho se bo ravnala po nas'ednj'h smernicah:
1.)	Dokler ne bo angleškoameriški' imperializem popolnoma premagan, ne bo mogoča popolna osvoboditev Velike Vzhodne Azije. Zato bo narodna Kitajska pomagala pri nadaljevanju boja proti Angliji b Zed;njen:m državam.
2.)	Narodna Kitajska bo v smislu Vančing-vejevega načrta z vsemi sredstvi ojačevala sodelovanje med Japonsko in narodno Kitajsko.
3.)	Osnovala bo vlado, ki bo obsegala vso deželo.
4.)	Napela bo vse sile za nadaljevanje vzhodhoazi'«ke vojne.
5.)	Zagotovila bo samostojnost narodne Kitajske.
Ameriški letalsk* napad na otok Kfušiu
Tokio. 21. nov. Kakor objavlja genc'-ja Do-mei, se je pojavilo v torek zjutraj nad otokom K;uštiu 70 sovražnikovih letal, pri čemur je prišlo do silne letalske bitke. Japonci so sestrel li nad morjem 8 štlrimotornih ameriških bombnikov ;n enega zelo hudo poškodovali. Te izide še pregledujejo in menijo, da se bo po končanem povpraševanju število izgub še povečalo.
Med napadom je bil približno 400 metrov nad zemljo gost oblak, vsled česar sovražm-kove letalske sdle niso mogle točno meriti. Nastala škoda je izredno majhna.
Desetnraa bitka na Bnnavn
Prodor skozi Kazan — Konec »Trenje4'
Od vojnega poročevalca Egona Fjglhu berja.
Budimpešta, 22. nov. (PIK). Ker so prišle sovjetske čete do vrat Budimpešte, je postal Dunav neposredno bojišče. Ta reka, ki jo po pravici imenujejo življenjsko žilo jugovzhoda, je bila v poslednjem času prizorišče najtežjih bojev. Navezane same nase ter ogrožene od tolp in rednih čet so se morale edinice nemške vojne mornarice miljo za miljo prebijati po reki, da bi odtegnile sovražniku dragoceno vojno blago.
Najznačilnejši dogodek je bil prodor skozi Kazan ter z njim zvezana 10-urna bitka skupine »Železna vrata«.
Ta skupina, ki je obstojada iz več straž-nih ladij, med njimi »Northung«, »Beche-laren« in »Alexandra«, nadalje iz rečnih čistilcev, hitrih bojnih čolnov, pomožnih minoiskal ter manjših bojnih edinic, je bila onega večera, ko je rumunski kralj izdal zavezniško Nemčijo in svoj narod v Oršavi, majhnem rumunskem mestu pred Železnimi vrati. Poveljnik posadke je zaradi izpremenjenega položaja odredil takoj najstrožjo pripravljenost. Ob nastopu mraka so rumunske čete zasedle nasproti ležeči park. Dve noči in naslednje dopoldne je bilo mimo, razen manjših spopadov v mestu, položaj pa je postajal od ure do ure bolj napet.
Ko so se v popoldanskih urah na nemški ladji »Northung« pravkar razgovarja-li poveljniki, so rumunske sile pričele streljati s strojnicami in minometi na nemške vojne ladje. Nemške ladje so takoj odgovorile na napad. Istočasno so dvignile sidro. Pri tem so ugotovili, da so rumunske čete zasedle vse hiše vzdolž Donave, odkoder so z oken, vrat in streh obstreljevale nemške ladje ter z minometi zapirale prehod preko reke. Obojestranski ogenj se je stopnjeval od minute do minute.
Nemške edinice so potopile vlak, ki je pravkar vozil mimo. V bHižini malega srbskega kraja Tefcija, ki leži na nasprotni strani Oršave, so bile nemške edinice iz dosega minometov ter so s svojimi srednje težkimi topovi uničile rumunske topniške postojanke. Kmalu nato je dobila ladja »Bechel&ren« povelje, naj prepelje čete in ranjence, ki se še borijo v Oršavi, v Tekijo. Kljub najtežjemu obstreljevanju je ladjji dvakrat izvedla svojo nalo-
go. Da bi se izognile vedno močnejšemu ognju, so nemške ladje prebile zaporo in se pomaknile k otoku Ogradin, ki leži višje od Oršave.
Naslednjo noč ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Po 24 urah so sklenili, da si bodo izsilili prodor skozi Kazan, neko več kilometrov dolgo, skrajno tesno ožino, ki jo obdajajo strme skale, do 120 km oddaljene rumunske meje. Z jutranjo zarjo so se podale ladje na nevarno pot.
Komaj sta dosegla ladja »Bechelaren« in brzi bojni čoln, ki sta vozila naprej, ožino, že je pričela padati nanju z obeh strani ognjena toča. Izgledalo je, kakor da so se zbrale na južnem obrežju vse srbske tolpe in na severnem obrežju močni rumunski oddelki. V dveurni bitki, v kateri je srednjetežko ladijsko topništvo razbilo sovražnikove postojanke in bun-karje. se je oddelek z razmeroma majhnimi izgubami prebil skozi ožino.
Kmalu nato so naletele nemške pomorske edinice na stražno ladjo »Tronje«, ki je sprejela na krov topove in moštvo protiletalskega topništva. Skupno je šlo potem dalje. V Moldavi je dosegla bitka višek. Z vseh strani so streljali na ladijski oddelek in ko je ladja »Tronje« usmerila svoje topove na sovražnikove postojanke, je naletela na mino in se v trenutku potopila. Rešitev teh mornarjev je bila zelo težka, ker so Rumuni s strojnicami streljali na vojake, ki so plavali po vodi.
V zgodnjih večernih urah je dosegel oddelek po 10-urni bitki Bazias in rumun-sko mejo. Ladijsko topništvo je razbilo tamkajšnje vojaške naprave in obmejne vojašnice. Neovirano od sovražnika je nato nadaljeval oddelek svojo pot.
S tem je bil pridejan vojni zgodovini Dunava nov list. S tem pa so se samo nadaljevali zmagoslavni boji avstrijske dunavske mornarice in nemške f lotil je motornih čolnov, M so L 191® pod vrhovnim poveljstvom maršala v. Mackensena varovale prehod nemških armad pri Svič-tovu. Ti boji pa tudi dokazujejo, da je ostala bojna moč ladij in duh njihovih posadk neizpremenjen. Sedaj so te edinice skupno z udarnima madžarskimi ladjami na madžarskem področju in čakajo na nove naloge, ki lahko nastopijo vsak čas.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa
Potrošniki prejmejo v soboto 25 t. m. 10 dkg govedine proti odvzemu odrezkov »št. 7 in 8 Nov« novemberske živil-ke nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Mesarji prevzamejo meso v petek 24. t. m. točno ob 15. uri na Mestni klavnici.
Delitev čebule
Od 24. do 28. t. m. dobijo potrošniki na družinske nakaznice »B« in »C« (brez preiskanih črt), izdanih od mestnega pre kr-bovalnega urada, čebulo in sicer: na odrezek štev. »B—6« 0.75 kg; na odrezek štev. »C—6« 1.50 kg. Prodajna cena: 12 lir za kg. Delitev čeb^-e na družinske nakaznice »A« bo objavljena kasneje.
Razdeljevanje krompirja
Na odrezka št. 28 in 29 nakam ce za krompir prodaja 2 kg krompirja tvrdka Pezdir, Vodovodna 67. ne pa Gradišče.
Mlekarnice
Mlekarn ice naj dvignejo kavni nadome-svtek za mesec november t. I. čimp eje pri zadrugi »Mlekotrg«.

Najvišje cene domačemu krompirju
Prevod je z vlogo z dne 7. novembra t. 1. zaprosil za odobritev cene za domači krompir. Na podlagi či. 1. naredbe pr ti navijanju cen štev. 19 z dne i. marca 1944, ter odločbe z dne 15. junija 1944 in naredbe z dne 3. oktobra 1944 so bi e Prevodu odobrene naslednje najvišje cene za domači krompir iz Stične in iz St. Vida:
Cena za Prevod: franko sklad šče p ide-lovalca odnosno nakladalno mesto Prevoda 400 lir za 100 kg.
Cena za trgovca detajlista: vključno vse javne dajatve brez embalaže 4.50 line za kilogram.
Ta cenik mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obra nih, prostorih, kjer se prodaja blago. Vsako neposredno ali posredno zvišanje ie preno e-dano. Kršitelji se kaznujejo po zakonsi.ih predpisih.
Gospodarske vesti
= Razprodaja Južne Italije. Iz Rima poročajo, da je nedovoljena kupčija z d. vi-zami, zlatom in plemenit, mi kamni v Južni Italiji dosegla neverjeten obseg. Mladi ljudje slede zave-znlškim vojakom in jim ponujajo razne dragocenosti. Cene so na črni borzi izredno narasle. Gram čistega zlata stane že 750 lir, en zlat funt šterlr g 5.500 lir, en papirnat funt šte: 1 ng pa 625 lir.
= Slab odziv pri vpisovanju francoskega notranjega posojila za obnovo. De Gaulleo-va vlada je razpisala veliko notranje posojilo za obnovo. Vpisovanje tega posojila pa je doslej pokazalo le slab odziv. Zato je bila de Gaulleova vlada primorana izdati nove pozive, v katerih poudarja življenjsko važnost posojila za gospodarsko in socialno obnovo, za zmanjšanje obtoka bankovcev, za znižanje cen ter omejitev črne borze. Pozivi se zlasti obračajo onim Francozom, ki drže doma znatne zneske gotovine.
= Razmerje med belgijskim in francoskim frankom. Iz Bruslja poročajo, da sta odpotovala zunanji minister Spale in finančni minister Gutt v Pariz, kjer se bosta pogajala s člani de Gaulleove vlade o raznih gospodarskih vprašanjih, predvsem o belgijsko-francoskem plačilnem prometu in o razmerju med belgijskim in francoskim frankom.
= Z uvedbo nove valute se grško gospodarstvo še ni zboljšalo. Londonski »Times« mora sedaj tudi priznati, da pomeni uvedba nove grške valute navzlic 100-odstot-nemu kritju v zlatu in devizah šele prvi korak k ozdravljenju gospodarskih razmer in nič več. Treba bo še rešiti težaven finančni problem, kajti kirurški poseg na valutnem področju ni povzročil nobene spremembe v gospodarskem stanju dežele. Papandreujeva vlada se zaveda, da se bo mogla valuta obdržati le tedaj, če bo omiljeno pomanjkanje blaga na vseh trgih in če bo lahko država spravila javne finance v ravnovesje, zato je največja skrb vlade, kako dobiti najpotrebnejša živila za prebivalstvo. Tu je Grčija izključno navezana na dobro voljo zaveznikov. Vprašanje državnih financ pa hoče vlada zaenkrat rešiti z najetjem posojil doma in v inozemstvu. Najprej bo vlada najela posojilo pri grških bankah, istočasno pa se je obrnila na angleško vlado za primeren kredit. Angleško prizadevanje, da doseže finančno hegemonijo v Grčiji, in sicer v zvezi s stabilizacijo drahme, naslonjene na angleški funt, in v zvezi s posojili grški vladi, pa ni moglo odvrniti grške vlade od tega, da ne b- tudi v Zedinjenih državah zaprosila za odobritev primernega kredita.
= Proletarizacija Finske. Najnovejši finančni ukrepi Finske na podlagi pogodoe o premirju bodo dovedli do proletarizacije finskega naroda. Vlada je sestavila načrt zakona o premoženjski oddaji, po katerem je predpisana premoženjska oddaja za vsa premoženja preko 40.000 finskih mark. Pri večjih premoženjih bo znašal davek 30% premoženja, le pri zadrugah, ustanovah in fondih je odstotek premoženjske oddaje nekoliko nižji, veudar doseže tudi tu 20%. Finska vlada se zaveda, da mora poseči v premoženjsko substanco, kar priznava tudi s predlagano določbo zakona, po kateri mora zavezanec premoženjskega davka, če nima potrebne gotovine, odstopiti državi premično ali nepremično premoženje. Finska vlada si je stavila v program uničenje zasebne lastnine in se vedno bolj poslužuje radikalnih komunističnih gesel, češ, privatna lastnina ne more ostati nedotakljiva. Po potrebi naj bi bila država upravičena, prevzeti v svojo last velika industrijska podjetja, banke in veletrgovinska podjetja. Na enaki črti se gibljejo tudi predlogi komisije finančnega ministrstva, ki razpravlja o odškodnini zasebnikom, ki so morali svoje premoženje pustiti v odstopljenem ozemlju. Po predlogih "te komisije naj bi država nudila polno odškodnino le za ore-moženja do 320.000 finskih mark, za večja premoženja pa naj bi država plačala samo odstotni del škode, pri čemer naj bi znašal ta del pri največjih premožen iih le 10%.
KvoniUa
*	Odlikovanje generala Obstfclderja.
Dne 9. novembra je podelil Fiihrer hrastov list z meči k viteškemu križu železnega križa pehotnemu generalu Hansu von Obstfelderju kot 110. vojaku nemške oborožene sile. Istega dne je bil odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križu železnega križa pehotni general Gustav von Zangen.
*	Madžarski ministrski predsednik Sza-lasi m Mussolini sta po vesteh madžarskih listov izmenjala brzojavne pozdrave, v katerih sta izpričala povezanost italijanskega fašističnega gibanja in pokret puščičastih križarjev na Madžarskem. Madžarski zunanji minister je poslal brzojavne pozdrave tudi hrvatskemu in slovaškemu zunanjemu ministru.
*	Francoski diplomat in pisatelj Mamice Paleologue je umrl v Parizu, star 85 let Pokojnik je bil v prvi svetovni vojni francoski poslanik v Petrogradu, kasneje pa generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva. Bil je tudi član francoske akademije.
*	Vatikanski konzistorij. Iz Vatikana javljajo, da bo papež še pred božičem sklical konzistorij, na katerem bo imenoval nasdednika umrlega kardinala državnega tajnika Maglioneja.
*	Nova imenovanja v Washingtonu. Iz Lizbone poročajo, da bosta dne 1. januarja 1S45 v Ameriki odstopila predsednik on-dotnega urada za delo William H. Daviš ter še dva druga člana te ustanove. Miss Perkinsova, ki je doslej upravljala urad za delo, bo odstopila svoje mesto zveznemu sodniku Franku Murphyju.
*	EjfeJov stolp v Parimi v službi Američanov. Preko Amsterdama poročajo, da je general De Gaulle prepustil Američanom uporabo Eiffelovega stolpa. Američani uporabljajo ta stolp za svoje radijske oddaje.
*	Volčja nadloga v Španiji. V Španiji se je tudi letos pojavila volčja nadloga v tolikšni meri, da so oblasti razpisale posebne nagrade za ustrelitev volkov. Vsakdo, ki ustreli volka, preime do 1000 pezet nagrade. L. 1942. so volkovi na španskem državnem ozemlju pokončali 38S0 glav živine. Izračunali so, da povzroči vsak volk na ozemliu Španije na leto blizu 50.000 pe*ret škode.
*	Ernie Dyle, eden najbolj znanih ameriških Tx>sebn;h dopisnikov7, ie po 29 mesecih d°lovanja kot volni dopisnik v pre-komor*kih deželah, od tega skoraj loto dni na bovščih. odstop1!. Na r»eki v»oV.i^a'sk?
Bazvof ia pojisesa
Sfreilšfse ulice
Streliška ulica spada med tiste prometne žile našega mesta, ki so med vojno mnogo pridobile. Dasi ni bil na nji ne vozovm ne osebm promet nikdar kdo ve kako živahen, je bila ta ulica zmeraj pomembna, saj je najugodnejša zveza med gavno in dolenjsko že-žezniško postajo. Vendar pa je bil n:en razvoj c?ol go vrsto let skoraj neviden, šele z zgra-
1 vi jo sodobne brvi čez Gniberjev prekop ob zatvon»*ci in nekaterih sodobnih stanovanjskih hiš — vse to med sedanjo vojno — je bi! narejen vellc korak naprej. Z novo brvjo je Streliška ulica, ki je izrazito obrobna ulica-saj teče v vsej dolžni ob vznožju Ljubljanskega gradu, mnogo prosteje zadihala in vidno oživela. Stanova'cem velikega dela Hradecke-ga ce&te pod Golovcem je bila znatno skrajšana pot v mesto, prijazni okraj ob desnem bregu Gruberjevega prekopa pa je dejansko priključen širšemu mestnemu središču.
Pri gradnji novih stanovanjskih hiš na odseku od Krekovega trga do Gruberjevega prekopa, kjer sitoje stavbe na obeh straneh ulice, smo videli, da bo cestišče znatno siTŠe, kr.kor pa je sedaj. Nove hiše so pomaknjene daleč stran od dosedanje črte. Vzdolž Gruberjevega prekopa Streliška ulica ni zazidana, le na oglu Karlovške ceste sto i i nekaj hiš. Na tem odseku je ulica nekoliko ožja in ima hodnik z? pešce samo na levi strani ki je asfaltiran, cestišče pa je tlakovano z granitnimi kockami. Razvoj vozovnega prometa bo nedvomno zahteval razčintev tega odseka na škodo grajske strmine. kakor so že svoj čas cestišče znižali in uredili.
Za nadaljm razvoj Streliške ulice bo velikega pomena podaljšanje Zarnikove ulice do Ambroževega trga. S tem bomo dobili najkrajšo zvezo med Taborom, šentpetrskim okrajem in še nekaterih mestnih predelov z dolenjskim okrajem. Ko bo Streliška ul'ca dokončno urejena in neposredno povezana z omenjenimi okraji, bo v veliki meri razbremenila preobremenjeno in mnogo preozko Flori j ansko ulico, odnosno Karlovško cesto, in bo olajšala zlasti vozovni promet stalno se razvijajoči Ljubljani.
KULTURNI PREGLED
Misli ob Meškovem romanu »Na Poljani«
Srečanje s knjigami, ki smo jih brali nekoč ne le z zanimanjem, marveč tudi z ljubeznijo, je vsekdar zanimivo. Ponovno čitanje takih knjig sodi med posebne užitke zrel'h let. Kaj vse nam pripovedujejo take knjige! Njihova vsebina je večja kakor njih dejanski obseg, zakaj iz njih beremo tudi zgodbo nekih trenutkov svoje mladosti, med njihovimi vrsticami srečujemo včasi senco nekdanjega našega jaza. silhuetnl portret naše duše pred dvajsetimi tridesetimi leti. To velja kajpak samo za knjige, ki so nam bile ze'o blizu, tako da sc z njihovimi stranmi zvezani razni že pozabljeni ali napol pozabljeni dogodki preteklosti — dogodki, ki nam zdaj mahoma stopijo v spomin Dušeslovci bi rekli temu: moč asociacij Včasi je ena sama vrsta ključ k celi vršiti spominov, ki nagloma vstanejo iz podzsvesti. Tudi v tem je čar knjig, ki so nam bile ljube;
tudi v tem je odlika lastne knjižnice.
*
Po dolgih letih sem sipet prebral Ksaverja Meška roman »Na Poljani«, kakor je izšel za pisateljevo sedemdesetletnico v novi izdaji »Sovenčeve knjižnice« in z uvodom pesnika Severira Šalila. Ne morem reči. da bi mi bila ta knjiga kdaj v življenju izredno blizu in da bi spadala med tiste, v katerih odkrivamo pozneje kos mladosti, doživljaj v pozabljeni preteklosti, duhovno zrcalo lastnega razvoja Vzlic temu se mi je zdaj nenadoma vzbudilo nad straami njene nove Izdaje nekaj spominov na tista leta pred prvo svetovno vojno, ko sem jo čital prvič in ko sta Se mi zarezali v spomin dve njeni poglavitni potezi: poveličevanje ljubezni in poveličevanje domovine. Če bi delo ne imeTo drugih odlik in če bi bili nasproti njegovemu avtorju bolj ravnodušni, kakor smo lahko nasproti Ksaverju Akaku, bi
ladji se je vrnid v Ameriko. »Zelo me boli, da se moram sedaj umakniti iz vo<jne,« je dejal zastopniku »Lifa«, »toda 3£m popolnoma na koncu. Moja duševna utrujenost je prevelika Pri tem vojnem pohodu na zapadu sem naletel na preveč stvari, ki človeka zmedejo in siirjo, da razmišlja Zdolo se mi je, da bom znorel, ako bom slišal še en sam strel ali moral videti, kako padajo nadaljnji ameriški vojaki. Zrušil bi se, ako bi monal o tej vojni, od pričetka invazije dalje napisati še kak članek.«
Iz Lpblpne
Notrasifeem v Llublfam!
Na obletnico junaškega boja v Grahovem se bomo pokojnih borcev Krenpžarja, Balantiča ter notranjskih fantov spomnili s lovesno žalno službo božjo, ki bo v petek 24. novembra, ob osmih zjutraj pri glavnem oltarju v fračišlkanski cerkvi. Posebej vabimo gg. duhovnike, ka so doma na Notranjskem, ali ki tam službujejo, da pridejo asistirat, in pa svojce pokoj nih grahovsikih borcev.
Isti dan se bomo Notranjci popo'dne sešli v dvorani bivšega Akademskega kolegija (Kmečka pisarna), da se še enkrat spomnimo tistih, ki so v Grahovem dali življenje za lepšo bodočnost naše ožje domovine. ter se pogovorimo o svojih stiskah, potrebah in načrtih. Pridite vsi in zanesljivo!
• • •
u— Novi grobovi. V ženevi je umrl 30.
oktobra g. Vladimir Miselj. Zapušča soprogo Nadjo, sina Vadinca, hčerko Manco, sestre Emo, Am in Gelo, nečakinjo Minko ter svakinjo g. dr. Ano Zalokarjevo. — Dne 23. t. m. je umrl ljubljanski mestni fizik v pokoju dr. Otmar Kraje. Pogreb pokojnika bo v soboto 25. t. m. ob 8. uri zjutraj z žal, kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnikoma bodi ohranjen trajen spomin, preostalim izrekamo iskreno sožalje.
u— Promocija. Dne 3. novembra je na uni.erzi v Padovi promovira! za doktorja vsega zdravilstva g. Zitko Aleksander Iz Matenje vasi pri Postojni. Čestitamo!
u— Kod obratuje tramvaj? Dasi ima Ljubljana že nad štirideset let električno cestno železnico, se mnogokrat primeri, da ta ali oni potnik ne ve, kod in kam pelje tramvaj te ali one proge. Proga št. 1 sega normalno od splošne bolnico, odnosno od Puccinijeve ulice mimo glavne pošte čez Ajdoščino po Gosposvetski cesti do Zg. Šiške malo dalje od remize. Tramvaji obratujejo na tej progi ob določenem času v obe smeri s 6 minutnimi presledki. Proga št. 2 je najdaljša in najbolj nenavadna, hkratu pa tudi najmodernejša. Vozovi obratujejo na tej progi od Karmeličank v Mostah po Zaloški cesti mimo splošne bolnišnice, čez Hrvatski trg, po Sv. Petra cesti in škof ji ulici čez šentpetrski most, po Poljanski cesti, čez Krekov in Vodnikov trg, mimo stolnice in magistrata, po Stritarjevi ulici, čez tromostje, po Prešernovi ulici, mimo glavne pošte, po Dunajski cesti, po Cesti 800 let Ljubljane in po šmartinski cesti do Sv. Križa ter po isti poti nazaj. Proga napravi velik ovinek skozi mesto, je skoraj vsa dvotirna, pri Sv. Križu ima tako zvano pahljačo, dvakrat seče Ljubljanico, dvakrat se križa z železnico, in sicer enkrat skozi podvoz, ter je na enem odseku zgrajena kakor prava železnica Na progi št. 3 obratujejo vozovi od magistrata čez Mestni, Stari ln šentjakobski trg po Florijanski, Karlovški in Dolenjski cesti do Rakovnika in nazaj. Proga št. 4 pa sega od Viča po Tržaški in Rimski cesti čez Gradišče in Zvezdo, po šelenburgovi ulici, Dunajski cesti, Cesti 800 let Ljubljane, Je-gličevi in Zaloški cesti do splošne bolnišnice. Na glavno železniško postajo in do splošne boln'šnice peljejo iz središča mesta tramvaji št. 2 in 4. Prestopanje se vrši: za proge 1, 2 in 4 pred glavno pošto in na Ajdovščini; za progi 2 in 4 na oglu ceste 800 let Ljubljane in Jegličeve ceste, na Hrvatskem trgu in pred splošno bolnišnico; za progi 2 in 3 pred magistratom. Ob času največjega navala obratuje tudi nekaj rezervnih voz, zlasti na progi Vič—šiška. Kakor vidimo, ima proga št. 2 dvakrat opravka z železnico, progi št. 1 in 3 pa po enkrat. Enotirna je samo proga št. 3.
u— Povratek k staremu redu na tramvaju. Od četrtka dalje vozijo tramvajski vozovi štev. 1 zopet od rernize do sploišne bolnice ne več samo do pobite. S povrat-kom k temu redu je bilo potujočemu občinstvu zelo ustreženo.
u— Razbite strehe in š;pe pa tudi preluknjane stene smo lahko opaaova i v raznih delih mesta po zadnjem Ictalek m obstreljevanju v ncdrJjo. Izstrelka so si ponekod privoščili nenavadne igre. Zgodilo se
je, da »o svičemke obtičale v posteljah ali divanih, ponekod so razbile pohištvo, pripovedovali pa so tudi, da je neki strel prišel skozi odprto okno in ni treščil nikamor drugam kakor naravnost v krasen kristalni servis, ki je danes med brata vreden težke tisočake Kljub vsem svarilom, ki jih neprestano objavljamo, mnogi niso šli takoj v zaklonišča in so se tako dogajali tragikomični prizori, ko so pozneje preplašen1' po bobnenju strojnic in topičev pridrveli na varno, često le v copatah ali celo bosi, s seboj so pa v zmedi p:ines!i često le kako malovredno stvar ali celo kako cunjo, vse vrednostne predmete pa so pustili v stanovanju. Ker se je izkazalo, da irruaoo tudi izstrelki strojnic izredno probočno moč in zlahka prebijejo tudi debelejše stene, moramo tudi v primeru mitraljiiranja takoj v zaklonišča. Stalno moramo imeti pripravljen tudi kovčeg ali nahrbtnik z najpotrebnejšimi predmeti in dragocenostmi, da j h v primeru potrebe lahko odnesemo s seboj in si tako rešimo v najhujšem primeru vsaj najnujnejše, da ne bomo takoj navezani le na pomoč sorodnikov ali znancev, ki jih pa seveda lahko zadene ista usoda.
u— Pazite na prometne znake. Pri urejevanju prometa je policija pred vojno prepovedala po nekaterih ulicah vožnjo vsem vozilom ob vsakem času, po drugih pa zopet za določene ure. Postvljeni so bili prometni znaki, ki so opozarjali voznike na vozno prepoved. Ko so prišli v Ljubljano badoljevci, se za te znake niso mnogo zmenili in kmalu jih ni nihče več upošteval. Sedaj se jih skuša zopet uveljaviti, kar je za nekatere ceste nedvomno prav. Tako zlasti za Vodnikov in Poga-čarjev trg. kjer je prepovedana vožnja od 7. do 11. dopoldne 2e nekaj časa stražniki nadzorujejo zlasti kolesarje. Večna se ravna po prepovedi in stoni na trgu s kolesa in gre peš. Kogar pa stražnik zaloti, da prepovedi ne upošteva, ga zapiše in plačati mora kazen.
u— Zarad} nedovoljenega kretanja med alarmom je bilo v dobi od 22. oktobra do
15.	novembra v Ljubljani kaznovanih 62 oseb.
u— Zaradi kršitve zatemnitvenih predpisov je bilo v dobi od 1. do 15. novembra v Ljubljani kaznovanih 68 oseb.
u— čiščenje kanalov. Po cestah v Rožni dolini in tudi v nekaterih drugih predelih čistijo delavci mestne občine podcestne kanale. čiščenje je temeljito ter obstoja iz odstranjevanja blata in druge navlake, ki se nabira v kanalih med odtekanjem vode, in iz izpiranja, čiščenje hitro napreduje, ker imajo delavci na razpolago vse, kar je pri tem delu potrebno.
u— Namesto cvetja na grob domobrancu Cerar Antonu so darovali njegovi prijatelji in sošolci 280 lir za Socialno pomoč. Darovalcem iskrena zahvala!
u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO OST IN GRLA dobite v lekarnah.
Z Gorenjskega
V Spitalu ob Dravi je govoril pretečeni teden na javnem zborovanju stranke GaUr-leiter dr. Rainer, ki je poudarjal nujnost obrambe domovine s skrajnim fanatizmom. Ljudska vojska na Koroškem, je dejal, se opira na slavno vojaško tradicijo v duhu koroškega strelca Johanna Baptista Turka, drugih koroških strelcev, koroških borcev in upornikov iz L 1934. Ljudska vojska na Koroškem ne sme ostati samo ustanova sedanje vojne, temveeč se mora podaljšati tudi preko njene dobe.
Vrhovni poveljnik na jugovzhodnem bojišču, generalni feldmaršal von Weichs,' je poslal dne 9. novembra koroškemu Gaulei-terju brzojavko, v kateri se z zahvalo spominja žrtev, ki so padle novembra 1923. v Monakovem za nemško stvar. Prav tako je poslal Gauleiterju svoje pozdrave general von Hosslin, ki je po svoji službeni dolžnosti tesno povezan s Koroško.
Bolniška blagajna za Koroško in Gorenjsko ter za področje Kranjske objavlja v »Karntner Zeitung«, da se morajo zavarovanci z njenega področja, v kolikor bi bili nesposobni za delo, vsaj vsakih 7 dni javiti pristojnemu zdravniku bolniške bla- , gaj ne. Osebe, ki se vodijo v bolniškem registru, smejo zapustiti stanovanje samo med 9. in 12 uro dopoldne ter med 12. in
16.	uro popoldne.
Proslava 9. novembra v Zgornjem Dravogradu. Krajevna skupina narodno socialistične stranke je prire dila v Zgo n em Dravogradu s sodelovanjem domačega ženstva teden stranke. Dne 9. novembra je najprej posebno cdposfens.vo priložilo
tecite se na romans Joisre knjige"
venec na grobove žrtev, padlih v uporu meseca julija 1934. Tako je bil poleg drugih okrašen grob Hansa Brands ta dterja-Geilbergerja. Vršilo se je tudi javno zborovanje, na katerem je govornik Anton Herold iz Inomosta govoril o preteklosti in sedanjosti nemškega ljudstva M adina je priredila nato še večer za starše z zabavnim sporedom Ob teg priliki je imei na otroke nagovor mladinski vodja Wolf.
Na daljnjem severu je padel dne 26. avgusta odlikovanec z železnim križcem 2. raz, podčastnik nemške vojske Ulrik Del Fabro. — Na zapadnem bojišču je padel 20. oktobra beljaški rojak Karel Ober-steiner.
Na Bleda je 26. oktobra umrla vojvodi-nja Antonietta Meklenburška, ki zapušča razne sorodnike, med drugimi baronico von Pilairsovo.
S štajerskega
V	Steyru so imeli sestanek orožniki, ki
pripadajo ondotnemu orožnišikemu zboru. Na zboru jih je pozval stotnik Bohm, okrožni vodja Iikowsky pa je pos.uiaicem pojasnjeval smernice narodno-socialistične-ga poslanstva s posebnim ozirom na orož-niške oddelke. Podal je poslušalcem tudi poročilo o poltičnem in vojaškem položaju ter poudaril, da mora biti vsak orožnik narodni socialist z dušo in telesom. Nemška bodočnost pozna samo dvoje alternativ: Zmago ali smrt. Treba je zastaviti vse sile, dč se doseže zmaga
Smrt starega borca. Na karpatakem bojišču je padel župni vodja Leo Raubal, rojen leta 1908. v Moggau pri Gradcu Nekaj časa je deloval v Ribnici na Štaieiskem, od l. 1940. pa je bil na južnem in južnovzhod-nem bojišču.
Žrtev sovražnikovega letalskega terorja je postala tudi graška umetnica Ma iga Ocherbauer, ki je bila znana oratoriijcka in solist čna pevka.
V	Spitalu ob Dravi so našli umo-'jen o 62-letno trafikantko in prodajalko Katarino Friihauchovo. Umor sta izvršila najbrže dva storilca,* ki sta po zločinu odnesla pr;-bližno 5.000 cigaret, 1.000 mark gotovine in nekaj drugh vrednostnih papirjev.
Na 400 mark globe je bila obsojena kmetica Ana Mayerova iz Obenvolferja na Štajerskem, ker je prodala Hermannu Schonweitzu 40 jajec po 40 pfenigov, kg masla za 25 mark, kg masti za 25 mark, in dve raci po 75 mark vsako. Kupec ji je izročil poleg tega kot nagrado dve brisači, 2 škatlji neke maže in žkatljico saharina.
Zaradi poslušanja tujega radia sta se morala zagovarjati pred posebnim sodiščem v Leobnu 27 letni gradbenik Ladislav Fucik in 23 letni pleskarski pomočnik Vladislav Hadek, oba iz protektorata. Bila sta obtožena, da sta v teku lanske zime v Miirz-zuschlagu večkrat poslušala oddaje tujega radia ter njihove vesti razširjala naprej. Obtoženca sta bila obsojena na tri leta ječe.
Tatvina prtljage. 21 letna Alojzija Schul-lie iz Juaenburffa je bila zaposlena kot vrtnarska delavka v okolici Gradca, kjer je porabila neko priliko, da je ukradla iz zaklonišča kovčeg z raznimi kosi obleke v skupni vrednosti 60 mark. Grsško socišče je pozvalo tatico na odgovor ter jo obsodilo na dve leti ječe.
Iz Trsta
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 70letna Marija Zadnik vd. Ludvik, 47ietni Marij Raijan, 591etni Zmagoslav Pušč, 76-letna Marija Jevnikar, 45letna Ana Pečen-ko-Lukič, Eta Rakjak. 11 letni Karel P«kar, 30letni Zmagoslav Karis, 311eima Ana Prezelj-Petelin, 85>letna Frančiška Leveč vd. Cebohin, 74letna Uršula Skerij, 711etna Ivanka Simčič, 87ietna Antonija Stončič vd. Ribarič, 79letna Maiiija Smolar in 72-letnj Alojz Švagelj.
Ljudsko gibanje. Dne 16. in 17. novembra je bilo v Trstu 9 rojstev, 34 smrtnih primerov in 4 poroke.
Himen. V Trstu so se poročili te dni mehanik Karol Oleniilk in gospodinja Frančiška Četinec, skladiščnik Ivan Kristan in dnevničarka Lilija Lando, uiadnik Ante-nor Bala in uradnica Pija Rusjan, uradnik Spertak Benedeti in gospodnja Lidija Jenko, delavec Pavel Cok din gospodinja Marija Masaria.
Iz Gerlct
80 let vzajemnosti goriških obrtnikov.
Goriški obrtniki bodo prihodnje leto svečano proslavili 80 letnico obstoja in delovanja svoje prostovoljne podporne organizacije.
Nave cene. Cena kondenziranemu mleku v nadrobni prodaji je odslej 23.50 lir za kilogram. Kvasu je določena po kakovosti
cena 16.20 lir za kg oz 60 lir za kg. Ta cena velja pri prodaji iz červinjanske tovarne. V nadrobni prodaji pekom pa velja cena 18 za sveži in 65 lir za posušeni kvas. Slezijskemu premogu pa je določena nova cena po kakovosti 68.50 lir, 68 lir odnosno 67.50 lir za stot.
Smrtna žrtev izstrelka. 21 letni Franc Kravanja iz okolice Vipave je našel izstrelek, ki je eksplodiral. Nesrečni Kravanja je dobil več ran in so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa je podlegel za usodnimi poškodbami
BeSe&nica
KOLEDAR Petek, 24. novembra: Janez od Križa.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Immensee
Kino Sloga: Črni talar Kino Union: Dvoživka
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramosr, Miklošičeva oesta 20; Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Zateoualfev od 1fe.50 do 6*50
DRŽAVKJO GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 24. novembra: Zaprto. Sobota, 25. novembra ob 16.30: Triglavska roža. Mladinska, predstava Znižane cene.
Nedelja, 26. novembra ob 16.30: življenje
je lepo. Izven. Cene od 40 lir navzdol. *
Letošnja uprizoritev »Marije Stuart«. Abonentske predstave te Schillerjeve žalo-igre, v kateri sta igrali lani M. šaričeva in Marija Vera vlogi škotske in angleške kraljice, bosta igrali letos Ukmar-Boltarjeva in Mira Danilova. Predstave izven abonmaja pa bodo ostale v prvotni lanski zasedbi. Vlogo Okellija bo igral letos prvič Branko Miklavec, član Dramskega Stuaia. Premiera bo v torek 28. t. m.
N. Dostal: »Clivia«. Opereta v treh dejanjih. Napisal C. Amberg. Prevedel: F. MilčinskL
OPERA
Petek. 24. novembra: Zaprto.
Sobota, 25. novembra ob 16.30: Clivia. Red
Red Sobota. Nedelja, 26. novembra: ob 16.30: Mignon.
Izven. Cene od 60 lir navzdol. *
V Operi pripravljajo mladinsko opereto D. Gorinška »Rdeča kapica«, katere uprizoritev bo za Miklavža. Glasbo za to delo je komponiral Samo Hubad, ki bo opereto dirigiral. V naslovni vlogi bo nastopila E. Barbičeva, nadalje bodo sodelovali v glavnih vlogah: Zamejčeva, Poličeva, Zupan, M. Sancin, Gorinškova in Kačičeva. Režija: M. Slavčeva.
Opozarjamo, da bodo uprizorili v Drami jutri, v soboto ob 16.30 uri mladinsko igro »Triglavska roža« prvič po znižanih cenah. Premiera Schillerjeve žaloigre »Marija Stuart« se zaradi indisponiranosti ge. »lire Danilove v soboto ne more izvesti, pač pa prihodnji torek, 28. t. m.
Oddajniška skupina Jadransko PrlmorjB
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 24. NOVEMBRA 7.—7.10: poročila v nemščini; 7.10—9.: jutranji koncert, vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini; 9.—9.10: poročila v nemščini; 12.—12.30: napoved sporeda — nato: opoldanski koncert; 12.30—12.45: poročila v nemščini, poročilo o položaja in poročila v slovenščini; 12.45—14.: salonski orkester, vodi A. Drmelj; 14.—14.10: poročila v nemščini; 14.10—15.: radijski godalni orkester vodi D. M. šijanec; 15.—17.: prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba); 17.—17.15: poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—17.30: glasbena medigra; 17.30—18.: komorni zbor; 18.—18 30: kmečki trio; 18.30—18.45: »Iz našega leposlovja« — Zupane Lojze bere iz svojega romana »Pod križem«. 18.45—19.30: 45 minut po dunajsko; 39.30—19.45: poročila v slovenšč'ni; 19.45—20.: iz državnega programa; članek ministra dr. Gobbelsa v tedniku »Das Reich«; 20.—20.15: poročila v nemščini; 20.15—21.: prenos osrednjega državnega sporeda; 21.—21.45: mali koncert: altistka Elza Karlovac in pianist Marjan Lipovšek; 21.45—22.: glasbena medigra; 22.—22.15: poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—23.: malo kramljanja, malo plesanja. Plesni orkester vodi D. Pre-voršek; 23.—24.: prenos osrednjega nemškega sporeda
že to upravičevalo novo Izdajo te knjige prav v časiih, ko nam je najbolj treba tiste vioke ljubezni, ki jo opeva Me^ko. in ko najbolj čutimo, ka' nam je z bridkostjo in radostjo ljubljena domovina.
Knjige, h kaferim se vračamo po dolgh letih, se poni vadi m-o spremeidle. zato pa smo se spremen;:i mi. Tudi' to odkrivamo pr- takih srečanjih. Pojavi, ki so nekoč stalj na "cbu našega zan'*nanja, so se zdaj pomakni'i v ospredje, ali pa narobe. Mogoče na* je včasi pritegnil predvsem razplet ljubezen ke storvje in smo komaj opazili miselno vseb no knj ge; zdaj je lahko prav to tisto, kar nas najbolj mika. V dobo. ko je stala v ospredju novo-ro m antična literatura z impresionističnim načinom pisanja, nam je bil b'ižji ne le ves kompozicijski slo« dela. marveč tudi njegov patosi njegova notranja zar,o:itost. Cankarjev in Meškov pripovedni stil sta bila nekoč izra-ževalca ne le dveh pesniških individualn i1, marveč tudi dveh mir»e!n'h smeri in dveh umetnostnih tinov. Tudi ista čustva, kakor na primer odnos do domovine, hrepenenje i. dr., so dobivala pri obeh pisatel:ih povsem različno barvitost in stopn evalno moč. Danes, ko imamo za seboj ne le mnoge nove umetniške skušnje, marveč tudi silovite. z'asti v zadnjih letih do dna pretresu joče doživljaje, iščemo v knjigah, ki eo nam b'le nekoč dobre znanke, predvsem tega. kar lahko vzdrži in ostaja tudi v hudih preizkušnjah naših dni.
Po sedanjem čitanju Meškovega romana »Na Poljani« ie treba priznati, da je poleg navedenih dveh odi k ostalo temu spisu še marskaj drugega. Zgradba dela sicer ne ustreza shemi realističnega romana, marveč kaže izrazito impresionistično noto, prav kakor njegov stil. ki prehaja v svojem stremljenju po vzvišenosti v simbolistično nejasnost in v retoričnost. Na drugi strani pa nam veje iz celotnega dela toliko tiste povzdigujoče sile in čustvenega zdravja, da ee zavoljo tega radi odpovedujemo dokumentarnosti romana.
Živi en je. kakor ga je Msko opisal v svojem največjem literarnem tekstu, ni resnčno življenje slovenske vasi; osebe, ki tu p red sta v-Ij jo slovenskega krnita, imajo bolj pečat literarnosti kakor pa žive resničnosti Toda ta literarnost jc žlahtna, vanjo je Meiko položil svoje sanje o slovenski domovini in slovenskem človeku Vse delo e dobi'o neko posebno ozračje, kakor ga zam-n iščemo v prejšnji in poznejših primerih slovenskega do-kumentami^a, korenito realističnega romana: ozračje ki :ma ocd^bne barve k kor Groharjeva slovenska kraj na. Simo ren^est. ki gre fikr 1 nrrčne duše, a'i samo sanje, ki gredo skozi transparent življenjske stvimoti. utvar-jalo tak človeški svet. kakor ga srečujemo z vsemv razl'č:cami prav v na.boljših delih Cankarja in Meška.
*
Metodo, s k "tem je Mc~ko srral ta svoj v na jbo jšem pomenu reprezentat vni spis. bi lahko imenovali: kontras tiran je. Vzemimo samo Trato in nienega bahavega samosilnega gospod 'rja Železnika in bližnjega soseda Do-Imarja, ali v drugi generaciji: Petra in Ivana! Vzem mo nadalje usodo pastirja Nandeta. ki postane naposled gospodar Trate, in usodo Jerice, nesrečne žrtve Petrove slabe vzgoje! Spomnimo se usode kovača, njegove žene in otrok, ah pa usode dveh oseb ki z delom držita pokonci bogatijo na Tra i. Katre n Andreja. ali pa si ogejmo oba župnika: starega, ki umrje izčrpan in doslužen kot dušni pastir nekdanjega kova in mladega ki ume z modernejšimi sredstvi dvigati ljudi, posebej še take zgubljene eksistence, kakor je Vendielin. Teh nekaj kontrastov giblje vse notran;e dejanje povesti in s svojo delitvijo svetlobe in sence, dobrega in zleca vpliva tudi na tisto vnanjo »napetost«, kol'kor je čutimo v fabulah Meškovega romana. Ne dvomim da za osebam', kakor eo bogati Tratar in njegov brat, njegova sinova Peter in Vende,;n Ždez-nikova druga žena, Dolinarjev Ivan, Katra,
hlapec Andrej, stari Florijan in ena najlepših učitelji-lh postav v slovenski prozi starj Močnik. tiče modeli iz življenja. Toda kakor pri velikih slikarjih, so tudi v tem primeru našli kani po potreb "h l i s čustvenim materialom pi Veljeve duše. Ko je Rembrandt nas''kal »Nočno stražo«, je živi modeli riso hoteli priznati, ker ni bia »realna«, ln vendar je danes resničneiša podoba umetnike dcžlvlje-ne stvarnosti, kakor b: bi-a še tako verna kopija narave. Tako 'rr tudi za Meškovimi podobami višja, duhovna stvarnost našega življenja. Ljudje se vicljo skozi ideje, ideale m sanje svoje?1 časa in svojega avtorja. Vzlic temu pa pozitivnim osebam ni mogoče odreči življenjske velične. četudi menimo, da bi bila vsak&mia stvarnost neko'iko drugačna, kakor jo opisuje Meko Kaj 1 pisateljev n^men ni hi' dati zgolj podobo življenja, marveč pre-kvas'ti življenje s poezijo dat' mu višji, simbolični pomen in tako vplivati na naš etos. •
V spisu je še neki veliki kontrast: domovina —tujina. Nanj je Meško očVdno naslonil vso zgradbo svoje povesti. Z njim je postala Poljana simbolna podoba s'ovenskega kraja. Ta motiv je vpletel v vse delo kakor rdeče tkanino med temne plasti. Poosebljen literarni lik tega kontrasta je Nande. sin neznane tujke, ki je prišla v vas in ondi umrla, ko je dala življenju sad sivoje morda razočarane in nepriznane ljubezni. Nande venomer sanjari o tujini, njega vleče v svet, ker ga mikata uspeh in bogastvo; že se nam zdi. da se bo izgubil v svetu, utonil v morju človeških usod Toda Poljana ga je preveč prežela s svojimi skrivnimi bokovi. da bi jo mogel pozabiti. Nande ima moč. da premaga tujino ne da bi zgubil domovino: nekega dne se vrne premožen in vendar trden in pošten, da prevzame Trato, ki jo ie Železnik zapravil, k«r ni »mel v srcu zadosti ljubezni
Tako je Ksaver Meškp ustvaril z Nandetom značaj aktivista, ki dela v sveta in se bori z*
svoj sen o domovini. Nande, sin neznane ženske. deček, ki ga vzredi soseska, prevzame najlepšo posest v vasi. ker je doumel veličino ljubezni in doživel skozi tujino moč in nenadomestljivost domovine. Z Nandetom je pisatelj porušil stari socialni red na vasi. njeno tradicionalno hierarhijo: etos je zmagal nad predsodki in pri vi legi i; vri. zdrav m aktiven čldvek se je združi1 s tistim dobrim, kar je ostalo za kmečkim rodom na Trati (g hčerko Tinko) in da' — prav kakor njegov svak Ivan Dolinar — kmetstvu in vaščanstvu novega duha. Tako se je že v Meškov! knjigi »Na Poljani« zasvitala nova socialno etična podoba domovine.
*
Meškovo delo »Na Poljani« je ostalo vzlic vsemu literarnemu impresionizmu in idealiziranju nekaterih svojih oseb živa in topla knjiga To čutimo dandanes bolj kakor bi mogli občutiti v času, ko so se zdele formalne vrednote v literaturi važnejše od vsebine in duha posameznih stvaritev. Predvsem je to ena najbolj slovenskih knjig, — slovenskih ne le po jeziku in po odsvitu našega življenja, ampak predvsem po duhu. Pri tolikih spisih čutimo, da bi jih mogel napisati tudi pisatelj kakega drugega naroda; v tem primeru pa vemo, da bi knjiga takega duha ne mogla nastati nikjer v našem sosedstvu in sevedg tudi ne kje daleč od nas. Zato je roman »Na Poljani« kot eden posebno žlahtnih cvetov slovenskega slovstvenega idealizma vreden, da tudi danes doživljamo nad- njegovimi stranmi tisto luč, o kateri pravi pisatelj v svojem uvodu:
»Po luči hrepenečim govfiri, moja duša! Mnogo se govori po naši flomovini o luči. a ume vajo jo redkejši; še manj jih je, ki jo nosijo v sebi in ki hodijo v njL Zakaj, kaj je luč življenja? Ali ne ljubezen, usmiljenja odpuščanje? A tega je tako neusmiljeno malo v naši domovini ... .Ljubezen v srca! Zakaj v ljubezni je življenje, v Ijui bežni zmaga, v ljubezni moč sveta.. .c

>
ŠPORT
Šestič — Korošci in Kranjci
V nedeljo spet nogometni dvoboj Celovec — Ljubljana
Komaj dva m?"1"' Tonilo, odkar smo po dolgem presledku spet lahko navezali živahnejše stike s koroškimi športniki in že je bilanca medsebojnih srečanj izredno bogata, saj so razen nogometašev šli ena. ko pot tudi že zastopniki dveh ten;ških strok, od katerih so se nazadnje v Vrbi ob Vrbskem jezeru posebno Kranjski zastopniki malega tenisa pokazali daleko močnejši od Korošcev. Najhujša borba za boljši sloves med Korošci in Kranjci na športnem no^ročju pa se ie seveda že v tej kratki dobi vnela med igralci nogometne igre, ki so menda izme^ veh športnih predstavnikov naiholi občutiiivi za vsak odtenek premoči in za čim bolj kratkoročno obračunavanje med seboj.
Ta posebna lastnost nogometašev odn. bolj še njihovih voditeliev — pa tudi praznina po športno izživljanje v teh časih — je menda še posebej pripomogla, da sta kar naenkrat obe sosedni športni okrožji — aili jih imenujmo kar po domače Korošci in Kranjci — v najbolj razgibanih športnih odnošajih. Ce pojde tako dalje, že kmalu ne bo prostega termina, ki bi ne obsegal kakršnega koli športnega tekmovanja s sodelovanjem obeh taborov.
Po tej poti nekako bomo torej prihodnjo nedeljo doživeli nov koroško - kranjski športni dogodek nogometne zvrsti, in sicer v obliki reprezentančne tekme med Celovcem in Ljubi iano na starodavnem in staroslavnem igrišču ob Dunajski cesti. S kakšnimi močmi se bosta v tej tekmi predstavili obe nogometni srerlišči. še ni znano do podrobnega, gotovo pa je toliko, da to pot vsaj našega mesta ne bo zastopal samo Hermes — saj je bil tudi dozdaj vselej ojačen tako. da so njegovi igralci tvorili komaj šibko večino moštva, v čigar dresih so igrali — temveč čisto prava reprezentanca Ljubljane. To bo dalo prireditvi tudi vnanie oficielnejši značaj, pri čemer pa bo v bistvu vendarle samo enaka in že šesta renriza nedavno oživelih dvobojev med koroškimi in kranjskimi nogometaši, ki jih ta čas dajejo iz svojih vrst KAC-Rapid iz Celovca in Villacher SV iz Beljaka na eni ter Ljubljana, Iztok in Hermes na drugi strani.
Petkrat so biil dozdaj med seboj na zelenem polju isti nasprotniki — ali morda nekoliko spremenjeni z imeni in osebami — in še zmerom kaže medsebojno razmerje izidov precej vidno v dobro Korošcev. Ce jih na hitro nanizamo še enkrat, vidimo naslednje suhe številke 3:1 za Celovec v Celovcu. 5:5 v Beljaku. 4:3 za Celovec v Ljubljani, 4:0 za Ljubljano v Ljubljani in 5:0 za Celovec v Celovcu, kar znese skupno 7'3 točkam in 17:13 golom v korist Celovca in Beljaka. V točkah in zgoditkih ima torej Ljubljana toliko primanjkljaja, da ga v eni sami tekmi sploh ne more nadoknaditi Morda lahko zgoditke. glede katerih je na slabšem za Štiri ne pa točke, ki ji tudi manjkajo tudi cele štiri. Takšna je torej š+evilčna bilanca. ki daje povoda dovolj, da bi Ljubljana morala hiteti ierati in izenačevati, če hoče priti na čisto še letos.
Vse to so same okol;šč"ne. ki bodo pri-Ble temu ponovnerpu srečanju is+ih ali približno istih nasprotnikov v kratkem razdobju šestih tednov nekoliko ognja in dvignile zanimanje za prireditev. Tekma bo, kakor je nespremenjeno določeno, v nedeljo ooooldne ob 14 30 n*? igrišču Ljubljane. Vstopnice se že prodajajo v naprej v trgovini »Everest« v Prešernovi ulici.
Po empkili i&ogccaetiiili
igriščih
Kljub vsem težavam je v nekaterih nogometnih okrožjih Nemčije že končano jesensko nogometno prvenstvo, kjer so torej že znani novi jesenski prvaki V bavarskem okrožju je prvak FC Bavern; v donavsko-alpskem okrožju se SV Innsbruok prvak Tirolske; Reichsbahn Graz pa prvak Štajerske. V Berlinu ima največ nade na najboljši uspeh Beri in er SV 92, na Ou-naju pa Rapid.
V Brandenburgu je gostovalo berlinsko zastopstvo proti tamkajšnjemu SC 05. Do
odmora so vodili Beriinčani z 2:1, 1» odmoru pa so prevzeli vso pobudo domačini, dosegli v 10 minutah tri gole ter zmagali slednjič s 6:2.
V	prvenstvenem tekmovanju Vzhodne Prusije je premagala enajstorica TUS Li pine Konigshiitter Bepgknappen z 11:2, Preusen Hidenburg pa je dosegel proti Gleiwitz Oberhtttte častiti izid 6:2.
»Rdeča lovci« so gostovali v Krakovu, kjer so predvedli odlično igro ter premagali krakovsko mestno zastopstvo kar 14:0
V	Niimbergu sta se sestala v 148. srečanju FC Numberg in SpV Fiirth. »dub« je bil boljši ter je zmagal nad moštvom »deteljice« z 2:1, tako da je sedaj v vodstvu s 83 zmagami in količnikom 386:200 golom.
V	Monakovu je zmagal FC Bayern nad TSV 1860 Munchen s 4:0.
V	madžarskem nogometnem prvenstvu nastopa sedaj še 12 klubov. Izredno važno srečanje med Ferencvarosom in Ujpestom se je končalo 1:1 neodločeno, toda tekma ;e bila razveljavljena in bo ponovljena dne 8 decembra. Po zadnj h tekmah so klubi v tabel1 razvrščeni takole: Ferencvaros '.n Ujpest po 10:0; Csepel 10:2; Elektromos 6:4; Gamma 6:8; Nemzeti, Vaeas po 6:8; Zug'cri Danuvia 5:7: Cestna železnica 4:4; Makag in Szen tvvorine po 3:3 in Kispest 2:12 točkam.
V	zadnjem jesenskem kolu švicarskega nogometnega prvenstva je FC Basel *zgubl prot Lausannu z 2:3: BelLnzona in Young_ Boys sta se loč;la z 0:0; Servette pa je premagal Young Feilows s 3:0. Na prvem mestu v tabeli sta odslej Grashoppers in Grenchen s po 13:3 točkam; za njima je Lugano, ki je zbral 11:3 točkam.
Skoraj nikoli pf bilo tekmovanje za špansko nogometno prvenstvo tako napeto kakor letos, ko se močna vod Ina skupna skoraj vsako nedeljo izmenjuje v vodstvu Po osmem kolu so sedaj v vodstvu FC Barcelona Real Madrd, Athletc Aviacion Madrid in Real Oviedo. ki imajo po 12:6 točkam. Posamezni zadnj; zidi so bili: Athletico Avac on Madrid—Deportativo La Coruna 1:1; Real Madrid—Granada 1:0; Barce'ona—Esmnol 1:0; Sevilla—Valenc jl 3:2; Castellon—Real G jon 3:0; Oviedo Atletic—Bilbao 2:0; Sabadell— Murcia 4:1.
* * *
V nekaj vrstah
Znani atlet Emil Lang padel. OdUkova-nec s hrastovimi listi k vi težkemu križcu Železnega križa stotnik Emil Lang je padel v boju po 173. letalski zmagi kot poveljnik neke lovske jate. Nemška lahka atletika je ž njim izgubila enega svojih najboljših in najuspešnejših tekmovalcev. Lang je nastopil v petih meddržavnih dvobojih: proti Svdci. Finsdci, dvakrat pr*ot? Franciji in Švedski lete 1935. v Berlinu. Bil je član TSV 1860 Munchen ter je za svoj klub pomenil marsikatero odločitev, posebno v stafetnih tdkih.
Upoštevajte!
Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po tem. nih stopnicah {n hodnildh, ste gotovo že tudi sami skusili. Se mnogo bolj pa se to občuti v naglici tn nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišča.
Zavedajte se, da če v devet In devetdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče!
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgal nico, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? Ce niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo □porabljati.
DRAŽBA
Dne 24. novembra 1944 ob 14. uri (v
primeru alarma, eno uro po končanem alarmu) se vrši na Dolenjski cesti št. 26 (garaža ing. Tavčarja)
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA
raznih predmetov, kakor: 1 šalterskega pulta z marmorno ploščo, raznih omar, pisalnih miz, miz za pisalne stroje, navadnih miz, velikih in malih pultov, predsobne stene, steklenih vrat, steklenih sten, blagajniške celice z brušenim steklom, 1 kraljice peči, 1 kopirnega stroja »Victoria«, električnih svetilk i. t. d.
Mali oglasi
KATERA ŽENSKA
bi hotela pospravljati manjše obrtne prostore Zaposlitev po dogovoru Naslov v ogl odd. Ju tra	31167-la
DOBRo KUHARICO gostiln šk^ ali zasebno— išče gostilna Mrak Rim ska 4.	31253-1a
KURJAČA k centralni kurjavi in toplovodni napeljavi, — srednjih let aH upokojenca, veščega tega dela. spreji-ne pod ugodni, mi pogoji hotel »Metropol« v Ljubljani.
31345-la
KUHARICO
ki bi opravljala tudi laž Ja hišna dela iščem k manjši, boljši družini za december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »December«
31374 1
SLUŽBO DOBI
služkinja n postrežnic«* za popolde Našlo v oel. odd. Jutra. 31390 1a
VAJENCA
za fotografsko	obrt takoj sprejmem.	Fotograf Smartinska 4.	31168 44
POUK HARMONIKE daje strokovnjak mladini in odraslim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 31384-3

GRAMOFON
kovčeg aparat, svetovne znamke skupno s 37 zelo dobrn ohranjenimi velikimi ln srednj mi ploščami prodam. Gerbi čeva 39.	31395-6
LEPA DARILA moška ln usnjeno ak tovko. prodam. Gospo, svetka c 4-1. desno, pi sarna.	31243-6
RJAVE ČEVLJE semiš. z visoko peto št. 39, ugodno prodam ali zamenlain. Naslov v ogl odd. Jutra	31306-6
NAHRBTNIK nov in nekaj parov nošenih čevljev št. 28, ta gojzarje št. 34, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra	31309-6
KOMBINEŽE evilene in hlačke, garni ture aH poaameznn in majčke z rokavi, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra	31341-6
VOZIČEK nov, štirikolesni z dirco, nosilnost do 400 kg. — prodam. Tusomerjeva— št. 11, v bližini remize.
31316-6
VOLNO
zamenjam Za nove dam ske čevlje št. 38. škornje ali gamaše Vprašati od 11. do 2. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
31317-6 MOŠKE ČEVLJE
močne, štrapaone (gojzarje) št. 44-45 prodam aa 1700 lir. Naslov v ogl. odd Jutra. 31318-6
BLAGO za pernice »telet*, novo prvovrstno predvojno bla go puh in perje, prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 31320-6
ŽELEZNICO (igračo) M&rklin in že lesen aiatador (fina. me-hanika) vse kompletno skoraj novo, prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra.	31321-6
GARNITURE damske, majce, hlače, triko nekaj komadov— prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
31324-6
OMARO
za perilo, uporabno tudi kot sekreter, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra	31326-6
RADIO _ cevni. Philips, provrst ni, prodam. Ogled od 13. ure dalje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 31329-6
PRODAM dobro ohranjen« žimni-co s prvovrstno žimo.— peresno žimn'co, čisto posteljo z žičnim vložkom- majhne otroške sanke, kavni servis, ak, tovko in usnjen kovček. Naslov v ogl. odd. Jutra.	31330-6
ČESEN še dooe zamudniki v mlekarni Ilirska ul. 23.
31331-6
FINO BLAGO za riamfiki plašč, prodam Janševa 15, Bežigrad.	31337-6
PRODAM športni voziček, lepo čl-sto otomano. usnjen ka-nape. omare za obleko in perilo, otroško posteljico. psiho z brušenim zrcalom in par stolov, po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
31338-6
PRAŠIČKA
cca 30 kg prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
31313-6
FROTIRKE
12 kom. velikih in bolj še blago za par moških srajc, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra
31342-6 SPODNJE HLAČE
zimske moške, nove — par kom. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
31343-6
Z PULOVRA
(brezrokavnika) volnena in 2 žensk: jopici. tel o v nik z rokavi nov. orodam Naslov v ogl odd Jutra.	31344 6
OTROŠKI VOZIČEK globok, modrobel. naj boljše ohranjen, e žim-nico prodam. Naslov v osi odd Jutra. 31346-6
PUNČKO 50 cm. ki spi. klavirski stol. pupo za krojača ln 30 litrsko ponev, prodam Nnelov v ogl odd Jutra.	31347-6
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno prodim Naslov v ogl. odd. Jutra.	31348 6
VISOKE COPATE Za otroke od 2 do 6 let več parov, prodam VI-demska ul. 7-1. Šiška — Dri novi cerkvi. 31349 6
VEČ POVRŠNIKOV a-'mskih in fino temno blago za Obleko, prodam po ugodni ceni. — Ilovar, krojač. Zvezna 8 Zelena Jama. 31353-6
2 NAHRBTNIKA žen-ko in moško kučmo, telečnja-k, vse iz nepre-močljivega platna, prodam. Gorkič Predoviče-va 12. pritličje, Moste.
31355-6 VISOKE ČEVLJE športne, močne, damske št. 37 in moške št. 45— ugodno prodam Cerne-tova 91, Šiška. 31356-6
RADIO Telefunken Super, Sttri-cevni a nevgrajentm zvočnikom, odličen, pro dam za 9000 lir. Ogled: Mestni trg 17-1. desno. Mazi.	31357-6
KLAVIR znarrke Ehrbar, dobro ohranjen, prodam. Prijateljeva 5 (Prule).
31358-6
RACMANA
plemenskega. lepega, 8 mesecev starega, prodam Gruberjevo nabr. št. 16.
31360-6
SIVO BLAGO
za moško obleko. Šport-no. predvojno in rjavo, ugodno prodam. Celovška C 49-1.	31361-6
DAMSKO BLAGO za plašč, temnomodro in črno predvojno, zelo lepo, prodam. Celovška c. št 49 1	31362-6
DVA NAHRBTNIKA prodan. Vkrašatl v trafiki na Taboru. 31363 6
SKUNKS ovratnik, naravne barve, prodam. Tržaška c. 17-a H. nadstr desno.
31366-6 ŽENSKE ČEVLJE
športne, rjave, nizke, St. 38 in 39. skoraj nove za menjam za protivrednost. Kupim gojzarie št. 33. Naslov: Cesta 800 let Ljubi j 66.	31368 6
GOJZARJE St. 42. v zelo dobrem stanju, zamenjam za št. 43 v istem stanju. Tržaška c. 107 31385-6
MOŠKO KOLO dobro ohrmjeno z <ttna mo. prodam takoj za 6000 lir. šušteršič. Ve-rovškova 28. 31372-6
PRODAM damske galoSe St. 38 in čevlle St. 37. zamenjai-n otroške -nežke št. 27 za št. 29. Naslov V oel od-delku Jutra. 31379-6
DEKLIŠKE ČEVLJE nizke št. 35. dobro ohra njene, prodam. Cesta na Rožnik 5. 31373-6
MOŠKO OBLEKO iz predvojnega blaga — dobro ohranjen«, in visoke. lakirane oficirske čevlje produn. Kopališče hotela Slon.
30687 6
3 m BLAGA
moškega (kočevskeega). zamenjam. Ponudbe ca ogl. odd Jutra Pod Šifro »TVpL soba«
31376 6
BLAGO
zi ženski komplet, prodam Naslov v og! «dd. Jutra	31370-6
ZNAMKE kompletne zbirke ali posamezne partiie. kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 50937-7
SLOV. KNJIGE dobre ter Li. Zvon tud> r>osamezne letnike, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Li. Zvon«.
30938-7 RADIO APAR*TE ln različni radiomateriai kakor žarnice blo^e b* nnn« itd staln,, kupuje no nn^viSU dnern ceni tvrdka Everest Predemo va Ul. 44	31015 7
ZIMSKO PERILO za moške, ienske in deco novo in malo rabljeno, kupuje Hinko Privšek. Gra dišče 7. nasproti dramske <rs gledališča.	51076-7
RJUHE kapne in drugo posteljno oerilo. kupi vsako množi no Hinko Privšek. Gradi šče 7. nasproti dramskega gledališča	51077-7
GOJZERJE
dečie. ženske in moške, galoše. snežke in razno drugo otroško obuvalo, kupuje stalno Hinko Privšek. Gradišče 7, nasor-Iramskega gledališča.
_ 31078-7
ZIMSKO SUKNJO
dobro ohranjeno, za sred njo postavo, kupim. Po rudbe ? navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Prekupčevalci izključe ni*	31136 7
STARE DELE strojev, tudi neuporabne kupimo. Tehnična n^ar na. Rimska c. 13. telef. 37 55.	31140-7
TOPLO FLANELO za žensko domačo h&llo kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »3006«
31230-7
K J ANTARICE
in butelke stalno kupu Je po najvišjih cen--h— gostilna Lovšin, Gradišče 13	31271-7
SLOVAR angleško nemški. obširen. kupim. NajraISi veliki Langenscheidt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovar*.
31295-7 PISALNE STROJE
dobro ohranjene. bolJSe znamke kupi takoi po najvišji dnevni ceni — tvrdka »Everest«, PreSer nova ul. 44. J 429-7
NALIVNA PERESA boljše vrste in dobro ohranjena, stalno kupuje tvrdka Everest. Pre-šernova ul. 44.
J-431-7 ZOPET KUPUJEMO
škatle od »Mama« mleka. B. Guštin, Vodnikov trg 2.	J-426-7
RJUHE. KAPNE blazine in druge v gospo dlnjstvu uporabne pred-mete. stalno kupuje >n plača Prav dobro trgovl na »Ogled« Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo)
__311947
CEVI
Za škropljenje vrta kupimo. Tehnična pisarna Rimska cesta 13 Telef. 37-55	31139-7
OREHOVE LUPINE vt<ako količino, tudi od 1 kg naprej, kupi po 30 lir za kg R. Višnjeve«— trgovina Florjanski ul. št. 37.	31335-7
KRZNEN PLASč dobrn ohranjen kupim ali dam v z«meno protivrednost. Ponudbe na ogl. odd Jutm pod Šifro »Dobro krzno«
31310-7
JABOLKA
in sadni Ms zamenjam za droben krompir, riževo zdrobljenko ali po kvarjeno moko. Naslov v ogl. odd. Jutra
31311-7
KIPCE.
pastirčke, ovčice, večjo količino, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jn.sl-ce« 31323-7
OTOMANO dobro ohranjeno, ktrplm Naslov v ogl. odd Jutra.	31307-7
SLOVAR
Langenjcheidtov veliki angledko nemški, nemško angleški, kupim.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Langenscheidt«	31333-7
ČEVLJE za drsanje, visoke štev. 39. kupkn ali zamenjam za škornje. Vodovodna, 1-H.	31340-7
KAUČ
dobro ohranjen, kupm. Naslov v ogl. odd. Jutra.	31354-7 PISALNI STROJ
plsarniSki ali prenovljen kupim. Godec, Bohoričeva 5.	31378-7
SALONARJE črne ali rjave. št. 39 in pol do 40. kup:m. Ponudbe na osi. oddelek Jutra pod značko: »No ve ali dobr0 ohr>cj*>ne čevlje«.	31386-7
STRUŽNICO večjo, lahko »tarejše ti pe. kupim t->ko1 in plačam dobro. Naslov v otrl. odd. Jutra.	31387-7
STANOVANJE
enosobno ali en sam prostor, iščem. Lihko pcvragam pri gospodinj stvu. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 31325 23a
MAJHNO SOBICO opremljeno, do 300 lir mesečno, išče mlad gospod Za stalno. Naslov oddati v ogl. odd. Jutra pod »Po možn^-ti poseben vhod« 31327 23a
HISo
2—4 ptanovanjsko kupim. Ponudbe ru oglasni odd. Jutra pod šifro »Snežno*. Posredovalci izključeni.	31305 20
ZEMLJIŠČE cca 7000 kv. m ln manj šo hišo za kolinsko tovarno. zamenjam za hi šo ne predaJeč od središča Ljubljane. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Milijonska vrednost«	31312-20
	rTfvg
LEPo SOBO oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 31351-23	
mmzz	Gll
IZGUBIL SEM
siv0 desno rokavico. — Oddati pro6km proti nagradi v gostilni »Beli volk«. Wolfovia.
31315-37
JERMENA
z ročajem sem izgubila od Bohoričeve do Pe-trarcove ulice. Pošten najditelj se naproša, da Jih odda v Gostilniški nabavljata! zadrugi, Pu-harjeva ulica (poleg Fl-govca)._ 31394-37
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelku
Brzoparllnik, Bom dober možiček Borba, Biblio-fil. Cel dim odsotna,— Center, C 443, Colorfilm Dobro ohranjen. Dolenjsko. Drva. Dobre obresti. Dobro odelo. Dobra kuharica Geografija, — Gostilniška. Graditev laž je industrije dovoljena. Gotovina. Hvaležna, — Knjiga, Karnise, Krompir, Komfortno stanovanje Komfort LJubljana Mirno delo. Moško peri-
lo. Miren. Mlajši gospod Melik. Nisem stalno v Ljubljani. Opeka. Otroški, Oštarlja. Primerna cena, Poštena kuharica. Prekupčevalci izključeni Podpeč Popoldne Pri Jazna. Postelja. P0 do govoru. Plačam dobro. Predvojno blago, P-sarna Pečica. Postrežnica Po šteno dekle. Pridna in poštena. Prule. Plačam, Preproga. Protlusluga,— Rab m denar Se izolača.
DENARNICO
8 majhno vsoto denarja sem našel. Oškodova nec jo dobi v ogl. oddelku Jutra. 31300-37
NAŠEL SEM uro Axo in črno rokavico. Dobite jo pri Ra-dovan, Puccinijeva 4
31304-37
DOBRA IN VARNA NALOŽBA DENARJA!
Za 100 tisoč Din obligacij Mestne hranilnice ljubljanske, ki nosijo 6 % letnih obresti, prodamo. Izredna prilika.
RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 13
Na plmmah
Povest iz Islandije. — Spisal Hjortur Halidorsson.
Dagur Brandson je stopal z dolgimi, težkimi koraki po mehkem mahu, ki se je raztezal tja do karsborške skale. Iskal je ovce, ki so jih pogrešali po zadnjem velikem odgonu s planin. Majhen, kosmat psiček je letal poleg njega in užival zadovoljno vso predivne vonje, ki si jih je bil privohal ob grmovju in ob holmih.
Bilo je desetič, da je šel Dagur na to utrudljivo pot. Prvič se je bil sam prostovoljno javil, nato je pa postala že navada, da gre Dagur, čeprav bi se bali drugi za tako pot prav lepo zahvalili.
Dagur ja so imeli radi njegove redkobesednosti za posebneža. Njegova mati je umrla, ko je bil star dve leti, občina se je zavzela zanj in od svojega štirinajstega leta je služil pri Torkilu na Holtu.
Dagur je imel svojega psička zelo, zelo rad. Zato sta se oba že vnaprej veselila dolgega potovanja po hribih, kjer stisne velika samota le še krepkeje vezi njunega tovarištva.
Na vrhu Karsborga sta stala. Gledala sta tja po deželi, ki se je razprostirala pred njima. Daleč tam na severu, od koder sta bila prišla, se je videJo bleščeče morje, videli so se globoki, modri fj otrdi, proti vzhodu in zahodu so zapirale visoke gore vsak razgled, na ingu so se pa dvigali ledeniki mrzlo in nedostopno proti nebu. Tropa snežnih jerebic je šumela gruleč proti dolini Dagur je gledal za njimi in pripomnil^
»Hudo zimo bomo imeli, Lapi!«
Lapi je nekoliko pomigal s svojim kosmatim repom v znak, da je enakih misli Navadno sta se v vsem popolnoma strinjala. Nenadoma je opazil Dagur prav doli na jugu nekaj belega. Zdelo se je, kakor da bi bile to ovce. Dagur je bil že dospel do
tiste točke, do katere je navadno prihajal. 2e zarana se je bil odpravil od doma in sonce je že prišlo na zapadno stran svoje poti. Če gre še naprej, se ne more vrniti pred nočjo in ker se ne dado v temi voditi, bi moral prenočiti pod milim nebom. Po kratkem posvetu z Lapijem sta sklenila, da izvršita naloženo jima nalogo. Ovc nikakor ne smeta prepustiti usodi, ko sta se pa bala pravkar zedinila, da bo letos huda zima!
Dagur je skakal od holma na hotai, s kamna na kamen, pazil je edino le na noge. Treba je priti čim globlje navzdol, preden se stemni Tudi Lapi se je zavedel resnosti njunega položaja, kajti nič več ni letal, nič več ni vohal, stopal je z enakomernim korakom ob svojem tovarišu.
Nenadoma je začutil Dagur mrzlo sapo. Obrnil se je in opazil z grozo najhujšega sovražnika samotnih potnikov — meglo. Dozdevno mirno, toda z besnečo naglico se vali megla naprej, izteza svoje lakomne jezike po pogorju, da ga požre. Kmalu bosta nebo in zemlja enota. Dagur ne vidi več dvajset korakov daleč.
Nepopisna groza se loti Dagurja. če bi videl vsaj Karsborg, potem se že znajde. Psiček ga gleda z vprašuj očim, začudenim pogledom: ali ne moremo več naprej?
»Ne, psiček, sedaj gre za najino življenje. Čim prej se morava vrniti domov!« Dagur hiti v smeri, kjer si misli, da je Karsborg in ki ga meni doseči v eni uri, če...
In ta »če« mu zledeni kri po njegovih žilah. Njegove misli se zapletajo, megla se polašča njegovih čutov, skrivnostno, grozljivo. Daljnji in nerazumljivi glasovi udarjajo na njegovo uho in njegovi lastni zamolkli koraki se mu" zde grmenje. Vse, kar pride v njegov vidik, zrase do nadnaravne velikosti. Kamni na poti dobivajo čudne oblike, postajajo strašna bitja, škrati, polasti velikana. Psiček, ki teče pred njim, se mu zdi volk in v prihod-
njem trenutku mu še ta popolnoma izgine izpred oči
Ko je Dagur že toliko časa hodil, da bi biil moral biti po lastnem preudarku že pri Karsborgu ali vsaj v njegovi bližini, je stal iznenada ob bregu jezera, iz katerega je prihajala reka, ki je Dagur prej nikdar ni videl.
Megla se vlači počasi čez rahlo vzva-lovljeno temnosivo površino. Valčki pljuskajo enolično in neprestano. Ne, tu ni življenja, tod ni še nikdar hodil. Dagur sede na kamen in si skuša urediti misli. Popolnoma se je bilo medtem stemnilo. Pes si stresuje kaplje s kožuha, preteguje se in zeha, leže na trebuh, glavo položi na prednji taci in se zagleda v svojega gospodarja. Dagur izvleče iz torbe še nekaj prigrizka. Oba jesta molče, počasi in vdano, z žalostno zavestjo, da je to njima zadnja malica, in s trdim spoznanjem, da se jima prav za prav nič več ne mudi.
»Poiščeva si ležišče,« de Dagur in vstane.
Pes skoči z veseljem nanj in mu liže roke. Oba se odpravita proč od tega mrkega jezera. Med skalami odkrije Dagur votlino, dovolj veliko, da se zavarujeta v njej vsaj kolikor toliko on in pes zoper veter in dež. Počasi in pošastno razgrinja megla svoje mrtvaško odejo čez temo. Osamljena lisica tuli v daljavi
Ob prvem, komaj opaznem svitu zleze Dagur iz votline. Najmanjša sapa ne premakne megle, ki je postala še gostejša. Dagur se trudi, da bi prišel zopet do jezera, toda zgrešil je smer. Uro za uro stopa, s psičkom ob svoji strani, čez gričke in po mahu, preskakuje potoke in razpoke, vedno naprej, vedno le naprej. Proti večeru, ko začenja lakota že boleti in ko čuti Dagur, kako mu pešajo polagoma moči, se dvigne veter. Megla se razgiblje, redči se. Mrzel veter prihaja od ledenika, že je raztrgal vso meglo in Dagur vidi ledenik v neposredni bližini, obžarjen od
večernega sonca. Hodil je južno okoli ledenika in prišel v popolnoma drug kraj.
Ta ugotovitev potre moža, da pade na tla. Psiček se priplazi, tresoč se od mraza, do gospodarja in mu liže ranjene noge. Vrniti se po isti poti, med ledeniki? Ne, tega ne zmore Dagur! Rajši naprej v sedanji smeri! Stopi do reke, ki izvira iz ledeniškega jezera in ki teče v dolgih ovinkih proti jugu. Ob reki pojde vedno navzdol, kajti le na ta način bo gotov, da uhaja govorju.
Kmalu pride do dotoka in najde nedaleč od mesta, kjer se ta izteka v ilnate vode glavne reke, prehod. Svojega psička vzame pod pazduho in brede preko ledeno-mrzle reke, ki mu sega do kolen in ki mu sproti mrtvi noge. Sredi reke se spodrsne, zamaje se in pade. V trenutku ga zagrnejo valovi Toda kmalu je zopet na nogah in že je tudi dosegel breg. Psa je pa odnesla voda. Brezumen od obupa teče Dagur vzdolž reke. Kliče, vpije in poskuša dati živalci s svojim glasom poguma in moči, da priplava do brega.
»Lap! Lap!« doni njegov pojemajoči glas, nato pa pade Dagur nezavesten na tla.
■
Sigurdur iz Tunge se je odpravil z doma, da pregleda, kaj in kako je z njegovima konji. Tu zagleda moža na tleh. Ubožec je zašel, si misli Sigurdur in dvigne nezavestnega tujca k sebi na konja.
Dagurja polože v sobi za goste na postelja Vlijejo mu gorkega mleka v usta. Sele drugi dan se Dagur zbudi, pove na kratko, kdo je, in toži o bolečinah v nogah, ki so precej zatekle.
»Gotovo si moral imeti tudi psa s seboj!« je dejal Sigurdur.
»Mrtev je!« odgovori Dagur in se bbr-ne v zid.
Sigurdur pogleda pomenljivo svojo ženo.
Pride zdravnik. Takoj bi rad odrezal levo nog«. Boji se. da se noga prisadi, ker
Služba Snežke, Strojček za rezanje kruha, Skrite želje, Stolček. St. 3 — 151144 škornje. Takoj, Takoj denar. Točna plač niča. Trpežno, Točna, Upokojenka, Varčna in poštena. Visoka, Vsled vc.jne v tujini 13. Wag-ner 1933 Zaradi družinskih razmer Znamke,— Zimski dnevi Znamke 53, Za trgovino. Zame nj'm. Zbiratelej, Zaupa nje
tONO MATICA	Telefon 22-41
Barvno veledelo EVIMENSEE Kristina Soderbaum. Carl Raddatz, Paul Rlinger Predstave ob 16. in 18. uri V sredo ob 18. uri zaradi alarma nedokončana predstava se nadaljuje v petek 24. t. m. ob 15. uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30 ;
i Posledice nedovoljene ljubezni v filmu ČRNI TALAR L. Koch, K. Heiberg, R. Haussler
Predstave ob 16. in 18. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Danes zadnjikrat! Zabavna komedija DVOŽIVKA Hllda Krahi, Matbias Wiemann Predstave ob 16. in 18. uri
V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je umrl dne 30. oktobra 1944 v ženevi naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak
Vlafifmfr Miselj
Maša zadušnica se bo brala v Dolnjem Logatcu.
ženeva, Dolnji Logatec, Ljubljana, 24. novembra 1944. Globoko žalujoči: NADJA, žena; VADIM, MANCA, otroka; EMA, ANI, GELA, sestre; MZNKA, nečakinja; DR. ANA ZALOKAR, svakinja z otroci
EMILIJA FON, LEKARN ARICA V KOSTANJEVICI JAVLJA V IMENU SORODNIKOV, TUŽNO VEST, DA JE UMRL DANES, 23. T. M. OB 8. URI, NJEN SRČNO LJUBLJENI STRIC, GOSPOD
MESTNI FIZIK V POKOJU
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SOBOTO DNE, 25. T. M. OB 8. ZJUTRAJ Z ŽAL, KAPELICE SV. JOŽEFA NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
LJUBLJANA, KOSTANJEVICA, NOVO MESTO, 23. XI. 1944.
W3"

potem ne bi šlo več samo za nogo. Dagur se ustraši do smrti Drugo jutro bi rad vstal in odšel, aa poišče Lspija. Tega pa ne pove zdravniku, samo prosi ga, naj mu pusti nogo. Zdravnik zmaje z glavo in pravi, da mora v seseščini obiskati še bolnico, na kar se vrne in pregleda še enkrat nogo.
Kmalu po odhodu zdravnika sta se vtihotapila v bolniško sobo domača otroka, da si ogledata tujca. Meneč, da tujec spi, pošepeta deklica še mlajšemu bratcu: »Snedei je svojega psa, zato mu za kazen odrežejo nogo.« Na te besede se dvigne mož na postelji in oba otroka zbežita prestrašena, ko zagledata njegov prepadli obraz. Dagurju pade glava v tresoče se mu roke in izbočeni hrbet mu pretrese ihtenje, ki mu jemlje njegove zadnje moči.
Nenadoma začuti, kako se ga je nekaj nežno dotaknilo. Usmiljena človeška roka? Obraz obrne v tisto smer in kakor skozi tančico spozna Lapija, ki se je dvignil na svojem ležišču, a je še preslab, da bi zacvilil ali celo skušal priti na posteljo. Dagur ga s težavo dvigne in pritisne k sebi »Sedaj mi že lahko zdravnik odreže nogo, saj sedaj mi te ni treba več iskati!« je šepniL
Lapi razume Svojo trudno glavico porine do bolne noge svojega tovariša in jo prične lizati. Slaboten je poskus, nič ko tolažba brez najmanjše pomoči. In vendar de Dagurju nepopisno dobro, tako dobro, da zopet počasi leže Z eno roko gladi psičku mrzlo mokri kožušček: »Tudi ti dobiš mleko. Lapi!«
Da, Lapi se vedno bolj vživlja v svoje samaritanstvo in Dagur čuti. kako ga zaščemi v nogi. ki je toliko časa ni nič več čutil Ko se je vrnil zdravnik, je opazoval ves osupel to sliko. Potisnil je p6ička vstran, poti pel znova nogo in zamrmral začuden in zadovoljen:
»Mogoče je na le ne bo treba odrezati!«
Sehriftleiter — Urejuje: MIlan Zadnek —
Fttr das Konsorttam »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vta-aat — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als DrucksteDe — Za »Narodno tiskarno d. d« kot tMkanaarja: Fran Am — Fttr den Inseratentefl verantvrorttteh - Za inseratnl oddelek odgovarja« fjdhomtr Volčič