St 402. V Liubliani. ponedeljek dne 10, aprila 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 —, četrtletno K 4'50, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. t Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Številke in besede. Pravijo, da številke bolj govore ko besede, zato začnimo s številkami: Statistična komisija je izdala svoje prvo poročilo o ljudskem štetju in številke tega poročila nam pripovedujejo sledeče: V letih 1900—1910 se je izselilo iz avstro - ogrske države 1,114.547 prebivalev, vrnilo pa se j i h j e n a z a j le 493.972. Torej v enem desetletju je poslala naša država nad en milijon ljudi v tujino, ker niso doma našli dela in zaslužka. Samo iz avstrijske polovice se je izselilo v teh desetih letih 660 tisoč državljanov, torej vsako leto 110 tisoč in to pri 30 milijonih prebivalcev. Pomislimo, da ima Nemčija 65 m il i j o no v 1 ju d i j in se izseli letno le 26 tisoč ljudij. V celi Evropi je samo še Ogrska — torej naša t. zv. boljša polovica, ki ima še več izseljencev, namreč 120 tisoč na leto, to pa zato, ker vladajo na Ogrskem magnat j e, vlada — narodom ne da šol in izobrazbe in posledica tega je, da morajo posebnonemadžarski narodi v tujino. Ogrska torej nosi na sebi Pečat najslabejšega gospodarstva in vzroki so jasni pred celo Evropo. — T°da naša polovica ni mnogo boljša. Resnica’je tudi, da se med avstrijskimi na rodi „ n a j bol j izseliujejo Slovani: Cehi, Poljaki/ Jugoslovani. Pokazali smo že zadnjič, da kaže Kranjska med vsemi avstrijskimi narodi najmanj prirastka, namreč samo 37 odstotkov (dočim kažejo vse dežele več — od 7—19 odstotkov) kar je znamenje — ker je plodovitost Slovencev večja nego n. pr. Nemcev — da je pri nas med Slovenci posebno na Kranjskem izseljevanje največje v vsej Avstr i j i, to se pravi, da je na K r a nj-skem najslabše gospodarsko stanje. Ker je Kranjska iz vseh dežel najbolj klerikalna, je torej klerikalno gospodarstvo najslabše v celi državi. Številke to jasno dokazujejo. Najbolj klerikalna dežela kaže največ izseljencev. Za nas je izseljevanje postalo važno vprašanje. Kakor se največ Slovanov izseljuje iz Ogrske, ker jim vlada ne da dihati, ravnotako se med avstrijskimi deželami najbolj selijo ljudje iz Kranjske, kerjim doma ne da dihati. Temu ni kriva le vlada ampak tudi klerikalizem. Izseljevanje v Avstriji se je začelo po 80 tih letih. Od leta 1880— 1890 se je izselilo vsega skupaj le 200 000 ljudij. Od leta 1890—1900 že 400 000 od leta 1900—1910 pa že 660.000 ljudij. Torej nad pol milijona samo v naši polovici. Pri zadnji krizi se je povdarjalo, da so jo zakrivile finančne razmere. Ta trditev ni brez podlage, kajti država zahteva mnogo mili- jonov, ko naš kmet ne more večvstrajati na svoji zemlji in mora iti v tujino za kruhom. Izseljevanje je državi in narodom škodljivo, ako zavzame to mero, kakor v Avstriji. To so izprevidele evropske države in so postavile gotove zakone proti izseljevanju. Belgija je sprejela tak zakon že leta 1870. Nemčija leta 1897. Celo Madžari so se povspeli tako visoko leta 1903. Toda kakor se vidi ravno na Ogrskem, zakon ni mogel ustaviti i z s e 1 j e v a n j a in ga je mogel le malo omejiti. Zakaj? Zato kar ta zakon nikomur ne daje kruha in zaslužka doma, ampak le prepoveduje iskati ga v tujini. To malo pomaga, dokler se razmere ne izpremene. Kakor vsako leto, bo tudi letos pri naborih manjkalo mnogo mladih krepkih fantov, ki so vkljub vsem postavam morali oditi v tujino za kruhom, ker niso mogli živeti doma. Njih mlade sile bo imela tuja država, tuj kapitalist, domovina ga bo morda d o b i 1 a n a z a j, kobodože izčrpane njegove sile. Tudi Avstrija je leta 1904. poskusila ustvariti zakon proti izseljevanju ; toda načrt se ni uresničil in pri nas še danes nimamo izseljevalnega zakona. Povdarjamo pa še enkrat: zakon je brez pomena, ako se razmere ne izpremene. Naš človek dovolj ljubi domačo grudo in bi ne hodil v svet, ako bi ga ne prisilila skrajna beda. Tako pa je bila izselitev n. pr. v Ameriko pogosto edina rešitev in bi bilo propadlo pri nas nešteto kmetij in domačij, ako bi jih ne bili rešili ameriški dolarji. Izseljevanje bi torej državni proračuni bolj mogli omejiti nego zakoni. Kak zakon bi bil to, ki bi državljanu branil gospodarsko rešitev, ki ni mogoča drugače, kakor da se izseli. Treba je torej pri nas izpremeniti gospodarske razmere, potem se bo izpre-menilo tudi izseljevanje. Besede ne pomagajo — številke govore. O teh stvareh se je vršilo na Dunaju posvetovanje, na katerem je govoril dr. Krek o ,,Varstvu izseljencev*. Posvetovanja so se udeležile razne višje osebe. Po predavanju se je razvila živa debata. Iz vsega se je pokazalo, da potrebujemo najprej urediti razmere pri izseljevanju, dočim izseljevanja preprečiti ni mogoče niti ni priporočljivo. Treba je urediti: 1. Kontrolo nad i z s e 1 j e v a 1 n i m i agenti. 2. Treba je skrbeti za varstvo izseljencev pred napačnimi reklamami, pred lažmi in nepoštenimi ljudmi. 3. Dajati pojasnila o novih naselbinah in naseljevanju. 4. Varstvo izseljencev v upravnem smislu. 5. Varstvo onih ki ostanejo doma, ker ljudje v tujini pogosto pozabijo dolžnosti do svojcev, pa tudi za slučaj smrti. Treba je skrbeti za višjo izobrazb o izseljencev in za to, da izseljenec ne postane navadno eksportno blago. To vse bi morala izvršiti država sama, zato ima svoje urade in uradnike. Kajti država mora vedeti, da oni tisoči ki ne dobe kot njeni državljani doma zaslužka, pošiljajo domov milijone s katerimi oni, ki ostanejo doma, izpolnjujejo svojo državljansko dolžnost in plačuje davke. Zato je država dolžna skrbeti za svoje izseljence. Predvsem pa je njena dolžnost urediti svojo gospodarsko politiko tako, da omeji izseljevanje in da bo prihodnje desetletje kazalo drugačne številke. Sedanje številke pa najbolj govore proti onim, ki imajo toliko besedi za .ubogo ljudstvo". Pismo iz Srbije. Beograd, 8./IV. 1911. V zadnjem pismu sem obljubil, da Vam v kratkem poročam tudi o splošnem političnem položaju današnje Srbije. Nočem razpravljati o notranji politiki, ker se v zadnjem času ni zgodilo ničesar, kar bi moglo vplivati na gospodarski, finačni in kulturni preporod mlade Srbije, nepovoljno. Mislim torej na znnanjo politiko in položaj Srbije med balkanskimi državami. To je seveda, zelo resen tema, kajti o tem ne more nihče ničesar gotovega trditi, komur niso znane tajne diplomatske akcije kake države z zunanji politiki. Pustil bom torej časnikarske kombinacije in se samo omejil na zadnje govore zunanjega ministra drja. Milovana Milovanoviča in ministra predsednika Nikole Pa-šiča. Diskusijo o zunanji politiki sta povzročila vodje opozicijonalnih strank, vodja napredne stranke, Stojan Novakovič in vodja nacijonalistične stranke, Stojan Ribarac. Diskusijo je pričakovala vsa javnost z veliko napetostjo, ker so in-terpelanti zahtevali pojasnila o glasovih maloštevilnega opozicijonalnega časopisja, ki so pisali o osamljenosti Srbije. Izjavi obeh ministrov so na prvi pogled zelo enostavni, samoobsebi razumljivi in kar je glavno, zelo nedolžni. Če se pa razkrije z njih maska diplomatske sposobnosti in dobro preštudirajo izvestne aluzije, mora vsak dobiti vtis globoke resnosti in velikih političnih načrtov, ki se pa toliko časa ne morejo ugodno rešiti, dokler ne pride ugoden trenotek in se pripravi vse, kar je za uresničenje teh načrtov absolutno poirebno. Srbska vlada vodi sedaj predvsem politiko mira na podlagi status quo-a na Balkanu, torej isto politiko, kakor vse druge države, t. j.: Si vis pacem, para bellum, ker je prepričana, da ta- ka miroljubna politika najbolj odgovarja interesom srbskega naroda. Ne bilo bi mogoče voditi politiko mira, pravi dr. Milovanovič — in ne priznati status quo. Kajti jaz kot minister zunanjih zadev ne morem smatrati današnjega status-quo-a kot izpolnitev nacijonalnih in državnih idealov Srbije. Priznavanje status-quo-a ima vedno za seboj posebno rezervo. Srbija bo status quo priznavala toliko časa, dokler ga bodo priznavale tudi druge države. Glede aneksijske krize, je Milovanovič izjavil, da se ne bi nikdar končala na znani način, če bi Srbija takrat razpolagala z današnjimi močmi. Kar se tiče odnošajev s Črno Goro, Bolgarsko in Turško, je Milovanovič s polno zavestjo zatrdil, da ni niti ene balkanske kombinacije, pred katero bi morala Srbija trepetati in če bi tudi kdo poduzel tako kombinacijo, bi ne bil v stanu škodovati srbskim nacijonalnim interesom. Ministrski predsednik Nikola Pa-šič je razpravljal o medsebojnih od-nošajih Črne Gore in Srbije. Njegova izjava je napravila utis, da so se vse vesti o nesporazumljenju med obema bratskima državama rodile samo v glavah plačanih časnikarjev, ki igrajo svojo drago plačano agentsko vlogo in so razširjeni po vsem Balkanu, zlasti pa po Srbiji. Po kritiki inierpelantov ne živi danes Srbija niti z eno državo v prijateljskih odnošajih. Odgovor ministra Milovanoviča na to kritiko je zelo interesanten : „Po mojem mnenju inter-pelanti nočejo zveze z Bolgarsko, niti s Turško, ni jim dobra niti Rusija. C. Ribarac ni povedal, s kom bi imel rad zvezo. Jaz ga ne bom niti vprašal. Kajti samobsebi je umevno, da bi se v slučaju, če se pokvarijo prijateljski odnošaji z Rusijo, Turško in Bolgarsko, ne šlo za vprašanje, s kom bi se Srbija zvezala, ampak s kom bi se morala.11 Vso to diskusijo je skupščina poslušala z veliko napetostjo, dasi ni prinesla ničesar novega. Edino, kar bi bilo novo, bi bili argumenti, s katerimi bi ministri mogli podkrepiti svoje trditve v izjavah. Toda to je po izjavah ministra Milovanoviča za sedaj še nemogoče, vsled česar si mora mnoge aluzije tih diplomatskih izjav tolmačiti vsakdo sam. Vendar je kljub vsem diplomatskim zavijanjem popolnoma jasno, na koga se nanašajo. —n.— Splošni pregled. Državnozborske volitve bodo uraduo razpisane najkasneje do dne 8. aprila. Volitve se bodo vršile od 13. do 20. junija. Zadnje ožje volitve bodo do 6. julija gotove. Turčija in Črna gora. Črna gora je Porti odgovorila, da je storila vse korake, da zabrani beguncem prihod na svoje ozemlje. Vsled par slučajev je upati, da ne pride do konflikta med obema državama. Ruske železnice v Perziji. Kakor poročajo listi, želi Rusija predvsem zveze s Tiflisom in Teheranom, za katero so že položene šine. Od te proge bo imela dobiček le ruska .trgovina. Portugalske volitve. Volilno~pra-vico dobi na Portugalskem tudi vojaštvo. Ta teden izide načrt zakona o ločitvi cerkve od države, ki se bo obravnaval v zbornici. Francoski dokumenti. Na Francoskem so prišli na sled veliki tatvini važnih diplomatičnih dokumentov. Rene Ronet, ki je tatvino izvršil, trdi, da ni imel izdajalskih namenov, ampak je le hotel pregledati gospodarski položaj. Program GioIittyjevega minl-nlstrstva. Prvo vprašanje, ki ga je omenil Giolitti o italijanski zbornici je reforma volilnega reda, ki tvori podlago ljudske suverenitete. To vprašanje potrebuje daljšega razreševanja — pravi Giolitti, — toda ljudstvu na sedanji stopinji izobrazbe se mora priznati ta politična pravica najširšim vrstam. Zato je predsednik za splošno volilno pravico in bodo volili vsi, ki so stari nad 30 let. Nova volilna reforma bo varovala pred podkupovanjem in pred volilnimi nepravilnostmi in bo določala tudi diete za poslance. Ministrski predsednik obljublja tudi starostno zavarovanje. Zunanja politika pojde v znamenju miru in zvestih zvez z vsemi državami. Cerkvi pusti država popolno svobodo in varuje le svoje pravice. Vlada hoče povzdigniti sodišče in šolstvo. Izvajanja so poslanci sprejeli z navdušenjem. Mnogi poslanci so ministrom čestitali. Ljudska vojska v Spodnji Slivnici. Tam doli na Sp. Slivnici pri Grosupljem se že od pustnega torka bije strašna ljudska vojska. Neverjetno, koliko do najsurovejših strasti razhičene-ga gneva črnega sovraštva med prebivalci ene in iste vasi. Sp. Slivnica je skoro gotovo dr. Šušteršičev volilni okraj — prav gotovo pa ena izmed najbolj zagrizenih klerikalnih vasi. Zaradi te vojske je bila 7. t. m. cela vas pred kazenskim sodiščem. _ In zakaj to vojska? Čujte in strmite: zaradi vaške Upe. Pravzaprav le zaradi bahatosti in maščevanja samo enega človeka, glavnega kolovodje te ljudske vojske. Blizo 300 let je stala tamkaj sredi vasi stara, ponosna vaška lipa; na občinskem svetu, tik pred gostilno Jakoba Šemeta. Odkar pomnijo, je ta hiša od stare lipe vživala pravice služnosti. Polagali so drva ob nji, obirali so ji cvetje, njeno senco so vporabljali za gostilniško obrt. Pod to lipo se je shajalo ob poletnih večerih po težkem vsakdanjem delu in ob nedeljah in praznikih tudi že popoldne, staro in mlado iz vasi. Ni-Komur ni bila na potu, vsakemu pa LISTEK. MICHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. To je lahkota: pesnik je, prihaja iz Florcnce in hoče priti z mojo pomočjo do uspeha. — To je samo navidezno. Za vsem tem se skriva še druga reč, in ravno tisto moram izvedeti. — Dobro. Skušal bom spretno izprašati možaka ... V tem trenotku je neki komornik namignil Bembu, ki je nemudoma vstal ter vstopil v družbi Petra Aretina v velik, trezno opremljen kabinet, ki pa je celo v svoji enostanosti pričal o visokem željenju prebivalca. Dož Foskari je sedel v enem izmed tistih ogromnih naslanjačev iz rezljanega lesa, ki so v svojih cvetličnih rezbarijah harmonsko družili okus renesanse z gotsko umetnostjo. Pred njim je bila prostrana, masivna miza, ki je vsaka njena noga predstavljala leva z razprostrtimi perotmi — znamenje Benetk. Foskari je utegnil imeti takrat petinštirideset let. Vsa njegova postava, njegov visoki stas, njegova široka pleča in njegovo vedenje je naglašalo moč in silo. Njegov obraz je izražal tisti temni nemir, ki ga vidimo na licih velikih častihlepnežev. Črne oči so se mu z globokim pogledom upirale v sobesednika. Nosil je črno brado, in med goste lase na njegovih sencih se je le tuintam mešala srebrna nitka. Njegov glas je bil resen, skoraj da oduren. Le redkokdaj mu je oživel obraz. Kadar pa je pod gospodstvom silnega čuvstva to lice opustilo narejeno krinko mirnega veličanstva, ki jo je nosil po navadi, kadar se je to sa-modrško lice pokrilo z oblaki in so pršeli bliski iz teh črnih oči, takrat je delal Foskari popolen vtis enega tistih roparskih ljudi, tistih strašnih krvolokov, ki jih natura včasih v pervezni zablodi izpušča na človeštvo. Vznemirjeni Bembo in radovedni Pietro Aretino sta sedla na migljaj doža, čigar oči so se z dolgim pogledom uprle v pesnika. Aretino je vzdržal ta pogled z lastno mu smelostjo, ki je bila napol nesramna, napol prikrita. — Vi ste prijatelj Ivana de Medičis? je vprašal dož nena- doma. — Res uživam to čas, je dejal Aretino. Ta veliki mož me v toliki meri osrečuje s svojim prijateljstvom, da je le z največ- jim odporom privolil v ločitev od mene. — Če je tako, zakaj pa ste ga zapustili? Zdi se mi, da je za človeka, kakršen ste vi, prijateljstvo Ivana de Medičis vredno najmanj toliko, kakor začčita vseh evropskih vladarjev. — Da, svetlost, izvzemši vašo: — Toda jaz nisem vladar! je vzkliknil dož živahno. — Svetlost, slišal sem beneškojljudstvo govoriti o Foska-riju s spoštovanjem, ki je ganilo celo mene, ki me ne gane nobena reč. Videl sem to ogromno palačo, ki je s svojimi lokostrelci in aikebuzirji vsa podobna trdnjavam, kakršna je kraljevski Luver, ki sem ga videl v Parizu, ali pa Svetoangelski grad, ki sem ga videl v Rimu. Stopil sem v palačo in sem videl samo blesk in sijaj madridskega dvora, na katerem sem tudi bil. In zdaj vidim vas, svetlost, in se vprašujem, ali ta narod ni narod mogočnega vladarja, ali ta palača ni silni grad monarha, in ali mož, ki me je pustil pred sebe, ni vsegamogočen kralj . .. Foskari je naslanjal podbradek v dlan ter poslušal Areti- nove fraze, ne da bi ena mišica na njegovem obrazu izdajala vtis, ki so ga delale nanj. Šele ob zadnji besedi ga je streslo. — Kralj! . . . Toda te besede ni zawrmral. Samo v njegovih mislih je zvenela in ni hotela utihniti. Še tisti hip pa je je rekel sam pri sebi: — Ta pesnik ni tako bedast, kakor meni Bembo; že vem trenotku je uganil misli, ki jih ne pozna nihče mene. Na glas je povzel: — V Benetkah ni kralja, gospod. In ga ne bo nikoli, se vrneva k svetlemu Ivanu de Medičis — zdi se mi, morali ste imeti še kak drug povod, da ste šli od njega? — Ta povod je čisto osebnega značaja, svetlost. Moj svetli gospodar je živel mnogo več v taborišču nego v mestm On je vedno kdovekje zunaj. Okrog njega se širi ozračje, ki preveč v pr- razen A da diši po smodniku. Človek spi na trdem ležišču. Obdan je od odurnih ljudi, ki so sicer vredni vse časti, če gre stvar za bom- barde, kanone, arkebuze in pištole, toda zelo dolgočasni, če govore o muzah, o katerih se jaz najrajši pomenkujem. — Izkratka, tam vas je bilo srtah! — To ni čisto tako, svetlost, je rekel Aretino in se vzravnal. Priznati pa moram, da me življenje v taborišču in na vojni nič kaj posebno ne miče. — Če bi vam torej jaz predlagal, da se vrnite k Ivanu de Medičis, bi vam bilo gotovo nevšečno? — Da, gospod, če bi vedel, da moram za vse čase zapustiti prekrasno mesto umetnikov, pesnikov in velikašev, ki mu pravijo Benetke; nikakor pa ne, če gre samo za začasno naročilo. V tem slučaju bi si štel v največjo čast, sprejeti doža Fo-skarija poslanstvo do Ivana de Medičis: Dož se je spogledal z Bembom, ki je prikimal. Pomislil je par trenotkov in povzel na to: — Torej — s kakšnimi nameni ste pravzaprav prišli v Benetke ? — Iskat družbe, svetlost, blesteče in naobražene družbe ... — Ali je to vse? . . . — In gmotnega uspeha! je odgovoril Aretino. — V tem delu vašega načrta vas lahko podpiram, je dejal dož, ki se je očividno že prej nadejal teh besed. — Ta del je najzanimivejši, je zdajci izpregovoril Bembo, vmeševaje se prvikrat v razgovor. Dovolite mi, svetlost, da vam povem to, česar vam moj prijatelj Peter Aretino v svoji skromnosti ni mogel sam povedati. To je, da on ni samo pesnik, čigar slava se je razširila do nas, in ki ste ga vi zaželeli pobliže spoznati ... On je tudi subtilen mislec, ki zna uganiti vsako reč ob pol besede in verno sporočiti vsako misel, ne da bi bilo treba tistimi pisem, ki pridejo tako rada v neprave roke. In naposled — -von je vešč umetnosti prepričevanja in govori z vsakomur, kakor je prikladno njegovi nravi in posebnosti. — Vem, je dejal dož in pokimal z glavo. Zato se tudi ne obotavljam, dati mu o svojem zaupanju dokaz, ki bi ga hotel dati samo vam, dragi Bembo, če vas ne bi važne skrbi zadrževale v Benetkah. (Dalje.) ljuba in draga kot edini spomin iz onih časov, ko ni bilo na Sp. Slivnici še nobene sedaj stoječih hiš. Zdaj pa poslušajte, zakaj je moral ta vaški ponos pasti pod sekiro in žago: Nekoč na nekem sejmu je eden France^ Bavdekovih prijateljev izpod-nesel Šernetu stol, tako, da je padel in se hudo poškodoval. Šeme je tožil, oni je bil zaprt. Od tedaj izvira sovraštvo med Šemetom in Bavdekom. To sovraštvo je rodilo že mnogo zla in posledic tožba, a do pravcate splošne ljudske vojske je prišlo še le na pustni torek. Na hujskanje Franceta Bavdek a se je v družbi še drugih dveh občinskih odbornikov: Janeza Grudna in Janeza Vovka sklenilo, da se stara^ lipa poseka. To naj bi bil za Šemeta vrhunec maščevalnosti. Kakor sklenjeno, tako storjeno. Bavdek in njegovi zavezniki so prišli z žago in sekirami oboroženi, ter na ukaz Bavdeka: .Semetova drva od lipe proč, lipo posekat, prostor hočemo imeti" začeli svojo »krščansko" delo. Kmalu na to prihiti tja Jakob Šeme. Ker je ugovarjal proti takemu vandalizmu, ga je Bavdek sunil v prsa in .usta, tako, da je bil Šeme ves krvav. Med tem ko gre v hišo se izpirat, pride njegova žena Jera na lice mesta, z besedami: Ti hudič boš mojega moža pretepal zamahne z okleščkom proti Bavdeku. Ta ji iztrga iz rok oklešček, jo udari z njim odzadaj, spredaj pa z roko po zobeh. Tudi Jera je bila takoj vsa krvava. Razjarjena prime za žago hoteč ustaviti nadaijno podžagavanje lipe. Takrat pa Bavdek kot divji tiger skoči protiJeri, jo prime za rame, jo zavrti okoli, pahne po drvah, jo tlači k tlom ter kakor besen vpije: .Mo- žje dajte mi štrik, bom zvezal vraga, menda ta hudič nori." Zdaj so pritisnili sosedje od vseh strani, Jera se je s skrajnim naporom oprostila mučnega položaja. Komaj da je vstala, je že Janez Vovk, drugi občinski odbornik, zavihtel sekiro nad njo ter grozil da jo bo. Jera zavpije: Le udari! Tedaj so nekateri treznejši sosedje zavpili: »Babe se ne smejo tepsti!” Katoliških občinskih odbornikov je postalo vendar malo sram, Jera je brez nadaljnih napadov odšla. To približno je bil glavni del vojske. Nadaljevala se je potem še s surovimi psovkami na naslov moža in žene Šeme; te psovke pa diše preveč po »katoliško", da bi jih tu ponavljali. Udeležila se jih je tudi žena Vovkova. Janez Gruden kot tretji^ Bav-dekov zaveznik je potem šel k Šerne-tu v gostilno nadalje izzivat. Dejal je Semetu: Ti si norec, popolnoma neumen, mojega malega otroka ..t več ve, kot tvoja glava. (Prav po katoliško.) Namesto, da bi to vojsko za po-žagano lipo končali, so jo šele prav nadaljevali. Bavdek se je čutil na svoji časti, ker ga je ženska natepla, užaljenega in je šel tožit. Za njim seveda tudi drugi užaljeni (?) občinski svetovalci. Jakob in Jera Šeme sta bila obsojena. Vrnila sta pa nazaj z nasprotno tožbo. Dne 7. pop. kakor rečeno, je bila c e 1 a v a s na ljubljanskem sodišču. Toliko medsebojnega sovraštva menda še ni videla razpravna soba št. 28 kakor v petek. Kakor tigrom so se bliskale oči, strele jeze so švigale iz oči v oči. Posebno Bavdek je nastopal, kot bi bila cela Ljubljana njegova, Ko se je prečitalo izpričevalo župana, da ni bil noben teh treh odbornikov upravičen posekati občinsko lipo, je samozavestno izrekel: Kaj tak župan! Kaj taka izpričevala. Prinesem jih e n koš bol jših, kot so ta, če jih hočete. Zaslišalo se je le kakih 14 prič, druge so bile odveč. Ta- MALI LISTEK. Napoleon I. in njegov dvor. (Po dr. A. Fournierju priredil J. R.) (Dalje.) Dojiljkina obleka pa 5000 frankov, rezervne dojilje 2400 frankov, in mnogo drugih. Mali princ pa je imel za svojo potrebo 33.900 frankov. Porod je bil jako težaven in dr. Dubois je dobil za svoj trud plemstvo in 100000 frankov. Sedaj se je Napoleon zvesto držal svoje soproge, posebno ko ga je zdravnik opomnil, da je cesaričino življenje pri drugem porodu v nevarnosti. Dr. Dubois pa je bil v velikanski zmoti, ki se je po kazala nekaj let pozneje, ko je imela Lujiza razmerje z grofom Neipergom. Napoleonovi serodniki so se pogubili po celem svetu. Lucijan je pobegnil iz Italije, prišel je Angležem v roke in ti ga niso posebno dobro sprejeli. Ludovik se je odpovedal holandskemu prestolu, Jožef ni mogel zadušiti upora na Španskem in Jerome je povzročil v svojem kraljestvu revo- ko razburljivo in obsežno pravdno razpravo je mirno vodil svetnik Potrato. Razsodba se je pa tako glasila, da je France Bavdek obsojen na 60 K ali 1 teden zapora, Janez Vovk in Gruden na 20 K in Marija Vovk na 10 K. Bavdek pa se posebej plača 16 K za bolečine in zdravnike; vsi štirje pa na precej debele stroške. Posebno žalostno pa je: Te vojske ne bo še konca! Ne s tožbami v Ljubljani, še manj pa z novimi prepiri in pretepi doma. To torej je tisto naše dobro krščansko ljudstvo, — to torej je sad duhovniške vzgoje in dr. Šu-šteršičevih političnih hujskarij! N e ljudsto, glavna krivda zadene tiste, ki to ljudstvo vodijo in ga zapeljujejo! Volilni predlogi za obč. volitve v Ljubljani. Narodno-napredna stranka. IH. volilni razred. Odborniki: 1. Dr. Tavčar Ivan, advokat. 2. Dimnik Jakob, šolski vodja. 3. Pavšek Fran, gost. in posest. 4. Pippenbacher Josip, c. kr. prof. 5. Smole ,Jakob, tov. delov, in pos. 6. Likozar Anton, nadučitelj. 7. Bonač Ivan, tovarnar. 8. Praprotnik Simon, mizar in pos. 9. Korene Fran, strojnik. 10. Jaklič Ludovik, delovodja. 11. Bole Jakob, gost. in pos. 12. Vončina Val., c. k. sod. ofic. v p. 13. IVisjak Ivan, pečar. 14. Dr. Stojan Ivan, not. kand. 15. Beg Ante, potov, učitelj. Namestniki: 1. Babnik Karol, želez, podur. 2. Čadež Matevž, odv. soiicitator. 3. Čarman Fran, strojnik. 4. Hribar Fran, metteur. 5. Hrehorič Fran, trg. sotr. 6. Irkič Ignac, ključavničar. 7. Jakopič Ivan, knjigov. pom. 8. Jalen Anton, krojač. 9. Deržaj Matija, krojač. 10. Šlajpah Josip, zasebnik. 11. Bizjak Ant, krojač, pos. in gost. 12. Pleško Fran, tapetnik. 13. Stele Pavel, izvošček. 14. Skubic Ivan, poslovodja. 15. Bajželj Ivan, prod. giasbil. Shod pri Kavčiču na Privozu je včeraj privabil zelo veliko občinstva. Predsedoval mu je predsednik »Gospodarskega in političnega društva za šentjakobski okraj" g. Bergant. Gospod Adolf Ribnikar je govoril o klerikalnem režimu, pod katerim ječi vsa javnost. Zadnja leta so združeni klerikalci in Nemci napravili ravno na Ljubljano naskok. Uničiti so nam hoteli našo lepo prestolico, zatreti nositeljico naprednega gibanja, narodno - napredno stranko. Govornik navaja celo vrsto dokazov v podkrepitev trditve. Obširneje se bavi z volilnimi predlogi, zlasti s klerikalnim, ki kaže, da klerikalci ne mislijo ničesar resnega v bodočem občinskem svetu. Vse delovanje klerikalcev bo obstojalo v tem, da bosta Kregar in Štefe delala zgago in me stni občini škodovala kjerkoli bosta mogla Klerikalcem se res ni izplačalo napraviti za to tako ostudno narodno izdajstvo, da so pripomogli z novo volilno reformo peterim Nemcem v občinski svet. Burno odobravanje je sledilo izvajanjem govornika. Predsed nik Bergant je še pozval zborovalce k delu in disciplini in zaključil vrlo lepo uspeli shod. O javnem ljudskem shodu v Sp. Šiški izpregovjrimo nekoliko že danes na drugem mestu, ostalo si prihranimo za prihodnjič. Tu le še nekaj opazk: ko so sklicatelji shoda le preveč hvalili pravičnost deželnega odbora, kritizirali pa, da vodovodna zadruga ni uveljavljala tudi ustmene obljube, je g. Anton Kristan pripomnil: »Vsaj tudi deželni odbor ne drži svojih ustmenih obljub, to smo doživeli pri nas v Idriji." Nato pripomni g. Ribnikar: Deželni odbor sploh tudi pismenih obljub ne drži. — Na nadaljna izvajanja g. Kristana se še povrnemo. Politično društvo za Šentpeter-ski okraj opozarja na sestanek, ki je danes zvečer ob 8. uri v gostilni pri Kovaču v Kolodvorski ulici. Ljubljanski trg in volitve. Kadar se bližajo volitve v Ljubljani, se začnejo brigati za tržne razmere ljudje, ki se zanje sicer nikdar ne zmenijo. Pred volitvami začne vedno ..Slovenec" hujskati zoper magistrat Na eni strani hoče vzbuditi nejevoljo zoper magistrat pri kupujočem občinstvu, na drugi strani pa tudi podžgati nezadovoljstvo mesarjev in branjencev zoper magistrat. Jasno je, da klerikalci pri tem ne zasledujejo drugega kot svoje osebne in strankarske koristi. Ko so mesarje in branjevce nahujskali in ko nimajo volitve, se zanje več ne zmenijo, ker jim sploh ničesar pomagati ne morejo. Magistrat je bil in bo — in naj se Štefe in Kregar na glavo postavita — za obrt nike na trgu oblast, s katero morajo prodajalci živeti v prijaznem razmerju, kakor je tudi tržna obiast primorana varovati strogo objektivnost napram vsem obrtnikom na trou. »Slovenec" je svojčas napadal dan za dnevom tržnega nadzornika pl. Blei-weisa, danes pa se spravlja na g. Ribnikarja, dasi ni niti prvi, niti drugi še nikomur nobene krivice prizadjai. Če uradnik vedno ne postopa z vso strogostjo, vendar pa povsodi in vsikdar s popolno objektivnostjo in dobrohotnostjo, je to najlepše razmerje, ki si ga morejo ljudje želeti. Hujskarije, ki jih sedaj pred volitvami uprizarjajo klerikalci na na trgu pa škodujejo le — mesarjem in branjovcem! Sreča je le, da na »Slovenčeve" hujskarije nič ne zaležejo. Občinstvo, ki zahaja na trg, mesarji in branjevci čisto dobro vedo kdo in kaj je g Ribnikar. Oni pa tudi vedo, da od klerikalcev nimajo ničesar pričakovati! Češki obisk. Včeraj zvečer ob 6. uri se je pripeljalo v Ljubljano po juž. železnici skozi Dunaj okoli 20 čeških gospodičen s svojimi profesorji iz penzionata »Svetla" v Velikem Me-ziriči na Moravskem. Na kolodvoru je pozdravila v imenu ljubljanske »Mladike" mile goste gdč. Wesnerjeva. Zvečer jim je »Mladika" priredila prijateljski jour fix v mali dvorani »Nar. doma". Udeležili so se ga poleg milih gostov gospodje in dame iz najodličnejših ljubljanskih slovenskih in čeških krogov, med njimi gosp. drž. posl. Iv. Hribar in gospa dr. Tavčarjeva, ki je gospodične Čehinje prav iskreno pozdravila. Zahvalil se ji je voditelj izleta gosp. ravnatelj dr. Pičman. Nato je gdč. Čermakova deklamirala in je gospodične pozdravil tudi gosp Iv. Hribar. Gospodične so ob spremlje vanju klavirja zapele par lepih čeških in slovenskih pesmi in revanžirale so se jim s petjem slovenske gospodične, »Mladika" je pripravila češkim gospodičnam bogat buffet, stregle pa so jim gojenke iz »Mladike". Nazadnje se je za prijazen sprejem zahvalila še gospa dr' Pičmanova, in ko se je zapela še češka narodna himna »Kde domov muj" in »Hej Slovani" so se češke gospodične poslovile. Danes si ogledajo Ljubljano, (nakar se odpeljejo čez Postojno, ki si jo tudi ogledajo, v Trst in v Benetke. Mi že’imo češkim go- spodičnam, »milim lastavicam s severa" — kakor je dejal v svojem pozdravu g. Iv. Hribar na našem slovenskem jugu prav prijetne trenutke! Slovensko akademsko društvo »Ilirija" v Pragi je izvolilo na zadnjem občnem zboru za letni tečaj sledeči odbor: predsednik pravnik Juro Ko-rent; podpredsednik pravnik Fran Šalamun; tajnik pravnik Vane Radej; blagajnik pharm. Hugo Možina; knjižničar pravnik Joža Zajc; gospodar tehnik Karol Ličar; arhivar pravnik Franc Kloar; revizorja abs. pravnika Joža Vidmar in Franc Kostanevcc. Veselica „Sokola I.“, ki se je vršila v soboto v »Mestnem domu", je uspela v vsakem oziru izvrstno. Obiskana je bila jako dobro — dvorana je bila do zadnjega kotička polna — in tudi program je bil prav lep. Omenjamo predvsem enodejanko »Brat Sokol", v kateri sta se odlikovali obe predstaviteljici ženskih vlog: Nanča in Milka prav tako kakor moški dile-tantje — da o predstavljalcu meščana Koruze, ki je na odru doma, niti ne govorimo. Ostali program so prav dobro izpolnili solo-nastopi in dueti ter petje pevskega zbora in posebni že dobro izvežbani salonski orkester. Po programu se je razvil prav animiran ples, ki se morda prijatelju »Slovencu" ne bo dopadel, ki smo ga pa mi bili prav veseli. Naše mnenje je, naj delajo pokoro tisti, ki imajo nad sabo grehe, kdor pa ni izmed pregrešnikov, se sme veseliti in zabavati kadarkoli se njemu zdi primerno. Navsezadnje pa, če so smeli pred enim tednom plesati oficirji v katoliškem »Unionu", smejo pač eden teden pozneje plesati v ne-katoliškem »Mestnem domu" tudi »Sokoli". — Ne bo odveč, če nazadnje poudarimo še eno stvar, namreč veliko zmernost v pijači, ki smo jo na veselici opazili. Pri nas je veljalo doslej pogostoma kot nekaka dogma, da se mora na narodni veselici prav veliko piti, in pogostoma se je narodna požrtvovalnost merila po številu izpraznjenih litrov. In naše veselice so zato imele sicer povoljne gmotne uspehe, moralni pa so biii pogosto enaki ničli, če niso bili včasih kar naravnost pod ničlo. Pijanost na narodni veselici je veljala kar za nekaj samoposebi umljivega, neizogibnega, lepega, rodoljubnega. — Morda se bomo s temi odkritimi besedami marsikomu zamerili — pa nič ne de: prepričani smo, da bo veliko, veliko več tistih, ki bodo pritrdili našim besedam. »Sokoli" so, kakor smo opazili v soboto na veselici, začeli iti z lepim zgledom naprej. Hinavske besede, ki jih piše v »antialkoholnem" časopisu človek, ki je morda sam večkrat pijan, nego trezen, zaležejo prav tako malo, kakor puhle licemerske zabavljice. Zgledi vlečejo, in »Sokolstvo" ima za tako delo dovolj lepe prilike. Naj bi ravno naše »Sokolstvo" pripomoglo, ka bomo pri naših narodnih veselicah gledali predvsem na moralni uspeh in da nikdar ne bomo dopustili, da bi zaradi gmotnega uspeha trpela moralna stran tie ali one veselice. Predvsem mora \z naših narodnih veselic izginiti škodljivo brezmejno pijančevanje. In pregnati naj ga pomaga »Sokol" s svojo disciplino, zgledom in avtoriteto ! Za Veliko noč sta se hotela preskrbeti. V vinsko klet g. Marije Jalen, gostilničarke v Kropi sta v noči 21. marca vdrla dva prijatelja dobre cenene kapljice, se polastila soda, kjer je bilo okrog 2001 vina ter ga s škafom prenašala v klet Iv. Praprotnika v Kropi. V tej kleti je bil tudi vinsl i sod, last g. Ažmana, ki je Praprotniku novembra p. 1. prodal okoli 70 1 vina, ki je pa bil že zdavno izpit Dejanja osumljena sta bila Andrej Eržen ter Fr. Praprotnik. Eržen je bil že 25krat kaznovan večinoma radi tatvine in pretepa. Praprotnik je bil radi obojega tudi že parkrat kaznovan. Eržen se izgovarja, da je s svojo romarsko palico le sunil v vrata, to pa za to, ker je hotel palico na ta način popraviti. In pri tem opravilu so se ta zlodjeva vrata kar same od sebe odprla. Praprotnik noče nič vedeti, da bi bil sostorilec te tatvine. Pravi, da je Eržen, ki v isti. hiši kot on stanuje, prav lahko dobil ključ od njegove kleti, ter vino spravil v njegov sod. No, bilo je pa preveč dokazil proti zagovoru obeh. Sodišče ju je oba spoznalo krivim prestopki tatvine ter ju obsodilo. Eržen je dobil 6, a Praprotnik le 1 mesec strogega zapora, pa škodo morata seveda povrniti. Mislila sta, da se bosta za velikonočne praznike na ta način z ceneno kapljico p.eskrbela, pa smola je tako hotela, da bosta ravno čez te praznike še cenejše preskrbljena tudi z dobro kapljico iz našega ljubljanskega vodovoda. Na dvovprežnem vozu s 3 kolesi se je vozil Turkov hlapec Andrej Ferenčak. V Št. Vidu se je napil, kot kanon težak je legel na voz, prepu-stivši ga bolj pametnima konjema. Spotoma se je sprednje kolo snelo, nekdo ga je vrgel na voz in ta čudna vožnja s tremi kolesi se je po drž. cesti počasi pomikala proti Šiški. Ker pa je speči Ferenčak vlekel obe nogi tako nerodno iz voza po tleh, da je bilo vsak hip pričakovati nesreče. V Šiški sta postala konja nemirna; tedaj se šivilja g. Helena Abram okorajži, prime konja, ju ustavi, ter zbudi hlapca. Ta pa se je razjezil, udrihal z bičem po konjih, gospej Abram so morali priskočiti drugi na pomoč, sicer bi jo bili povozili. Ferenčak je dobil pri sodišču 3 dni spomina na to čudno vožnjo. Dva mlada zrela tiča sta brata Franc in Anton Jenko iz Dobravšice. Komaj eden 18, drugi 16 let stara, že sta se resno lotila poklica drznih uz-movičev. Oni, ki se uči kovaške obrti, je ponaredil ključe s katerimi sta pri trgovki Urši Boh iz Dobrave prišla do večje vsote denarja. Kolikor se je dalo ugotoviti, sta tam vzela 340 K. Od tega denarja je eden v par dneh zapravil 170 K, kar je pa skoro nemogoče, najbrže jih je kam spravil za priboljšek, ko pride iz ječe. Tudi mesarju Peresutiju v Gorenji vasi sta poleg nekaj kilogramov govedine vzela kar sta še denarja našla v mesnici. Obema mladima, pa že tako zrelima tičema je sodišče za nekaj časa pristriglo predolge peruti in sicer: Francetu Jenkotu za 3 mesece, Antonu pa za 2 meseca poostrene ječe. Najhujša kazen pa je za nju, da sta zaznamovana za celo življenje v albumu uz-inovičev. Njemu je več za mašo kot za orožnika. Pred hišo Andreja Trom-felja, posestnika v Latini pri Grosupljem so se neko nedeljo fantini igrali z denarjem; so namreč »husali". Naenkrat jih zaloti pri tem »husanju" orožniški stražmešter Krušič, fantini v slabi vesti zbeže, med njimi tudi Trom-feljev fant. Orožnik gre z njim v hišo, ko ga hoče izprašati po imenu soigralcev, se je oče postavil za sina, češ, jaz sem njegov gospodar. Orožnik ga je posvaril, naj se ne vtika v njegovo službo, naj sin le pove imena drugih ali pa če noče, mora iti z njim, da mu vsaj pokaže dotične hiše, oče pa ni pustil ne eno, ne drugo. Postal je naenkrat strašno pobožen oče; izgovarjal se je, da mora sin k duhovnim vajam v cerkev, ker so tako zapovedali neki flčkajnar, ki so prišli nalašč za to doli iz Ljubljane. (Preje pa je ta pobožni mož pustil sinu „du-hovne vaje" opravljati pri prepovedani igri.) Ker se je Tromfelj v svoji trmoglavosti orožniku le še upiral, je bil radi tega ovaden in tudi kaznovan na 24 ur zapora. Trmoglavosti se že prav zgodi tako! Včerajšnja nedelja je bila sicer bolj mrzla a vendar lepša, kot jo je nam naslikal naš vremenski prorok. lucijo zoper brata. Tndi sestre so nagajale. Klasično lepa Pavlina se je podila z različnimi ljubimci po svetu, Karolina je grešila z Junnotom in pozneje z grofom Metternichom, Elisa, ki je sicer amorju kljubovala mu je pa delala preglavico s slabim vladanjem v Toskani. Izkazalo se je, kako slaba podlaga da je njegova rodbina za njegov sistem. Dati mu je moral drugo podlago, ako ni hotel podleči sovražnikom. Ravno sedaj se je pripravljal velikanski boj vzhoda z zahodom. Ob zibelki prvega sina pač še ni sedel noben oče z večjimi načrti v glavi, kot Napoleon. In sedaj je začela njegova zvezda temneti. Velikanske izgube na Ruskem in bitka pri Lipskem so ga popolnoma uničile. 11. aprila 1814 se je udal pritisku maršalov, ter se odpovedal v Fon-tannebleau prestolu. Drug za drugim so odpadli od premaganega cesarja. Vsi, z Marmontom na čelu so hoteli v miru uživati premoženje, ki so ga pridobili po njegovi milosti. Značaji pač niso bili in hvaležnosti niso poznali. Celo mameluk Roustan ga je zapustil in iskal sreče pri svoji francoski ženi. Samo Caulaincourt, Maret, Durot, Bertrand in Cambrone so mu ostali zvesti. Marija Lujiza je odšla s sinom na Dunaj kjer ga je kmalu pozabila in nesrečni oče ni videl nikdar več niti nje niti njega. Njegovi bratje in sestre pa so jo popihali v Švico. Grad, v katerem je bilo nešteto veselic in dan na dan na sto in sto ljudi, je bil sedaj zapuščen in do 20. aprila je v njem samotaril Napoleon sam. 20. aprila 1. 1814. pa je šel v spremstvu komisarjev v svoje novo kraljestvo na Elbo. Tu na Elbi je vpeljal isto etiketo kakor je bila v Parizu. Toda kak kontrast. Sicer so bili v mali palači »Porto ferrajo" veliki obedi in sprejemi, toda kje so bili slavni generali, ki bi jih pogled iz njegovih oči osrečil. Tu se je moral zadovoljiti z meščani in njihovimi ženami. Število njegovih novih dvornikov je bilo šest. Tudi tu je bil kabinet, tudi tu je narekoval pisma z ono na* glico kot v Parizu, toda kaka razlika med prejšnimi povelji in diktati in sedanjimi 1 Železokopi Rionski, dobivanje soli in vtrjevanje trdnjave Pianozza, to so bile glavne stvari cesarske korespondence. Poleg tega se je pečal z »do- mačimi* financami, kajti rabil je deriar, ker mu Francija ni izplačala 2,000.000 frankov subvencije. Napoleon je vedel natančno, kaj spada k hišni inventuri, število rjuh in drugih malenkosti. Tudi obed je bil omejen; mesto burgundca je pil navadno vino. Za njegovo mater Lati-cijo so naredili posebno hišo. Tu so zvečer igrali kot v Tuilerijah ali v St. Cloudu in Napoleon je ostal svoji naravi zvest, to se pravi, mnogokrat že tako očividno goljufal, da ga je njegova mati zavrnila: »Napoleon, Vi se motite". Drugo jutro pa je dal pribočnik ta na nečasten način pridobljeni denar nazaj. V jeseni ga je na skrivnem obiskala njegova nekdanja priležnica grofica Walewska s svojim 4 letoim sinom, s katero je zopet preživel par veselih dni. Radovedneži pa so hoteli v nji videti Lujizo in njenega sina. Motili so se, bila je samo njegova prijateljica, ki ga je bolj ljubila, ko njegova žena. Napoleon pa je imel tudi armado 1000 mož, katere pa ni mogel redno plačevati. Prišle pa so vesti z dunajskega kongresa, da ga hoče poslati v širni ocean in da ga hočejo zastrupiti. Življenje mu je bilo neznosno. Toda tolažil se je. Že v Franciji je imenoval Elbo jetnišnico, od katere pa je imel on ključ. Nekega lepega dne v februarju 1. 1815. pa je odprl to kletko in bil je zopet cesar Francozov. V Parizu se je sešel zopet stari dvor. Berthier si ni upal blizu ter je izvršil v obupu samomor. Lucijan se je vrnil z Angleškega ter se sprijaznil z bratom. Tudi cesaričine dame so ostale stare! Toda kje je bila ona? Pisal ji je z Elbe pismo za pismom in tudi sedaj ji je pisal 28. marca pismo, v katerem jo prosi, naj se vrne nazaj k njemu. On je gospod Francije, ljudstvo je navdušeno za njega in Bourbonci so pregnani na Angleško. Povsodi je plapolala njegova zastava. Pisal ji je, da jo čaka 15. ali 20. april3 v Strassburgu. Toda ona ni prišla. Prišlo pa je pač pismo, v katerem niu naznanja, da ne pride nikdar več, ter, da dovoli v ločitev. Napoleon je delal neutrudno svoje načrte. Sedaj je prišel že pred 6. uro v kabinet, prebral pisma, sprejel ministre, generale itd. Nato se je posvetoval z Benjaminom Constantinoin o ustavi. Da radi tega ne izgubi kdo vere vanj, moramo že povedati, kar je bilo do včeraj še tajno. Včeraj je bilo v Ljubljani več shodov, zborovanj, zvečer tudi koncert itd. in se je že v petek želelo, naj vremenski prorok za to nedeljo »napravi1* primerno vreme. Sicer neizprosen, se je to pot vendarle dal omehčati. »Napravil" je vreme tako, kot se je želelo, a vreme samo je napravilo tako, kot je hotelo. In le tako je bilo če ne vsakomur, vsaj večini ustreženo. Glede Velikega tedna pa pravi odločno, da nikomur na ljubo ne »naredi “ lepšega vremena, kot ga je že obljubil. Zavožena voda v Šiški. Pa naj se vam ta naslov se tako čuden zdi, res je pa le: V Šiški je voda, vodo-v0d in vse kar je še z njima Y zvezi, temeljito zavoženo. Dve veliki občini, od katerih je Posebno Sp. Šiška takorekoč predmestje mesta Ljubljane, ki ima že zdavno svoj vodovod, pa ste ostali do 1.1908. brez vodovoda. v Tako so skrbeli slavni občinski možje za prvi človekoljubni pogoj °bstoja svojih občanov, Prepustili so napravo vodovoda sebičnim interesom spekulativnih kapitalistov, po večini Nemcev in njih zaveznikov slovenskih klerikalcev. Iz žepa ubogih občanov so se ti kapitalistični mogotci redili, občina Sp. Šiška jim je dala 65.000 kron posojila, a obe občini skupaj Povrh še bogate državne in deželne podpore. Občani pa so morali vodo 'z takega vodovoda prav prokleto Qrago plačevati in so morali biti še veseli, če so po milosti vodovodne zadruge vodo sploh dobili. Voda v Šiški je torej na vsak aCln zavožena. Poročali smo že opetovano, da se Je v zadnjem času porodil proti kapitalistični vodovodni zadrugi odpor manjšine v občinskem odboru in da je ta odpor 6. t. m. povzročil župansko krizo v Sp. Šiški. Rekli smo tudi, da le to le uspeh združenih na-Pr e d n i h moči: narodno 'n a -Pred n e ter socialno detno-pf.atične stranke. In smo z ve-m veseljem klicali prizadete občane Šig^erajšnji ljudski shod v Spodnji Shod je bil res zelo dobro obi-s^an. Ampak to kar smo od tega Shoda pričakovali, na tem shodu nismo ne slišali, ne videli, ne občutili. Kar se je na tem shodu govorilo, o tem smo že zdaj trikrat govorili; zato se nam zdi škoda papirja že znane stvari le zaradi shoda še enkrat Premišljevati. Pač pa se hočemo te dni pečati z vsem, kar nas je na tem s|>odu neprijetno iznenadilo. In to je: jsi trije glavni govorniki: Gogala, ^nčigaj in Ojster so na tem shodu g;asno protestirali, da bi se nj*h delo proti vodovodni zadrugi smatralo kot politični boj, ampak a g 1 a š a 1 i so, da je to le gospodarski boj vseh strank. To je eno, o čemer bode treba govoriti jasno besedo. Drugič so ti gospodje javno hvalili in s slavospevi kadili deželnemu odboru, češ, da tudi on stoji na strani njih, ozir. na strani občine glede prevzetja vodovoda. Tudi to javno hvalisanje si je treba natančneje ogledati. Tretjič se je na tem shodu iz-Tekla zaupnica občinskemu odboru sploh, torej t u d i t i s t i m odbornikom, ki so še danespri-staši občini nasprotne vodovodne zadruge. Govorilo se je mnogo, a ni se Pa prav nič povedalo: Kako se bo rešila županska kriza ter vprašanje — zavožene vode. Ta včerajšnji shod je izval nujno potrebo, da obe protiklerikalni stranki po svo-j« h oflcljelnlh zastopnikih č i m P r e j e o m ogočite rešitev obeh za Šiško važnih v p r a -s a n j. Kdo,- hoče biti ribič res le Jjudskih interesov, tega ne ^emo pustiti v kalnem riniti I Razne vesti. * Boj angleških sufragetk. V Ponedeljek je bilo po celi Angliji Jjudsko štetje in da bi bilo bolj na-J^nčno, je bilo štetje ravno o polnoči. Ar>gleške sufragetke, ki se že leta z Vsemi sredstvi bore za žensko volilno Pravico, so porabile tudi to priliko in ^o izdale geslo: »Brez glasov — brez štetja* t. j. če nam ne da vlada voljne pravice, se ne damo šteti. Da bi J|h torej ne bilo doma, so morale celo JoC ostati zunaj. Tam so nočevale Hupaj. Toda vlada jih je poiskala Udi tam in jih je preštela. Demon-, acija se ni posrečila, dasi je zelo ^nimiva. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila Odličen albanski glavar na Dunaju. Dunaj, 9. aprila. Danes je prišel nenadoma semkaj albanski kronpre-tendant, glavar najmočnejšega albanskega roda Miriditov, Prenk Bip Boda paša. Njegovemu prihodu na Dunaj se pripisuje velika politična važnost. Prenk Bip Boda paša stanuje navadno v Solunu. Toda sedaj ga je naprosila mla-doturška vlada, naj posreduje med Albanci in vlado. V to svrho je odpotoval Prenk paša v Skader, in sicer preko Dunaja, kar je vse politične kroge jako iznenadilo. V njegovem spremstvu se nahaja več albanskih notablov in dva turška oficirja. Mlado-turška vlada je sicer albanskega glavarja naprosila, naj potuje v Skader skupno s poveljnikom turške ekspedicije v Albaniji, Torgut Šefket pašo, a Prenk paša je to ponudbo odločno odklonil in odpotoval sam s svojim spremstvom preko Dunaja v Skader. Kompromis med češkimi strankami glede volitev. Praga, 9. aprila. Kompromisna pogajanja med posameznimi češkimi strankami glede skupnega postopanja pri novih državnozborskih volitvah so rodila pozitiven uspeh. Zlasti pogajanja med Mladočehi in češkimi narodnimi socialisti so dovedla do popolnega zaključka in bosta obe staanki pri volitvah skupno postopali. Tudi Staročehi so izjavili, da so pripravljeni udeležiti se skupne akcije^ med češkimi strankami. Težavnejše je glede češke državnopravne napredne stranke, kateri hočejo dati Mladočehi samo tri mandate. Pogajanja, katera vodi dr. Fiedler, se nanašajo samo na volitve v mestnih skupinah. Agrarci in realisti bodo nastopili pri volitvah popolnoma samostojno, dočim so češki ^klerikalci iz kompromisa izključeni. Češki narodni sociialisti bodo v vseh 22 okrajih, katere so dosedaj imeli v posesti socijalni demokrati, postavili svoje protikandidate, katere bodo podpirali Mladočehi. Dr. Kramar poživlja v »Narodnih Listih“ češke stranke, naj nastopajo skupno proti Nemcem in so-cijalnim demokratom, ker je to v interesu vsega češkega naroda. Nemški prestolonaslednik na Dunaju. Dunaj, 9. aprila. Ob 4. popoldne je prišel semkaj nemški prestolonaslednik s svojo soprogo. Na južnem kolodvoru so gosta pozdravili cesar in različni vojvode in nadvodinje. Stavka tiskarjev v Sarajevu. Sarajevo, 9. aprila. Stavka tiskarjev se nadaljuje in je dobila še ostrejšo obliko, kljub temu, da se vrše med lastniki tiskarn in stavkujočimi tiskarji pogajanja in sicer s posredovanjem vlade V soboto so tiskarji razbili v tiskarni »Muslimanska Sloga“ več stavka. Listi izhajajo samo na eni strani. Delajo samo učenci. Afera Rybak-Trudnowski. Krakov, 9. aprila. Državno pravd-ništvo je proti razsodbi, s katero je porotno sodišče oprostilo morilca ruskega učitelja Rybaka,Trudnowskega, vložilo ničnostno pritožbo. Vsled tega ostane Trudnowski se toliko časa v ječi, dokler priziv ne bo rešen. Albanska vstaja. Carigrad, 9. aprila. Vstaja v Albaniji zavzema vedno večje dimenzije in postaja vedno bolj resna. Položaj v Skadru je jako opasen. Malisori so pri Tuzi in Kastrati ji zopet napadli Turke in jih potisnili nazaj. Malisori se koncentrirajo na črnogorski meji, kjer imajo na razpolago tudi močno artilerijo. Brzojavna zveza med Skadrom in Tuzo je popolnoma uničena. Bolgarija in Turčija. Sofija, 9. aprila. Bolgarski ministrski predsednik Gešov se je napram nekemu poročevalcu izrazil, da njegova stranka kot opozicijonalna stranka še vedno stoji na stališču, da morajo biti politični odnošaji med Bolgarsko in Turško odkriti in prijateljski. Listnica uredništva. Gospod dopisnik v Trstu: Poročilo prejeli v soboto ob 11. po noči. Slična poročila lahko z navadno pošto. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in letoda! Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Iv»n Lati. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Javna zahvala. * , Odbor vzgojevalnega in izobraževalnega društva »Domovine" šteje si v prijetno dolžnost, izreči tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo bi agim prirediteljicam in vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli do tako sijajno uspele dobrodelne prireditve. Zahvaljujemo se v prvi vrsti gg. načelnicam posameznih šotorov: Bergantovi in Pibernikov!, dr. Bret-lovi. not. Bežekovi, svetu. Fronketovi, prof. Sičevi, rav. Šubičevi, geom. Ru-žičkovi, dr. Tominškovi, Ulrichovi ter ostalim gospem in gospodičnam, ki so omenjene dame pri njih rodoljubnem delu v šotorih podpirale. Za nemali trud, ki sta ga imeli načelnica prof. Reisnerjeva, kateri je pomagal pri nje blagem stremljenju g. prof. Kobal in ki so se obenem z gdč. Ružičkovo Reni, nadalje z gospo lličičevo, z gg. Iličičem in Bohuslavom z vso vnemo posvetili naši dobri stvari, potem načelnica g. dr. Pirčeva in vse one velecenjene dame, katerih dražestne gospodične hčerke imenoma pl. Trnkoczy Darinka, Duler Mira, Grobelnik Meta, Hribar Tatjana, Ilešič Vanda, Koch Nada in Ruša, Lil leg Marica. Pirc Zvezdana, Pogačnik Vikica, Rohrmann Mira, Seunig Martina, Švara Hermina, Vecchiet Milka, Wider Mira, Zarnik Juta, Zemljič Milka in Zupanec Elka so nam nudile najlepšo točko celega večera, izrekamo toplo priznanje. Istotako nam je izraziti izkreno zahvalo nad vrlo uspelo točko, v kateri so nastopile dolarske prince z e gdč. Bežek Staša, Lavrenčič Mica, Malič Angela, Skrbinšek Frančiška, Tavčar Pipa in Tominšek Pavla, ki jih je pri petju in plesu spremljal na klavir g. Počivalnik. Zahvaljujemo se nadalje slav. javnateljstvii Mestne hranilnice, slav. Čitalnici, slav. vodstvu C. in M. družbe in društvom »Ljubljanski Zvon“, »Slavec", »Sokolski Zvezi" in ljublj. „Sokolu“, ki so radevolje prepustili svoje prostore in rekvizite našemu društvu v porabo. Svojo naklonjenost napram našemu društvu je izkazal slav. magistratni prezidij stoinega mesta ljubljanskega, ravnateljstvo mestne elektrarne, ravnateljstvo dež. gledališča, ga. vrtn. Wid-rova, gg. prof. Reisner in Sodnik, Pleško in restavrater g. Kržišnik, katerim velja topla zahvala. Pohvalno nam je omeniti dobrohohotno objavljanje društvenih naznanil od strani slav. uredništev: „S1. Narod“, „Jutro“ in »Laibacher Zeitung". Tudi »Slov. Filharmonija" je neumorno koncertirala in doprinesla veliko k splošnemu razpoloženju. Končno se še zahvalimo na sijajni udeležbi slav. občinstvu ljubljanskemu, ki je svojo požrtvovalnost napram učeči se mladini vnovič in v polni meri pokazalo, kakor tudi vsem prijateljem društva z dežele, ki so ali sami prihiteli ali se pa s kakšnim zneskom spomnili naše kuhinje. Najlepša hvala pa bodi vsem dobrotnicam in dobrotnikom naše mladine. Zavest, da bode rodilo to njih rodoljubno delo enkrat plemenit sad! V Ljubljani, aprila 1911. Odbor »Domovine". Mal) oglasu Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ur. zvečt-r. Prazne šhat!jc, že rabljene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte. U 30/15—1 D ‘inski in defoliškf slamniki se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno. P. Magdič, modna trgovina v Ljubljani, nasproti glavne pošte. U 29/15—1 Jako veliko siitudišfe za vsako porabo se odda takoj. Sp. Šiška št 62. 49/3—1 Diiomio kosilo se dobi za 48 vin. pri Jakobu Tancek, Glince prej Balija. 184/3—1 Viktorij« Pretner, Šivilja, se priporoča vsem cenjenim damam. Marije Terezije cesta št. 90, Perhavčeva hiša. 50/3—1 Šivilje se sprejmejo pri A. Singer, Gosposka ulica št. 4. 207/2—1 Šivalni stroj (Singer) se proda za K 45, Emonska cesta štev. 2. I. nadstropje levo in čevljarski stroj (Cilinder) za 65 K na Sv. Petra nasipu štev. 3. 195/2—1 Gospodična želi v svrho zabave kores-pondirati z gespodom iz odličnih krogov Ponudbe pod „Odlična“ poštno ležeče. 211/1—1 Na prodaj je mala, nova, moderna, pripravna in res po ceni hišica Interesenti se naj obračajo na S. Rogelj, Vrhnika. Gospodična zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, s posojilniško ter blagajniško prakso, išče mesto pisarke pri odvetniku, ali tudi službo blagajničarke, samo v Ljubljani. Prijazne ponudbe pod „Marljiva“ na upravništvo „Jutra“. U 52/2—1 Inteligentna gospodična, vešča tudi v gospodinjstvu, išče mesta vzgojiteljice izven Ljubljane. Ponudbe pod I B, poštno ležeče, Ljubljana. 210/1—1 Išče se za na deželo zanesljiva ženska, katera zna kuhati in ima veselje do gostilne. Kje, pove upravništvo »Jutra«. Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako ieserira v Malih oglasih , Jutra“. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. Izgubil se je dne 8. t. m. mlad, črn lovski pes z znamko št. 112 iz Viča. Kdor kaj o njem ve, naj sporoči nemudoma (za dobro nagrado) na strelišču pod Rožnikom. Modni salon Kupite jmr. Izvod samo 4 vinarje. POTICE orehove, rozinove, mandljeve, medene, šarklje, pince in titule priporoča za velikonočne praznike c. taščicama Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31 priporoča vseh vrst slamnikov. Sprejema sva popravila. JB ZALAZNIK Stari trg štev. 21. Filijalke: Mestni trg 6. Kolodvorska ulica 6. Tovarniška znamka „IKO“. s Š > > 5’— „ 5*— obstoječa iz čake, prsnega oklepa, sablje, patronske taške, puške v najtinejši izd el javi .. 6*— Razpošiljatev po povzetju. 5*- Mlačna :: ati | 'kootumi j gotova a ti po' mezi po istih cena IV. % o«ma r-afocja K lO- (jotovi-ft- o-Ci-Ce-ft- z>a cpspoSe indečfie tez -konfekcije &a?otnc m deMice. Smerno niz&e cene. O. cfceznaiovič. Iv 20--. „€l'ncfrie&fio oMadi&če (( i’ Cjit Gfjavii i tz „.,,K y/v;vi . ' Nekaj izborno ohranjenih Olimpija krema ' je suha krema, brez maščobe, ob enem naj-finejše milo, raditega je Olimpija krema, kosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Omd-sž a,r£ierils:a-nsls:e in.d."u.‘strije izumljeno je novo Adirno pero („Maxim s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik. Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo šešte-vanje in so njegove glav-ri. prednosti obnajpri- prostejši uporabi |in brezhibnem funkcijo-niranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti _ nobeno živčno utrujenje ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 12. Iq. •s? seli ■velikosti se ceno prcd.su Moje ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobllov in trgovina Ing. JURIJ TSEJ, Dunaj XVII, Santergasse 13. ;<• 1 j? . V;'-'--''- "CJsta,rLO-vXjen.a XS^r7. TJsta-rLO^ljesia, ILS^fcV. j. j. nagla: Ljubljana Turjaški trg, štev. 7. \ijvefjt zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposka sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. Najtsoiidiiejše blago. Cognac Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalesente. Dobi se edino pri trvrdki: BR. NOVAKOVIČ. Ljubljana, Franc Souvan sin, Ljubljana Mestni trg štev. 22 in 23 3^a,mjLfa,3st‘u.rarLa, veletrgovina. Tovarna vozov Peter Keršič, Sp. Šiška priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. zzzzzzr Sprejema s2 tudi les v žaganje rta parni žagi. z=. r. KCR3I& Za točno in solidno delo se jamči* Že rabljeni vozovi se jem- Ijejo v račun. D«, ^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. jeva ulica »štev« St. K 5,000.000. &es$. fona nad & 610.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vlo^e po čistih 4 l|s °|o