PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATELJE PROLETAREC Glasih^ Jugoslovanske SocialiflHcne Zveie in Prosvetne M&tlte OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1930. £ater*d m mcm4-cim« bm t to.. Dk. t. IMT, •! Um pn* aKte* •» Cfckm Um Act al tisiness Manager. —Frank Zaits Charles Pogorelec 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: Ono Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Porei*n Countries. One Year $3.60; Siz Months $2.00. PROLETAREC 2301 S- Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 2864 Po petih letili zaton llillerjeve slave Ko blisk se je Hitlerjeva armada v prvih dneh septembra pred petimi leti razlila po Poljskem. Ničesar je ni moglo ustaviti. Rusi na nasprotni strani so si hoteli pred njo. pridobiti svoje, a dve leti pozneje so tudi oni vse izgubili. Vsepovsod je triumfiral Hitlerjev blitzkrieg. Rusi so s Hitlerjem igrali, v nadi, da svoje armade ne bo raz-lil po Sovjetski uniji. Bila je čudna igra ,a diplomacija jo razume. Hitler je treščil v Francijo, pognal iz nje Angleže in osvojil deželo za deželo v Evropi. Le par nevtralcem je prizanesel. V Jugoslavijo je prodiral kakor orkan. Nikjer nič pravega odpora. Francija se je sesula pred njegovimi nogami. Kdo sploh si kaj upa proti " taki sili? Pa se je dobila po vseh svojih apizarskih zmotah država, ki se je odločila vztrajati. To je Anglija. Ko sedaj padajo nanjo Hitlerjevi raketni bombniki, ki rušijo veliko boljše kot prejšnji živi Hitlerjevi letalci, kaj si naj mislimo o Angliji, ki je najdalj v vojni? 2e ko je Hitler smatral, da jo ima v pesteh, je udaril po drugih deželah. In jih je pogazil druga za drugo. A ne Anglije. In ko se je Sovjetske unije lotil, se je še posebno opekel. Pet let ga je vzelo, da je spoznal svoj propad. Priznal ga še ni. A gorje, ki ga je povzročil Evropi — to mu je mora. Tlačila bo nemški narod. On se bo lahko kam skril. Narod ne. Pet let gorja, krvi, razdejanja in nov poraz Nemčije. In po porazu novo premirje. Potem maščevanja, obtoževanja, jok in stok. Take so posledice vojne. A kakšen naj bo mir, ko Hitler kapitulira? Na vsak način MIR. Če bo le premirje, no, potem naj matere res rode čim več otrok, kajti prihodnje klanje bo veliko grozovitejše, kakor sedanje. Toda mar ga je treba? Ne. To priznavajo v Moskvi, v Londonu in v Washingtonu. V prejšnji vojni je bilo še celo več važnih vlad, ki so' isto zatrjevale. Torej kaj? Ko se Hitlerjeve armade na vseh frontah umikajo, naj zmagoviti pomislijo, kam in čemu? Svet hoče mir. Pred petimi leti in prej so ga zapravili tisti, ki sedaj znova zmagujejo. Naj se v tej tragični petletnici spomnijo, da je sedanja vojna v glavnem njihova krivda. Če jih več nočejo, naj odpravijo vzroke. JOiKO OVEN: RAZGOVORI V FRANCIJI JE DOBIL HITLER veliko kvislingskih natur, ki so mu služile ene Is hlapčevstva in vsled volje po udobnosti, precej pa se mu jih je prodalo sa Judesevo delo. Po isgonu nacijev so se Fran-soci nad koloboratorji maščevali. Na sliki na levi je cn Uk francoski pronacij, ki je bil savlečen pred tribunal, da ga sodi sa njegovo isdajsko delovanje. KATKA ZUPANČIČ: IVERI n Kultura Z besedo kultura sem se seznanila že za detinske dobe. Le da se je tista 'kultura' — ali nanašala na prirodne sadeže — ali pa jo je ljudski jezik po svoje prikrojil iz .besede kolektura, sapo. Točne črte se pa med njima potegniti ne da. ker se iztekata druga v drugo. S civilizacijo je označevati le bolj zunanji. to je socialni in materialni« napredek. dočim je kultura odraz notranjega, t. j. srčno- kar je po naše pobiranje ali bi- "mstvenega napredka Polom "tretjih strank" V sredi volilnega boja nekateri razpravljajo, kaj se je dogodilo "tretjim" strankam. In pa kaj pravzaprav je "dvostran-karski sistem". Napredni VVisconsin je izgubil svojo progresivno stranko. V minulih primarnih volitvah je dobila komaj senco svojih nekdanjih glasov. Brata La Follette, posebno tisti, ki je bil governer in je sedaj nekje na Pacifiku v McArthurjevem štabu, sta trdila, da bo njuna država žarnica napredka na vzhod, na jug in na zapad. Pa se je primerilo, da je v minulih primarnih volitvah dobila ta nekdaj toliko obetajoča progresivna stranka komaj peščico glasov. Socialisti v Wisconsinu pa še veliko manj. Nekaj je med ameriškimi radikalci domačega izvora vse-kako narobe. VVisconsin saj je v tem oziru velik polom. A tudi druge države. V Minnesoti je po prejšnji vojni zaplapolala po propadu socialistične stranke farmarska-delavska stranka. Socialisti in drugi radikalci so se je oklenili. Zmagala je v državi in poslala svoje ljudi v kongres in v senat. Farmarske-delavske stranke v Minnesoti ni več, razen da njeno ime paradira na papirju združeno z demokratsko stranko. 2alosten konec. Mnogi pravijo, da so ga zakrivili komunisti. To je slabo tolmačenje. Kajti ako bomo vse krivde za vse slabe izide zvrgli na komuniste, čemu pa jim ne bi prepustili vodstva popolnoma? Lahko bi tu se omenili kaj o drugih tretjih strankah, n. pr. o onih v Nevv Yorku. Ampak vse te so take, ki pridejo in izginejo. Le ena izmed vseh bi zares morala biti stalna in ob enem tretja, sedaj pa že druga, ali celo prva stranka. To je socialistična. Se spominjate, kako je rasla, dokler so bili v nji socialisti na krmilu? Taka stranka bo k>pet nastala. Načeljevali ji bodo sicer novi ljudje, toda njihov program bo socializem. ra. Toda ker je na biro prihajal tudi mežnar in pod zimo še črednik, je cerkvena bira morala biti seveda nekaj več! ^ "Nosi, vozi, hee-ee!n Nemara se kdo spominja tega klica, ki se je vsaj po Beli krajini razlegal vsake jeseni, naznanjajoč ljudem: da je "kultura* (kolektura) že na potu, ali pa da naj pripravijo 'kulturo1 (sadežei. K dolenjcem so prihajali takoj po m lat vi po pšenico, h gorenj -sem pa pozno jeseni po mlado vino. Sedela sem na visokem debelem ostanku opore nekdanji mogočni vinski brajdi, ki jo je že zdavna uničila trtna uš. Pazila sem, kdaj se pokažejo izza ovinka močni konji s težkim vozom, polnim praznih in polnih sodcev in drugih za točenje potrebnih posod in priprav — vse okičeno z - jesensko barvanim trtnim listjem. Voz je spremljala četvorica, včasih petorica moških, ki so se v kričanju menda vrstili in jih ljudje niso imeli radi, ker so se vedli preoblast-no. Sedeča na straži sem po črni obleki kmalu odkrila med njimi kaplana. On ni kričal, nosil pa je na obrazu smehljaj in v žepu podobice za nas otroke. To zadnje je bilo vsaj zame najpoglavitnejše. Ko so se naši kmetje naposled naveličali tega bremena in se zedinili ter se enkrat za vselej odkupili od teh vsakoletnih cerkvenih terjatev, je bilo nam otrokom nemalo hudo. Hudo nam je bilo po raztegnjenim, glasno odmevajočim se 'Nosi-vozi-hee!\ ki je pqmenil za nas podobico in na belo pogrnjeni mizi potico poleg sočnih rezin plečeti ne. Ubogi mali nevedneži smo žalovali za — zadnjo sledjo srednjeveškega fevdalizma ... Toda naslov je: kultura. Pojem kulture je zelo obsežen. Pri Nemcih pomeni kultura tudi kar vso prirodo (die Kultur). Kultiviramo n. pr. rastline s tem, da jih presajamo, obrezujemo, okopavamo itd. Sa-morašče češpljevo drevo je tr-nasto in rodi droben, trpek sad, presajeno zgubi bodice in sad je lepši in slajši. ' Kultiviranje je tudf vzgoja. Ko človek odraste domači in šolski vzgoji se mora nadalje vzgajati sam. Negovati, krepiti in množiti mora svoje dobre lastnosti, pa trebiti svoja slaba nagnjenja. Skratka kultivirati se mora, kdor hoče biti kulturen. Civilizacija in kultura nika- Kulturen je lahko edinole človek, ki je kreposten, znača-jen. Dober je in pravičen — ne, ker ga božje ali druge postave silijo h temu — tudi ne, ker se boji začasne ali 'večne* kazni — ampak iz svojega lastnega nagiba in po svoji lastni prosti volji. Medtem ko se marsikateri civi-liziranec v uri preizkušnje izkaže kot kaj podlo in ničvredno bitje. Oblizanost, spretno vedenje, visoko leteče fraze, gladka govorica — vse to in še več je lahko le fino politiran venir na piškavem lesu. Zato slišimo čestokrat o gnili civilizaciji. O gnili kulturi ne boste slišali nikoli, kajti kultura — naj je je veliko ali malo — gnila biti ne more. Mnogoteri izmed nas slovenskih priseljencev toži, kakšni neznanski siromaki da smo bili, ko smo stopili na ameriška tla? Mladost in zdravje, brez katerih nas Amerika ne bi bila sprejela, nam torej nista šteli nič. In drugih dedščin si tudi nismo prinesli seboj nikakršnih . . . Res ne? Denarja nismo imeli; oblečeni smo bili slabo, ali vsaj ne po ameriški modi; ameriške šege in navade so se nam zdele veliko bolj tuje, nego so bile v resnici. Vsa naša neboglenost ja pa največ tirala v — neznanju jezika. Oči so gledale napise, ki jih nismo razumeli, čeprav smo poznali črke; ušesa so slišala, pa bi bilo skoro tsto, kot če bi bila gluha, in jezik nam je bil mutast. Vendar navzlic vsej nadlogi nismo bili tolikšni revčki, da bi se nam smelo še zdaj orositi oko ob spominu na tiste prve čase. (Če bi bili Ameriko gradili samo vedeži — ne vem, koliko bi je bilo razvite.! Zakaj tako povsem prazne vreče le nismo bili ni tedaj. Saj smo prinesli s seboj: spoštovanje za vse dobro in pravo; čut poštenosti; okus za lepoto; talent, ki se je tukaj dalje razvijal, ako ga nismo nebrižno za kopali; prinesli smo si svojo pesem in svojo knjigo in svoj jezik; prinesli smo ši voljo do dela in voljo do izobrazbe. Če bi bilo v nas kaj več samozavesti, pa irske samoglavosti, bi bilo še toliko bolje. Krivo je torej reči, da smo hno. Med nevednostjo in neumnostjo je razlika. Kaj ima to opraviti s kulturo? Veliko. Kakor vsi drugi narodi, tako smo si tudi mi Slovenci prinesli s seboj nekaj svoje kulture, ali pa osnovo zanjo. Tega ne smemo nikdar prezreti, še manj pa prezirati. Menim namreč kulturo v šiVšem pomenu. Saj obstaja svojevrstnost ameriške kulture baš v tem, da je podobna mogočnemu, z naj-raznovrstnejšimi drevesi zasajenem parku. Vsako drevo zna-či ljudsko kulturo tega ali onega naroda. Vsaktero drevo ima svojo obliko in svoje značilnosti in vendar je slika celotnega parka harmonična in predvsem močna in živa. Gledano s tega stališča: Mar niso take narodnostne skupine, ki so se znale tej novi deželi prilagoditi tako, da so si pri tem tudi svoje narodnostne posebnosti zvesto ohranile — mar niso za skupno ameriško kulturo veliko zaslužriejše, nego pa one, ki so vse svoje zanemarile in opustile, pa se opavile s tujim perjem? Zato bi rekla, da je čuvati in razvijati narodno kulturo — tudi naš jezik! — nele ^iaša pravica, ampak tudi dolžnost. Ko gledamo nazaj ob zaključku tega meseca, je komaj verjetno vse to kar se je dogodilo v avgustu. Uspešno prodiranje zavezniških armad izza tesnega normandskega zaledja. Vzetje Pariza, Toulona in Marseillesa 1 po francoski osvobodilni vojski. Rumunija napove vojno Nemcem. Bolgarija internira Nemce ter se okliče za nevtralno. Ruske armade ubijejo in ujamejo več kot tristo tisoč Nemcev ic Rumuncev v petih dnevih ofenzive v podonavski delti. To so bili za firer j a usodni dnevi. Ce je kdaj v življenju potreboval astrologe, jih potrebuje dtnes. A mislim, da so mu tudi zvezde sovražne, t Kaj pa evropski kvizlingi? Nobena golazen ni po svoji obliki tako ostudna kot so ti i/ vrženci človeštva. Efijalt in biblijski Judež lškarijot sta bila poštenjaka v primeri s temi ljudmi. Ta dva človeka sta napravila svoj čin na impuls trenutka. dočim so ti ljudje uganjali svoje izdajalstvo premišljeno več kot štiri leta. Vrv in krogla 'Sta prepoštena in premi-le sredstva za to svojat. September 1944 Začetkom septembra 1939 je pognal Adolf Hitler svoje armade čez poljsko mejo. V teh petih letih se je precej spremenilo. Danes se bije boj skoro na istem kraju kot se je pričel pred petimi leti. Razlika je samo v tem, da je pustil Hitler v tem kratkem času petih let več kot pet milijonov mrtvih fanatikov na ruskih poljanah. Kot je bil usoden mesec september 1939 za ves svet, istotako bo september 1944 igral usodno ulogo za Hitlerjevo Nemčijo. Konec krvave igre je že v vidiku. Na Balkanu Kakor je bilo leta 1918, ko so se prve razpoke na Balkanu pokazale, bo ponovna slika v septembru 1944. Rumunija je ze zunaj, Bolgarija ne šteje več. Ostane še Ogrska in Slovaška, la toliko hrupa, da je vlada preklicala svoj prvotnf sklep. Kar naše reakcionarje najbolj peče, je politična akcija CIO. Poraz precejšnjega števila njihovih kandidatov jih je silno razburil. Zbiranje denarja med unijskimi delavci za politične svrhe je po njihovem mnenju silen greh—dočim je ista *tvar: nabrana za isti namen za njihove kandidate, pošteno in stopro-centno ameriško. Je pač čudna logika, katero samo oni razumejo. Kajpada, da so vsega tega krivi komunisti. Samo besedo spregovori proti tem ljudem — pa si komunist! Nekaj sličnegei je v Italiji. Gaetano Salvemini ima — ter bo imel več člankov v reviji "Nation" o tem vprašanju. V članku "Friends, Romans, Mo narchist" opisuje tamošnje ra/ mere. Povdarja, da italijanska aristokracija, cerkev in buržva-zija želi, da ostane ameriška in angleška okupacijska vojska v Italiji saj deset let. Boje se svojih ljudi — in revolucije. Preje je varoval njihne interese Mussolini. Sedaj se zanašajo, da ostane vse tako kot je bilo in da jih obvaruje pred vsem hudem okupacijska armada. Pošteni ljudje — kaj nc! Dvestoteri Ni potrebno ponavljati dolga števila, ker so znana. Sodrugi, .sodružice in prijatelji so se odzvali v toljkem številu, da je nam vsem v ponos. Trdo sem prepričan, da to bo število, katero je že prekoračilo polovico, dopolnjeno še to leto. To ni samo pomoč, to je priznanje listu, kateri je skozi vsa ta dolga kritična leta stal na straži in skušal pisati resnico kot so določevala socialistična načela. Sodrugi, z vašimi darovi ste nam pri Proletarcu dali zagotovilo in vero, da naše delo še ni gotovo, da se je šele začelo, in da se mora nadaljevati. To je zaupanje, na katerega smo ponosni. Ruski relif Sodrug John Thaler iz Cicc- Iskrena SKLAD 200-TERIH LISTU V PODPORO Pod to osnačbo se priobčuje prispevke sa vsdrievanje Proletarca v kampanji, ki jo je sasnoval predsednik npravnega odbora Proletarca Joško Oven. Apelira, da se na ta klic odsove najmanj 200 prijateljev lista, ki bi prispevali po $S vsaki ali več. Namen tega sklada je obvarovati list pred sadolšitvijo in pa v pomoč agitaciji sa njegovo razširjenje. Manjši sneski bodo I v naprej priob^evanl v regularni koloni "Tiskovni sklad Proletarca". VI. IZKAZ John in Anna Mahnich, Waukegan, III. Jacob A. Ambrotich, Eveleth, Minn. Joseph Oblak. Chicago. III Pepca Prešel, Clarendon llllls, III., nadaljna Frank Benchlna. Chicago, III. Frank J. Preveč, Girard, O. John Petrlch, Young.«» town. O. Mike Krults. Willard. Wls. Matt Malnar, Willard, His. Anton Petrovčlč, Carnegle, Pa. Martin In Anna Gorenc, Imperial, Pa. $ 5.00 5.00 5.00 2.00 5 00 5.00 • 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 kor nista eno in isto, dasi ju po- lo dvonožne živine med ameri-gostokrat izgovarjamo z isto'škimi Slovenci razmeroma maj- Skupaj Prejšnji iskas $ 52.00 530.00 Skupaj $512.00 kateri sta, čeprav ne balkanski deželi, vendar zaveznici Nem- ra, 111., je daroval $5. čijc. Ko to pišem, so Rusi bili mu hvala, že na pragu Bukarešta in ruska konjenica je na madžarskih planotah. Ure Hitlerjevega balkanskega kraljestva so štete ... Kaj to pomeni za Jugoslavijo, si lahko predstavljamo. Koliko so pretrpeli naši ljudje v domovini... Koliko sto-tisočev jih leži v hladni zemlji — koliko fantov in deklet, ki so padli v boju proti fašizmu, v boju s tako neenakim nasprotnikom. skoro brez orožja proti do zob oboroženemu sovražniku. Ložje se je boriti, kadar je tvoje,orožje enako nasprotnikovemu. Kadar si v zimi toplo obut in oblečen. Kadar so tvoje rane obvezane, kadar veš, da če si ranjen, te popeljejo v bolnišnico ... Ali tega ni bilo pri naših. Kdor je čital o strahotah pohodov partizanov, kateri so, obkoljeni od sovražnika, nosili in vlekli svoje ranjence v noči skozi nepremostljiva gorovja in soteske skozi sneg in žamete — brez tople obleke, brez obvez ... ve, da so to grozote, katere je nemogoče opisati. Kdor je bil ujet, je bil ustreljen. To je bil boj na nož. Vse kar je sovražnik skušal, je ubiti duh naših ljudi. A je bilo zaman. Smrt ni imela več groze za naše ljudi. Tisto strašno sovraštvo do fašizma, do tujih tiranov, katero je pognalo tisoče naših fantov in deklet v gore in gozdove, ni imelo meja. Bos in raztrgan, z rdečo zvezdo partizana na čepici, katera je bila njegova uniforma, se je boril naš človek s puško, nožem in granato, z orožjem, katerega je vzel sovražniku proti tankom, letalom, topovpm in strojnicam. Da je bil uspešen, pove število nemških in kvizlingških armad v Jugoslaviji, katere so bile skoro v stalni ofenzivi — več kot 575,000 mož. Danes se bliža ura rešitve. Solnce je že zasvetilo na Balkanu. Prispevate I je v v tem Iskasu 12, sadnjl Iskas 102, skupaj 114, prišli prazni, zato, ker je bil naš manjka fte NI žep prazen, pa da smo bili "neumni ko nema živina, muskelne smo imeli, to je bilo vse"... U živine ne postanejo ljudje! In kolikor se da sklepati, je števi Proletarec je bil ustanovljen, da sluftl delavstvu. Tej nalogi je ivest v vsakem slučaju, v krltah In "dobrih'* časih. v vojnah In miru. Podpirajte ga. Pri nas Vladna cenzura je končno dovolila, da imajo vse priznane politične stranke pravico za oddajo radijskih govorov med naše vojake v tujini. Stvar se je začela, ko je bila zabranjena oddaja takega govora socialistični stranki. Zadeva je povzroči- ZELO VAŽNA SEJA Chicago, III. — Prihodnja seja JPO-SS št. 8 in SANS št. 60 se bo vršila v pondeljek dne 11. septembra v Tomažinovi dvorani, 1902 W. Cermak Rd. Priče-tek točno ob 8. zvečer. Važne zadeve bodo na dnevnem redu, posebno glede naše prihodnje prireditve dne 26. novembra letos, zatorej udeležite se vsi. Popravek k naznanilu.—Zadnjič je bilo poročano, da se bo dne 19. novembra letos vršila prireditev v korist Ameriškega Rdečega križa. Ker pa bo isti dan imel pevski zbor "Prešeren" svoj jesenski koncert, kar nam pa takrat še ni bilo znano, se je ta prireditev preložila za en teden in se bo vršila dne 26. novembra, to je zadnjo nedeljo v novembru. Prosimo, vzemite to na znanje. Za JPO-SS štev. 8 in SANS št. 60, — John. Gottlieb, tajnik Tole mi ne gre v glavo? Ako smo res sa svet štirih svobodščin. čemu toliko romani k papežu? Le zaka) sta šla k njemu tudi ameriška poslanca unij CIO in AFL, to mi nikakor ne gre v glavo? Mnr ne vesta, dn se Vatikan unij silno boji? Namreč če so delavske, ne pa kompanijske, fašistične unije! FRANCE BEVK: ■1EU Pil KII SENCO Na pobočju hriba, posejanega z vinogradi, je stala hiša z razgledom na mesto, ki se je kopalo v poletni vročini. Sedeli smo na verandi, v senci trte, pili in govorili iz navade in dolgočasja. Spodobni ljudje, lažnivci in hinavci, ki smo se imeli za boljše, kot smo bili v resnici. Gospod Jernej je bil izjema. Ni pil vina, kadil je cigareto za cigareto. Na prošnjo navzočih dam, ki rade poslušajo zgodbe, je na brezsti-den način pripovedoval svoje življenje. Ni ga olepšaval, niti zatajeval, kakor da pripoveduje zgodbe iz petnajstega stoletja, Dame so tu pa tam pogledale v tla, moški smo z vinom zalivali zadrego, ki nam je stopala na lica. In vendar bi bilo dolgočasno za nas, če bi ne bilo Jerneja z njegovim tragičnim življenjem vred, ki ga je vzel tako prekleto resno. Kaj bi bili sicer delali v tej poletni vročini? ... • x Dokler človek ne postane sko- boj in pred vsem, kar te obdaja. Življenje ima strašno logiko, ki se je ni mogoče izogniti. Jaz ji nisem mogel ubežati. Ko me je življenja hotna, do histerije čuvstvena ženska pogledala z zloveščim pogledom in se blazno zaljubila v mojo nedotaknjeno mladost, ki jo je brez sentimentalnosti vzela in užila brez tiste moje radosti, ki sem jo pozneje občutil, je bila položena kal katastrofe. Gospa Fani ni občutila starostnega in družabnega razmerja do mene, ki je bilo kri- dekliškega telesa in nisem občutil mesenosti v sebi. Nemogoče je postalo mogoče, duša se je dvignila v meni, grenko se je koba-lilo v moji notranjosti. Prevaran ponos se je hotel bedno maščevati. Fuj! Pljunil sem nanjo, udaril sem jo, da se je skoraj zlomila pod udarcem, a vendar je | bila zmagovalka. Jaz sem bil I premagan. Usoda mi je polagala tramovi na pot in mi je poslala dekle, ki | je bilo kot veter nestalno, da nisem mogel najti potrebne opore V nji, dasi sem jo ljubil. Iz enega razočaranja v drugega mi je bila bolj na srcu, to čutim še danes, ko spomin nanjo ie ni popolno- čeče V svoji strasii je bila slepa 1 ™ *akor J* in oluha za vse Se iaz sem čutil P1*"™*0 do nje skoraj zatemnel, 1 ^Mv^MMi to je drugič planil njegov zubelj dO I NEMCI V FRANCIJI NAGLO BEŽE. Toda ne brez odpora. In tudi ko se flavna nacljska sila uma ie poazavesmo vse iu. neba. Vedno više. Ko je morala fcne, ostanejo na raznih krajih še vedno kake male nemške posadke, ki se niso mofle pravočasno oteti, Kakor kupec, ki ga oslepari | ^ svatbi umreti zadnja čista mi- ! ali pa so bile nalašč nameščene v raznih skrivališčih, da bi ovirale prodiranje Američanov, Angležev, Ka-trgovec za blago, katefega vred-' ' kmečkega dekleta zame in ; nadčanov in Francozov. Gornje sta ameriška vojaka, ki iščeta take skrite nemške in kvizlingške oddelke. nosU ne pozna, sem vzel njeno, ^ y ^ zajokal vso teio _ Vrr£i! | fffi* " ^ WbiJU I ^ ^ V temo? V reko? Za čarJ strasti sem jo skoro obože- j £££ val in sam sebi lagal ljubezen do hi hil dejal: nJlve? Za SVOJ mls,JO' kVse nje. Mislil sem, da sem svoboden. Nisem bil. Ko je prvič zaplala Grešila sem!" bi bil "Grešil sem tudi jaz. novo življenje." 1 Tako pa ni grešila. V straš- » raj morilec, ne ve, kaj to pome- mladost v meni in se je nagnila ni To neznano čuvstvo mu je do mladosti, da se ji razodene in bolj daljno, kot vsako drugo se spoji z njo, ki edina sme za- čuvstvo na svetu. Kadarkoli sli- Sevati mojih moči sem začutil, - > ja2 t u| ei „ rioinrtiu Hrnaih se zgrozi da sem suženj. Hlapec enooke »siega one in 5*m j«* L ktt JzS mu ™ £ -veri, ki je mučila r£jo dušo z1*" nisem vedel, ka naj storim hrhtu ^^aobsuiez mravlUnd banalnostmi in vzela moje živ-,* njo Bil sem bolestno senti-hrbtu m ga obsuje z mravljincL , za najnii/0 ceno mentalen, občutek tragične po- in| J J r I štenosti me je prevzel tako ži- Začniva olclePa samo ene8a: svobodno 'dihati? Hlad je zavel čez polje, tes , . .... neje sem se stisnil v pelerino nem polumraku, ko so strašil« ' ,uystva j pa f je poslal svoj petak v no in prispeVai dolar v tiskov-razglednico iz Pagosa Springsa, John Thaler obnova naročnine sua<| 200-terih, da ne bo med ni sklad visoko v skalnatem gorovju, in $5 za sklad 200-terih. John zadnjimi, in dve naročnini. _ _ , . , , - . . kjer sta bila z ženo na počitni- Turk 4 naročnine in $5 v orne- \z Girarda, O., so prispevali Spoštovanje do dekleta se je;cah Upam da ^ jima koristile. njeni sklad, dalje so v U sklad v sklad 200-terih John Tancek, izpremenilo v oboževanje, mi- Nq ^ to ^ ni vse kar je poslai prispevali vsak svoj petak Mir- Frank j. prevec in Andrew Kr- Malo pred razglednico je prišlo i ko G. Kuhel, Joseph Oblak in vina. Slednji poleg tega še pri-tudi njegovo pismo s par naroč- Frank Benchina. John Hujan | Spevke za klub št. 222 JSZ. ninami in z vsoto listu v podpo- je dal $2 v tiskovni sklad. Tako,. Frank Režek in Louis Blazich sel na gospo Fani mi je potisnila nož v roke. Kakor je od dne do dne zorela, je bila tli večer poln sad in sem jo vso črno samotno pot videl mrtvo pred seboj. Se danes me stresa po životu. Moji prsti se sami od sebe su-gestivno krčijo, kadar pomislim na ta večer. Njen suhi vrat se je zvijal, njene oči so strašno buljile, ko da gledajo v ono- John Goršek. st., Springfield, 111, je poslal $10 v sklad 200-terih. Ena petača je zame, druga pa za mojega sina Johna, da ne bomo ravno med zadnjimi, omenja v pismu. Pepca Prežel iz Clarendon ro, ki jo je prispeval Ignac Ur- vidite, smo tudi doma nekaj na- pa sta prispevala vsaki dolar v Hilsa 111. se ie do zadnii klu- 1______A__________I__ J •....Jili nnc nn .T k/u^mui »f m O. .1 1_____i _ »__1 * *» J r J ban. On temu listu vedno rad redili. Ce nas pa v bodoče v me- i tiskovni sklad. bovi seji oglasila v uradu. "To- znal šele tedaj, ko sem ob luni- stranost, njene ustnice so tišca Treba je bežati pred samim se- nem svitu trepetal pred lepoto ZAMENJAJTE vose nerabne električne predmete za vojne znamke pomaga. Ed pa je dodal petak tropoli spet prekosite, vam ne! john Runstelj, Arcadia, Kan- le imašJ za enkrat, Charlie, za v sklad 200-terih bomo prav nič "fovš . saš, je obnovil naročnino in pri- sklad 200-terih, ostalo bom pa Iz Milwaukeeja je poslala 2 Frank Volkar, Maple Heights, i speval $1 v tiskovni sklad. V p^neje izročila." Položila je $3 naročnini Kristina Pod javor- O., je poslal 2 naročnini in $3 v pismu pravi, da se bi zelo rad in Obrzda za tovaršijo v klu- odzval s petakom, toda razme- ^^ prostore. Drugi dan pa je j i Mrs. Smith je nesrečna! le pene. Kar je podzavestno nastajalo v meni od prvega pogleda in poljuba skozi leta prevare in greha, je prišlo mehanično | v moje roke ... Davil sem svojo prevarano mladost, suženjstvo, trepet in strah ... Morilec!... Kakor * viška je padla ta beseda v moje možgane, šele takrat sem se zavedel, kaj delam. Moje početje je bilo početje ženske. Ali bom popravil zlo in greh z zlom in grehom? Ne, ne! Roke so popustile, njeno telo se je zvalilo na tla; še je dihala ... Ali bi z njenim mrtvim telesom odkupil svojo čistost? Kaj šek, provizijo pa ukazrl« pripi- tiskovni sklad, sati v tiskovni sklad. Lojze Bar- Tudi vzhodni Ohio noče zao-borich je poslal 8 naročnin in j stajati. Za to skrbi naš agilni še tri oglase za koledar. agitator Jože Snoy in drugi so-(gič, ko bo priložnost. Mrs Stcfie Vratarič Luzer-1 drugi. Na zadnji seji kluba št. | Ignac Hreščič,.. Farmington, ne Pa , je naročila list svojemu H^JSZ jih je bilo le peščica, pa 1111., piše: "Z veseljem se pridru- * _ • I___i___«•___i_i__i onn a___:L. con i ___i____onn re mu za enkrat tega ne dovo- poslala $2 po Angeli Zait2 ljujejo. Nič zato, bo pa v dru- Jack Ambrozich, Eveleth, Minn., se je tudi pridružil 200-terim in poslal $5. Mike Krultz, VVillard, VVas., jeto j Poleg tega je poslal 9 naročnin« je $5. .Iz Latrobe. Pa se je oglasila tiskovnemu skladu in dva Zdaj pa pride na vrsto Tom očetu v Farrellu, Pa., za celo f? obrali v skladf 200-terih $30.: žujem skupini 200-terih. Poslal je p^j.j 4 nar0cnine in $10 v sklad 200-terih. ki sta jih prispevala z Matt Malnarjem. Mike je zraven prepustil listu še provizijo od naročnine. Te si nobenkrat ne vzame. Omenjam to, ker sem in tja sliši, koliko Mary E. Fradel. s tole notico: "Priloženo vam pošiljam $5 v sklad 200-terih zase in za Johna Želimo, da bi se jih oglasilo še več kot 200, kajti Proletarca potrebujemo bolj kot kdaj prej." Anton Zornik je pridno na agitaciji po zapadni Penni. Poslal je 31 naročnin, med katerimi je več novih ter nadaljnih 9 oglasov za koledar. 4 pozdravne oglase za koledar, $10 za sklad 200-terih (prispevala Anton Pe- Pri uposlitvi v vojni industriji jo skrbi domače hiino delo ... Potrebuje vacuum Čistilec, 0 a dobiti ga ne more! Gospa Smith in mnoge druge, zaposlene v vojni industriji in pri domačem delu, potrebujejo električne predmete pri Stednji časa... Toda radi vojne so ti predmeti redki. Da Jih dobe, bo vaš trgovec z elektrikalljami vse take električne predmete, katerih več ne rabite, ZAMENJAL za vojne znamke. On vam bo dal celo znamke tM one, ki niso več uporabni, pa Jih bo na kak način popravil. / Tu Je nekaj električnih pfedmetov, ki se Jih potrebuje: vacuum čistilci, likalnikl, pralni stroji, praiilniki in ledenice. Kako bo? Boste pomagali vofnlm delavcem z ZAMENJAVO odviftnih električnih predmetov sa vojne znamke? PRIPOMBA: Commonwealth Edison Company ne kupuje starih električnih priprav, da b4 Jih spet prodajala, pač pa rada pomaga trgovcem v Chicagu pri tem patriotičnem zamenjeval- nem načrtu. COMMON WEA L T H EDISON COMPANT bi prinesel Tončki naslednji trovčič, Carnegie, in Anna Go-dan drugega kot strašno kriv- re"c- Impenal, Pa in $1.75 v do! Ne! Ne! tiskovni sklad. Planil sem. Bežal sem pred I* zapadne metropole — Pue-njo in sem se je osvobodil. Ni-Jblo Colo., je poslal Ludwig Yo- sem bežal radi nje, radi moril ne misli sem moral bežati. Če bi ostal v njeni bližini, bi čutil neprestano nož v svojih rokah. Tako strašna je ta misel, kadar se nepoklicana naseli v človeka. Gloje kakor rak in ne zapusti te več, če uda ne odrežeš in ne bežiš pred njim ... Nisem mogel ubežati. Bil sem svoboden, drugi so bili sužnji pred menoj, dvoje senc je šlo za mano. Moja senca in senca Ženske, ki je trepetala pred mano kot pred morilcem in me xey dve naročnini. | Zdaj pa v našo vzhodno metropolo, Cieveland. Začnemo z zastopnikom Proletraca Johnom Kreblom. Poslal je 24 naročnin, med njimi nekaj novih, zraven pa $35 v tiskovni sklad, ki jih je zbral naš somišljenik Peter Valenčič, in $5 v sklad 200-te-rih, ki jih je prispeval Joie Jauch. Dalje so prispevali v ta sklad po $5 John Pollock (in zrave nobnovil tudi naročnino), Joseph Sajovic, Joseph F. Durn, John Filipich in Frank Česen. oglasa za koledar ter prispevke Petrich iz Detroita, ki ni bil sa-za klub. I mo pri rojstvu Proletarca, pač Kakor v Bridgeportu, tako je | P* ga pomagal tudi razpošiljati tudi v Strabanu, Pa. Tudi tukaj prva leta. V pismu pravi: "Ker je zasledovala kot hudodelca.... Andrew Bozich (kovač) je po- Bežal sem ... Bežal sem neprestano, v mislih in dejanju. Mudilo se mi je iz življenja v življenje. Bil sem truden in željan počitka. Končati vse, nehati, poročiti se in začeti dihati ozračje pokoja ... PRVI DEL. Tisti večer, ko sem skoro zadavil gospo Fani in zbežal čez balkon na cesto ter postal sredi polja, se nisem zavedel samo svobode, pač pa tudi neizmerne samote. Kam0 Vrste murv so strašile ob potu, turoben mrak večera je še vedno ležal nad pokrajino. Napel sem oči, videl nisem ničesar. Dozdevne poša- slas $3 v tiskovni sklad, Anton Jankovich pa 30 oglasov za koledar. Not so bad, not so bad Da pa ne bo vse "slave" odnesla vzhodna metropola, naj pride zdaj na vrsto naša domača, kajti tudi tu so bili nekateri fantje zelo pridni. Luka Groser, ki nas oskrbi, če ni drugače, tudi s čim hladnim v Centru, je dobil 6 naročnin, Frank S. Tau so menda vsi sodrugi prispevali po petak v ta sklad, poleg tega so se jim pridružile še 4 sodru-žice in prispevale vsaka po $2.50. Klub št. 118 JSZ je nato dodal še $10 v isti namen, $7 pa je bilo zbranega med somišljeniki v tiskovni sklad. Vse to je poslal s. John Terčelj in zraven še članarino za klub. Poleg tega je od tam poslal še s. John Žig-man $10, ki sta jih prispevala , dr. št. 138 SNPJ in Gospodinjski odsek društva. Slednji je dal tudi oglas v koledar. Tudi iz Detroita se sodrugi in somišljeniki dobro odzivajo. Prispevali so: Andrew Grum Jr. $25, po $5 pa Joe in Anna Koss, in obenem obnovila naročnino. Pravita, da ju bo zelo veselilo, ako dosežemo kvoto 200-terih, kajti Proletarec je vreden vse podpore. Dalje so še poslali v ta sklad Joseph Černe, Milan Kokanovich, druš. št. 121 Joseph Klarich in Joe%ter Lia Menton, in obnovila naročnino. Tone in Mary Jurca sta prispevala $2 v tiskovni sklad. Nekaj od teh vsot je poslala Kathy Junko in Peter Benedict, slednji tudi 3 oglase za koledar. Martin Judnich, VVaukegan, HI., je poslal 15 naročnin in $1.25 tiskovnemu skladu, Jacob Mesec pa 10 naročnin, med temi dve novi, John in Ančka Mahnich pa $5 v sklad 200-te-rih. John Teran, Ely, Minn., 4 na se jaz in moja žena Kattie stri- u if| u naredi pri agitaciji za njava z Ovnovim predlogom, da Proletarca. Ej> ^ slab je ta bi podprli Proletarca, vam po- zaslužeki prijatelji! V mnogih šiljava $5 in upava, da jih bo še več iz Detroita, ki bodo list podprli na enak način. slučajih agitator več potroši kot pa znaša provizija, tudi če jo vzame, zraven pa še poštnino Max Marti, Buhl, Minn., je p,ačajo sami Med yse te ki 4 obnovil narocnmo m zraven pri-1 nič ne zaračUnajo> spada tudi ložil petak za sklad 200-terih. Mike Krultz Rudolph Kovačič je pa poleg John Plachter< Dearborn, obnove poslal se $1 v tiskovni Mich je obnoyil narodnino in „ , ... _ prispeval $2 v tiskovni sklad. Nas novi zastopnik Anton Zu- $1 pa Mrg Mary RneI V enem odstavku zgoraj sem omenil Thoma Petricha iz Detroita. Ob zaključku te kolone (Nadaljevanje na 5. strani.) gcl, Butte, Mont., je naročil nadaljnih pet iztisov Majskega glasa. Pravi, da ko je razpeča-val prvo pošiljatev, mu je nekdo pisal anonimno pismo, naj char 2, Chas. Pogorelec 4, John ročnine, Jacob Kunstelj pa 3, od Chamazar 2 in Frank Zaiti 10 katerih je ena nova, in 50c v ti- Dalje je dobil on $10 v tiskovni sklad in $30 v sklad 200-terih, ki jih je zbral med gl. odborniki SNPJ. John Mihelich je obnovil naročnino in dal $5 v ome-_____ njeni sklad, istotako Petar poatavimo list na trdno in zdrasti so izginile, pritajeno šepe- Swolšak in zraven še $2 v ti*) vo podlago in mu zagotovimo tanje, kot šumenje daljne reke, skovni sklad. Joseph Breiovec nadaljno izhajanje. To zasluži, mi je prihajalo na uho. iz So. Chicaga je obnovil naroč-1V nadi, da bo dobil mnogo po- skovni sklad. Frank Čandek, West Allis, Wis., piše: "Pridružujem se 200-terim podpornikom Proletarca. Le naročniki smo tisti, ki lahko Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO . "ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO" "English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PRCLETAEEC 2301 S. Lowndole Ave., CHICAGO 23, ILL KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE _ _ _- a - ^-----«—m. n - ■ / m . ----- .............................sram matere, ampak sorodstva. * Izlili IV T \K J1 *v kakršnem Je bila ona in ^1 SANS je zboroval približno tako, kakor je-bilo pričakovati. Bilo je od strani precej protiv-nih poskusov, pa navskrižij, a drugače se je zbor vršil kot je hotel narod. sedaj jaz. Sorodnikov pa si pač nihče ne more izbrati po svoji volji. . , . \ Pokojni dr, Janez E. Krek,. prid svoje propagande par mi- J fi ričan. iijonov dolarjev. A, par milijo- storil koraka nov? Lepo ste v,Ice milijonov' slovenskega naro- Prijatelj dopisnik, ki je orne-'1: : ,. „ . nja) v svojem dopisu New Lea- pač pa sc b, za narod horil. dra, je bržkone slabo poučen, i"«* se d° sv°Je*a konCa( B,,lKarija se je odločila za j čemu so nekateri listi tako in ska ^ TodiU drugega Janeza umik iz vojne. Ampak to je sto- IaKO urejevani. is.aaar do moral | v_____ ■ tn V'i>>ilrn itrorinn rila čisto potihoma šele, ko je spoznala, da je tudi to vojno izgubila, kakor je prejšnjo. Takrat se je oslonila na kajzerja, J u 4 vTu I Evanoelteta Kreka predno bo Fotič za zapravljene stotisočake , , 1 >< »loži t i račun se bo šele izve- klenkalizem v Sloveniji obha-poioziu račun, se do seie iz\e | stoletni rojstni dan. delo, kako so se godile te stvari. 1 * « un .. B Kajti pokojni Janez je bil v bo- A prav lahko se primeri, da za . „ j strgn soHai rin Hitlf»ria Takrat st? ni i vezniške vlade ne \x>do Fotiča , z.re? V S ,-L ,ttS. KT. ____I sedaj na Hitlerja, takrat se ni j zagovor ki du konca svoJlh dm NJe*ov nic naučila, in tudi v sedanji nikdar klicale na »govor takozvani naslednik Miha Krek vojni ne. A morda pa se bodo Slovenski pregovor _ Povej | * ° h ^rS!Zr " ^^ bre^zaslombe med 1 utlU" Ako v Sofiji hočejo, se lahko I narodni pregovor. odločijo združenje z Jugosla- | s Srbskl • ^raljevaši so v prej- vijo. Le to edino bo tudi Bolga-1 »"J1 v,°Jm rfzblh nekaj shodov riji v rešitev [Jugoslovanskega republicanske- ... . . . , 'ga združenja, enkrat so E. Kri-Ameriška domovina z dne Mstana silno t H in mu raz. julija je proti urednici Zarje , bm zobe ^ tudi ^ m ^ sp objavila zelo oster članek Slo; c^stokrat skušali spoprijemati se sicer ni za cerkev, ampak za | z njim in z njegovimi pristaši. Marsikdaj se je pripetilo, da so argumente zaključili s pestmi. Tega je kakih 25 let. Zgodovina se ponavlja. A koncem konca, cerkveno politiko. Albina, ki se na tako strategijo precej razume, je izprevidela, da ji bo treba storiti nekaj pokore. Odloči- la se je, da jo izmoli. V omenje- kaj je 25 Jet y lfodavini? nem Debevcevem listu, v Pro- LmLzL ^ j____>1 sveti in morda še kje, je objavi- Na obisku v Ljubljani sem imel pred odhodom nazaj še približno 4 ure časa. Hčerka moje sestre je takrat živela pri Cilki Krekovi. Povabila me je, da naj grem z njo, ker bi me Cilka zelo rada videla. Dobro, odločil sem se za obisk in povabil s sabo svojega prijatelja, soseda iz Chicaga, Ignaca Hain-riharja. la dopis, v katerenj predlaga. Iz Ljubljane do Krekovega doma v predmestje se je meni "old-timerjev" in pa mladih, kolikor nam jih še ni pobrala vojna in jih razposlala križem sveta. Mladih bo vsekakor precej, zato smo poskrbeli, da se bodo zabavali ob dobri godbi. Igral bo Gradiškov-Omerzov orkester.—P. O, ČEMU NI MED NAMI VEČ ZANIMANJA ZA VSESLOVANSKI KONGRES? Dearborn, Mich. — Dne 23-24. sept. se bo vršil v Pittsburghu, Pa., drugi vseslovanski kongres. Žalostno je, da mu mi Slovenci polagamo tako malo važnosti. Slična zborovanja v Londonu in Moskvi so odmev potrebe po združenju vseh slovanskih narodov. Mi Slovenci — najmanjši v slovanski družini mo- V četrt stoletju se je dogodilo veliko znamenitih stvari. Usoda % , I . _ sveta se je odločila v enem če- kako naj Se Sansovo zastopni- trtsto|etju za morebiti stoletja stvo izpopolni Naštela je pri ej In ^^ se je M slo_ tem precej takih ki so prezali! yenski |)arod tako da ^ ^ ži-po Sansovem življenju Ali n , ye, ^ £ mu izpodkopa_ to čudno? In kar naenkrat naj yaU pod eno ali drugo znamko bi oni prevzeli ustanovo, ki so ; Ua sedaj uvidevajo da ^ gazili, stane posest določene katoliške jo od vsega začetka pobijali! , b,a(u Narod je na trdnem I ustanove, bodisi stranke ali ka- Po življenju Sansa jih je ve- _ | kor že je napisano V oporoki. liko prežalo. Vsekakor precej- 1^KAJ DROBIŽA i Menda, da naj postane Krekov MrCENIK ZA PREPRIČANJE. — Fant na fornji sliki je francoski zdela doiga pot. Kraj' je prija- patriot, ki so fa Nemci tasumili, da je v boju proti njim. Nekdo ga Je zen ki krasen vrt okrog vile. A denuneiral. da je v orfanlueljl upornikov. Gestapovci so ga aretirali zdelo se mi je, da je bil pred leti krasnejŠi. Kolikor je meni znano, Je tisti dofrn pripadal, ali še pripada njegovi sestri Cilki do njene smrti, potem pa po- ln se odločili isvedeti od njega skrivnosti gerilakega in zavezniškega delovanja v tistem kraju. Toda is njega niso dobili besede, čeprav so vrtu potikali roke v šerjavleo, da ne bodo nikoli več normalne in adrave. Toda niti a tem groznim mučenjem ga niso mogli omajati mUzej. Ko pridemo do tega doma, Tito, Šubašič, se sporazumela za praktično delo teta (Nadaljevanje s 1. strani.) osvobojen j a Jugoslavije, o šnja skupina onih, ki jih urednica Zarje oglaša za vredne biti i Chicago,. III. — Pred tedni v njemu. Poslužila se je v svoj sem v Proletarčevih komentar- namen navodila prvega Sanso- jih čital poročilo "iz gora in go-, nas je Cilka že čakala in vi ju-; ^ 'u^u^tVom vega tajnika, ki ji je dejal: "V j zdov" Jugoslavije (Mihajlovi-1 dno pozdravila. Po 28. letih J« j verjetnosti in oblikah'sodetova'-dnevnike piši . . Tega pravila čev tabor», kako je slovenski bila še zmerom ista Stokorjeva J — . - se je posebno držal p. Ambrožič. i klerikalni vodja Miha Krek Izi-Pa ni ničesar dosegel. dorju Cankarju odsvetoval, naj Uvodnik v A. D., bržkone ga j nikar ne sprejme mesta v Suba-je napisal p. Ambrožič, pravi i šičevi vladi. ramo še posebej pokazati slogo z drugimi Slovani, ako nočemo | ££ ^oooljudi" Ko'je'bUo na Mladi Matteotti vreden naslednik svojega očeta Dne 10. junija pred dvajsetimi leti so našli velikega socialističnega voditelja Giacomo Matteotti j a mrtvega. Sam Mussolini je bil zapleten v ta umor. Iznebil se je s pomočjo svojih čmosrajčnikov moža, ki ni klonil. "Duče" se ga je zbal in ga dal umoriti. Matteotti je imel sina, ki je bil tedaj še otrok. Fašisti so ga odvedli in o njemu ni bilo dolgo sledu. Kajti Matteottijevi družini so spremenili ime, da ne bi spominjalo na velikega pokojnika mučenika. Letošnjega 10. junija, pet dni po zavezniški okupaciji Rima, se je vršila v spomin pokojnemu Matteotti ju blizu Rima velika svečanost, ki se je je udele- med drugim: 44Eno leto in pol ni znal Sans ničesar napraviti za formiranje ameriške javnosti v nam prijaznem smislu. Prišla bo odločitev o primorskem vprašanju. Če Primorsko izgubimo, bo Sansova nedelavnost in nerazumevanje njegove glavne naloge eden izmed vzrokov naše nesreče." — Toda ako Primorske ne dobimo, kaj pa je pater Ambrožič v zadnjih par letih, ko smo bili v vojni, on storil nji v korist? Zli duhovi, ki rujejo tudi med našimi ljudmi, pripovedujejo že eno leto in še nekaj mesecev dalj: "Počakajte! To boste strmeli!" In če se v take zanjke ujame napredni človek, je v resnici slabo. Ne gre mu v glavo, da ga nekdo vleče za nos. Konstantin Fotič je še vedno velika "veličina". On je zastopnik velesrbstva v Ameriki. Nekateri trdijo, da je zapravil v Miha Krek — moj bratranec, mu je baje dopovedoval, da le njegova, slovenska katoliška stranka, kateri po Koroščevi in Kulovčevi smrti on načelju-je, zastopa §lovenski narod. Vsi drugi so le usiljivci. Tudi Izidor Cankar je katoličan, Čeprav je duhovniško službo pustil in se posvetil diplomaciji. Ko je bil imenovan v šubašičevo vlado, je živel v Kanadi. Prej je bil jugoslovanski poslanik v Argentini. ★ Ko sem to bral, in pa že prejšnje Mihove govore, ki jih je za-vajalno širil v vseh slovenskih listih v Ameriki, razen v Prole-tarcu, kateri mu jih je zabelje-val s komentarji, sem se svojemu bratrancu namenil tole povedati: "Veš kaj Miha, mene je sram, da sva si v sorodu. Tvoja sestra mi je mati. Kajpada, ni me r,.,. . 4 . , ,. .nja. Dosegli smo soglasje- v Cika. kot smo jo .menovaU po lJ h tefat po- tanenu njenega rojstnega doma. £ objavljen Cilj Ko sem segel v foko ln jo «azumaJ ' ^ vikal, je bila užaljena, cei gtya £ O£obojenje "Ivan. poznamo se .z mladih kJrvavi ^ u 'okupatorju let, čemu me vikaš?" Razkazala nam je dom, potem pa pogostila. V pomenkih sem jo vprašal med drugim: "V prejšnji svetovni vojjii sem čital v časopisih, da dr. Janez Krek ni umrl naravne smrti, pač pa da je bil zastrupljen." "Čital si resnico, Ivan," mi je odgovorila Cilka. "Poskušala sem z vsemi svojimi močmi, da bi bili krivci razkrinkani in kaznovani. Ampak avstrijska vlada in njegova lastna stranka sta mi zaprli pot za raziskovanja." Mihu Kreku bi tole rekel: Ako bi Janez Krek sedaj živel, bi se (Miha) ne postopil vršiti proti njemu zavratnosti, kakor se jih je takratni vodja klerikalne stranke dr. Ivan Sušter-šič. — John Chamazar. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnin« sa Združen« dri«*« (imn Chicaga) in Kanado $6.00 na leto( $3.00 sa pol leta} $1.S0 sa iatrt lota) sa Chicago in Cicer« $7.50 sa celo letof $3.78 sa pol lata) sa inosemttro $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2<»57 Sa. Laundale Aienne ChieaKo 23. Illinois m kiJMMMM Ifikr/ Španski begunci pozabljeni Po svetu je mnogo beguncev iz Španije, ki so po zmagi fašistov utekli izpod Francovih vislic. Ti ljudje so bili ves čas veliki reveži, ker so "demokratične" vlade hitele priznati fašističnega krvnika, za njegove žrtve pa se niso hotele brigati. Nedavno so v Mehiki sklenili, da naj mehiški zastopnik na kongresu za zaščito beguncev, ki bo v# Londonu, zaveznikom predlaga, da naj uvrste begunce iz fašistične Španije v isto kategorijo, kakor begunce iz drugih fašističnih in od fašistov okupiranih dežel. Tem dajejo pomoč in varstvo zavezniške dežele. Tajnik mehiškega poslaništva v Londonu, Crespo de la Serna, ob enem predlaga, da naj se da zastopstvo v odboru za zaščito beguncev tudi španskim republikancem. Čas bi ie bil, da bi zavezniki začeli upoštevati te prve žrtve fašističnega navala toliko kot upoštevajo begunce iz drugih dežel. Kajti begunci iz Španije so se proti fašizmu tudi borili, ne samo bežali pred nJim. T »lučaju, da J« vaš naslov aH ime aa Proletarru napačen, ali It je primerila kaka druga pomota, sporočite nam. to lahko storita na dopisnici. bili organizirani po izdajalcu Rupniku, da se borijo proti svojemu lastnemu narodu na strani netnškega okupatorja. ('Da končamo, hočemo nagla-siti kako je materialna podpora, ki je dana naši vojski narodnega osvobojenja s strani naših velikih zaveznikov Velike Britanije, Zed. držav Amerike in Sovjetske unije, koristna in občutna ter mi tem potom izražamo našo hvaležnost za to podporo. Mi verjamemo, da bodo naši zavezniki nadaljevali z vso mogočo pomočjo tudi v bodoče, in njegovim rabljem, mobilizirati za ta boj vse one, ki se še vedno nahajajo izven, organizirati največjo materialno podporo našim borcem na fronti in ljudstvu v ozadju onemogočiti *££TnarMIMM>| I > PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. :: 1727-1731 W. 21 Street CHICAGO 8, ILL i « ' ;[ Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAN AL 7171—7173 i za učne tiskovine vseh vrst po zmernih cenah se vedno obrnite na unijsko tiskarno i ADRIA FRINTING CO. i Tal. MOHAWK «707 | 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS .....................................Milili........ Kako se bo uredilo meje med Italijo in Jugoslavijo? O gornjem vprašanju, ki za-1 vienost. Na jugoslovansko sta-nima posebno Slovence, objav- lišče, temelječe na dejstvu, da Ija ZOJSA sledeči članek: Jc v Julijski krajini jugoslovansko prebivalstvo številnejše od Vprašanje jugoslovanskih- italijanskega, so Italijani odgo-italijanskih mej varjali, da so glavna mesta — Grof Carlo Sforza, minister v Trst, Gorica, Pulj itd. — močno sedanji italijanski vladi je 20. italijanska. Medtem, zemljepis-avgusta t. 1. na shodu v Rimu no, se Julijska krajina ne more govoril med drugim o bodočih smatrati delom italijanskega odnošajih med Jugoslavijo in polotoka, a ekonomsko njena jtaljj0 glavna luka, Trst, ne more ob- Sforza smatra, da naj Reka stojati s prometom Italije, ker I »ostane sedež nove zveze naro- Jugoslavija tvori njeno narav- dov, a Trst bi ostal pod Italijo s tem, da se njegova luka inter-nacionalizira pod konzorcijem v katerem bi sodelovala tudi Jugoslavija. Ta rešitev bi po mišljenju Sforze bila simbol tal ij.msko-jugoslovanskega sodelovanja. Sforza, ki je kot minister zunanjih zadev v pred-fašističnih vladah po prvi svetovni vojni uvedel politiko prisilnega po-italijančevanja Južnih Slovanov pod Italijo, poizkuša sedaj, da na veke utrdi neopravičeno oblast Italije nad temi kraji. Potemtakem govori iz grofa Sforze glas italijanskega impe-rijalizma pod demokratsko masko Niti eden jugoslovanski rodoljub ne bo sprejel takšno rešitev. Sforza je nacionalist starega kova in ne predstavlja duha nove, demokratične Italije. Ta potomec stare aristokratske obitelji ni uspel, kot se je v inozemstvu pričakovalo, da igra odločilno vlogo v vladi Bono-mija. V kolikor ima on danes vpliva v novi italijanski vladi! to je v glavnem rezultat pritiska neitalijanskih konservativnih sil. Vendar pa je njegova beseda gotove važnosti, zato morajo vsi južni Slovani takoj ra/krinkovati to novo obliko italijanskega imperializma. V zvezi z vprašanjem Istre in Trsta je nedavno izšla ena stvarna in zanimiva analiza v Washington Postu izpod peresa Paula Winklerja, ki se smatra za strokovnjaka v evropskih problemih. Mr. Winkler v glavnem trdi sledeče: "Po dvajsetih letih fašizma se italijanski narod njegovih učinkov počasi osvobojuje. Mnogo več časa bo treba, da se iznebi njegovih nacionalnih koncepcij, ki datirajo izpred fašistične dobe in katere je fašizem prevzel baš zato, ker so se prilagale italijanskemu nacionalizmu. Prva in najvažnejša ideja tega nacionalizma je teorija, da mora Jadransko morje biti italijansko jezero: "il no-stro mare". Italijanski polotok formira zahodno mejo Jadrana. Vzhod na obala je jugoslovanska. Se-vero-vzhodni ogel, takozvana Julijska krajina (po italijansko Venezia Julia), ki se razteza do istrskega polotoka, je naseljena z mešanim italijanskim in jugoslovanskim prebivalstvom. Na osnovi tega plemenskega položaja je bilo Italiji mogoče, da po prvi svetovni vojni te kraje zahteva in tudi dobi. V času med prvo in drugo svetovno vojno je Jugoslavija pripojenje teh krajev Italiji vedno smatrala za veliko nepra- no zaledje. Z vstopom v prvo svetovno vojno Zed. države niso priznale zaključkov tajnega londonskega pakta po katerega pogojih so ti kraji dani Italiji kot nagrada za njeno sodelovanje z zavezniki. ko so Hrvati in Slovenci še bili pod Avstro-Ogrsko. Kar je več, predsednik Wilson se je protivil zaključkom tega pakta: a Italija je vzlic temu dobila ne samo Julijsko krajino z Istro, Gorico, Trstom in obližnje kraje, ampak je naknadno z D -Annunzijevim umetno narejenim "prevratom" zasedla tudi Reko z njeno izvrstno luko, čeprav to mesto ni bilo vključeno v londonskem paktu. Danes so Italijani v skrbeh, ker predvidevajo, da pogoji tajnega italijanskega premirja zavezniki dajejo Julijsko krajino s Trstom—Jugoslaviji. Pose-ono so zaskrbljeni za Trst, brez ozira na jugoslovanske pravice do njega, ker je italijansko posestvo te luke postalo občutno vprašanje za italijanski narod, kateremu je pred svetovno vojno to mesto bilo simbol in središče "iredentizma". Skoro vsi Jugoslovani so si edini, da sedanja meja med Ju goslavijo in Italijo mora biti sribližno ista kot je bila med bivšo Avstro-Ogrsko in Italijo. Glede italijanskih manjšin tem področju nekateri priporočajo preselitev Italijanov, drugi predlagajo, da jim se garantira popolne manjšinske pravice. Tretja možnost, katero predlagajo večinon\a zunanji ne-jugoslovanski in ne-italijan-ski krogi, bi bila, da se Trst z okolico internacionalizira in iz-premeni v svobodno luko." John Chamazar ne more več posvetiti temu delu (oskrbi vrta), pa drugi toliko več poma-gajo. Jaz sem s svojo službo, o kateri sem že pisal, kakšna je, zelo zadovoljen, pa tudi z gospodarjem. Vidim ga samo dvakrat na mesec, ko pride na obisk iz Los Angelesa. Tam ima prakso kot M. D. D. On je specialist kožnih bolezni. Z delavci pa se ne moreih nič kaj pohvaliti. Večinoma so leni, kot pač Mehikanci. Ampak človek mora biti pač zadovoljen tudi v težkočah, pa vzeti stvari kakor že pridejo. Najeti ne moremo drugega kot kar je pač na razpolago za taka dela. Drugače pa se počutim "kakor doma". Sem med hribi in v bližini* visokih gora, ter ie 13 milj od pacifične obali. Sedaj je tu vse rjavo, kot vselej poleti, živina pa se vseeno debeli, čeprav ob suhi" travi. Meni je to uganka. Med govedino se mirno pasejo srne. Ni nobenega trušča t da bi vzrujalo živce. Noči so krasne in hladne. Se lepše pa je, kadar te hribe in doline razsvita polna luna. Tedaj se čuje lajanje (tuljenje) prerijskih volkov (coyotes). Parkrat ponoči sem bil na lovu na kune te<$*ns) in divje mačke (bobcats). Kože imam pribite na plotu kot drugi raneherji. Zelo se mi v Proletarcu dopa-de kolona Joškota Ovna. Tudi Chamazarjeve dopise sem rad prebiral. Zadnje čase se pa Katka zelo postavi s svojimi iveri, ali bolje, s pr.kritim sarkazmom. ___ Naj še omenim, da sem Majski glas prejel in da ima po mojem mnenju prav izbor no gradivo. Pozdrav vsem v Centru. Michael J. Reading. Brooklyna, N. Y. Iz Grand Havena, Mich,, je nas obiskala Mrs Louise Har-mand, sestra soproge Etbina Kristana. KAKO NE SPRAVLJATI DENARJA, DA BO VAREN Springfield, III. — Ko to pišem, je tu še zmerom gospoda- SKUflNA SOVJETSKIH LETALCEV, ki j« dosegla veliko smaf. poletih na severu Na poti na Sansov zbor v Cle- rila vročina in suša, a. obetali land se je oglasil v našem ura- so,, da pride za vsakim suhim du John Stonič iz Puebla; da- vremenom dež in za vročino pa ije Anthony Yershin, tajnik hladno vreme. In nekaj takega SZZ iz Denverja v spremstvu Se je tudi zgodilo. L. Jurjovca In več drugih, ki jih omenimo prihodnjič. Arley Božičnik, bivši tajnik družabnega kluba v Centru, ki je v armadi, piše, da pomaga Poljska ima "dve ustavi Katera je ustavna? Franciji poditi Pozdravlja vse // MICHAEL READING SE OGLASIL . . — f Naš stari naročnik Michael J. Reading v Santa Ynez, Calif., kjer upravlja Raneho Los Amo-les. je dne 19. avgusta pisal na naslov urednika in upravnika med drugim: Priloženo je pet "copakov" za Proletarca. Bojim se že, da sem med zadnjimi, a si mislim, boljše pozno kot nikoli. Joškova ideja je zelo dobra. Upam, da se jih bo odzvalo več kot 200. Saj imamo "prosperi-teto" v deželi, čeprav je v nji listom, kot je Proletarec, stroške vsled raznih podražitev morda še težje zmagovati kot prej. Kot vidim iz Proletarca, imate težkoče z vrtom (Slovenskega delavskega centra). Skoda, da nisem v bližini, bi radevolje pomagal. Upam pa, da od kar se IZŠEL JE DR. KERN0V Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA UWU y 1 PROE 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. KVIZLINGI VSLED PADANJA NEMČIJE NAJBOLJ V STRAHU (Nadaljevanje s 1. strani.) šča zelo v skrbeh. Le čemu se je vse tako nesrečno skončalo. Kajti osišče Rim-Berlin-Tokio ni bilo od Svetega očeta nikdar grajano. Osiščni diplomati so imeli v Vatikanu kar celo gnezdo, v katerem so gojili intrige proti "židovski" demokraciji in drugim takim rečem, ki sta jih Hitler in Mussolini preklela. Sedaj, ko pravimo, da smo fašizem porazili, pa izgleda, da se lahko ljudje znašajo le nad majhnimi kvizlingi, velikim pa puščamo, da postajajo pod AMG še večji. To se je dogodilo posebno v Italiji. "Drhal" hoče biti sodnik Vzlic vsem zaviram pa ljudstvo, ki mu pravimo v kapitalističnem jeziku "drhal", hoče biti sodnik. V Italiji zahteva 'drhal" pred sodni tribunal glavnega fašističnega podpornika kralja Emanuela. Koliko! ameriških in angleških' fantov bi bilo lahko še živih, če bi se ga pravočasno primor^lo na zatožno klop. A zdi se, da ga ameriška in angleška vlada, to se pravi, Roosevelt in Churchill, na ljubo Vatikana, hočeta ohraniti in obvarovati. Ne, nič se ne zdi. Vsa njuna politika je v korist tistemu sloju v Italiji, ki je financiral Mus-solinija. Borba proti reakciji drugod Pobijanje "malih" Hitlerjevih pomočnikov v Italiji, in pa napadi na "koloboratorje" v Franciji, so le mali predgovori, kaj šele pride, ko se naciji iz vseh dežel umaknejo. Kaj bo na primer na Hrvatskem, kjer je Pavelič zaigral skoro ves svoj narod? Podpiral ga je sedanji papež, pa Mussolini in Hitler. Naj si čitatelji, kadar čitajo o njemu, te resnice nikar ne puste izpred oči. Kaj bo s Slovaško? V nji vlada klerofašizem, ki so ga podprli Hitler, Pij XII. in Mussolini. In pa kako bo na Slovenskem, o kateri je čitateljem znano, da se je vodilna stranka, s škofom na čelu, udinjala osiiču in dobila v ta namen močno zaslom-bo med svojimi pristali v Zed. državah. Ko je Hitler obetal" da se bodo k'lave marksistov kotalile po pesku, pač ni mislil na sloviti rek, da kdor se z mečem bojuje, bo z mečem pokončan. Vsled nesoglasja med Moskvo in poljsko zamejno vlado v Londonu se v tem prerekanju veliko govori o "legalnosti" zamejnega režima v angleškem glavnem mestu. Svojo zakonitost temelji na ustavi iz leta 1935, ki je fašistična in diktator ska. Njena vnanja politika se je opirala ob Hitlerja. Toda Člani vla de pod predsednikom M i kola j-čkom zatrjujejo, da so le oni ustavni režim, dasi se ne strinjajo z do-tično konstitucijo in jo obetajo odpraviti čim se vrnejo v Varšavo. Poljski osvobodilni odbor ne priznava dotitne ustave, bil pa bi pripravljen sprejeti za podlago za-konitosU tiato, ki je bila odobrena leta 1921. V sledečem članku razlaga Her-bert Sellgmann (poročevalec O. N. A.) razlike in pa vzroke sporov zastran the dveh ustav. HERBERT SELLIGMANN Poljska ima dvoje konstitu-cij, ki igrati obe važno vlogo v drami, v kateri gre za to, kdo bo dobil v povojnem času kontrolo v nji. Splošno je priznano, da je konstitucija iz leta 1935 v primeri s konstitucijo iz leta 1921 reakcionarno usmerjena, kajti oblast sejma (parlamenta) je v njej precej porezana. a polno-moč predsednika r^ublike zelo povečana. Vse to je bilo v prid predsedniku iz leta 1935, maršalu Pilsudskemu. Konstitucija pravi v uvodu, da je predsednik odgover le pred Bogom in pred zgodovino. Unija poljskih patriotov v Moskvi in komite za osvoboditev Poljske se zdaj poslužujeta tega dejstva v svoje politične svrhe. Londonska vlada je bila prisiljena, da brani to reakcionarno ustavo, akoravno nekateri izmed članov londonske vlade odkrito priznavajo, da le udanost do maršala Pilsud-skega. Francozom v Nemce iz nje. ; priiatelje. Enako bivši tajnik SDC Os-car Godina, ki prodira za Nemci na Francoskem kolikor ga nesejo noge, ob enem pa si iztisne še dovolj časa, da piše o svojih • doživetjih, ki jih v taki vojni i ni malo. Ampak vzrok, da to pišem, ni vreme, pač pa razvada mnogih ljudi, da hranijo svojo gotovino doma. To je nevarno, ker lahko ti jo vzamejo vlomilci, ali pa roparji s silo, ali pa ti jo uniči požar. Tako se je zgodilo zakoncema Nowacki, ki sta tu obratovala gostilno. V stanovanju nad njunim salunom je začelo goreti. Oba sta se preplašila in planila po stopnicah kvišku, da ot-meta denar, ki sta ga imela v srebru in bankovcih. On se je rešil ves obžgan, njo pa so plameni uničili, če bi imela denar v varnostni shrambi na banki, ali kje drugje vloženega, bi ga lahko uživala vzlic zgoreli hiši. Ogenj se je dogodil ob 10. dopoldne. Zakonca Nowacki, ki sta slovela za imovita človeka, sta bila spodaj, da sta stregla* gostom. Ljudje so vedeli, da imata precej hiš in denarja, ne pa, da denar hranita doma. Govo- Splošno prevladuje mnenje. |Z NAŠEGA GIBANJA da londonska skupina ne bo do- j * segla ničesar s tem, da se opi-' (Nadaljevanje s 3. strani.) ra na to reakcionarno ustavo, sem pa prejel pismo od njego- Na koncu konca bo prišlo do vega brata Johna iz Youngstow- koalicijske vlade, v katero bo- na, O., v katerem piše: "Štejem do vstopili vsi oni člani london- se k 200-terim. Torej moralna ske vlade, katerim bo to mogo- dolžnost me veže, da podprem če — ako ne kot člani zamejne temelj Proletarca, katerega sem vlade, bodo storili to kot posa- pomagal graditi, da se ne podre. mezniki, t. j., zasebniki. Jasno Priloženo je ček za $5. Tople je namreč, da se nahajajo v pozdrave vsem 200-terim so- londonski vladi nekatere oseb- trudnikom. John Petrich." Kot! rica je šla okrog, da je ona vle- nosti, katerih ne bo sprejela ni- Tom je bil tudi John pri rojstvu kla iz plamen vrečo srebra in ti Moskva, niti Unija poljskih Proletarca, in oba sta mu ostala zaboj bankovcev. Plameni pa so patriotov, niti Osvobodilni od- zvesta vseh 38 let. John je bil ji onemogočili rešiti denar, a bor v Chelmu. Povsem jasno je tudi prvi tajnik centralne slo- tudi ona je dobila tolikšne ope- tudi. da te osebnosti nimajo no- venske socialistične organizaci- kline, da je podlegla. O možu benih izgledov na to, da bi mo- je v Ameriki, tedaj nazvane so takoj po požaru zdravniki gli najti mesto v kakršni koli "Slovenska socialistična zveza poljski vladi po vojni. j v Ameriki", ki se je pozneje -<---spremenila v Jugoslovansko so- IZGLEDI ZA 2ETEV cialistično zvezo. Član te Zveze V RIJ^IJI 4' ^ danes. Isto, upam je, KU3IJI s Tomom jn njegovo sopro- Moskva. 10. avgusta. — ONA go Kattie. — Moskovska casniška poroči- j Ko sem zaključeval to kolo-ia pravijo, da bo sedanja žetev no, mi je pismonoša prinesel še izredno bogata, tako da bodo pismo od Johna Viteza. Barton, morali priskočiti na pomoč vsi ! O. Poslal je 15 naročnin. V pi-starejši ljudje, ki še znajo vih- smu pravi: "Nekoliko sem že teti kose in srpe. V širokih pre- obletel in pokolektal, na Blainu delih Rusije od Orlova pa do je zdaj vse v redu, v Bartonu Gorkija in Tule zore tako ogro- tudi. za druge naselbine pa bi mne količine žita, da jim raz- bilo treba 4 kolesa in mene zra- položljivi poljedelski stroji ne bodo kos. Kljub vsem velikim težko-čam, katere so morali premagati ruski poljedelci, je bilo letos posejanih 30 milijonov akrov več kot lani. te začetkom avgusta je bilo v Rusiji požetega polovico več žita kot ob istem času lani. V splošnem je letos več poljedelskih strojev na razpolago kot lani, toda kljub temu morajo ----- ------------_ , kmetje z največjo pazljivostjo jim ni po godu. Stvar je namreč gledati na to da nobena kombi_ ta, da je konstitucija iz leta | na ne ^^ In preko tega je Delavci, podpirajte Proletarca kot podpira on vaše napore la boje! 1939 edini temeVj, na katerem je mogoče vsaj kolikor toliko bazirati legalnost londonske (poljske) vlade — ki bi sicer ne bila nič drugega kot mala skupina beguncev v inozemstvu. Tako so torej prisiljeni, da zagovarjajo dokument, ki je reakcionaren, a je obenem edina podlaga njihovega stališča, da so legalna in prava vlada Poljske. Ko je bila ustava iz leta 1935 po dolgih težavah priznana in sprejeta, se je to zgodilo z vrhovnim vodstvom Stanislava Carja, katerega so imenovali na Poljskem velikega mojstra "zavijanja". O priliki glasovanja v januarju leta 1935 je odšla vsa opozicija iz Sejma v znak protesta proti pravilniku, katerega je hotel uvesti blok vlade. In ravno ta protest je zlorabila vladna stranka, da izvede sprejem nove konstitucije. Car je takrat enostavno odločil, da se ustava opira na zahtevo tri-pe-tinske večine na navzoče člane Sejma, mesto na celokupno članstvo Sejma. Člani opozicije so bili sicer poklicani nazaj, a so prišli prepozno na glasovanje. > Tako je bila torej konstitucija iz leta 1935 sprejeta na podlagi juristične zvijače, in je postala temelj političnega življenja na Poljskem. Toda narod je ni priznal rade volje. Odpor v vsej Poljski je bil velik, in ie danes se naslanja poljsko osvobodilno gibanje na dejstvo, da namer/va odpraviti to konstitucijo. V bistvu so si vsi Poljaki na jasnem, da je treba tO konstitucijo odpraviti, in da mora biti to prva skrb vsake nove vlade na Poljskem. Pilsudskijev "vladni blok", ki Je bil to ustavo podpiral, je bil pestra politična mešanica veleposestnikov, re-akcionarjev, industrijalcev, mo-narhistov itd., katere Je vezala bilo potrebno še poklicati nazaj kosce, ki so bili že pred leti skoro popolnoma izginili, ker so žetev pobirali le še stroji. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER Chicago. — Michael Reading, prvi vrtnar v Slovenskem delavskem centru, pozdravlja vse prijatelje in posebno tiste, ki skrbe, da je okrog SDC vse lepo urejeno in v cvetju. Mike vrt-nari sedaj v Californiji. V Centru so se oglasili na poti s konvencije Ameriške bratske zveze, ki se je vršila v Ročk Springsu. Wyo., Frank Kramar iz Farrella, Pa., F. J. Preveč iz Girarda, O., in Ignac Zaje iz ven. Tako vozilo ima s. Skoff, ali križ je ker je zmerom zaposlen, ako ne v rovu. pa doma na farmi. Upam, da se bo dobil kak dan, da obletiva še ostale naselbine. V uradu se je oglasila bivša Kansaščanka Mary Vertnik. Plačala je članarino klubu, obnovila naročnino in dala v tiskovni sklad $1. "Rada bi dala cel petak. pa ne gre, saj veste, dohodki so bolj skromni, drago pa vse, tako da človek komaj zmaguje." je omenila. Nič zato sodružica Vertnik. Vsak prispevek je dobro došel. Dolga je ta kolona, kar pomeni, da je bilo obilno aktivnosti od kar je bila zadnjič objavljena. Upati je, da se bodo še pomnožile. Zlasti bi polagal na srca vsem, da ne pozabite agitacije za nove naročnike Proletarcu, kajti najbolj zdravo in trdno podlago listu bomo dosegli, ako mu pridobimo dovolj novih naročnikov. S tem bomo dosegli dvojno dobro: utrdili gospodarsko stanje lista, ob enem mu pa dali širši krog čita-teljev, kateri ga potrebujejo, kot potrebuje on njih. Torej, naprej z agitacijo za nove naročnike!. Naj bo naše geslo: 500 novih naročnikov Proletarcu do konca leta 1944! ugotovili, da bo okreval. Požarna hramba, ki je trtta takoj na licu mesta, je s svojimi mogočnimi curki vode prodrla tudi do bankovcev, in voda jih je baje nesla ven, skozi zgorele stene, ljudje pa za njimi. Eni so bili preožgani, a precej pa je bilo menda še dobrih in ljudje so se šalili, kaj vse bodo lahko kupili, ko so prišli na ta čuden način do denarja. Jaz sem si mislil, da je bolj-•še, če imaš svoje "milijone" spravljene kje drugje, ne doma. Če jih imaš doma, boš v požaru ne samo denar ampak tudi sebe izgubil. — A. Gorenz. Kako je t vašim znancem, sosedom, prijateljem? Ste mu kdaj priporočili, da naj si naroči Proletarca? Poskusite, morda ga pridobita! MMtMMIMM»»»MIIMtM POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 ki!ocycleb Vodi jo George Marchon »»a »♦♦♦♦MIMUIMIMI II M»+» Komur je za ohranitav Proletarca, sc bo zval klicu za prispevanje v sklad od- dvestoterih V tiskarni so nam tisk znatno podražili, poštnina je višja, in cenc papirja in pisarniških potrebščin naraščajo, dočim jc naročnina na Proletarca ista kakor je bila. V nadomestitev teh višjih izdatkov in aa kritje i rednega primanjkljaja Jc bil na predlog Joškota Ovna ustanovljen poseben SKLAD DVESTOTERIH PROLETARCU V PODPORO. Vsak izmed njih sc obveže prispevati najmanj $5 v ta namen. Ako se že niste, odzovite se tudi vi za pristop med DVESTOTF.RE. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI 1 I NAROČITE SI DNEVNIK ; ••PttOSVETA**; Stan« ca cala lata $6.00, pol Uta $3.00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (Ic) je treba sa novo druStvo. Naslov xa list in sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet Tat Crawfard 2112 OFFICE HOURS: 1:30 ta 4 P. M. (Except Wed. and San.) 6:30 to 6:30 P. M. (Ezcopt Wed., Sat. and Sun.) Rfl. 2219 S«. Ridgawajr Avo. Tal. Crawford 6440 If aa an»war —- Cal Au.tin 5700 BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. IMMMMHIIMMMMHH A Yu gos Iti v Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC NO. 1930. PubU.h.d W««kly at 2301 S«. L*wod«U A v«. CHICAGO 23, ILL. September 6, 1944. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH VOL. XXXIX. Opportunism of Private Profit System We read in business services that U. S. industry is already getting ready to absorb the economic shock of the end of vvar produetion and to insure continued postwar profits by taking contracts for machine tools in thus far backward but now anxiou* to industrialize Latin American countries, China, and elsewhere. That is excellent for the future of humanity as a whole, for tho the business tycoons working on the proposition \vould be horrified if thev realized it, they are really adding one more millstone around drowning profit system's neek. The very nature of the profit system is sueh that, especially on the international scale, it is dependent on the exploitation of the backward peoples by the highly industrialized nations sueh as U. S , Britain, and/or Japan and Germany. The people of the backward lands have iower living standards and will, therefore, toU at next to nothing in the mineš and on the plantations, providing cheap raw materials for our industries. Then, not having any native industries. the same back-ward people provide a ready market for the finished product. Thus, r.on-industrial countries rich in human and natural resources are a very iiecessary adjunet to international profit business. But when we help industrialize Latin America, China, India, and the rest of the "backvvard" vvorld, vve are shutting off our future peon-and, coolie-labor raw material sources and the ready market for the products of our export capitalism. But the profit "system" is really no system at aH — merely a series of opportunistic economic thrusts this way and that. Each of its component parts, the corporations, big and little, is living from hand to mouth, concerned with točay's profits and not worrying about the fundamental changes that may be forced on it because of present business policies. And thus vve find it doing things. sueh as the coming industrializa-tion of the backvvard nations, that vvill eventually speli its own doom — things that wilV eventually force the vvorld to adopt some sort of planned economy.—The Co-Operative Builder. THE MARCH OF LABOR IN THE WIND |Reconversion Plons in Britain and France... TMf MfMIS lOfT OUI "fO UKIHftOVMINt -1910 TD 1938 — AVKRA6fO OVIR $ 13,000,000,000 A VIA Vrom THE NATION In vievv of the official Dewey j position that it is easy for soldiers * to vote vvithout benefit of the quick federal ballot, some Republican 6CNCRAL TlH-HOU* MOVEMlAiT AT BALTlMO« 3YA C0M61H ATiON O* 17 TKADES IN 1833« To BE Su*t Yfx* HAT l« LMk»)'MAP€ INSIST 0rtfH6 UMOfiJ UA6€L — >(00* GUARAHTtt OF A 6COD MAT. Dr Hugh Dalton, one of the authors of British Labors postvvar . . . . . . .... ., program and president of the Board of Trade, announced that Britain shoud have had enough political not ^ government.owned planU to the higest bidder at auetion. , 22? * r «PPe«red The difpoiu|1 and m^ of thej|e pUnU ig regarded af crucial to full • ln V. * M Vi employment. and vvill be allocated according to a broad plan to promote is 10,000 miles to New Guinea, so | diftribullon of industry throughout the country. Areas that were "blighted" before the vvar by the concentration of industry in other are as vvill be benefited by this relocation plan. The Government vvill lease, not seli, these goverment-ovvned plants, for a ten-year period, thus giving small firms a chance to oper« ute them. The machine tools on these premises vvill go vvith the plant. French leaders, commenting on this British plan, stated that the property of French capitalists, acquired in large part by thc Nazi ia* The State, Columbia, S. C., is a vaders, can not easily be returned to the original ovvners, and that nevvspaper of unimpeachable con- ' the only practicable and progressive way of surmounting the con-servatism; its edit9r, Sam Latimer, fusica" into vvhich industry has been plunged is to nationalize sueh is a native South Carolinian vvho property (La Revue Libre). The importance of democratic control of could not by any streteh of lan- aationalized property is stressed, by tripartit« administrative bodies consisting of representatives of management (including labor), government, and consumer. • Thus the trend in Britain and France, in plans for reconversion and disposal of government-owned plants, is opposite of that in the USA, where big business plans to strengthen its monopoly in the immediate postwar period.—Liston M. Oak in The Nevv Leader. it vvtil take months to get your soldier's or sailor's absentee ballot out there and back. Hurry! Hurry! Hurry! Apply for his absentee ballot right away. Get your official forms and information at the Dewey-For President Club." Watch this Amendment! A nevv amendment is proposed for the constitution of the United States. It vvould be the 22nd amendment, and its purpose is to limit the povver of Congress to tax incomes more thrfn 25 per cent or to tax gifts or to tax estates more than 25 per cent. You have perhaps heard nothing about this modest proposal, or On labor 0AY, 104-2, TMC. MARlTlMt COMMlMON lalmcm6p THE guage be called a Negrophile or a Northern Agitator. Therefore we consider this brief editorial a not-able stravv in the vvind: jWithout reference to any pendlng čase, vvhich, like ali others, must be de-cided on merit, as judged by pre-scribed authority, vve wish to say that in our opinion those Negro tcachers, having similar training and doing similar vvork, should be paid the same as vvhite teachers." s Become of the Constitution? Don't Swallow Utility Propaganda No Basis for Claim That Unions Fare Better on Private Rather Than Public Power Projets From a trade unionist in Spokane, Wash., comes a letter from if you know about it you have probably given it little thought. It is- which vve extract the follovving paragraphs one of those thinks vvhich sometimes slip through Congress, and the bang comes later. If this amendment vvere lavv Henry Ford, vvho now pays about $800,000 in come taxes on an income of $1,000,000, could be charged no more than $250,000. But Joe Smith, vvho novv payS perhaps $175 on his $2,000, could have his taxes boosted to $500. Of course, Congress wouldn't do anything like that to Joe, but under sueh lavv Congress could not collect much from Henry. If aH our big-income boys can save sueh huge sums by the enact-ment of sueh an amendment, perhaps you can figure how much they vvill kick in to a fund to get sueh a lavv aeross. Circulars have been sent aH over inviting contributions, and you can expect a real campaign for this amendment. To be adopted it must get by 75 per cent of the state legislatures so even though Congress sends it out you vvill stili have a chance in your home state. So. do your stuff, but don't forget that money talks.—East Bay Labor Journal. From the standpoint of labor, vve vvould rather vvork for private Utilities than publicly-owned Utilities. We know we can bargain with business management, but we cant bargain with government bureaus.. niwirtnrv Th„ liMt "When you do business with the government, you have no choice - you do what they say^ Government ownership is Just a fo.m of Com- Fra^on mumsm or Fascism or National Socialism. Some time ago. Senator Austin of Vermont and Congreasman VVadsvvorth of Nevv York presented a proposal to draft laoor for private profit. Nevvspapers like the Nevv Vork "Times" and the Scripps-Hovvard Cn the other hand, Senator Rus-. chain applauded. President Roosevelt gave the idea his blessing, with seli of Georgia threvv this beam of certain "strings" attached. light on the Philadelphia strike: , Everyone seemed to agree that, under our Constitution, labor could "If there had been no FEPC, not a net be drafted for private profit unless Congress passed the necessary single man-hour of vvar produetion icgislation and the Supreme Court approved its legality. vvould have been lost, and there Congress refused to touch the draft-labor scheme, despite aH the vvould have been no racial disturb- hullabaloo raised by its advocates. That seemed to end the matter, ances or bitterness " j but it didn't. ^^^ Novv comes Mr. Byrnes, an "a^sistant President", vvho certainly More than two hundred one WM nQt elected that high officc by the people, and issues vvhat he room »chools in Oklahoma wiH not j etlu a -direetive." Thafs just another name for an "order". Mr. Byrnes' "direetive" goes about 80 per cent of the way tovvard establishing conscription of labor for private profit. It vvill undoubtedly be easy to fp the rest of the way. If you ask Mr. Byrnes vvhere he got the authorlty to issue this "direetive." he vvill teli you that President Roosevelt gave it to him as commander-in-chief or in some other capacity. VVhat vve vvould like to knovv is: What has become of the Constitution? Or is that a military secret too?—Labor. open this fall, for lack of teachers. If you vvant to knovv vvho re-p resen ts France in the United States. don't look under "Foreign Diplomatic Representatives" in the November 8. 1942.)" Thafs ali. We fear out friend has been reading the propaganda isued by the in England, the London Daily povverful Utilities vvhich are waging a last-diteh fight against public Mail reports. trade names on can-ovk nership in the Northwestern states. ned and packaged foods will not Undoubtedly, it is difficult to negotiate vvith some government j be sufficient after January I. In order thit the housewife "can see exactly vvhat she is buying," labels vvill have to carry "the usual name of the food " pgencies. Undoubtedly, splendid contracts exist between the unions and many private'y-owned Utilities. But there is nothing in the record to indicate that privateljr-ownei Utilities are more friendly to organised labor than are similar planfe ovvned by the public. Festung Europa: Poland*s vodka industrv has been heavily capital-ized hy the Nazis Fifty million CONNECTICUT S. P. VOTES ENDORSEMfNT OF THOMAS-HOOPES State, Out of NaUonal Party Since 1936, Wi!l Back the Campaign The Socialist Party of Connecti-cut, headed by Mayor Jasper Mc-Levy of Bridgeport, voted at its state convention to plače on its ticket eight presidentia! electors MAY RECAST ITS SCH00L SYSTEM A post-vvar problem, provoking a lot of discussion in Great Britain, has to do vvith education. There is an insistent demand for the elimi- nation of the "Old School Tie". That doesn't mean much to an American. It means a great deal to an Englishman. It means that aH Englishmen should have an equal chance for . , . ^ , an education, and that there pledged to ^Norman Thomas and shouldn.t ^ one school system for exclusive use of Polish peasants ' conducting an intensive "dry campaign ... Belgium is becoming Darlington Hoopes. Support for the Socialist Party's national ticket vvas by a vote of 36 to 5 and follovved three hours of debate. The Socialist Party of Connecti-cut has been divided from the Socialist Party, U. S. A. since 1936. Inclusion of Thomas and Hoopes on the presidential ticket was urg- the "upper class" and another for the rest of the people. The upper classes attend vvhat are known as the "public schools." As a matter of fact, they are not public schools at aH but strictly private institutions. Only the elect are admitted, and the cost is quite high. Now it is suggested that aH fees It is only necessary to refer to the agreement betvveen the Tennesaee Valley ^uthority and the unions involved in that great projeet. Marion Hedges. the exceedingly able research direetor of the Brotherhood of Llectrical Workers, vvas largely responsible for that document. ______ It has established excellent conditions for the #nen directly em-;The underground ^^vement^ is ployed by T.V.A., and in addition, 4t has materially raised labor stan- "" " oards aH through that part of the South. There are many other ex- amples, but that of T.V.A. vvill suffice. 4 • • • It would be most unfortunate if any considerable number of union men were led astray by the claims of Povver Trust propagandists. Wherever it is proposed, public ovvnership should be considered on its merits. If its opponents, in fair argument, can demonstrate it is contrary to the people's interests. it should be rejeeted, but it should not be damned in advance by utterly misleading claims.—Labor. Why Compulsory Military Training For Ali Future American Boys ? By RAYMOND HOFSES, Editor Reading Labor Advocate We are asked by the President i The pattern is the system that of the United States to consider a | forces nations to engage in vvorld- nevv "way of life"-for America, j wide rivalry — not to get real VVhat the president wants us to' vvealth. but to get rid of the sur- _____ . - _ ^ think about is a national policy, pluses which cxploited workers TŽ^rZ? ZZrlŽLŽ Of ..r«e-«.le miuurv training for! produ« It i, th. .yst«m th.t has ali future American boys. made the vvorld a huge battle- In effect, it would be in the na- ground and that cankers hopes for ture of an extension of the pub- ~" —j lic education system. It also vvould infested vvith bandits. A number , . . ed by Mayor McLevy, City Clerk ^ abohshed and ^at students be Fred Schvvartzkopf and many: admitted or rejeeted on their me- others as a step towards more friendly relations between the Con-necticut and national organization. BEST INSURANCE IN THE W0RLD Uncle Sam is running the largest life Insurance company in the vvorld. Policies carried by men and vvomen vvho have had a hand in this vvar total $117,670,000,000. Veterans of the first World War have an additional $2,500,000,000. Total insurance carried by aH private companias is about $140,-000,000,000. / Before this vvar is over, Uncle Sam may exceed that figure. The average of «11 policies for this vvar is abova $0,000, and the cost ls from 04 cants monthly per $1,000 for an 18-year-old boy to $9.45 monthly for a man of 75. Those rates src extremely low, but the government vvill probably come out more than even. It had to go into th« insurance business because private companles didn't consider a soldier in aetive service a good risk. This government insurance is the best in th« vvorld. Every service man and vvoman should hold on to lt.—Labor. rits. Many difficulties have de-veloped. Perhaps the most serious is that the capacity of the public schools is only 40,000 pupils a year, while more than 250,000 become eligible annually. Champions of the reform ans-vver this objeetion by saying: "Re-čast the entire school system; em-ploy 60,000 new teachers, and raise the compulsory school age to 16." The cost? Perhaps $100,000,000. But it would probably pay bigger dividends than any investment Englishmen ever made.-^-Labor. ARMY TO FREE MEN VVHEN GERMANS QUIT When the Nazis run up the vvhite flag, betvveen 1,000,000 and 2,000,-000 men will be released from the armed forces, lt was disclosed by Mayor General Levvis B. Hershey, Selective Service direetor. In a speech at Denver, Hershey said the man entltled to go home first is the man vvith the longest service and com bat exper!ence. Be glad of life because it gives you the chance to love and to vvork and to play and to look up at the stars.—Van Dyke. GERALD K SMITH AND SOUTHERN DEM0CRATS There s is something vvrong vvith the eyesight of people vvho are shouting to high heaven that "America Firster" Gerald K. Smith is favoring the Republican ticket but who appcar to be ignorant of the existence of the nation's worst reactionaries in the Democratic party machine. We are not referrlng novv to the Hagues and Kelleyss, but to the Bourbons of the "Solid South," without vvhose eleetoral votes F. D. Roosevelt would have been de-feated four years ago. We are referring to the poli tax-ers, to the super-race crew, to the anti-union, lynch lavv defenders who made Roosevelt president before, who vvill have to make him this year and who are appeased when the president bestovved the order of the double cross upon Henry A. VVallace at t'.ie Democratic Party convention. We suppose those people vvho see only th« dlrt in th« Republican camp have vvhat is knovvn as "pipe-stem vision"; the can see only in front of them and in a very small area at that. Some of the dirtiest polities «v«r play«d in the nation, some of the most vicious attacks upon basic American conc«pts of freedom hav« come and are stili coming from the Democratic South. We don't want anybody to shut their eyes to thc way th« Repub-licans are playing the game. But we do want them to open th«ir «yes and look at the Democratic campaign And if they do thc latter tNng they ll see that th« G. O. P. has no copyr!ght on fascist-mind- of those vvho have been captured out to be German deserters . . . The Nazis recently arrested a large . , ,, / i__of the past generation ever im- number of Frenchmen as hostages 1 _ *_____IW1. ,_____ and vvere shocked to find that they make this country look more like Germany of the late and un-lam-cr.ted Kaiscr than any American ed supporters. On the contrary, the Democrats are iloomed to fail-ure this year unless the states vvith the blackest labor and social records continue to vote solidly for them. —Reading Labor Advocate. THE CARTEL FARCE By JOHN M. WORK This hullabaloo about cartels is absurd. What vvoultl you think of a strong man groaning with hun-ger if there w«re a table of food at his «lbow and he was st liberty to help himself? That's the position Uncle Sam is in vvith regard to the cartels. A11 Uncle Sam has to do is to take over the cartelized industries and run them himself, for himself and by himself. If international connections vvould be useful to the people of this country, the gover-ment could continue them—other wise it could abolish them. It's as easy as that. Then why aH th«0 groaning and the vvringlng of hands? * e NOTE: Lest some of you new-comers may not know what vve mean by Uncle Sam, let m« «x-plain that Uncle Sam means vve. th« p«opl« In our coll«ctiv« capa city—not some all-powerful stat« apparatus that controls us and over vvhich vve have no say. We Socialists ar«n't interested in dic-tatorial collectivism, but in demo-cratlc collectivism, which means 8ocialism and necessitates real democracy and genuine partlcipa-Uon by the people. were aH faithful collaborationists Somebody had stolen the list of patriots vvho vvere to be arrested and replaced it with a list of Vichyites. Each year appendlcitis is fatal to 13,000 people. ' PUBLIC OVVNERSHIP TRIUMPHS AGAIN Recently the First National Bank of Portland, Ore., purchaaed $2,-600,000 of refunding bonds of the Grays Harbor Public Utility Dis-triet at a priče which makes the interest rate only 2.14. Reporting this event, one Ore-gon editor vvrites vvith bitting sar-casm: "Evidently the First National just follovved the usual cold-cash theory of bankers. Had it consulted the opponents of public ovvnership, it vvould have leamed that good management is impossible in a plant ovvned by the peopl« — ali of thom being managed by inex-pericnced nitvvits or impractical dreamers who are sure to go bust. fFurthermor«, the First National should knovv that sueh projeets as that at Grays Harbor ar« 'com-munlstic in theory' and a threat to th« gr«at American špirit of free enterpris«." Th« bank, ln a public statement, says th« management of th« Grays Harbor enterpris« ls "outstanding." —Labor agined vvould be possible. For how-ever limited this new American peace-time militarism seems to be vvhen it is presented for our con-slderation, once it is established future peace. And so I say that President Rooseveltfs suggestion for military training vvhen the present vvar ends fits vvith the way of life that the American people have toler-ated for so long. That is Roosevelfs justification. It is the justification for many other things, as w«U. lt josUfied thc persecution of early trade un- and accepted it is cerUin to devel- j ionists. It justified child Ub«r. It op up and dovvn until its branehes j justifies wife labor. It Justifies $200 PER KILLING "It costs only $200 to kili an Illinois youth vvho is employ«d in violation of th« stat« labor laws," declares Mrs. Jevvel O. Coleman of the Illinois labor d«partm«nt. That Is th« maximum penalty for violation of th« law ending ia a chlld s death, sh« «xplain«d. It is hoped to up th« p«nalty to $1,000 in th« n«xt legislature. cover the land and its roots ex-tend deep into the psychology of the American people. Perhaps you expect me to lam-baste its idea of a new American militarism and blast President Roosevelt for suggesting it. Well, I don t like it. I fear it and I hate it. But my fears and hates—and your»—aren't going to stop this hateful, allen thing from growing in America unless we Americans as a vvhole people dig its roots from our social and economic soil. VVhat I vvant to say about this latest Roosevelt idea for America is that— IT FITS! Thafs the alarming thing about it. Militarism fits vvith the private-profit economy and the class so-c!ety vvhich vve have permitted to develop from freedom to fascism. I'm desperately anxious to have the Am«rican people understand that. I want them to knovv that ■11 the individual evils about which they have b««n complaining and against vvhich they struggled ali dovvn through the capitalist era vvere merely threads In th« fabric of th« «conomy of th«ir tim«. And I vvant th«m to knovv that ali thos« threads were needed to form the general pattern of life. ' Th« patt«rn is CapiUlism—th« «conomy that is based upon th« «x-ploitation of vvorkers by ovvners ... that f>roduces vvealth for sale and profit instead of for us« and vvelfare ... that can functlon only vvhen there is a scarcity of the things that mankind needs and collapaes vvhen there is an abun-dane« of good things. fascism abroad and labor controls in America. It justifies a pollcv of planned scarcity and hateful idle-ness. It justifies the present whole-sale slaughter. And in the end lt justifies dietatorship and tyrranny. The carpenter of Nazareth vvas not an idle theorist vvhen he told-the people of His day to seek first the Kingdom of God and promiaed that aH else vvould be added. That was f>ractical. His advice vvas the key to correct human relations- Nor are Socialists of today dreamers when they plače a profit-less economy and a co-operativ« society first on the MUST list. This generation is going to vran the private-profit economy— or else. Or else Americans must submit to those new controls, nevv injus-tices, new rivalries, nevv tyranni«s and new wars vvithout which this system of class exploitation can not long endure. FEDERAL BEER TAX NETS OVER HALF-BILLI0N DOLLARS The U. S. Treasury Department, Bureau of Int«rnal Revenue. in IU annual report issued August 10, reported a total of $559,15) ,627,-85 collectcd in F«d«ral tax«s on f«rm«nt«d malt Hquors (be«r, al«, «tc.) in th« 1044 fiscal ye«r (July 1, 1943 to June 30, 1944). Additional rev«nu« amounting to $3,-375,009.16 fromM special Uxes on brewers and d«al«rs ln malt li-quors collected during the fiscal year was also reported. There ar« mor« men cnnobled by study than by natur«—Cicero.