Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 289. r LlfflilM t soboto, 10. tlEcemDra i9ii Leio XLIO. Velja po poŠti: Za oelo leto naprej . . K 26'— za en mesoo „ , . „ sa Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo V Ljubljani na Za celo leto naprej . , za en meteo „ . , t opravi oreleman mesečno s Sobotna izdaja: s za celo leto....... V— zi Nemčl|o celoletno , „ 9-— a ostala inozemstvo. „ 12*— 2-20 , „ 29*— . „ 35-- dom: K24'-» 2— „ 1*70 Inserati: Enostolpna peUtvrata (72 mm), za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren ropnst. Poročna oMlIa, zabvale. osmrtnice Iti: enostolpna potitvrata po 2} vin. ■ Poslano: enostolpna peUtvrsta po 40 vla Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red. KJS- Uredništvo ]• v Kopitarjevi nllol štev. B/m. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne => sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74, = list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št 6. — Račnn poštne hranilnioe avstrijske št 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega telelona št 188. V bojih za Gorico. Izpod Sv. Gore. (Izvirna poročila »Slovencu«.) Goriško, v decembru 1915. Št. Peter pri Gorici v fronti. Gorica je dan na dan bolj razdejana, od včeraj dalje je že Št. Peter na vrsti. Cesto, ki vodi iz Vipavske doline skozi Št. Peter v mesto, zadnji čas sovražnik sistematično obstreljuje. Včeraj popoldne so bile na več mestih zaznamovane globoke cestne rane, poškropljene z mlakami človeške krvi! Samo pred Resbeigovo palačo tik vodnjaka je bilo več meščanskih oseb mrtvih, pravili so, da štirje rnoški v srednjih letih. Proti večeru so ležali še štirje drugi mrliči na šentpeterski cesti. Danes je padla ena granata na malo dvorišče neke hiše. Dve osebi sta se umivali pri koritu, 15 cm granata se je zarila 1 meter proč od njiju, razpočila je, a hvala Bogu oba moža sla odnesla zdravi koži, razen par neznatnih ran in strahu. Granate žvižgajo, padajo, pokajo še dalje in dalje. Šentpeterci so zbegani, strah se jim bere na obrazu, a dominanta, ki se zrcali v očeh, je zaupanje v Boga in Mater božjo. Mi hočemo vztrajati do skrajnosti. Pripravljeni smo na vse. Vsaki dan pristopa skoro cela cerkev k sv. obhajilu: duševno oporoko smo torej napravili, a vse drugo zemeljsko smo izročili v varstvo Božji Previdnosti in našim vojakom-junakom! Naša cerkev zadeta. Dne 26. novembra ob pol 4. uri zjutraj je zadela sovražna 15 cm granata našo lepo cerkvico. Tresk je bil v nočni tišini tako grozan tn strašan, da sem s tako ner-voznostjo zagrabil za uro, da se je isti hip ustavila. Šel sem v cerkev: žalosten pogled, ko sem užgal svečo! Vsi svečniki in oltarna oprava razmetana, katafalk in tlak pod njim predrt, sveče prelomljene in zvite, oltarna miza pri Srcu Jezusovem odkrušena, eden kamenitih angelcev obglavljen na tleh, šipe na oltarnih slikah razbite, slike razun kipov M. B. in Srca Jezusovega vse preluknjane, prizidek ob-hajilne mize razbit, stene na več mestih v cerkvi in svetišču globoko udrte, le veliki oltar in oltar M. B. sta ostala skoro docela nepoškodovana. Kos granate je preluknjal prižnico in obležal sredi zakristije. Več podob Križevega pota je padlo iz okvirja, a okviri razun enega so ostali celi, orgle so bile ranjene ter so pri nameravani črni peti sv. maši tako nemilo ječale in cvilile, da jih naš dosiejni izborni organist č. g. Mirko Brumat, bogoslovec v Zatičini, kar ni mogel potolažiti. Bila je le črna tiha sv. maša. Iz povedanega je razvidno, da je škoda, ki jo je povzročila granata, primeroma mala. Ni ena freska ni poškodovana! Ko bi bila granata zadela v tramovje, bi se bila lahko podrla cela cerkev in ko bi bila udarila čez dan, ko je pri nas vedno dosti častilcev v nji, bi bilo gotovo i človeških žrtev nemalo. Hvala Bogu za srečo v nesreči! Obhajilna miza in tabernakelj ter ol-iar M. B., ki so ostali čudovito ohranjeni, nas gotovo spodbujajo, da ne opeša naša gorečnost v češčenju M. B. ter v prejemanju sv. obhajila! Bog daj, da bi bila ta granata v naši cerkvi prva in zadnja . . . Seclaj ttiašujemo pri odprtih oknih kakor na prostem v občutnem prepihu; dež pere stene in vlaga se vgreza v zidovje boliinbolj; steklenih šip ni mogoče dobiti, kaj bi tudi koristile od danes do jutri; ža-ganice bomo prejeli od vojaške oblasti, a zdaj žebljev ne moremo dobiti ne v Gorici ne v okolici. Mojster je modro uganil, češ i7. sodčkov za cement jih bomo izruvali in zravnali pa bo. Torej bodi! Naša žrtve. Dne 27. novembra ob 9. uri zjutraj je zadela krogla italijanskega šrapnela kletnega mladeniča Alojzija Šuligoj v glavo in desno roko. Bil je pri priči mrtev. Istočasno je zadela krogla tudi njegovega 9letnega polubrata ter mu prevrtala obe nogi. Zdravi se v bolnišnici. Dne 5. decembra sla bila dva sovražna zadetka v poln,o ob pol 3. uri popoldne ravno med krščanskim naukom v cerkvi v liišo Alojzija Blažiča št. 23. Izpod razvalin hiše so izkopali 8lelno deklico Leopoldo mrtvo, 1 in polletni bratec Rudolf je siccr še živel a drugi dan je umrl. Dalmatinci po cesti v bojnoognjeno črto korakajoč so pozdravljali, kakor da so šepetali: Bog i Blažena Gospa i Dalmatinci te osvetijo! Ranjenih je bilo nešteto: vsi ostanki šip v cerkvi in po hišah so popokali, mno-gokje je zračni pritisk vrgel vraia iz tečajev. V cerkvi je nastala panika. Dobra sreča je bila, da je bil župnik ves zaverovan v svoj predmet o B o g u - Č 1 o v e k u — B o g u z n a m i !, in da je le čisto malo do-znal o strašanskem tresku. Zdelo.se je ljudem, da se cerkev podira nad glavami in so hoteli vun. Pa jim je rekel: Oj, to bi bili vi junaki na Kalvariji, še danes bi ob vaši bojazljivosti bili Italijani v Gorici in v Št. Petru! Kdor ima mirno vest, naj se nič ne boji! Molimo kesanje . . . Nato blagoslov! Komaj zapojo — nov tresk in nov šunder po cerkvi. Župnik vstane in pošlje cerkve-nika, da pogleda, kaj je pravzaprav. Med- tem zapojo trikrat Sveto, sveto, sveto, župnik izmoli s trežnikoma litanije Matere Božje čakajoč na odgovor cerkvenika. Ta sporoči, da ena hiša gori . . . Župnik sklene pobožnost z blagoslovom in ljudi odpusti . . . Razno. C. kr. pošta v Gorici ne posluje več v polnem obsegu, ustavila je denarni promet, a pisemski obrat še zmerom nadaljuje. Na Brezmadežno so nas posetili pre-vzvišeni knez in nadškof, ki so prišli pogledat razdejanje v Gorici. Izrazili so upanje, da dobe kak primeren prostor kje v bližini in se nastanijo v naši sredi! Bog daj! — C. kr. pošta v Št. Petru opravlja s štirimi osebami ves ogromni promet goriške pošte.G. poštar se vidno hujšal Mi ga ne zavidamo, a gotovo je, da so tudi vztrajni poštarji, osobito na tako izpostavljenem mestu kakor je Št. Peter, za domovino ve-lezaslužni! — Zdravi smo, kruh imamo, le spati nam ne pusti naš sovražnik! Nervoznost se bliža svojemu višku, kar pričajo tudi poslane vrsticc tako brez zveze in brez redu . . . »Blažena Gospa od pobijede i mira, smiluj se nama!« Dr. M. (Izvirno poročilo »Slovencu«,) V gromu in tresku je vendarle napočil toli pričikovani 2. december. S kolikim veseljem smo žc 4. oktobra snovali načrte za dostojno proslavo tega dne. Ni čudo! Čim drznejše sega sovražnikova roka po nas, tem izraziteje vzplamteva v nas čuvstvo neomajnega patriotizma in 2. decembra — tako smo upali — bomo dali otroški ljubezni do očeta vladarja prosto pot. Vse mesto b o moralo biti ozaljšano, da bo videl sovražnik, kako vdani smo svojemu preblagcmu vladarju. Toda kakor da je zlobni sovražnik videl v našo dušo, je že prej 14 dni stegnil svojo poželjivo roko nad Gorico, da bi jo osvojil in skalil s tem Avstriji jubilejno veselje. Obstreljeval jo je z vso ljutostjo, prizadel ji škode nepopisne, a osvojil si je le ni. Še se beli kakor bela golobica ob modri Soči in jutro 2. dec. jo je našlo — ranjeno sicer — a še vedno pod varnimi krili dvoglavega orla. Siva megla je objemala mesto in dobrotno zagrinjala njegove rane, naš duh pa je vzplaval v notranje dele naše očetnjave in zrl neštete množice, shajajoče se v bogato razsvetljenih cerkvah k skupni molitvi za presvitlega vladarja, za vrle vojake in dragi naš dom. V duhu smo zrli praznične dvorane, po katerih odmevajo slavnostni govori in na- vdušeni vzkliki. A vse to smo zrli le v duhu. Naše cerkve so izvzemši kapucinsko cerkev — zaprte, javna shajališča zapuščena in opustošena. Sploh so poskrbeli lopovi tam za Kalvarijo, da si nismo upali izpod strehe. Točno ob tričetrt na šest so pričeli obstreljevati osredje mesta in nadaljevali, dokler se ni popolnoma zdanilo. Ni čuda torej, da se je le malokdo upal v cerkev. Zbrale so se tedaj družine v varnih pritličnih prostorih in kleteh ter z zaupno molitvijo zastavljale smrtnonosnim granatam pot. In ko je minila nevarnost, so verni Goričani nadaljevali v svojih skromnih domovih molitev, ki je veljala cesarju, vojakom in domovini. Iskrena in zbrana je bile ta molitev, kakor v najsvečanejši cerkvi, naše razpoloženje svečano navdušeno. Zavedali smo se, da nismo sami, in da moli za nas in z nami cela Avstrija. Dan je bil meglen. Nobeno letalo sc ni pojavilo v ozračju. Čemu neki? Lah je vedel, da ni v inestu najmanjšega znaka, ki bi pričal, da jc 2. december. Popoldne ob štirih se je obstreljevanje ponovilo ter trajalo dobre tri četrt ure. Naperjeno je bilo na poštno poslopje in celo ondolno okrožje med Morel-lijevo in Vrtno ulico do mestne realke. Kakor brzovlaki so se vozile granate po ozračju najtežjega kalibra in rušenje poslopij in žvenketanje strtih Sip je nepopisno. Kajpada smo takoj poiskali svoja skrivališča ter se postavili za najvarnejše obzidje zaupne molitve — in granate so šle mimo — ne da bi bile končale ni enega življenja. Naslednje jutro je bilo mirno. Ogledali smo si učinek obstreljevanja. Vrtna ulica — zadnje čase najlepša izmed goriških ulic — šetališče goriške gospode — je od pošte do realke podobna velikemu vodu ranjencev. Najhuje je prizadeta Se-culinova hiša (št. 39.) Porušena sicer ni, toda celo pročelje je razrito. Balkon je kar odneslo, istotako temnice in oknice z okenskimi oboji in okvirji vred in sredi nad I. nadstropjem zija velika luknja, ki jo je napravila granata. Jako hudo je prizadeto poslopje »Centralne posojilnice«, ki je zlasti od dvoriščne strani vse preluknjano in razkopano. Poslopje »Ljubljanske banke« je bilo zadeto skozi veliko izložbeno okno ravno v bančno pisarno. (21. nov.: ena oseba mrtva — nekaj ranjenih.) Težka železna denarna omara je zastavila granati pot. Pri tem se je nekoliko nagnila in omejila učinek eksplozije in obcestni pritlični prostor pred pisarno. Kavarna Schwarz je hudo trpela vsled zračnega pritiska ogromne granate, ki je padla ravno v sredo ulice Contavalle, kjer je izkopala nad 2 m globoko jamo. Balkon nad kavarno je kar odtrgan, notranjščina kavarne razkosana in cestni tlak privzdignjen skoro do srede Vrtne ulice. Naravno, da so vse bližnje hiše brez šip. Isti zračni pritisk je poškodo- LISTEK. Uranova šaics. (Vojni kurat Leopold Turšič.) Malo drugače je zaznamovana v naših špecijalnih zemljevidih in jo po svoje tako imenujem. Veličastni, docela goli skalni kolos se dviguje tik meje iz mogočne gorske skupine 2495 m visoko pod nebo. Strmeti mora oko, ko gleda iz doline razrite stene, ostre grebene in globoko zarezane kamine te velikanske piramide, pod katero se smehlja popotniku v obraz zelena planina s svojimi vabljivimi kočicami, govoreč: »Ne hodi dalje; tu je lepše, prijazneje, tu ostani!.,.« Gora se zdi človeku skoro nedostopna, a naši planinci so se je vendar lotili in prepodili ž nje verolomnega bivšega zaveznika, Vsled naključja namreč in male naše posadke — bil je baje gori samo en roj pod korporalovim vodstvom — se je bil gore polastil sovražnik že kmalu spočetka svoje vojne. Umevno, da je bila naj-iskrenejša želja našega odličnega poveljnika polkovnika, ki je poveljeval obenem vsej gorski skupini, da dobi goro zopet nazaj, ali po majhni ekspediciji vsaj poizve za sovražnikove pozicije in moč, ki jo ima na gori. Ta iskrena želja je kmalu postala tudi trdna volja. Na novem bojišču je bila našim fantom prvikrat dana prilika, da se izkažejo in pomerijo s krivonosim Lahom. Prostovoljno so se javljali, znešeni od vseh strani: pijonirji, telefonisti, častniški sluge, or-donanci, možje rezervnih kompanij itd., dasiravno jih za naskok niso mnogo rabili, ker je bil glavni namen pač poizvedovanje. Nekaj nad 50 so jih odbrali, 40 od našega, 12 od sosednjega polka. Vodstvo jc prevzel štabni narednik. Stali so v čelni vrsti in čakali povelja; častnik jim je govoril nekaj besed. Ni jim bilo treba govoriti o odločnosti in previdnosti; na poraščenih obrazih jim jc še vedno gorelo, na plaščih pa so se še vedno poznali sledovi dosedanjih vročih bojev. Noga je udarila ob nogo, vrsta se je premaknila, obrazi so se dvignili in zaplamteli v zahajajočem solncu, iz oči je še bolj švignil ogenj srda — nad Laha... Sreča in Bog z vami, fantje!... * * * »Interesantno bo jutri,« mi je rekel tovariš poročnik. »Do 40 naših topov bo začelo točno ob 6. uri zjutraj bruhati ogenj in smrt na Koštrunovo špico. Polentar bo plesal, kaj, ob taki godbi?« »To bo budnica! Splačalo bi se, iti jo poslušat in gledat njen kraval. Tudi turi- stično izlet ni brez pomena; tako krasni dnevi so!« »Gremo?« — Radovednost me je gnala, ker že dolgo nisem bil v gorah. Prigovarjal mi je tudi moj poklic. Kar domenili smo se, nabasali z vsem potrebnim nahbrtnike, oprli se na gorske palice in odšli še tisto noč. Temna je bila in brezkončno se je vila lista pot, sprva po ozki dolini, polni grušča, potem navkreber nad raztrganim hudournikom v neštetih vijugali. Onstran doline je bil sovražnik; svetilk nismo smeli rabiti. Oko ni videlo niti ped pred seboj, palica je sama otipavala ozko pot. Zdajpazdaj je zdrsnila noga, zdajpazdaj udarila ob štor ali skalo, ne enkrat, desetkrat, stokrat. Čez čelo je lil znoj, brezuspešno so tiščale oči v temo. Pači Dvoje svetlejših pik se premika v enaki razdalji s poročnikom vred pred menoj. »Gospod lajtnant, počakaj, da vidim, kaj imaš na hrbtu! Kakor dvoje mačjih očes se blišči.« Otipljcm. »Ha! Smešno! Dvoje nahrbtnih gumbov! Dober kažipot, ki ga sovražnik pač ne opazi.« »Bravo! Imenitno- Kar za gumbi, fantje,« se smeje poročnik. »Kdo bi si mislil, da je te vrste luč tako dobrodošla! Drugič si našijem za podobne prilike še svetlejših gumbov po vsem hrbtu.« Vijuga za vijugo; zdaj mehka in blatna, da komaj dvigaš noge, zdaj trda Ln ka-menita, da se ogenj kreše pod kovanimi čevlji. Brez konca in kraja! Iz dalje poči tuintam strel; žvižgaje se razlije njegov odmev med strme vrhove. Visoko nad nami odmevajo težki, škrabajoči koraki provi-jantne kolone; rezko, enakomerno žvenke-čejo podkve tovornih živali skozi nepro-dirno temo. Moj Bog! Vojska v gorah .,. Koliko napora in truda, da je le ena stotnija mož vsaj enkrat nasičena! In strotnije se drži druga, tretja, cela veriga. Ves živež mora s težavo in v trpljenju po tej strmi in brezkončni poti. Vse v temi in brez luči, ko je pot že podnevi težavna in utrudljiva. Vso noč do jutranjega mraka to peketanje in hropenje tovornih živali in moštva, udarjanje gorskih palic ob kamenito stezo. V dežju in snegu in viharju, in kakšen je gorski dež in sneg in vihar, ve le tisti, ki ga je poizkusil! Noč za nočjo! Naj sije luna v svoji po-hlevnosti, ali naj daje vihar duška svoji jezi... Armada, življenje, domovina ... In kolikrat se je dvignil in zamahnil kramp, kolikrat se je obrnil sveder v trdi skali, da je bila pot vsaj za silo zgrajena in rabljiva, Lep.a in dragocena je dojttflvjaa; val vse trgovinske izložbe od Medveda do ulice Alvarez. Hudo je zdelano Mazzoli-je\o poslopje in pošta. Na cestno stran je na več krajih porušen strešni rob, izpah-njene temnice in okenski oboji, na dvoriščno blran pa je Mazolijeva hiša prava podrtija. V obsegu prostorne sobe je presekana oci strune sh-ozi drugo in prvo nadstropje do ial. Enako razrušenje je tudi na dvoriščni strani poštnega hotela. Prizadeto poslopje pa ne pripada hotelu. — Pretresljiv je oil 3. decembra pogled na ta del mesta, ki ic £iede razdejanja sme uvrstiti s Seme-nit..:o, Gosposko, Nunsko in Mozellijevo uli-K), nadalje z ulico Sv. Klare, s Placuto in Travnikom na isto stopinjo. Vojaška oblati je takoj odredila snaženje ulic in danes so sledovi viharja, ki je tod divjal dne 2. dccembra, že znatno zabrisani. — Tako smo praznovali v Gorici 2. december. Bogu smo hvaležni, da smo neurje srečno prestali in da ni bilo nikjer nobenih žrtev. Toda prvi pozdrav po teh hudih dneh je bil: Ali ste še kaj živi in kako ste živi ostali. — Od taurat daije imamo gosto meglo z deževjem. Pri vsem tem obstreljuje Lah še vedno naše mesto, toda bolj zmerno in z manjšim kalibrom. 5. in 6. decembra so obstreljevali okrožje lesotržca Goljevščeka in F. J. tekališče proti staremu pokopališču. Fri tem jc hudo trpela Salvaterrova hiša nasproti Spaunovi vili. Vsi trije balkoni so odtrgani, a pročelje kaže 6 manjših in eno večjo luknjo. Tudi Oblasiachova hiša je na dvorišče od vrha do tal v obsegu ene sobe porušena. Ostale hiše imajo le manjše praske in luknje, nekatere so celo nedotaknjene, n. pr. Rossijeva hiša št. 50. Dne 7, 8. decembra so obstreljevali Korenj. Poškodovan je deželni muzej in Draščekova hiša. V Gorici je še približno 8000 ljudi. Begunci, ki so iskali po 18. in 19. nov. zavetja v goriški okoiici, se vračajo. Žal, da v stanovanju marsikaj manjka, kar je prej bilo. Sila nas je naučila moliti, 8. decembra je bila kapucinska cerkev polna vernega ljudstva.Posebno razveseljiv pojav je številno pristopanje k mizi Gospodovi. Kdorkoli pride v cerkev, prejme sv. obhajilo, naj si bo delavnik ali praznik. Ljudstvo je spoznalo, da so resnične besede, ki smo jih slišali v pridigi dne 5. decembra: Najvarnejša klet je Srce Jezusovo, najmočnejši zid Marija. Zoper ta dva nima Lah zadostnega kalibra. Dalmatinci so to že vedeli davno prej in kazali to svoje prepričanje tudi v dejanju, mi pa smo jih začeli posnemati šele sedaj, ko nam resno smodi okrog ušes. In vendar vztrajajo — Goričani. Znano je, kako je brezvestni Italijan koncem meseca novembra in v začetku decembra svoje brezbožno rušilno delo nad mestom Gorico vršil v največjem obsegu. Znano je dalje, kako je v istem času t. j. 29, novembra tudi lepa nova kapucinska cerkev dobila strašne rane. Človek bi mislil, pri onem groznem bombardiranju bo vse zapustilo Gorico. A temu ni tako. Zaupanje v Boga in njegovo previdnost jih je še nekaj stotin tam obdržala. Zbirajo se v cerkvi s tem večjim zaupanjem. In sicer je kapucinska cerkev — čeravno močno porušena v zadnjem delu — še skoraj edino pribežališče. Zanimalo bo cenjene bralce, kaj piše P. Janez Bekerc, kapucin, ki je edini še ostal z enim samostanskim bratom Saba-som v kapucinskem samostanu v Gorici po zadnjih strašnih izbruhih laške artiljerije: Gorica, 10. dec. 1915. »Do te ure smo še živi. Cerkev smo za silo pokrili — ostala je pokrpana razvalina. Ljudje prihajajo gledat in se jokajo. In vendar je še do danes vedno odprta. 8. decembra smo dostojno obhajali. Marijina družba je imela skupno sv. obhajilo, — bile so tri sv. maše, slov. pridiga, pri kateri je bilo precej ljudi. Italijan je dal prvič čez 6 tednov cel dan mir. Gotovo ni znal, kakšen praznik praznujemo, sicer bi bil besnel kakor po navadi. — Zvečer ob 11. uri pa se je vršila zopet pol ure strašna kanonada na Piacuto in proti naši strani. Sama Brezmadežna Devica nas je zopet varovala. Sedaj obhajamo noveno po navadi (t. j. kakor druga leta v tem času v tej cerkvi) . . .« Iz pisma ondotnega fr, Sabasa pa se povzame, da je bilo 8. decembra v isti kapucinski cerkvi blizu 500 sv. obhajil. Da pa res, se zavedajo te duše, da le evbaris-tični Zveličar je njih edini Tolažnik v tej uri hude poskušnje. Naj jih čuva i naprej, a mi pa se združimo v molitvi za nje — kakor tudi za siromašne begunce, ki si žele po domovini in hirajo v tujini * , J Kako so naSi prodirali v Srbijo. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) J. H. piše svojemu bratu sledeče: Danes Ti hočem nadomestiti, kar prej ni bilo mogoče. Peljali smo se čez milo Hrvaško dva dni in noči. Obstali smo potem v vasi V., da se malo odpočijemo pred fronto. Boje smo začeli takoj ob meji. V tej vasi smo bili 18 dni. Nato pa pride povelje tudi za našo baterijo, da mora pomagati zmagovati. Šli smo z veseljem in petjem. Šla je seveda cela naša druga brigada. Pridemo do Donave, plavati ni bilo mogoče, zato smo se 9. oktobra lepo naložili na brod, da se odpeljemo v že padli Belgrad. Stali smo celo noč sredi široke Donave. Dne . . . oktobra na nedeljo zjutraj ob 8. uri pa se prične pomikati naš brod v Belgrad. Na brodu smo seveda živeli kot na morju — spali smo v spodnjih prostorih, kjer je bilo že mrzlo. Zjutraj ob solnčnem vzhodu pa je bilo čarobno. In v tem lepm krasnem danu smo se pripeljali pred mesto — katero smo pozdravili s hura. Eno uro pozneje smo že odkorakali v mesto. Mesto sem Ti že opisal — da je bilo precej poškodovano — a krasno izgleda. Mi smo tisto noč prenočevali v lepih srbskih palačah. Drugo jutro pa dobimo povelje: naprej pred mesto! In šli smo, prepevaje slovenske in hrvaške pesmi, in prebivalstvo nas je že pozdravljalo. Torej prva postojanka gotova — streljali nič — kar naprej bo treba. In šli smo več kot 10 km brez bojev. Proti večeru smo poslali par granat. In sedaj naprej —kar Ti hočem pisati, je vedno stara pesem — leteli smo v Srbijo brez hudih bojev. Boji so bili — a v primeri na Doberdob — ni mislili. Infan-terijske boje smo čuli vedno od blizu, kajti bili smo jim prvi vedno za petami. Večkrat smo bili na 500 korakov. Dne 21. oktobra smo morali iti čez neki hrib. Bali smo se, da nas sovražnik opazi — in res nas je. Začel nas je obstreljevati z granatami in dobro zadel v sredo naše vrste. Poglej čudež — nihče ranjen! Druga je padla na koncu in zopet nihče! Nato smo jo bolj hitrih korakov odkurili v bližnjo vas, kamor je seveda sovražnik tudi streljal — a brez vsakega uspeha. In ravno sedaj berem v »Slovencu« srbsko uradno poročilo, ki pravi, da je bila razbita baterija v naši fronti, Mi smo šli vedno veseli in zadovoljni naprej v Srbijo — čez hribe in planjave, prehodili veliko rek, po cestah blato do kolena, to je bila naša vsakdanja ceremonija. Dne 22. oktobra je bila tudi neka večja srbska jeza nad nami. Proti večeru je bilo, ko so se naši malo pokazali na vrhu hriba pri nekem vodnjaku, sovražnik je bil pa na sosednjem hribu. Čez pol ure je tako močno obstreljeval postojanko, da smo rekli: gotovo je dobil nove municije. Padlo je v postojanko več sto granat, — Šotori vsi prežgani — konje smo pravi čas rešili — nihče ranjen. Ena težka granata je padla sredi med naše topove, pri katerih je bilo moštvo navzoče — nihče ranjen. Torej moraš misliti, da pošilja hlebce kruha, ne pa železa. Ujetnikov smo povsod dosti dobili in le vsak nam je vedel povedati o slabi moči svoje države. Propali smo, in predali sami sebe, so govorili. Prišli smo večkrat v vasi in tam ostali tudi čez noč. Ljudje so se nas grozno bali, ker so jih plašili, da vse otroke in ženske pokoljemo. Torej so res po pravici bežale ženske, kamor smo prišli. A kmalu so iz-previdele, da nismo roparji, ampak bolj pošteni ljudje, kot njihovi lastni. Ženske po vaseh so nam kazale male dečke in rekle: glejte zanaprej bodo pa tudi ti vaši vojaki — saj je vse vaše. Omenim Ti tudi siromaštvo v Srbiji. Ne vem ali so ljudje tako revni, ali je to samo navada. Voda jim teče za hišo, a vse je tako umazano. Drugič pa tudi noša. Ujetniki n. pr. so kot civilisti, poznaš ga samo če ima suknjič in puško. Kape pa nosijo civilisti tudi podobne. Torej pojdimo naprej, da pridemo v Kragujevac. Šli smo po navadi naprej po Srbiji in če se vedno hodi in hodi, se mora nekam priti. Na praznik Vseh svetnikov smo prišli ob 8. uri na neki hrib in smo tam malo počivali. O padcu mesta še nismo vedeli. Postavili smo topove in cilj naj bi bil mesto. Toda nasproti nam pri-ženo več sto ujetnikov in nam povedo, da je mesto zavzeto. Pešpolk št. 70. je vkorakal v mesto. Bili smo veseli naših uspehov, in vsak je pel ali žvižgal, ko smo šli po neki planini navzdol proti mestu. Mesto ni veliko in tudi od vojne ni dosti poškodovano, le v kavarnah so bili štirinogati gostje — namreč konji. To so se ogledovali v velika srbska ogledala. Hiše so po večini brez nadstropja — seveda so tudi lepe vmes, a take kot pri nas pa ne. A kje je sedaj sovražnik? Na prvem hribu od mesta. Že zabrenčijo šrapneli nad glavo in granate zatulijo okrog nas. Torej topove je pripraviti, da mu odzdravimo. Pričel se je hud boj, trajajoč dve uri, potem pa je Srb zopet pobegnil nazaj čez drug hrib. Mi bi si bili seveda radi privoščili v mestu kaj dobrega, a to ni naš cilj, torej naprej. Zvečer smo žc mi postavili topove na prvi hrib od mesta. Od mesta naprej je šlo zopet drugače. Sedaj pridejo namreč bregovi in visoki hribi. Vidiš, to so pa težave: topove, konje in ves materijal spraviti več sto metrov skoro navpično v hribe, A z božjo pomočjo smo spravili vse na vrh. Dne 11. novembra smo prišli v mesto Trstenik. Tudi to mesto je majhno, a precej prijetno. Šli smo skozi mesto po glavni ulici, ter se nismo nič ustavili. Bolnišnice so precej velike in v njih tudi nad 2000 Srbov ranjenih. Cerkev je podobna ljubljanski cerkvi sv. Jožefa. Plavali smo tako naprej in slednjič dne 14. novembra, na nedeljo zopet, vkorakali v mesto Brus. Most čez Moravo so seveda podrli, a prišli smo po svojem novem na njej velja ves trud in napor, njej je posvečeno vse naše trpljenje .,. Po polnoči smo dospeli po štiriurni hoji kakih 1500 m visoko. Prijazno nas je sprejel bataljonski adjutant. Pravzaprav smo mu pa mi dolinci postregli s slanimi in sladkimi rečmi, z žgano in nežgano pijačo. Rad nam je potem odkazal za par ur nekaj skromnih ležišč v barakah napravljenih povečini iz smrekovega lubja. Zdelo se mi je, da sem po dolgem zopet turist. Zlasti v ranem jutru, ko smo nadaljevali svojo pot, To prelijanje barv v tihi, sveži naravi, ta rezki gorski zrak, šumenje poskočnega potoka globoko v dolini, v meglo zaviti; tiči se oglašajo v poru-menelih vrhovih, žolna seklja po votlih deblih ... Vsepovsod jutranja svečanost — mir... Kdo naj misli, da je šc vedno vojska? Par strelov iz dalje, kaj to! — Rani lovci, ki so prišli poskušat semkaj svojo lovsko srečo in se veselit lepega jutra .,. Mir, mir, ves blažen in tako svečan ... Že bmo ležali kakih 300 m višje pod vi^, lo skalo, zleknjenl v mehko roso zele-i.s mahu, zavili v svoje sivomodre plahte. Zvedavo so dvigale preko meje svoje dremajoče glave gore verolomne Italije. Vssk grebenček, vsako skalo smo razločili v zlatu prvih solnčnih pramenov, ki so sc igrali in preletavali po vrhovih gorskih orjakov, Tam je sovražnik .,, Tudi Koštru-nova špica je stresla s sebe megleno odejo te pokazala svoje raztrgane čeri, mlado solnce je poljubilo koničasti vrh in ji voščilo dobro jutro ,,, Nadporčnik Paulus, skrbni, kot mravlja delavni polkovni pobočnik, ki je bil z nami, se je nasmehnil, da so se mu izpod košatih brk zasvetili beli zobje. Dvignil je kozarec in s solncem vred tudi on voščil Koštrunovi špici dobro jutro. »Ali so že vstali laški Judeži, ki si jih imela te dni na reji? Pusti jih, da še malo poleže! Pošljemo jim godce za budnico ,..« Tedaj smo se pravzaprav šele spomnili, da je še vedno vojska. Sveže jutro in mlado sonce, ptičje petje in šumljanje potoka, svečanost narave in blaženi mir — nič ... Vse nič!,.. Vojska! Komaj smo pogledali vsak na svojo uro, že je švignilo in zatulilo po zraku in se ustavilo vrh Koštru-nove špice. Kakor da je bruhnila ogenj, je stala pred nami, glavo ovito v oblak črnega dima. Mogočni Pepi je pričenjal svojo uverturo v molu ,.. Za njim so zategnili vsi mogoči kalibri z vseh strani. Tudi mali gorski kolibriji niso molčali; tik pod nami je žgolel eden in zadeval precizno. — Drugič že je pozdravil adjutant Paulus Koštrunovo špico in jo vprašal, so li že ustali njeni vsiljivi rejenčki. Zdelo sc nam | je, da je Koštrunova špica prikimala, in trčili smo na zdravje njene osvoboditve ,,. Zajtrk: muzika igra, da se stresajo skale, vrh Koštrunove špice stoji pred nami kakor bljuvajoči Vezuv ,,. V skrajni škrbini smo med artiljerijsko godbo opazili krivo črto premikajočih se pik. Tam so čakali fantje ter se pripravljali noč in dan ,.. Težka pot ob samih prepa dih; negotov korak — gotova smrt., Fantje se bližajo k naskoku; čakajo samo, kdaj utihne godba, da prično zbor a capel-la — brez spremljevanja .., Uvertura je končana. Kolibri pod nami se še tuintam oglasi, kakor da hoče gorski škrat motiti pesem orožja naših fantov ,.. S Koštrunove špice udarja krepko, odrezano in zopet pričeto streljanje, sigurno kakor po taktu... Planinica pod nami se vabljivo smehlja v solnčnih žarkih, ki so pravkar nagajivo pokukali nanjo ... Streljanje kakor po taktu!.,. Hladen veter za veje od vzhoda; Koštrunova špica skrije svoje obličje v gosto megleno kopreno; votlo odmeva iz megle pesem orožja slovenskih planincev... Dan po Malem Šmarnu železnega Go-spodnjega leta 1915 — 9. september — je časten dan za naš polk. Odbrani njegovi sinovi so se zopet izkazali. Marsikdo je prišel malo marogast nazaj, pet pa jih je sprejela Koštrunova špica v svoje globoke prepade in jih za vedno skrila pred sovraž nikom. A naša je! Trdneje stoji kot prej... Italijanske gore stegajo zvedavo preko meje svoje glave po njej; smehlja se jim, višja, mogočnejša od njih, rešena po ognju artiljerije in naših vrlih planincev. drugo stran. Šli smo za sovražnikom še kakih 20 km, a ga nismo več menda dohiteli. Ostali smo v neki vasi, kjer nas je zapadel sneg pod šotori in nato dobili povelje nazaj v rezervo. Torej v vojni črti smo bili od 10. oktobra do 20. novembra vedno sovražniku za petami. Sedaj smo pa v neki revni vasi, da se odpočijemo. Za Bolnico vdov in sirol naših kranjskih junakov so darovali: Upravništvo »Ilustrovanegi Glasnika« kot čisti dobiček od prodaje vojnih razglednic, 200 Kj župnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani, drugo darilo, 31 kron; gospa Luiza Lukman in družina Lu-schin, Ljubljana, po g. Bambergu, 25 K; dr. Josip Gruden, stolni kanonik, 20 K; Vincencijeva konferenca Sv. Petra v Ljubljani 20 K; centralni svet Vincencijeve družbe v Ljubljani 40 K; dr. Jos. Lesar, ravnatelj semenišča v Ljubljani, 20 K; Fr, Bezlaj, c. in kr. morn. kanclist v Pulju, 5 kron; tvrdka Lončarič in Samohrd 50 Kj Oton pl. Detela, c. kr. vladni svetnik v Ljubljani, 25 K; Anton Nagode, Vrhnika, 4 K; Franc Kržan, Ljubljana, 10 K; šolsko vodstvo v Zalogu pri Komendi zbirko šolske madine 20 K; Karel \X^eber, Ljubljana, 10 IC; Moric Hladnik, Ljubljana, 20 K; Janko Barle, mestni župnik v Ljubljani, 25 K,-župni urad v Kolovratu 14 K; Jožef Bre-gar, nadučitelj v Zgornji Šiški, 4 K; Ivan Baloh, vikar v Zagorju na Krasu, 18 K 46 vin.; zbirka cerkva ljubljanske škofije, izročena po prevzv. knezoškofu, in sicer; Zavratec 18 K, Lučine 15 K, Kovor 3 K, Tomišelj 10 K, Sv. Križ nad Jesenicami 15 kron; Št. Jurij pri Šmarju 54 K 12 vin., Brezovica 30 K, Hranilnica in posojilnica na Brezovici 20 K, Sv. Triie Kralji 30 K, Pod-lipa 7 K 50 h, Podbrezje 12 K 41 h, Am-brus 20 K, Dobrcpolje 14 K, Sv. Jurij pri Kranju 20 IC, Duple 10 K, Lučine 9 K 20 h, Lom 20 K. Št. Gotard 10 K, Vojsko 13 K, Žabnica 20 K, Radovljica 30 K, Bevke 10 kron, Trboje 3 K, Št. Jakob ob Savi 13 K, Budanje 21 K 49 h, Vavtavas 32 K, Vič 58 kron, Hrenovice 42 K, Šmihel pri Novem mestu 40 K, Toplareber 3 K, Štanga 15 K, Sostro 15 K, Besnlca 12 K, Št. Lovrenc 80 kron, Sava 10 K, Domžale 30 K. Struge 18 kron 98 h, Zavratec 12 K, Polica 83 K, Gorje 40 K 20 h, Breznica 30 K 80 h, Semič 24 IC 10 h, Dovje 24 K, Dolenji Logatec 15 IC 49 h. Unec 23 K, Stooiče 20 K, Grčaricc 14 K 94 h; Predosljc*13 K, Za-gradec 10 IC, Sela pri Šumbregu 4 K, Rakitna 8 K, Ovšiše 7 K 50 h, Nova Štifta 5 kron 63 h, Šmihel pri Žužemberku 1 K 87 h, Št. Jošt nad Vrhniko 6 K, Leskovec 50 kron, D. M. v Polju 25 IC 75 h, Javor pri Ljubljani 7 K 9 h, Kamnagorica 16 K, župnik Simon Ažman 10 K, Dolenja vas 16 K, Križe pri Tržiču 17 K, Bloke 7 K 30 h, Sv. Križ pri Kostanjevici 20 K, Št. Jošt nad Kranjem 10 K; Šenturška gora 56 K 90 h, Hrastje 11 K, Črni vrh nad Idrijo 30 K, Hotederšica 41 K 5 h, Motnik 9 K, Rova 12 kron, Boh. Bela 25 K, Krško 10 K, Zapoge 5 K, Črnuče 20 K, Šmarjeta 29 K. Ajdovec 6 IC 82 h, Črmošnjicc 8 K 67 h, Erzelj 52 kron, Planina pri Vipavi 30 K, Sela pri Kamniku 18 K 90 h, Šturje 20 K, Bučka 34 kron, Boh. Srednja vas 30 K, Leskovica 36 kron, Sorica 17 K 17 h, Nemška loka 12 K 31 h, Banja Loka 23 K 60 h, Vel. Poljane 12 K 48 h, Šent Lambert 13 IC 51 h, Nada-nje selo 19 K. Košana 14 K 72 h, Dol 13 K, Stranje 12 K 30 h, Radovica 4 K, Žalina 25 K, Kočevje 19 K, Kranj 51 K 22 h, Postojna 15 K 97 h, Šmartno pri Litiji 78 K, Šmartno dekan Rihar 6 K, Ribnica 50 K, Smlednik 100 IC, Preloka 10 K, Vrhnika 45 kron, Metlika 56 K 50 h, Žužemberk 32 K, Osilnica 10 K, Črni vrh nad Polhovim gradcem 3 K 40 h, Št. Vid pri Zatičini 104 krone, Orehek 5 K, Čatež ob Savi 20 K, Suhorija 7 K 56 h, Koč. Planina 8 K 50 h, Češnjice 5 K, Čemšenik 14 K, Mavčiče 14 kron 60 h, Dobrava ori Kropi 16 K 25 h, Polšnik 10 K 27 h, Voglje 5 K, Komenda SO K, Senožeče 70 K, Šmartno pod Šmarno goro 16 K 25 h; skupni znesek I. zbirke cerkva tedaj 2811 K 32 h; županstvo De-ralavas 20 K; županstvo Ježica 50 K; Fr. Ks. Stržaj, župnik na Koprivniku, 2 K; dr. Jul. Dereani, Kamnik, 10 K; neimenovani 25 K; Ljudska hranilnica in posojilnica nas Vačah 10 K; županstvo Kresnice 10 K; župni urad Krašnja 7 K 40 h; dr. Vladislav Pegan, advokat v Ljubljani, 40 K; županstvo Trebnje 5 K 50 h; župnija Zatičina 20 kron; Fr. Križaj, Št. Peter, 10 K; občinski urad Škocijan na Dolenjskem 20 K; Rott, župnik in duh. svetnik, Zagorje ob Savi, cerkvena zbirka 30 K; županstvo Aržiše 25 K; mestno županstvo Postojna 120 K: Andrej Ažman, katehet meščanske šole v Postojni, 5 K; Dom. Janež, župnik, Stude-no, 26 Kj župni urad Javorje 31 K; Mačel et Komp., trgovec v Ljubljani, 20 K; Jos I.avrenčič, Postojna, 20 K; Fr. Šoukai, tra fika, Ljubljana, 5 K; župni urad Sv. Lenar ta v Sostrcm 10 K; Martin Poljak, župnik Sostro, 5 K; župnijski urad Naklo 40 K župni urad Sv. Antona v Štangi nad Litiji 40 K; Češka industrijska banka, podruž niča v Ljubljani, 50 K; župni urad Ljubm ' 18 K 68; župnija Svibno. p. Radeče, 5 K župni urad Št. Jurij pod Kumora, p. Radeče, 10 K; občinski urad Radeče pri Zid. mostu 93 K 50 h; Janez Bizjan, dekan v Moravčah, 20 K; župnija Podgrad 15 K, Lovrenc Hribar za občino Radohova vas 10 K; Vovk Fr., Veliko polje, 3 K; županstvo Podratfa nad Vipavo 20 K; Kmetijsko diuštvo v Črnem vrhu 10 K; Posojilnica in hranilnica v Črnem vrhu nad Idrijo 20 K; županstvo v Gorjah 25 K; romarska cerkcv Brezje 10 K; Josip Bambič, župni upravitelj, Preioka, 4 K; župni urad Col 26 K; županstvo Podkraj 26 K; župni urad Sv. Katarine pri Medvodah 20 K; šolsko vodstvo Vače 17 IC 10 h; Janko Lobe, Črmoš-njice, 5 K; Fr. Rajčevič, župnik, Lučine, 3 krone; župnija Str.ra Oselica 24 K; Andrej Ramovž, nadžupnik, Dobrepoljc, 10 K; občina Goče (Kočevje) 10 K; županstvo Podgorje 20 K; duhovnijski urad Št. Peter na Krasu 30 K; županstvo Št. Rupert 30 K 61 h; županstvo Litija 50 K; Anton Kocijančič, župnik. Mirna, 24 K; dr. Ivan Dimnik, odvetnik, Krško, 5 K; županstvo Ihan, p. Domžalah 12 K; župni urad v Dražgošah 18 kron; Anton Jemec, župnik, Št. Jakob ob Savi, 10 K; županstvo Trnovo 15 IC 96 h; župni urad na Gorah nad Idrijo 12 K; župni urad Kropa 15 K; župni urad Sv. Križ pri Litiji 12 K; mestno županstvo Kamnik 20 K; župni urad, zbirka v Podragi na Vipavskem 8 K 16 h; župnik Koller v Podragi 4 K: Jernej Jelenič, posestnik, Ljubljana, Stara pot 1, 10 K; Hranilnica in posojilnica v it. Vidu pri Zatičini 10 K; župni urad v Cerkljah na Gorenjskem !02 K; ^županstvo občine št. Vid na Cerknico 25 kron; Karol Polajnar, lastnik kavarne Prešeren v Ljubljani. 50 K; župni urad Preska 17 K; župni urad Sora 23 K 19 h; Hranilnica in posojilnica Šturije pri Ajdovščini 20 kron; županstvo Zagorje na Krasu 51 K 90 h; občina Suhcr 10 K: županstvo Kot 10 K; županstvo Semič 25 K: Janez Mikuž, župnik. Soiica, 7 K; župni urad Sorica 5 kron; Mohorjani, Podbrezje, 5 K; Hranilnica in posojilnica Št. Lambert 10 K; župni urad in šolsko vodstvo Št. Lambert 10 K 93 h; Gospodarska zveza, Ljubljana, 100 kron; županstvo Tržišče 10 K; županstvo Brusnice 10 K 54 h; občinski urad Pred-oslje 40 K; županstvo v Moravčah 20 K; župni urad Št. Vid pri Vipavi 20 K; Jos. Biščak, Šmihei p. Nadanjeselo 20 K; Sitar-ska in žimarska zadruga v Stražišeu 10 K; županstvo Brezovica pri Kamniku 32 K 30 h; Marija Platiša v Leskovici pri Gorenji vasi 2 K 60 h; Matija Kos, župnik v j Leskovcu, 6 K; Prva dolenjska posojilnica yv Metliki t00 K; župni urad Trnovo, Notranjsko, 59 K; župni urad Škociian pri Turjaku 7 K; županstvo v Grosupljem 167 K 84 h; župni urad Hotič pri Litiji 3 K; žu-^panstvo Staraloka 10 K; župni urad v Sta-^riloki 15 K; Jos. Lenče, vinska trgovina, Ljubljana, 20 K; Generalno zastopstvo »Slavije« v Ljubliani 100 K; Fr. Stupica, veletrgovina, Ljubljana, 50 K; župni urad Tomišelj 12 K; Jos. Golmajer, župnik na Vačah, 30 K; župni urad Vodice 35 K; župni urad Boštanj ob Savi 10 K; Hranilnica in posojilnica v Semiču 50 K; Josip \Erker, stolni župnik, 100 K; županstvo Muljava 80 K 70 h; župni urad Zasip 10 K; županstvo Zg. Tuhinj 6 K; Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico 50 K. — Vsem blagim darovalcem najiskrenejša zahvala. Nadaijne darove sprejema deželna blagajna v Ljubljani kot centrala ter vsa županstva in župni uradi na Kranjskem. Odbor za vojne sirote. num v svoji varni kleti. Mislim, da radi te- j sklenil, da se ne vrnem tako z lepa v to ne- se po Se eno p smo z Gorice. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Gorica, 14. XII. 1915. Ravnokar sem prebral »Slovenca« od zadnje sobote. Ne čudite se mi morda, da sem ga čital še-le danes, kajti v Gorici nekaj dni sem nismo imeli več poštnega urada — pregnale so ga granate. Zato pa nisem mogel sobotnega »Slovenca« prej sploh dobiti v roke, čeravno sem ga včeraj iskal po vseh kavarnah, — pardon, reči moram le v dveh, kajti samo dva lokala imamo v Gorici sedaj, ki zaslužita ime kavarna. Bral sem torej »Slovenca« in se prepričal, da znani dopisnik iz Svete Lucije v svojih »Malenkostih« še vedno ni izgubil svojih muh, čeravno se mora le prepogo-stoma skrivati v svojem podzemeljskem rovu, kojega graditelj gotovo nikdar ni slutil, kako dobrodošlo pribežališče pred laškimi granatami bo nudila njegova klet. Pač pride vsaka stvar na svetu enkrat prav! Pa da ostanem pri tem, kar sem hotel povedali. Da bo gospod Hinum ali kakor se že kliče vedel, oziroma da pomirim njegove sosede »Modrejane«, moram najprej sporočiti, da »Modrejani« vrhu Attemsove palače v Gorici še vedno junaško kažejo svojo zadnjo plat zahrbtnim Lahom in da kljub neštetim granatam, ki so že žvižgale mimo njih, še vedno zavzemajo svoje visoko stališče nad nami navadnimi zemljani, oziroma podzemljani — v kolikor namreč bivamo v teh časih tudi pod zemljo. Vidi se, da goriški »Modrdjani« glede korajže ne zaostajajo nič za svojimi gorskimi tovariši ob zeleni Soči, ki se Lahov gotovo ne bojijo bolj nego gospod Hi- ga komplimenta ne bo užaljen Sicer se pa tudi jaz sam ne smem šteti med najpogumnejše, čeravno bi se čutil užnljnega, ako bi mi kdo očital bojazljivost. Kedar okoli treska in poka, jo tudi jaz rad potegnem v kak varnejši kot — samo da ga morem najti. Več mesecev sem bil tako pogumen ali neumen, ne vem, kateri izraz bi bi! bolj na mestu da sem spal precej vi->1-o, tako da sem iz svoje postelje labko ravnem gleda! že omenjene goriške »M.odrejanr na A.ttemsovi palači, — katerim sem bližnji, sosed. Pa me je spametoval 18. november. Da bi me bili videli, kako sem jo junaško popihal že ob pol 6. uri zjutraj iz svoie postelje, čeravno jo navadno rad potegnem preko 8. ure. Le par-krat sem slina! tisto vražje žvižganje nad streho in le par granat, ki so se v bližini razletele, je bilo treba, da me je kar vrglo i/, gorke postelje, kakor da bi se bila baš nod mano bomba razletela. In kako sem bil hitro oblečen in umit tisto jutro — kakor še nikdar ne. Naenkrat sem se znašel rrej in par-krat sem trčil ob druge ljudi; »pardon« od ene in druge strani, — pa sem taval naprej. Na vogalu nemške gimnazije se zopet zadenem v nekoga, čutil sem, da sc je nekaj zganilo. »Pardon«! Nič odgovora. Prižgem vžigalico — ves začuden jc strmel v mc v voz vprežen vojaški konj, češ, kaj pa ta išče okoli mene. Imel bi še marsikaj napisati — a moram končati. Laški topovi so zaspali, zunaj sanja jasna zimska noč, burja tuli okrog voglov, tolče z razbitimi vcternicami poškodovanih oken in tudi v mojo sobo diha svojo mrzlo sapo skozi vbito šipo. Zebe me v jjrste, treba se bo zakopati v posteljo. — Lahko noč — pa drugič še kaj! I. M. B. V osvojeni SrfiijL Dopisnik »Az Esta« opisuje svoje potovanje po Srbiji. Najprej je prišel v Bel-grad, o katerem pripoveduje sledeče: Belgrad je tudi danes tako tih in je skoro izumrl, kakor v prvih dneh osvojitve. Mesto se zelo počasa vzbuja iz svojega miru. Dozdaj se je vrnilo beguncev približno 15.000, ali tudi ti se redkokdaj pojavijo na ulici. Celo mesto je še sedaj zelo pusto. Iz žalostnega sna niso Belgrada vzbudile niti čete, ki so korakale skozi mesto, niti tramvajski vozovi, ki vozijo po mestu, katere vodijo vojaki. Poulično življenje tvori tudi danes samo nekaj dečkov, ki glasno naznanjajo, cla prodajajo razglednice in slaščice, ne ravno preveč snažne. Tu in tam se pojavi kak trgovec ali pa srbski kmet. Samo v »Grand Hotelu« se more dobiti popoldne kava v hladni in nezakurjeni dvorani. Ko nastopi tema, postavijo na mizo neko svetiljko, ;.:uera samo malo razsvetljuje dvorano hotela. Tudi v tej žalostni razsvetljavi sedijo častniki, ki so se vrnili z bojišča, stiskajo se eden k drugemu in se tresejo od mraza. Vsi bero časopise, ki so jih po dolgem času zopet dobili v roke. Kljub temu, da ni v Belgradu življenja, vendar se je zunanjost mesta lepo izpre-menila. Ulice, ki vodijo h kolodvoru, so popravili in tlakovali, a popravili so tudi ulične plošče in škodo povzročeno od obstreljevanja. Neki parnik nos je prepeljal iz Bel-gracla v Smederevo. S parnikom smo odšli iz Belgrada ob štirih zjutraj, na katerem smo prenočili in čez eno uro smo bili v Smcderevu. Tu nas je iznenadilo bučno življenje v pristanišču. Ladja za ladjo prihaja v pristanišče, natovorjene z vojnim materijalom. Na obrežju so naložili cele gcre vojnih potrebščin. Sto in sto vojaških rok sklada volnene odeje, suknje, perilo, košare z živežem in druge stvari. Drugi vojaki pa vozijo ta materijal v notranjost dežele na vse sirani. V bližini luke grade barake. Tu delajo ruski ujetniki, katerih i uniforma jc v nenavadni harmoniji s temno barvo starih utrdb. To so močni ljudje, dobro ohranjeni in dobre volje. Z na-i mi vred se jc izkrcal tudi nek nemški častnik, ki je nekje v vojski našel malo opico, pa jo neprenehoma nosi s seboj. Ruske ujetnike so ravno sedaj izmenjali, kateri korakajo mimo nas v dolgi vrsti k mena-ži. Ko so zapazili našega Nemca z majhno opico, so se pričeli smejati, a končno se je la cela vrsta — bilo je 500 ljudi — zabavala in smejala tej mali opici. V Kragujevac smo dospeli z vojaškim vlakom. Mesto je pokrilo s snegom. Ulični napisi so nemški. Središče mesta se imenuje ulica cesarja Viljema. Skozi to ulico se pomikajo poljske kuhinje proti Kralje-vu, za njimi gredo delavci, cele črede goveje živine in črnovojniki v dolgih, belih suknjah. Pri kolodvoru se nahaja arzenal, katerega vodstvo je sedaj prevzel nemški major. Po natančni preiskavi se je dognalo, da se Srbom ni posrečilo ob priliki njihovega umikanja poškodovati strojev v arzenalu, ker so samo malo poškodovani, pa so jih Nemci popravili, posebno one, kr so nemškega ali avstrijskega izvora. Mnogo strojev so Srbi zakopali, katere so pa Nemci zopet našli in izkopali. Iz pravoslavne cerkve se sliši glas pesmi. Stopimo v cerkev, V cerkvi se je vršila protestan-lovska nedeljska maša. V cerkvi, okrašeni s srbskimi zastavami, stoje nemški vojaki, človek pri človeku. Izmed vseh pa najbolj upada v oči visoka postava feldmaršala Mackensena. Proti vojakom je obrnjen vojaški duhovnik in jim pridiguje. Popoldne se odpeljemo s tovornim avtomobilom v O; : Pot jc bila zelo slaba; vsak trenutek zadeli na luknje in jarke, in avtomobil neprenehoma od-skakoval semtertje. Ker je vozil bencin, smo bili neprenehoma v življenjski nevarnosti. Na celi poti smo srečevali vozove, katere so vlekli voli. Že se je pričelo mračni, ko smo šli skozi Gornji Milanovac. Majhno, čisto izumrlo mesto igra pri prodiranju v Srbijo veliko vlogo. Tu se je pravzaprav pričela žaloigra srbske vojske. Do Gornjega Milanovca so Srbi še vedno upali, ali ko so se morali tudi tukaj umakniti, je ž; vsakdo vedel, da je nastal za Srbijo težek preobrat. Pozneje so zopet upali okoli Rudnika, ali niso računali z železno voljo onih, ki so prebrodili največje težave srbske ofenzive. Strašna pota kljub neprestanemu delu še sedaj niso urejena, a ko so pa hoteli zavezniki po njih korakati, so bila ta pola pravzaprav morje blata in močvirje. Konji in vojaki so bili do kolen v blatu, pa je vsled tega mnogo živine poginilo. Vendar so zavezniki srečno prišli iz te okolice. Tren je najprej prepusti! svoje živali topništvu, tako da je pogostokrat en top moralo vleči do 40 konj. Ko je topništvo srečno prekoračilo to blato, šele tedaj je mogel iti za njim tren in pehota. Ko so bile ceste še v lako slabem položaju in se ni moglo hitro napredovali, so poslali tovorne avtomobile kar čez njive naprej. To se razume, da so mogli avtomobile pomikati samo s pomočjo delavskih čet, ki so pod avtomobile neprenehoma polagale deske. Dnevno so mogli napredovati samo par kilometrov, ali se napredovanje ni niti li-pniitflf iisfavilo V Tarak smo nrišli za trenutek uslavilo. V Čačak smo prišli ponoči. Iznenadile so nas lepe bele mestne hiše. Tudi tukaj kakor tudi v Kragujevcu so krstili ulice z imeni slavnih mož monarhije. Mesto je bolj zanemarjeno, ker je bilo središče beguncev. Večina trgovin je odprla, pa se tukaj vojske toliko ne čuti. Res je, da so mnogi begunci zelo revni, ali te preživlja vojno poveljstvo. Iz Čačka smo odšii v Novo Varoš, ki z vojaškega stališča pripada Črnigori. Tu so se nahajale večinomj črnogorske čete, katerih naloga je bila braniti ceste proti Požegi, Ivanici itd. Ena cesta vodi v Užice. Tudi to mesto je zelo lepo in čisto. Električna razsvetljava se nikakor ne poda žalostni pu-stobi ulic. Na hišah vise bele in črne zastave. Črne so obesili oni, katerim je padel svojec v vojski, a bele so znamenje udaje. Proti Sandžaku smo sledili ozkim serpentinam črnovojniške čete, ki je korakala skozi Novo Varoš proti črnogorski meji. Semtertja se vidi v daljavi kakšna vas. Serpentine ceste se tukaj vzdigujejo čezdalje višje, a na nekaterih krajih so tako ozke, da more komaj iti voz. Viteške čete, ki so se tukaj nahajale in čestokrat odlikovale, so potisnili Črnogorci v največjem mrazu dc 16 stopinj do teh ozkih serpentin. Vsak si more misliti, kaj je pomenilo za viteške črnovojnike, ki niso mogli napredovati navadno po rednih cestah, ampak so prodirali kar čez gorovje. Po dnevnih marših in neprestanih bojih so spali pod vedrim nebom, a niso si smeli napraviti ognja, niti si mogli postaviti šotorov, ker jim je platno za šotore dež po-popolnoma premočil, nato jim je pa zmrznilo. Ko so hoteli platno odviti, se je zlomilo kakor steklo. Pota so bila zmrznjena in gladka kakor led, serpentine so tvorile znatne ovire. Konjem je pri vsakem koraku drčalo, pa je mnogo voz s konji vred padlo v giobočino. Samo na ta način je bilo mogoče priti naprej, da so voz za vozom, lop za topom vlekli čez la nevarna pota večinoma s pomočjo desk. To je bilo do', gotrajno in težko delo, ali naši so vendar dosegli mejo Sandžaka. Črnogorci se tukaj niso veliko upirali, a vsak odpor bi bil odveč, ker jim je poveljnik Rheinhold grozil z obkolitvijo. J t. J L JL JL [aite ..Slovenca. "|P □ C ir JL DeZe na gospodarsko pomožna pisarna za zaseftne zadeve vpoklicancev. Koncem novembra imela je deželna gospodarsko pomožna pisarna za Kranjsko pod predsedstvom c. kr. višjega sodnega svetnika Hauffen-a sejo. V tej seji poročal je predsednik o delovanju deželne gospodarsko pomožne pisarne v Ljubljani in občinskih gospodarsko pomožnih pisarn, ki so se na sedežih 296 večjih občin dežele Kranjske osnovale. Iz tega poročila posnamemo, da je deželna gospodarsko pomožna pisarna rešila 37 zasebnih zadev z zadovoljivim uspehom. Število vseh vlog pa je znašalo 164. Kar se tiče predmeta posameznih zadev, se je v dveh slučajih izposlovalo rodbinam vpoklicancev podpore in sicer v enem slučaju za rodbino, ki je ostala na Nemškem, pri tamošnjem avstrijskem kon-•/ uiatu. Nekemu iz Nemčije vpoklicanemu t z je iztirjalo potom avstrijskega konzulata terjatev in se je izposlovalo, da so se ijegove v Nemčiji zaostale stvari vposlale semkaj. V dveh slučajih dvignila se je za vt oklicance pri vojaškem erarju kupnina za konje in se je ista izplačala družinam vpoklicancev. V treh slučajih uredile so se zemljeknjižne zadeve. V dveh slučajih postavila sta se pooblaščenca v svrho na-daijnega vodstva obrtnih podjetij. Pisarna je intervenirala v petih slučajih odpovedi stanovanja in v dveh slučajih izposlovala odlog najemnine. Dvakrat je intervenirala v zavarovalnih zadevah vpoklicancev. V enem slučaju je potom pravde iztirjala posojilo, v dveh slučajih kupninske tirjatve vpoklicancev; v enem slučaju je varovala vpoklicar.ca v nekem sporu radi motenja posesti. V treh slučajih se je izposloval odlog hipotekarnih obresti. V enem slučaju uredilo se jc ženi vpoklicanca račune v njeni obrti, ženi nekega drugega vpoklicanca zabranilo se je prodati hišo z izgu- Slovenca« je lep, vendar si z novim letom želimo, da postane »Slovenec« še boljši. e Mnogo je to odvisno od točno plačujočih naročnikov. Zato prosimo že sedaj, naj pjiiove še pred novim letom naročnino vsi dosedanji p. n. naročniki, pošljejo naj pa naročnino za novo leto že sedaj tudi mnogi novi naročniki, ki takoj brezplačno dobe od dneva naročila še vse številke letnika 1915 do novega leta. Kljub splošnemu podraženju vseh tiskarniških potrebščin, posebno pa papirja in barve, za sedaj še ne bomo dvignili cene nad 26 K, a odpraviti pa moramo z novim letom vse znižane cene, da se vsaj s tem nekoliko pokrije velik primanjkljaj. Radi in z navdušenjem tudi v najtežavnejših časih vršimo svoje delo, da bi pa še doplačevali, tega se pa ne more zahtevati. V »Slovencu« dobe p. n. naročniki često več kot v marsikaterem dragem tujem listu. Da bomo list še bolj izpopolnjevali, obljubljamo. Dnevnik »Slovenec« bodi v rokah vsakega zavednega Slovenca! Današnjo številko tiskamo že v 25.000 izvodih — hvala za to požrtvovalnim gospodom dopisnikom, ki naj ostanejo zvesti »^.lovencu«, ki bo vedno zvest sveti in pravični stvari, katero zastopa. Z novimi močmi na novo delo! — Najlepše božično in novoletno darilo za naše vojake. Vojakov na bojiščih in v zaledju ne pozabimo! Ti naravnost koprnijo, da dobijo poročila iz svoje ljube domovine. Ne moremo jim napraviti večjega veselja, nego da jim kot božično oziroma novoletno darilo naročimo »Slovenca«. -j- V premislek. Pred par dnevi je dr. L e m i s c h, načelnik koroške podružnice vojno žitnega zavoda, povedal, da od oktobra dalje iz Ogrske ne dobimo več žita, od novembra pa ne več moke. Koroška dežela je navezana samo na svoje domače zaloge. Na zborovanju štajerske ljubenske trgovske in obrtne zbornice se je konsta-tiralo, da so tudi na Štajerskem množine žita in moke, katere je preskrbela filial-ka, že porabljene in da zopet zmanjkuje moke. V Ljubljani je magistrat razglasil, da bo ta teden dajal vsaki osebi samo četrt kilograma moke, tedaj približno eno šestino na krušni karti zapisane množine. Kako je s preskrbo podeželnih občin, bomo povedali prihodnji teden. Dunajska »Zeit« je poročala, da bo^io kmalu začeli mešati koruzo. V zvezi s temi vestmi bo zanimala ali resno opominjala izjava ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisza, da ni res, če se pravi, da je na Ogrskem obilo živil. Letina se je kaj slabo obnesla, tudi Ogrska bo morala zelo varčevati. Besede so take, da jih moramo vzeti za resnico in resno upoštevati. V ljuben-ski zbornici se je tudi konstatiralo, da še danes ne vemo, kaj nam bo dala Ogrska. Obljublja se nekaj iz Rumunije, toda rumunska pšenica in koruza se kar ločiti ne moreta od svojega domačega kraja, in zato nikar preveč upati. Kakor slišimo, so že marsikje po deželi spoznali, da je moka zelo dragocena stvar, katera bo še bolj dragocena, ker jo bo težko dobiti. Premislimo to stvar v vsej njeni resničnosti in uredimo svoj vsakdanji živež tako, da bomo z moko kar najbolj varčevali. Pametno ravnajo tisti ljudje, kateri za svoje vsakdanje življenje rabijo pred vsem domači pridelek krompirja, zelja in drugih sadežev. Kdor je bil previden, je posušil sadje, katero bo letos prišlo kot dobra hrana zelo v veljavo. Zelo bo prišlo v veljavo tudi posušeno in prekajeno meso. — Nove odredbe glede moke. Včerajšnja dunajska »Zeit« piše, da ententa, čim manj ima vojaških uspehov, tem bolj skuša doseči svoj cilj z istradanjem. Že sama previdnost nalaga tedaj vladi dolžnost, da z vsemi sredstvi nastopi proti temu načrtu, in zato bo že zdaj izdala ostrejše odredbe, da nas stiska ne bi prisilila še do hujših. Že v bližnjih dneh imamo pričakovati vladne naredbe, ki bo znižala dnevno množino moke za osebo. Pokazalo se je, da je dosedanja množina moke za boljše meščanske kroge prevelika in nepotrebna. Zaloge bele moke pa misli vlada podaljšati tudi z raznimi nadomestili. V koliko se bo zato porabila koruza, še ni gotovo, ter še ne vemo, koliko jo nam bo dala Ogrska. Ravno tako ne vemo, če li in koliko koruze bomo dobili z Balkana. Zato se bo v izdatni meri porabil tudi krompir. V deželah, kjer je dosti krompirja, so dosegli že uspešne poizkuse s krompirjevo kašo ,katero mešajo s krušno moko. Od druge strani ima »Zeit«: V prvem vojnem letu smo imeli še lepe zaloge tujega žita; letos ga nimamo, zato se koruzi ne bo dalo izogniti. Precej žita in koruze smo nakupili v Rumuniji in oboje že plačali, blaga pa vendar ni. -f Najvišje cene za svinjski špeh in svinjsko mast. Na podstavi § 3. ministrskega ukaza z dne 29. novembra 1915. L, drž. zak. št. 348, se zaukazuje za prvo razdobje cen, ki se začne 16. decembra leta 1915., tako: Kadar prodaja izdelovalec svinjski špeh prekupcu, sme biti najvišja cena za 100 kg čiste teže naslednje navedenih vrst špeha: Za namizni špeh (soljen in nesoljen) 650 K, za hrbtni špeh (soljen in nesoljen) 703 K, za sirov špeh, soljen, 639 K, za prekajen sirov špeh 690 K, za prekajen namizni špeh 702 K, za prekajen hrbtni špeh 759 K, za neprekajen špeh v kosih 671 K, za prekajen in papriciran špeh v kosih 724 K, za oparjen špeh 724 K, za desertni špeh 800 K. — V nadrobni pro- daji, to je, kadar se neposredno prodaja porabniku, bodisi da prodaja izdelovalec ali prekupec, sme znašati najvišja cena za 1 kg čiste teže naslednje navedenih vrst špeha in masti: Za topljeno mast (zabelo) 7 K 88 v, za nestopljeno mast (salo, trebušno mast) 7 K 60 v, za sirov špeh, soljen ali nesoljen, 6 K 52 v, za namizni špeh (soljen ali nesoljen) 7 K 08 v, za hrbtni špeh (soljen ali nesoljen) 7 K 64 v, za prekajen sirov špeh 7 K 52 v, za prekajen namizni špeh 7 K 64 v, za prekajen hrbtni špeh 8 K 24 v, za neprekajen špeh v kosih 7 K 28 v, za prekajen in papriciran špeh v kosih 7 K 88 v, za oparjen špeh 7 K 88 v, za desertni špeh 8 K 72 v. Glede prestopkov zoper sprednja določila se bode postopalo po predpisih §§ 5. in 6. ministrskega ukaza z dne 29. novembra 1915. leta, drž. zak. št. 348. — S tem izgube moč vse dosedanje za svinjski špeh in svinjsko mast določene cene. — Cene za prihodnja mesečna razdobja se bodo pravočasno določile. — Ta ukaz dobi moč z dnevom razglasitve. — C. kr. deželni predsednik: baron Schwarz s. r. + Poslanci hrvatsko-slovenskega kluba so imeli 16. dec. v Mariboru posvetovanje, na katerem so obravnavali sedaj pereča politična, narodna in osobito gospodarska vprašanja. — Opozarjamo na sedmo skupino razglednic »Vojska v slikah«, ki je pravkar izšla v založbi »Ilustriranega Glasnika« v Ljubljani. Obsega štiri božične in štiri deloma po Gregorčiču, deloma po narodnih pesmih povzete slike. Ta skupina je sestavljena ne le samo za božična in novoletna voščila, temveč tudi za druge poljubne namene. V zalogi je tudi še večje število lanskih božičnih razglednic, ki se prodaja 25 odstotkov ceneje kakor letošnje. Z ozirom na blagi namen, ki ga ima založništvo, priporočamo, naj ne bo slovenske trgovine, ki ne bi pospeševala prodajo naših domačih razglednic. — Ječmen ni krušno žito, C. kr. deželna vlada vse prizadete nujno opozarja na § 3. ces. naredbe z dne 21. junija 1915, št. 167. drž. zak., s katero je odrejeno, da ječmen ni krušno žito. Tedaj se ga razen deputatev .(le v kolikor je to po navedeni naredbi dovoljeno) pod nikakimi pogoji ne sme mleti. Umrl je v Zagrebu v rezervni bolnici št. 2, tamošnje pripravnice vojak 17. pešpolka Anton Bricelj. — V zagrebški bolnišnici usmiljenih sester pa je umrl vsled ran, dobljenih na bojišču, vojak 87. pešpolka Martin Mlakar. Oba sta bila pokopana v petek na zagrebškem pokopališču. Junaški naskakovalec. Rusi so v gostih vrstah napadali proti Pokoriki pri Csarni. Vsi njihovi napadi so se pa v našem učinkovitem topniškem ognju razbili. Sedaj zapove poveljnik nekega oddelka major Giraldi 7. stotniji 97. pešpolka, da napade. Stotnije so bile takrat precej zmanjšane, tudi 7. stotnija ni štela nič več kot 70 mož. Na čelu tega moštva je naskočil praporščak Prokop s hura-klici Ruse. Že v prvem jarku je mogel ujeti 40 mož. Za tem jarkom se je nahajala druga postojanka. S še okoli 50 mož naskoči Prokop tudi to postojanko in po kratkem ročnem boju se je del posadke, 120 mož, udal, ostanek pa zbežal. — Sestra srbskega kralja umrla. V Birkfeldu na Štajerskem je umrla 7. t. m. vdova odvetnika dr. Prescherna, sestra srbskega kralja ravno eno leto po smrti njenega moža. — Ničnostna pritožba Jeftanoviča odbita. V oktobru t. 1. smo poročali o sodni obravnavi, ki se je takrat vršila pred sarajevskim okrajnim sodiščem proti veleposestniku in podpredsedniku najvišjega srbskega cerkvenega sveta Gligorije Jefta-noviču, in sicer zaradi motenja javnega miru — pri njem so našli velikosrbski grb — za katerega tendenco ni hotel ničesar vedeti, — in proti njegovemu sinu Dušanu kot sokrivcu, kjer je bil oče obsojen na eno leto, sin pa na šest mesecev težke ječe in na izgubo različnih časti. Od branitelja dr. Dimoviča uloženo ničnostno pritožbo kakor se iz Sarajeva poroča — 2. ure popoldne, ko pride Tomšič domov, zapazi, da je imel nepovabljenega gesla v hiši, nakar takoj pogleda v razbito omaro po denarju. Toda žila mu je zaostala, ko vidi, da je ves njegov trud par let odne-šen. O storilcu ni imel nobenega pojma, ker ga nihče ni videl, kajti hiša stoji samotno pod Gorjanci. Hitro pošlje Tomšič svojo ženo na orožniško postajo v Kostanjevico tatvino naznanit. Nato se podasta g. stražmojster Valant in črnovoj. narednik Jarc na lice mesta, če bi se mogoče dobila kaka sled po storilcu. Te ni bilo mogoče tam dobiti. Ker je že mrak nastopal, bilo je treba hitro gledati, da bi se storilcu prišlo na sled. Po dolgem in tru-dapolnem iskanju po gozdu in bližnjih vaseh se je končno posrečilo tatu v osebi Vincenca Zeme iž Zabukovja na Štajerskem pri Št. Jerneju v vasi Verh še isto noč izslediti. Pri njem so dobili še skoro ves ukraden denar. Zeme je bil že opetovano predkaznovan radi hudodelstva tatvine. Razen navedenega ima Zeme tudi še več drugih tatvin na vesti ter se zanj zanima tudi c. kr. orožništvo v Celju radi nekega vloma. Da je Tomšič tako hitro prišel zopet do svojega denarja, se ima zahvaliti le pridnosti ter nagli in pravi kombinaciji momentov pri zasledovanju omenjenima gospodoma orožnikoma. Ponovno zvišanje cen pivu v Monako-vem. Monakovski mestni odsek za preskrbo živil je sklenil, da dovoli v od pivovar-narjev zahtevano povišanje cen pivu. Od prvega januarja poskoči cena zimskemu pivu za 1 1 od 32 na 34 pfenigov (od 45 na 48 vinarjev). Svetlemu in pivu » steklenicah od 34 na 36 pfenigov (od 48 na 51 vin.). Za letno in marčno pivo ostane v veljavi ravnokar določeno povišanje in sicer na liter za 4 pfenige. Prekoračenje najvišjih cen se kaznuje z zaporom do enega leta. ali pa z globo do 1000 mark. FrlmorsKs novice. Goriški ranjenci v kranjski deželni bolnišnici, Kovič Katarina, 35 let stara, iz Gorice Via Barzelino. Lutman Marija, 37 let stara, iz Gorice Via Lungo 8. Placer Katarina, 80 let stara, Miren št. 240, pri Gorici. Košič Marija, 34 let stara, iz Vrtojbe. Vse so ranjene od granate in danes v deželno bolnišnico pripeljane. Otroški vrtec na Vrdelci bo imel svojo božičnico v nedeljo, 19. t. m.; začelek točno ob 4. uri popoldne. Junaške smrti je padel dne 1.4. novembra na italijanskem bojišču 28-lelni mladenič Anton M i 1 k o v i č iz Gropade št. 34. — Iz ruskega ujetništva nam pišejo'. Matko Godina, Škedenj; Anton Lazar, Skedenj; Avgust Požar, Roco!; Ivan Kretič, Trst; Fran Narobe, Fran Kovač1 č, Fran Vrčenela, Josip Lozej, Štefan Vcllaj. LJuliljaiisKe novice. so obravnavali te dni v javni obravnavi pred najvišjim sodiščem, pri kateri je bil tudi obtoženec navzoč. Ničnostna pritožba je bila zavrnjena in prvotna obsodba potrjena. — Samoumor starke. V Vinkovcu se je ustrelila 70 let stara posestnica Elizabeta Wittner. — Konjerejcem v vednost. C. kr. kmetijska družba kranjska bo oddala draž-benim potom v sredo, t. j. dne 22. decembra ob 9. uri dopoldne v prostorih živino-zdravnišnice na Poljanski cesti, 20 žrebet razne starosti. — Stenske koledarje za leto 1916 je založila »Katoliška tiskarna«, katerih je le še nekaj izvodov v zalogi. Ker jih namerja ponatisniti, priporočamo, da jih p. n. re-flektanti naroče čim preje, da se na ta način določi približno število. — Nevaren tat pod ključem. Dne 6. t. m. je bilo posestniku Francu Tomšič iz Podstrma, občina Kostanjevica, ukradenih čez 1400 K iz zaklenjene omare v času, ko so bili domači vsi z doma. Isti dan okoli lj Ljubljančanje! Posredovalnica za goriške begunce bridko toži, kako nujno je treba našim beguncem obleke. Ker je potreba silna, naj bratom iz Primorske vsak takoj pomaga. Kdor more pogrešiti kako toplo obleko ali odejo, nai jo takoj nese v posredovalnico za goriške begunce, Dunajska cesta, poslopje Zadružne zveze. lj V šentjakobskem prosvetnem društvu bo v nedeljo, dne 19. t. m., ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih predavanje. Tem potom se vabijo vsi člani in članice ter prijatelji društva, da se lega zanimivega predavanja v obilnem številu udeleže. lj V ruskem ujetništvu je umrl 26. avgusta težko ranjeni Ivan O b r e k a r iz Ljubljane. lj Umrli so v Ljubljani: Jakob Bevc, gostilničar, 44 let. — Ivan Belič, domobranski pešec. — Josip Poeschl, državne železnice sprevodnik, 48 let. — Marija pl. Boichetta, zasebnica, 73 let. — Ivan Švaj-gar, delavec pri električni cestni železnici, 45 let. — Galinka Kovač, hči šolskega sluge, 2 meseca. — Vincenc Štefančič, sin uslužbenca »Katoliške tiskarne«, siar 2 leti. — Mirko Pupis, uradnikov sin, 10 let in pol. — Konrad Rebolj, poljski dninar, 40 let. — Katarina Adamič, učiteljeva vdova, 61 let. — Albina Piškur, rejenka, 4 mesece. — Alojzij Ves, hiralec, 77 let. — Marija Umnik, žena skladiščnega paznika, 32 let. — Jakob Gantar, postiljon, 42 let. lj Zadnja pošiljatev zaklanih prašičev pri mestni aprovizaciji. Danes, jutri in morda še v ponedeljek se bodo pri mestni aprovizaciji prodajali prašiči zadnje pošiljatve, ki je dospela v to svrho v Ljubljano. Za zaklane prašiče jc vladalo med občinstvom vseskozi živahno zanimanje. Prodalo se jih je nekako 140. Občinstvo se tedaj na to zadnjo prodajo zaklanih prašičev še posebno opozarja. lj Najden ključ. Včeraj se je našel hišni ključ v Zvezdi. Dobi se pri vratarju v deželnem dvorcu. Naročajte »Slovenca"! Iz Idrije. Po dolgi in mučni bolezni je umrla gospa Albina lreven, trgovka in posestnica v našem mestu. Bila je vzor žena in prava pospeševaleljica naših društev. Pri Katol. delavski družbi je sodelovala od prvega začetka. Takrat je bilo vse v povojih, nasprotnikov veliko, naših malo in še ti plaš-ljivi. A pokojni soprog je takoj priskočil z znatnim zneskom 50 gld. na pomoč, potem pa z bodrilno besedo in junaškim nastopom dajal pogum. Blaga soproga pa je za igre preskrbovala obleko in svojo slu-žinčad dajala na razpolago. Kadar so se prirejale kake žive podobe, smo se kar zatekli k pokojnici in alegorija je bila takoj pri rokah, in sicer tako izborno pogodena, da je očarala in vlekla za novo prireditev. Ko smo omislili dragoceno zastavo, je rada sprejela častno mesto kumice, dasi je vedela, da jo bodo zaraditega napadali in da bode trgovina raditega trpela. Bili so časi, ko so bili naši somišljeniki izpostavljeni raznim sitnostim, a blaga pokojnica je šla z neustrašenim zgledom naprej. Še je v spominu, kak kraval je bil leta 1907. pri blagoslovljenju nove zastave. Kak ugled je uživala kljub temu pri vseh slojih, kazal je včerajšnji pogreb, katerega so se vsa društva v obilnem številu udeležila. Pred hišo in na grobu je pel moški zbor Katoliške družbe, v cerkvi pa ji je ženski zbor Mar. družbe izkazal zadnje slovo. Spo-minjevali se je bodo vsi znanci v molitvah in osobito Kat. del. družba jo bode ohranila v blagem in hvaležnem spominu! Spo-čij se blaga od velikega truda in napora, katerega si imela 40 let, odkar si bivala v Idriji. Opozarjamo! na božično ir novoletno razstavo šivalnih strojev v nedeljo, dne 19. decembra tvrelke Josip Peteline, sv. Petra nasip, blizu frančiškanskega mostu levo za vodo, 3. hiša. Več v današnjem in-seratu. Zehrala. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani si šteje v dolžnost izreči tem potom svojo najtoplejšo zahvalo za blago-dušni dar 1000 K, ki ga je blagovolilo nakazati podpisani podjetje tukajšnjega Kino-Central kot ves dobiček izkupljen iz kine-matografičnih predstav namenjenih v prid goriških beguncev. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Fellerjev dobro učinkujoči oživljajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. 12 steklenic 6 kron prosto poštnine. Lekarnar E. V.Feller Stubica, Elzatrg št. 285 Hrvatska). Čez 100,000 zahvalnih in priporočilnih pisem. Sanatcril GUTE1BRUP. Badea pri Bunaja Frzikal. — dietetično zdravilišče I. vrste. Prospekti na razpolago. Set-zdravnika: Dr. pl. Auf-sehnaiter, ces. svet. dr. Podzahradsky. 1001 Primerna božična darila v veliki izberi priporoča tvrdka A. & E. Skaberne Jožef iti Futifar v Egiptu! Igra polna sceničnih efektov. Sijajna oprema! Družabnica iz višjih krogov se išče. Briljantna veseloigra iz visokih krogov. V glavnih vlogah baronica Stranz-Fiihring in grofica Schirnding. Od danes naprej v TTl v deželnem gledallštu. Predstave se vrše na korist bo-žičnici naših junakov na soški fronti. se je črn dušogreler. »Himalaja« iz Prešernove ulico po sv. Petra ce3ti do Resljeve cesto št. 2(1 v četrtek zvečer po 7. uri. Pošten najditelj nai ga vrne proti nagradi K 5,— v trgovini Hlavka, Prešernova ulica št. 5. 270t! poddesetnik Ivan Potočnik, doma iz Kranja, Ul je služil zadnji čas pri c. kr, pp. .št. 17, i), vojna stotnija, vojna pošte 32. Kdor njegovih tovarišev slučajno ka) ve o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov: Ivau Potočnik, Kranj št. 189, Goronjsko. 270'J Zahvala. Za vse med boleznijo in ob smrti naše preljubo mamice, gospe ine lreven nam doSle dokaze srčnega sočutja izrekamo tem potom našo najiskre-nejšo zahvalo. Bog povrni! Idrija, dne 15. decembra 1915. ŽaSujoči otroef. Tfžsocl iti prchuppMlci! , V ojni kfennii zrezki" nepokvarljivo fino pecivo nudi hiter in dober zaslužek, karton s 36, 72 ali 144 kosi 4 krone. Razpošilja najmanj 3 kartone. Brandi-, Ljubljana, poštni predal 7. HfiKMalSBfff^ftič^^HE^ BiilPf Najcenejše Ji domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in pročastiti duhovščini Josip Vidmar, lom dežnikov, Ljubljana, Pred školijo 19. Prešernova ulica i. Popravila točno in ceno. Tu?,nega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln jmatvorn. da je nnf; ljubljeni sin. brat in stric, gospod član Gasilnega tlrusiv; v -i štev. 27 po težki in mučni bolezni, dobljeni na severnem bojišču, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 32. letu starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v nedeljo 19. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Domžalah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v DomSnlnh. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Stobu, 17. decembra 1915. Frančiška Habjan, mati. 2711 Franc, Ivan, Vincenc, bratje. Frančiška omož. Ausec, Ivana omož. Šlibar, Valentina omož. Kuralt in Ana Habjan, sestre. £a£iuala. Vsem, ki so kakorkoli počastili spomin našega nepozabnega » « Junifii izrekamo najglobokejšo zahvalo. V KRANJU, 14. decembra 1015. ZaTaraTalne inšpoHtorje sli mm minile ki so zmožni slovenščine in pisarniških del ter iz-vežbani v organizacijskem in akvizicijskem poslu, • se nudi Taki prosilci, ki so dobro uvedeni po Kranjskem in v Istri imajo prednost. Natančne ponudbo pod »Pensionsfahig F 351« na Kienrelch-ovo anočno pisarno, Gradec Sackstrasse. Št. 20.126 S 1. januarjem 1915. oddati je za dobo enega leta plakatovanje magi-stratnlh in mestnemu magistratu v nalepljanje oddanih razglasov drugih uradov v mestnem okrožju Ljubljanskem. Ponudbe radi prevzetja omenjenega plakatovanja, v katerih mora ponudnik navesti število desk z natančno označbo, v katerih mestnih ulicah ye nahajajo, vložiti je pri mestnem magistratu do 31. decembra 1915. ©strni magistrat Ijaibljasisk^ dne 16. decembra 1915. ^fe ln ob iniru biser bil je, i u ob vojski krepek meč! (Gregorčič). V neizmerni žalosti, klanjajoč se sklepu Vsemogočnega, naznanjamo bolestnim srcem, da je predobri sin. iskreno ljubljeni brat, nadvse blagi svak, oz. stric, gospod na t dno 13. novembra 1.1. padel na Šmlhelski gori junaške smrt!, zadet od sovražne granate, stoječ ves čas vojske v prvih vrstah na braniku domovine. Zetnski ostanki čakajo vstajenja v Rubijah pri Gorici. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi sv. rr.ojii v Pečali. Nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Smrt je zapečatila n:i-.» i:uh»zon, zato je močnejša od smrti. NA PRETRŽU, meseca decembra 1915. Franc in Ivana Mal, starši. Minka Jeglič, Jeiica Barlič, Angela Lavrač, Ivanka, Pavla, sestre. Vsi svaki, svakinje, nečaki in nečakinjo. Franc, Martin, Ivan, Josip, bratje. —mil illiiailIHMIlFi II 1 1 '-'.VT2® SANATORIUM^MONA i ZA- NOTHANJE^ra^j^O^E- BOLEZNI, £ LJUBLtJWSIA-komenskega-ijlica-4 1 SEF-ZDRWNK:FRirw?u-DRFR.DERGANG' Absolutno zajamčeno pristno Kmetijsko društvo v Vtpavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordina-rijata pristna bela mašna vina po 95.— K hektoliter in navadna bela namizna po 90 —K hekt. MT RIZLING je po K 120-— burgundec in zelen po K 150-— hekt. loko klet brez zaveze. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi tistim, ki pošljejo svoje posode.— Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristno iropinsKo žganje, Kmetijsko društvo v Vipavi. se da v zakup po nizki ceni. — Poizve se v pisarni Dr. Vladislava Fegana, odvetnika v Ljubljani. ! hks£i£«hi 2332 Vam piačam, ako Va-1 šili kurjih očes, bradavic in tide koze, I tekom 3 dni s korenino, I brez bolečin ne odpravi I IRia-Balsam. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — XEMENY, j Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12*82 Odrsko *■ ~ i',i* •« * n1"*- ———V*- katera ;e popolnoma vešča voditi večjo kuhinjo, se takoj sprejme. Več se izve v upravi lista pod 2701 štev. 2701. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. graver in izdelovalelj kavčuk - štambilijev ana, Sel6&Hnroova lil. SI. Ceniki iranko. 553 Cen;ki iianko. Dosedaj samostojna gospodinja in kuharica v Ljubljani, išče nove primerne Vstop po novem letu. - Vprašanja se sprejemajo pod .,Sprememba 1916 2698" na upravništvo Slovenca. »pilit je vojakom peč! Sveti, kuha, greje! Nosi se v žepu! Neobhodno potrebno za bojišče! Razpo-šiljajmo takoj našim preze-bujočim vojakom! Dobi se povsod! Tovarna n Jpirilol", Dunaj L, Gluckaosse 2. Razprodajalci se iščejo! 1942 1 (Knoppern) kupuje po najvišji ceni tvrdka 2680 K. A. KREGAR, LJUBLJANA, sv. Petra cesta 21-23, Rit orsanlstinia se sprejme na neki župniji pošteno, pridno, dekle, ki je orglanja vsaj toliko zmožno, da more spremljati pesmi iz navadnih cerkvenih pesmaric. Posebno pa jej mora biti pri srcu lepota in snažnost v cerkvi. Več pove uprava lista pod štev. 2641. Kupi se takoj po najvišji ceni vsako množino jesenovega lesa Ie bodisi okrogel (še stoječ) ait deske. Orehovega lesa 1., II. in III. vrste, vsake mere. Domačega kostanjevega ?esa, vsake vrsta, Sprejmejo se tudi zastopniki. Pismene ali ustmene ponudbe prosto vagon je pošiljata tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana 2408 Marije Terezije cesta 13 (Kolizoj). zaslonj in poštnine prosto moj glavni cemk s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine. glasbil, predmetov iz usnja iu jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd. Prva tovarna ur Nikelnaste Koskopt-ure K 3-90, 4 20, 5 — Srebrne K 8*40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 2-90. Budilko z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja se po povzetjn. — Nikak riziko i Zamena je dovoljena ali denar nazaj! np znaša glavni dobitek srečk »Avstrijskega rudečega križa«, kojih prihodnje žrebanje se vrši dno 2. jan. 1915 5 — Zahtevajte prospekt! — Srečkovno zastopstvo 11. Ljuto Ijana. llajslareija i\mk tvrdka le stroke. Obstoji že nad 38 let iiT3 M U llilfi £SUfl M iiUBjiteijicii zalogo Geriivene obiske in orodja LpMIarjg, W9lfova iiSIsa 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da zdeluje naiančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandero, balda-hine, piašče, kazule, pluv.jale, dalmatike, ve'ume, aibe, koretl,e, prte itd. itd., sploh vse kar sc rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje s.are obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro in najpoštenejSo poslrožbo, prosi, da so pri naroČilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdka. MATlfjONIS J EDINSTVEN NAJBOLJE U SVOJO J 1; t$m E ODAVNA NflJSIGURi I ANALITIČNO J ps^pS NiJe PORODiČNO 1 i KAKVOCI feASgjSj PIČE PozorI Vse blago Pozor 1 kakor tudi čevlfe, dokler kaj v zalogi, brez zvišanja po stari ceni. Tudi zalogo nagrobnih vencev s trakovi in nnpisi. Prosim, prepričajte sel 1574 Uljudno se priporoča tvrdka K. WIDMAYER, pri »Solncu«, za vodo. r. - • . ' * • ( • ' ..........K 48,732.02^76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem nu dividendah Iz čistega dobička . . K 432.232'66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UOŠffiB JHJiaroaailje, naj se v iastuo korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine proslo. 1439 S«®- Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji. ftlarije Terezije cesta št. 12. /vvvvvvvvvvv ^AAAAAAAAMA. Zaloga pohištva m tapetniškega blaga. Mizarstvo. Zaloga otroških ! vozičkov. Popolna spalna , oprava 30 2 osebi j 3gotovljena tj. iu-ah ino3em$ke9,\A\AAAAAAA.V Ji. Pogačnik Ljubljana, Marije Jere^ve cesta t3-t8. Pais n f««ig sL ttt^iS »Ml priporoča hB o nI _ _!"1- M _ m »milnih natopit 1 I % snecialsia troovlna šiv. strojev in Koles 3 ■ TU.- .. fl> J ~ jamstvo za vBiC-nis najbolj pripravni. zastonj in franko. — sprejmem. Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno 1.1893. -*—" _____ .. ... .. - ... ..... - 11.»^ 6 Ne pušeajte otrok samih, da se požari omejijo I l^Trrt..rrt.i.iT.i, | milu m,mm mu |1 r mmt't if ■amuuib j jurminfii11. mfinimmmgit. j^kaam, hj i imiwt • v L^jiibljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega, cšsgžs? Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice 02T tt-r Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je Zadruga dovoljuje posojila v odsskiii na 7>/2, 15 ali22>/2let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelal in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik: , H podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani' Fran Borštnik, c. kr. protesor v pokoju v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani; Ivan Dolenc, e. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožet truden, stolni kanonik v Liublani- Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorlč, odvetniški kandidat v Llubliani' dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. Romee, ravnatelj trg. gole v Ljubljani; Anton Snšnik, c kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Sckweitzer, odvetnik v Ihibliani- dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gim-1 ' ' nazijski profesor v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržič, c.kr. proiesor in kanonik v Ljubljani. - (JI a nI: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. lin rac. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, e. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani. emna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih mm Ljubljana :::: Dunajske cesta št 17. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnlne, ki so znašale 1. 1012. 673.350 kron 17 vin., so poskočile končam leta 1913. na 735.1S7 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh iarah nastavljeni poverjeriki. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. 1439 m tmnnnu ^niT^i1?: i ntrffnTJiTTT-tntnimiiHmm MBUHHimmmiHiiiHmfiHHni i Min DAKUIIBU MMmnniii ^ j^e puščajte otfok samih, da sc požari omejijo! Brzojavke: Prometbanka Ljubljana O. kr. pr-iv. Telelon št. 41. UUUA.il ujuuijnua, V ■ S ■ V ■■ Sološna prometna banka podružnica LmMiana, pre Centrala aa Daaala. - »stanavlleaa «64. -30 Mk. Begal mar®« trg - MM cesta jM^£ Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih »log na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. - Denai se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzomskih in inozemskih mestih — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja nievanje in upravljanje laepou vreanosinin pupujov iu - •,.«„„ A____ „„„ mia k RaiufiOfi- Usimena in pL.enapoja.nlIa in nasveti o vseh v ban.no "»-ko »padajočih transakdiah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knji^ce dne 30 nov. 1915 K 89.54.606 31. decembra 1912 na knjižice In tekočI račun K 236,C33'922 _. SVETOVNA VOJMft P. n. obCinstvu vljudno naznanjam. da sem osebno nakupil v prvovrstnih tovarnah različne predmete za božična darila. Imam sedaj bogato zalogo ju-velov, zlatnine, srebrnine in ur, dalje raznovrstne vojno-spomnske i predmete: lastno patentovane in druge različne spominske prstane | in vsakovrstne znake. Zastopstvo j »olicijelnih vojnih Kozarcev«. | Lud. Cerne J juvelir, Ljubljana, Wolfova ul. 3. 1 nad 200oralov, apar no žago in lastno-lovsko pravico na Notranjskem, se proda. Naslov se izve pri upravništvu teg:a lista pod štev. 2640, Izborno se Je obnetlo za vojak* v vojaki is •ploh za vsakega kot najboljše bol oblažajoče mazanje pri prebujenju, renmatizmn, gihta, lnflaraei, prsni, vratni in bolesti v hrbtu Dr. Riohter-ja Sidro-Liniment. eapslcl compoe. Nadomeatllo Sidro-Pain-ExpeIler. Steklenica kron. — 80, 1 40, a—. Dobiva u v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-la lekarni .Pri zlatem leva', Praga, 1., Elizabetna cesta t. Dnevno ratpoilljaaje. I A/NTO/N BOe I ■-barvarlja in kemična pralnica-' Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 'Dela se izvršujejo tudi na Slincah št. 46. Nizke cene i Točna ln solidna postrežba ! Obstoj tvrdke že čez 50 let. 100 litrov zdrave domače pijače, osvežujoč« dobre ln i.ja gaseče ai lahko vsak sam priredi a malimi stroški. V nalogi so snovi aa ananas, Jabolčnlk, gTo-nadiue, mollnoveo, poprova meta, mu-ikatel.o, pomeran&nlk, dišeča perla, vlšnjeveo. Ta pija&a se lahko poloti ta-vživa hladna, pozimi pa vroča mesto ruma in žganja. Skaziti so ne more. Snovi a natančnim navodilom stanejo K 4'50 tiranko po dam eno povrhu. Za gospo povzetju, ►daratva, . Na d takih poroij do-tovarne, delavnioe itd *no povrnil, gospouararva, tovarne, aelavnloe Itd. neprecenljive vrednosti, ker delavce ta pijača osveži in ne »pijani, vsled česar na z gubo nič na svoji delazmožnosti. Jan Grolich, drogerija ,Pri angelo; Brno 643, Morava. 1351 Prva Uri za steklarstvo in sianje na steklo Avgusta Agneii Ljubljana Dunajska cesta štev. 13 pri ..FIgovcu" se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v tiguralni in navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaioga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobo itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago. 74 V najem se odda takoj stara, dobro obiskana blizu farne oerkve v Trebnjem na Dolenjskem. 1'oizvo se pri Ivani Zurc posestnlci v Trebnjem. Orehov okrogli les kupi t vsaki množini po najvišjih cenah Peter Angelo, LJubljana. Le pismene ponudbe se žele, tudi od tr« govcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu. 2426 § m i m i m i Jtfodni salon Stuch ly-Masch ke Ljubljana židovska ulica št. J Dvorski trg 1. 2100 Osebno izbrane novosti z 'Dunaja Priporoča: največjo 13bero klobukov 30 dame in deklice k<*kcr tudi bogato zalogo žalnih klobukov. Solidno blago. jfflF" Popravila toino in vestno. TBWS žunanja naročila na izbiro z obratno pošto. Prignano nizke cene. registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Ljub'Jana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni liiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem račnnu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč ter jih obrestuje po 43j4°Jo brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4'75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago. Ivo. Sedaj v vojnem času najbolj praktična in hvaležna Božična In novoletna darila so samo Grifzner»Hrana 10 letna garancija! ŠiValM StFOjE so najboljši in nedo-sežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt. Prednost: krogljičen tek, •2381 biserni ubod. 3 milijone se y radi? Pou^v vezenin brezplačno v hiši. Edina tovarniška zaloga šivalnih strojev loslp Peteline. Liubliana u vodu ulizu iranfiiSliaiiskaga mostu, levo, 3. liiSa. Lepe zelo trpežne vojne Nadalje priporočam novo palriolično prilogo s koledarjem za leto 1916., katera se pošilja brezplačno in poštnine prosto! Za obilni obisk najvljudneje vabim w F. Čuden Ljubljana, Prešernova ulica 1 delničar švicarskih tovarn „Union-ur". Ustanovljeno v letu 1842. Brata Eber! Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkoslikarija Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja ijllMjana, Miklošičeva cesta Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo. Firnež iz pristnega lanenega olja. Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za sobne slikarje. 1132 Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake I za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete £ slikanje. Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela Igriška ulica 6j Gradišče. Jzdaia konzorcij »Slovenca«. * JTiak: »Katoliške (Tiskarne«. s " > Odgovorni urednik: Joief Gostinčar, državni poslanec.