Sfev. 43.
V MnbNant, v petek, dne 24. februarja 1911.
Leto XXXIX.
=s Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . K	26'— zi pol leta „ . „ 13-— ti četrt leta „ . „ 6-50 ja en meaeo „ . „ 2*20 u Nemčijo oeloletno „ 29*— 2a ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
2i celo leto naprej . K 24'—
(a pol leta „	. „ 12'—
2a četrt leta „	. „ B*—
ta en meseo „	. „ 2'—
(opravi prejemati mesečno K l*CO
1 1	
t -1 .-...'A .	m
	
>	H
	vflfl
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . • ii w n za trikrat . . . . 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev
; Izhaja:;
vsak dan, Izvzemal nedelje In praznike, ob 5. ari popoldne.
03T DrednlStvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Bokopist se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list n slovenski narod.
Upravntštvo Je v Kopitarjevi ollot štev. 6. Avstr. poštne bran račun št 24.797. Ogrske poštne bran. račun št 26.511. — Upravnlškega telelona št. 188.
3** Današnja številka obsega 6 strani.
i Odkritosrčna beseda.
Pod naslovom »Več resnosti v resnem času« je priobčil nemški manjšinski list »Mitteilungen des Bundes der Deutschen Nordmalirens« krasno sliko o kulturni in materijelni revščini Ncmcev, ki zasluži, da jo podamo v glavnih potezah našim čitateljem. Imenovani list izvaja sledeče: »Ali je res samo naša domišljija, da se manjša število Nemcev na deželi in se najde komaj dovolj rok, da sc obdelajo naša polja? Ali je tudi to domišljija, da umira v velikih mestih na stotisoče mladih ljudi radi nezmernega življenja in popivanja? Ali ni res, da napreduje ob mejah, posebno na vzhodu in jugu, tujec, Nemec pa sc umika? Ali se motimo, če imamo čut, da pada nravnost stopinjo za stopinjo? Ali ni res, da raste občno zadolženje, da so obresti narastle do meje, da je radi tega življenje neverjetno drago? Ali ne sega vedno dalje nepošteno časopisje, ki meša ljudstvu razum in ga moralično zastruplja? Ali ne opažamo pri večini naše mladine duha, ki nas mora napolnjevati s strahom? Ali ne peša večina telesno in duševno? Ali sc ne manjša število porodov in za vojake sposobnih, na drugi strani pa množi število hudodelccv, samournorov, zavodov za telesno, , duševno in moralno bolne? Ali govorimo za šalo o dekadenci in degeneraciji? Toda ljudstvo se zabava pri športu in igri in ne sluti ničesar o tem, hoče podjarmiti zrak, medtem ko mu zmanjkuje tal pod nogami.
Samo bedaki in nepoboljšljivi optimisti,« pravi člankar dalje, »morejo tajiti, da boleha nemški narod v resnici na duši in telesu. Zato pa ga jc treba ozdraviti. In to nalogo imajo vršiti nemška obrambna društva, katerih naloga ni samo braniti nemška posestva, temveč tudi obraniti nemški narod pred duševnim in kulturnim polomom. Politične stranke se dosedaj niso udeleževale tega dela, še niso bile vodniki in odgojevalci naroda v resnem pomenu besede.
Tudi socialni demokratje, ki hočejo izpremeniti in podreti celi društveni red, so storili dosedaj presneto malo z ozirom na vzgojo. Mogoče smatrajo za vzgojo vzbujanje najnižjih instinktov široke mase.«
Nato sledi stara fraza, ki bi naj vsaj deloma zakrila bridko resnico, češ
jedro nemškega naroda je še vedno zdravo, le skorja je nagnjita in zato treba delati, da še jedro ne zboli. Toda kako je to jedro, vidimo iz nadaljnjih izvajanj. Pisatelj toži, da ni najti posebno v inteligentnih, celo akademič-nih krogih prave resnosti za resno delo. Čitanjo »Simplicisimusa« v kavarni, zahajanje v variete in kabarete, zasmehovanje vsega, kar je veljalo svoj čas kot spodobno, dobro in blago, gigrl-ska obleka — to so znaki nemškega človeka in pol v velikem mestu.
Oglejmo si nadalje resno narodno slavi je, »Sonnvvendfeier«, »Julfeier« itd. Najprej nastopi govornik, ki ga posluša občinstvo kolikortoliko mirno radi bontona — toda ne vedno, takoj nato pa se oglasi tista krasna pesem »Hupf mein Maderl« ali kak drug tak šmarn iz operetske lajne in navdušeno občinstvo pomaga prepevati kakor en mož. In če nastopi pri takem slavlju celo kaka subretka ter zapoje svojo frivolno pesem, ne pozna navdušenje teh čudnih Germanov nobenih mej več.
To je torej takozvani »Ilerren-volk«. Pač res, ni vse zlato, kar sc sveti!
Treba pa je pri tem poudarjati, da so se napake »Herrenvolka« tudi že med nas precej zajedle in zato opomini nemškega glasila v nemajhni meri tudi nam veljajo. Letošnje ljudsko štetje kaže, da i pri nas zdravi kmečki živelj pojema, da mnogokod ni več prave ljubezni do domače zemlje, da slovenski človek marsikod slovensko zemljo črti, da se posledice delovanja naših obrambnih društev v preteklosti, ko so se prirejala sama »narodna« popivanja in se je gojilo samo narodno krakelerstvo, še precej poznajo. V moralnem oziru tudi pri nas ni več tako kakor je bilo. Težnja po velikem mestu, po udobnostih, po nasladah, pro-fitu trujc tudi že naš narod. Če Nemci to pri sebi čutijo, čutimo mi še bolj, * kako nas to slabi in gotovo je nam to v šc večji meri kvarno kakor Nemcem.
Zato pa nas mora vse to k temu nagibati, da gojimo z vedno večjo intenzivnostjo krščansko društveno življenje, da okrepljamo našega kmeta gospodarsko, učimo njegovo mladino, da se oklene trdno domače grude, navajamo ljudstvo k treznosti in varčnosti ter vse narodnoobrambno delo naslonimo na to podlago. Potem sc nam v resnici nc bo ničesar bati, sicer bi utegnili še preje izhirati kakor naš nemški sosed. Bodi nam to opomin, da. razvijemo na celi črti po vseh točkah
naše domovine, v središču in na periferiji delo po kulturnem, gospodarskem in političnem programu Krščan-sko-socialne Zveze in Slovenske Ljudske Stranke!
mm mi
. V večernem nadaljevanju seje dne 22. L m. se je prvi oglasil za besedo ban Tomašič, da zagovarja svoje postopanje v Banjaninovi imunitetni zadevi. Priznal jc, da je na zahtevo hrvaškega ministra Khuen Hedervaryja temu res poslal uradno poročilo državnega nacl-pravdništva v svrho informacije, a to storiti je bil dolžan. (Kakor znano, je ta akt, namenjen baje samo »hrvaške mu ministru«, prišel potem v roke tudi imunitetnemu odseku ogrskega državnega zbora, ki bi se po zakonu v to stvar nc bil smol vtikati.) Njegovo postopanje da je bilo korektno. Navodil za svoje postopanje v korist Hrvaške si ne pusti od nikogar predpisovati. V svojem govoru je zavračal tozadevne napade koalicije in namignil, češ da bi znali zopet postati prijatelji. Tudi je namigaval, da je koalicija sporazum-ljena z Budimpešto. — Odgovarjal je koaliranec Medakovič, ki pravi, da se v banovem govoru razodeva bivši žur-nalist. Zavrača banove insinuacije in pravi, da bi vlada ne bila smela v Pešto poslati nikakega dokumenta o Banjaninovi zadevi. Tomašič: »Upam, da bo v kratkem velik del koalicije v mojem taboru!«
Jerko Pavelič stavi nujen predlog za zvišanje učiteljskih plač in predlaga, cla se tozadeven zakonski načrt takoj stavi na dnevni red. Ban Tomašič se izjavi za stvar samo, ki je nujna. Rešiti jo treba, a na način, da bo dobila najvišjo sankcijo. Zato naj ta zakon nc postane taktična zadeva kake stranke. Predvsem treba zagotoviti izredno pokritje za zvišanje in v to svrho rešiti dotično točko proračuna. Stvar naj pride začetkom prihodnjega tedna na dnevni red. Poslanec Pavelič jo zadovoljen in umakne svoj nujni predlog; po pojasnilih bana sprejme sabor predlog slednjega.
Poslanec Cezar Akačič nujno predlaga, cla se iz Budimpešte nazaj za-hleva arhiv, ki ga je leta 1885. grof Khuen prenesel tjekaj. Podban Chav-rak se v imenu vlade izjavi za, nakar sta nujnost in predlog sprejeta.
Slede razne interpelacije.
V seji 23. t. m. se nadaljuje adresna debata. Besedo ima Stepan Radič, ki
obširno in stvarno govori o pomenu adres sploh in o adresi Seljačkc stranke. Izjavi se za federalizem v Avstriji in pobija nezmiselni dualizem. Njegov govor razodeva temeljito poznanje državnopravnih in ustavnih vprašanj.
XXX Pri nadomestni volitvi 22. t. m. v Dugemselu jc zmagal kandidat Hrvatske Seljačke Stranke Josip Preda-v c c z 1229 glasovi. Kandidat Stranke Prava dr. Fattori jc dobil 292 glasov, koaliranec Mance 246 in socialni demokrat Demetrovic 91 glasov. Hrvaški kmet se no da več vleči od gosposkih strank, ki mu vsega vraga obetajo, izpolnijo pa nič, tako da živi hrvaški kmet danes slabše kakor pes. Misel seljačka hvalabogu pa napreduje in se okreplja!
SlužIli po predpisih v Trslu ustavljeno.
Sinoči zvečer so imeli državni uradniki in uslužbenci zaupno posvetovanje, da sklepajo o usodi pasivnega odpora. Sklenili so sicer tajnost sklepov, a zaupniki so le pripovedovali, da sc izda poziv, naj prično" clanes ob 7. uri uradniki delati redno službo in da se je to malone soglasno sklenilo. Odbor so zelo napadali, češ da je proglasil službo po predpisih brez priprav. Iz poročil o položaju se pa lahko sklepa, da se pravzaprav že včeraj ni delalo strogo po predpisih.
Pasivni odpor včeraj ponehaval.
Včeraj se je položaj splošno izboljšal; čolni uslužbenci so poslovali normalno. Na državnem kolodvoru sc je služba vršila popolnoma redno; tiri so lnli deloma prosti in železnica jc tri tovorne vlake več iz Trsta odposlala, kakor druge dneve. Oddaja voznega blaga se je vršila v redu. Samo na pošti in pri brzojavu so sc dogajale še zamude 20 minut. Da je šlo danes vse tako naglo od rok, so v veliki meri dosegli višji uradniki, ki so delo uslužbencev vodno kontrolirali in pazili, da niso delali po črki predpisov, ampak po pameti.
Kaj ie napravilo pasivni resistenci konec.
Da je odpor uradništva tako žalostno končal, so krive razne vladne odredbe in odloki, ki so pozvali uradništvo k rednemu delu. Ravnatelji državne železnice, finančno direkcije, pošte in brzojavnega urada so take odloke včeraj izdali. Tudi železničarji pri državni železnici so včeraj sklenili,
Obisk pri jpslevsii.
Spisal Ivan Dolenec.
(Dalje.)
Posameznih postaj ne bom našteval. Kdor se zanima za vožnjo iz Bos. Broda v Sarajevo in dalje v Dubrovnik v posameznostih, naj čita Lavtižarjevo delo. Turška sela ležo večinoma ob vznožju gora (n. pr. Doboj, Maglaj, Visoko j., dr.), tako, cla stojo hiše šc v hribu. Zakaj, ne vem povedati. Morebiti ljubi Turek tako zelo razgled po okolici, ali je pa imelo to večji pomen ob času vojne. .
V Lašvi smo izstopili. Tu se odcepi proga v Travnik, kjer smo se hoteli v Bosni najprej ustaviti. Čakali smo dve uri na zvezo s Travnikom v turški kavarni ob reki Bosni pod kolodvorom. Priproste deske so služile za mizo in klopi na prostem v senci. Turek jc prinesel vsakemu posodico črne kave z inalo skledico, katero si lahko napolnil skoro trikrat s črno tekočino. In račun? Vsak je plačal deset vinarjev. Na miz:, reete na deskah, je ležal list »Ob-zor«, Izpred kavarne sc jc čul gramo-
fon. Kmalu se je zbralo okrog nas še nekaj mladih Bošnjakov, ki niso govorili ničesar ne z nami in ne med seboj, ampak so samo gledali nas in poslušali gramofon. Meni je v ti idilični okolici ugajalo bolj kot pri kosilu v moderni restavraciji v Zenici, kjer niti čutil nisem, da sem v Bosni.
Postaja in selo Lašva ima svoje ime po reki Lašvi, ob kateri leži Travnik in njegovo predmestje Dolac. Iz Dolca jc izšlo v zadnjem času toliko inteligence, ki sc je šolala pri jezuitih v Travniku in stanuje sedaj po vsi Bosni, zlasti v Sarajevu, da je nastal rek: »Sarajevo Lavša poplavila«.
Iz Lašve smo se vozili skoro dve uri v 30 km oddaljeni Travnik. Bilo jc to prvo turško mesto — prebivalcev jc polovica mohamcdancev — ki sem si ga ogledal od bližje. Morebiti je bilo to tudi vzrok, da je naredil Travnik name tako mogočen vtis. Mesto leži v ozki dolini pod Vlašič planino, katera me je močno spominjala na goro Stol na Gorenjskem. Travnik je bil precl okupacijo glavno mesto Bosne, prestolica bo-senskih gouvernerjev. Še danes ima. mesto izrazit, orientalski značaj, dasi prebiva v njem le dobrih 3000 Turkov. Nad mestom dominira, na mali višini sedaj opuščena trdnjava. — Že par postaj sta nam prišla nasproti dva slo-
venska, »isusovca« (jezuita) iz Travnika. Jezuiti imajo v Travniku, kakor znano, gimnazijo, katero obiskujejo notranji in zunanji učenci, celo Srbi, Žid-je in Turki.
Očetje jezuiti, katerih iskreno gostoljubnost, smo uživali skoro dva dni, so nam oskrbeli tudi vso potrebno za izlet na Vlašič planino. Gora slovi po svetu po svoji flori; tudi razgled z gore jo zlasti za tujca zanimiv in poučen. Na precej strmo, 1919 m visoko goro pelje poleg bližnje tucli daljša, zložna pot, katero rabijo prebivalci cla spravljajo s planine seno na dom. Zato se za-more na planino prav zložno jahati. Nam trem gostom so oskrbeli oo. jezu-itjo konje z udobnim sedlom ter nas trije tucli na izletu spremljali. Po pravici moram povedati, cla še v svojem življenju nisem bil na konju in da sem se malo pomišljal, ali naj zapustim varna tla pod seboj, zlasli ker mi kot malemu turistu hoja elela naravnost zabavo, in splezam na negotovo višino. Spremljevalci so me tolažili, češ, da je konj navajen nositi — drva . . . Zato sem kmalu sledil zgledu svojih sopotnikov in zajahal konja.
Po polurni ježi so mo bolele vse kosti, tako da sem zopet razjahal in šel nekaj časa peš, Ko mo jc pa nato stro-
kovnjak poučil v racionelnem jahanju, mi je postala ježa največje veselje in jahal sem po Vlašiču »ko kralj po planini visoki«. Menda je malo planin v Evropi, ki bi imele tako raznovrstno in tako bujno floro. Kamor sc ti ozro oko, povsodi vidiš prekrasne preproge. Vrh gore ni strm, ampak po njem se razprostirajo obširni travniki, kakor bi nc bili v visokem pogorju, ampak v dolini; in skoro na vsakih 100 korakov je flora drugačna! Nič se no čudim, da porabijo nekateri jezuiti marsikak prosti dan za izlet na Vlašič. Bralec, ki prideš v Travnik, ne bo (i žal izleta na Vlašič! Videl boš, cla imajo tudi v Bosni tako krasne planine kot pri nas. —■ Nam Kran jcem jo izlol na Vlašič tako ugajal, da smo se dali na povratku fotografirati na konjih in — v bosenskih fosili, češ, ta slika nam bo klicala v spomin prelep dan, poln srčnega veselja, ki nam bo tudi ob raznih težavah razvedril misli in nas prisilil k smehu.
O mohamedanskem fatalizmu sem čul v Travniku zanimiv zgled. Pred nekaj loti jo nastal ondi v lesenem turškem delu grozen požar. Toda motiš se, če misliš, da so Turki kaj gasili. Mislili so si: »Ako je Alahova volja, nam pogore naše bajte, naj gasimo ali ne. Če pa Alah hoče, nam lahko v hipu pogasi požar kakor ga jc zanetil.« Zato
da nc bodo odpora več podpirali; ta odpoved je popolnoma onemogočila ugoden izid pasivne resistence. Poleg tega je prišlo Je strogo nadzorovanjo od strani višjih uradnikov, grožnja vlade, da bo z uradništvom disciplinarno postopala in pa izjava parlamentarnega pododseka za državne uslužbence, ki poživlja vlado da mora narediti prejkoprej konec temu odporu.
Uradniki upajo, da bo po končani pasivni resistenci tržaški namestnik I-Iohenlohe z uradniškimi zaupniki v pogajanja stopil in 100.000 K za prvo silo uradništvu ponudil in s tem pokazal, da je vlada pripravljena uradnikom ustreči. Kakor se sliši, ne bo vlada zaradi pasivnega odpora nobenega preganjala in tudi one uradnike, ki jih je prestavila, zopet na svoja mesta postavila.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Avstrijska delegacija je nadaljevala razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Govoril je delegat pl. Glanc, ki je poudarjal, da se mora naša trgovina, ki je sedaj v slabem položaju, poživeti in dvigniti z dobrimi trgovinskimi pogodbami; ravno tako je potrebno, da se izvoz naših obrtnih izdelkov zviša. Upa, da bo zunanji minister tem zadevam vso pozornost posvetil.
Potem je govoril laški delegat za Istro, Bartoli. Kako prav so imeli naši poslanci, ki so v državnem zboru poudarjali, da sc vlada zelo moti, če misli z laško fakulteto laško iredento s sveta spraviti, je dokazal govor tega laškega delegata. Rekel je, da se vlada zelo moti, če misli, da so sedaj Italijani v Avstriji zadovoljni. Avstrijska vlada mora na to gledati, da vse odstrani, kar bi dalo povod k sovražnostim med Italijo in Avstrijo. Zato naj nikar ne preganja Italijanov v Avstriji, če ne, bodo postali vsi Italijani iredentarji. Lamentiral je tudi čez krivice, ki se baje Italijanom gode, češ. da se jih preganja itd.
G. Bartoli gotovo sam tega ne verjame, kar jo pripovedoval. Če se mora že o krivicah govoriti, bi bolje storil, da bi povedal, kako postopajo Lahi v Istri in v Trstu s Slovenci.
Nemški radikalni delegat Stran-sky se je pa pritoževal, zakaj ne gre nemški cesar in pa kdo iz našega dvora letos v Rim k letošnjemu jubilejskemu slavlju; to preziranje Italije ne bo imelo dobrih posledic. Posebno zameri to nemškemu cesarju.
Zadnji je govoril socialni demokrat Ellenbogen. Mecl drugim je omenil, da je napetosti, ki se tu in tam med Italijo in Avstrijo ponavlja, kriva gospodarska konkurenca. Industrija se je zadnja leta v Italiji zelo dvignila in išče trga na Balkanu; zato je umljivo, če nas po strani gleda. Potem se je pa spravil na razmere ruskega pravosodja in bičal trpinčenje jetnikov v ruskih ječah. Proti Rusiji se morajo vsi pošteni ljudje dvigniti in napraviti nek moralni kordon proti tem kužnim razmeram.
Nato se je seja včeraj prekinila in se danes ob deseti uri nadaljuje.
DALMACIJA.
Interministerielna komisija za gospodarsko povzdigo Dalmacije bo ime-
so mirno kadili med požarom s prekri-žanimi rokami svalčice.
2. Sarajevo.
Le prehitro smo sc morali posloviti od prijaznega Travnika in gostoljubnih
00.	jezuitov. Nekaj časa sta nas spremljala dva patra, ki sta nam kazala tudi kraje v dolini Lašve, kjer so bile nekdaj cvetoče rimske naselbine. Nato sem pa dobil v kupeju čisto drugačen vis-a-vis. Sedel mi je nasproti po turški s prekrižanimi nogami star mohameda-nec srepega pogleda, z orlovsko zakrivljenim nosom, suh in koščen, a vendar še močan. Pozdravil sem ga, ko sem se vsedel nasproti njemu, na kar je on ne-voljno komaj pomigal z glavo. Očividno ni bil vesel novega sopotnika. Njegov ideal so bile brezdvomno razmere pred
1.	1878. Spomnil sem sc pri ti priliki kraja v Travniku, kjer so Turki svoj čas obešali kristjane. No, jaz sem se za moslimovo nevoljo malo brigal, zavedajoč se, da je ves njegov srd čisto onemogel in da se »Zlata doba« v Bosni ne povrne več. Vzel sem v roke zemljc-v'd Bosne in študiral, kako daleč imamo še do Sarajeva ia če je ob poti kaka večja znamenitost. Zemljevid je očividno Turčinu silno imponiral. Dolgi vrat se mu je iztegnil kakor štorklji, katere gnezdijo po strehah slavonskih hiš, in z izbuljenimi očmi je zrl od zgoraj doli v moj ženil, vid Kaj podobnega bržkone še ni Videl dostikrat. Nato sem si napisal v notesi nekaj opazk, kar je
la svoje posvetovanje t. marca. Na dnevni red pridejo nekateie zelo važne zadeve. Na vrsto pridejo dalmatinsko železnice, pospeševanje tujskega prometa in razne gospodarske melioracije.
BOLEZEN ČRNOGORSKEGA KRALJA.
»Tribuna« poroča, cla je zdravstveno stanje črnogorskega kralja Nikolaja zelo nevarno. Prestolonaslednik in princezinja Milica sta zato pozvana v Cetinje.
CESAR VILJEM PROTI RAZSODBI ČASTNEKA SODIŠČA.
Častniški sod je obsodil bivšega stotnika grofa Pfeila, cla se izbacne iz armade radi spora s svojo ločeno ženo zaradi otrok. Po mnenju častnega soda ni več mogoč kot častnik, ker je grdo ravnal s svojo ženo, ker je zlorabljal službeno oblast in ker se je poizkušal usmrtiti. Cesar Viljem pa tega sklepa ni potrdil, marveč je izdal ukaz, da zaradi poizkušenega samoumora ni bilo umestno postopati proti grofu, ker ima to dotičnik obravnavati s svojo vestjo in z Bogom in cla gre predaleč, če se sodi, da je s tem kršil prisego na zastavo.
ODSTOP PAŠIČEVE VLATE.
»Beograjske Nov.« poročajo, cla Pa-šič odstopi.
ALBANSKI NEMIRI.
Londonsko časopisje objavlja obširna poročila o novih nemirih v Albaniji. V Londonu se zbirajo albanski prostovoljci.
VSTAJA V ARABIJI.
Turške vojne ladje so zaplenile pri Ilodejdi pet z orožjem naloženih jadrnic.
VSTAJA V MEHIKI
še vedno ni končana in so se bili zopet boji med mehikanskimi vojaki in vstaši. Baje se v kratkem izpremeni mehi-kanska vlada.
Dnevne novice.
-f- Sankcijoniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcijoniral sledeči sklep kranjskega deželnega zbora z dne 29. januarja 1910: I. Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoli najetje posojila 1,803.200 K, in sicer: 1. Za kanalizacijo, t. j. napravo clveh zbiralnikov in drugih potrebnih kanalov — 500.000 K; 2. za napravo in popravo mestov in za napravo nove ceste, ki bi vezala Karlovsko cesto z novim mostom preko Ljubljanice — 200.000 K; 3. za zgradbo državne obrtne šole — 1,000 000 K; 4. za prispevek k železniškemu podvozu na Martinovi cesti — 103.200 K. II. To posojilo se sme obrestovati najvišje z iinpol odstotki ter se mora amortizovati v teku 50 let.
+ Hranilnica kmečkih občin lirične jutri, 25. t. m. poslovati. Uradne ure so vsak dan od 8. do 12. Uradne prostore ima v hiši Zadružne Zveze, Dunajska cesta št. 32. Opozarjamo si. občinstvo na inserat v današnji številki.
-j- Železnica Kamnik - Kranj-Škofj a Loka. Tajnik pripravljalnega odbora za prireditev javnega shoda za železniško zvezo Kamnik-Kranj-Škofja Loka, ki sc je vršil v ponedeljek 20. t. m. v Kranju, nam piše dodatno k poro-
Turčinu imponiralo še bolj. Brez dvoma je zaslutil v meni kako važno in ve-leučeno osebo. Lomil me je smeli ko sem videl, kako je moslim spremljal z radovednimi očmi vsako mojo kretnjo in se trudil, razbrati moje čirečare. Nato sem spravil svoje popirje in zrl na brda in griče ter reko Bosno, ob kateri smo se vozili; Turek je pa začel nekaj zdiliovati, ne vem ali vsled vročine ali dolgega časa, ter je počasi zadremal. Tega sem bil prav vesel, ker sem se sedaj zamogel do sitega nagledati Turka iz neposredne bližine. Dasi mi je bilo znano, da katoliki izhajajo v Bosni s Turki jako lahko, je naredil name ven-der moj vis-a-vis skrajno neugoden utis. Ne bi bival rad ž njim v isti sobi. Zeli sc mi, cla sc še dandanes opaža lahko na premnogih Turkih, da jim je bilo pred dobrimi 30 leti »špas«, poslati gjavra na drugi svet. Objektivnosti na ljubo pa dostavim takoj, cla sem v Mo-staru spoznal moslima, kateri me je tako prijazno sprejel in pogostil, cla sem mu poslal še iz Ljubljane razglednico in pozdrave, na katere pa mi je še do dandanes dolžan odgovora. Tudi nam je biskup v Sarajevu, clr. Ivan Šarič, rodom iz Travnika, pravil, cla jc njegov oče, trgovec v Travniku, izhajal tudi pred okupacijo s Turki jako dobro. Večkrat so zahajali begi k njemu v goste. Pač pa je bilo med mohamcdanci vedno nekaj krvolokov, ki so morili kristjane in proti katerim kristjan ni mogel dobiti pravice.
čilu o shoclu, katero poročilo je objavil »Slovenec« v 43. številki, da so shod sklicali in priredili poleg Meščanske Zveze v Kranju, ki je dala inicijativo, tudi občinski zastop mesta Kranja in Kmečka Zveza za kranjski okraj. Gosp. deželni poslanec in občinski svetovalec Ciril Pire ni samo pozdravil shoda v imenu mesta Kranja, ampak je imel obširnejši govor o potrebi železnic za mosto Kranj. Omenil je, kaj se je v prejšnjih lelih zamudilo in zagrešilo glede gorenjske železnice ter z veseljem pozdravljal veliko zanimanje za zgradbo nameravano železniške proge, kar priča ravno današnja velikanska udeležba na shodu. — V imenu Tuhinjccv je govoril na shoclu tudi poštar g. En-gelmann. — Uspehi tega shoda sc že kažejo. Povsocli govori ljudstvo z navdušenjem o novi železnici ter pričakuje ugodne rešitve tega za mesto Kranj in njegov okraj tako važnega gospodarskega vprašanja.
+ Konkurz »Glavne posojilnice« v Ljubljani. Kakor smo že poročali, se je vršil volivni narok za upravnika mase dne 21. t. m., pri katerem so se stavili trije predlogi, kdo bocli upravnik mase oziroma njegov namestnik. Predlog, da bodi upravnik mase sodni nadsvetnik Višnikar, njega namestnik pa ravnatelj »Zadružne zveze« Rašica, je dobil največ glasov. Konkurzni komisar sodni svetnik dr. Toplak pa je izjavil, kakor poročajo sedaj »Deutsciie Stimmen«, priloga »Grazer Tagblatta«, da obstajajo proti temu predlogu važni pomisleki, radi česar bode celo zadevo predložil konkurznemu sodišču v odločitev. Odvetnik clr. Eger je namreč glasom omenjenega vira najbolj vehe-mentno nastopil proti temu predlogu, češ, da ni likvidacijski odbor pravočasno napovedal konkurza ter je radi tega kaznjiv; zato pa tudi tisti, ki je dosedaj kot načelnik likvidacijskega odbora menda v prvi vrsti varoval zadružnike, ne more biti sedaj zastopnik upnikov. Verujemo sicer trditvi likvidacijskega odbora, da je postopal v smislu zakona ter da ni mogel preje napovedati konkurza, dokler ni izvršil bilance, vendar menimo tudi mi, da je gnalo likvidacijski odbor k napovedi konkurza le »Poslano« in korak Bra-daške, ki je takoj po sestavi bilance konsekventno predlagal otvoritev konkurza. Bije se torej boj mecl liberalnim nadsvetnikom Višnikarjem in liberalnim odvetnikom dr. Oblakom za zaslužek, ki se nudi upravniku kon-kurzne mase, ki bi bil pri prvem nekoliko manjši, pri drugem pa nekoliko večji. Res jc, cla je v interesu zadružnikov, cla bi bila uprava čim cenejša, res je pa tudi, da je treba baš pri tem obsežnem konkurzu agilne moči, ako naj bo uprava tudi uspešna za zadružnike. Te agilne moči pa menda niti likvidatorji ne pripoznavajo vpokoje-nemu nadsvetniku Višnikarju, radi česar so se oni, ki so njega predlagali« kot predsednika likvidacijskega oubo-ra, pozneje tudi kešali. Ne umevamo sicer, zakaj cla se tako zelo ravno nad-svetnika Višnikarja sili v ospredje kot upravnika konkurzne mase. Ali ga mari žene v to zgolj njegovo človekoljubje do ubogih nedolžnih žrtev »Glavne posojilnice«, ki mu je dopustilo, cla si je zaračunal svojo tridnevno pot na Dunaj mencla s 300 K; ali mari ne more izhajati s svojo pokojnino in z dohodki privatnega premoženja? Odkrito povedano, nam se ne dopade kot upravnik konkurzne mase niti Višnikar, ki se je poslužil tudi neresnic nasproti ostalim likvidatorjem, če je to njemu ugajalo, niti dr. Oblak, ki je šele komaj otvoril svojo odvetniško pisarno in o katerem ne vemo, da bi imel dovolj praktičnih izkušenj v takih zamotanih slučajih, kakor se bodo nudili ravno pri tem konkurzu, ki spada pač mecl največje kar jili je še videla naša domovina. Čudno se nam zeli, da se niso mogli upniki zjediniti na en predlog, v katerem bi bili predlagali osebo kot upravnika konkurzne mase, ki bi ne bila politično eksponirana in ki bi imela tudi praktičnih izkušenj kakor tudi obzirnosti dovolj, da bi bila izpeljala ta konkurz s čim manjšimi stroški in s čim boljšim uspehom. Prepričani smo, cla bi bil tu v vsakem oziru zadovoljil in tudi združil vse glasove nase gotovo odvetnik dr. Vodušek, ki se jc pa predlagal le kot namestnik dr. Oblaka. Ker bo o tem odločalo * itak konkurzno sodišče, smo zadevo le registrirali kot kronisti.
•f G. šegula, avtor »Jeruzalemskega romarja« in šefredakter senatn. predsednika hofrata Ploja, se v zadnji »Slogi« zopet repenči zoper »Slovenca« ter razklada svoje slogaške nazore. On pravi, cla če se bo začelo delati po načelih hofratove politike, bo veliko več. zmisla za pravo katoličanstvo in krščanske Čednosti med Slovenci. Slednje
bi tudi mi želeli, ampak če se pride pQ potih gospoda hoiraia do teh krsčun. skih čednosti, to je jako dvomljivo gospod Šegula.
-f- »Umon« nadaljuje napade na dr. Susteršiča ter ponadskuje najpou. lejša sumničenja in podtikanja zope( voditelja Slovenske Ljudske Stranke iz »Slovenskega Naroda«. V koliko bo to postopanje izvestnih gospodov če. ških žurnalistov pospeševalo težnje »Slovanske Unije«, bo pokazala pn. hodnjost.
+ »Glavna posojilnica« v konkui. zu. Graški listi poročajo, da je J. 2ni-daršič v Matenjivasi, ki je bil član »Glavne posojilnice« ze deležem 200 K, svoje posestvo prodal ter jo popihal Čez mejo v Belgracl. G. nadsvetnik Višni-kar pa pojasnjuje v včerajšnjem svo-jem poslanem v »Slovenskem Naro. du«, da jc bil le oče zgoraj imenovane, ga član te poso, lnice, da je torej sled-nji lahko pro. o razpolagal s svoji® imetjem. lir ecini smo, koliko se bo takih sli >	i'i »Glavni posojilnici«
še pripc.
—	oiiiii .n- c. g. Alojzij Bratina, upokojeni kurut \ isempoiaju pri ISa-brežini. Pokojnik je pred več leti po. nesrečil, ko je nabijal smodnik pri neki cerkveni slavnosti, pa mu jc od-trgalo roko. N. v m. p.!
—	Mednarodna razstava za mo« derne oprave kontorjev. Avstrijska razstavna komisija je naznanila trgov, ski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bo v Amsterdamu vršila v času od maja do junija letos mednarodna razstava za moderne oprave in oskrbovanje kontorjev. Prijave k udeležbi se po 1. marcu ne bodo več sprejemale. Nadaljnja pojasnila daje tajništvo nizozemskega razstavnega društva v Amsterdamu, Keizersgracht 257.
—	Rojak zabodel rojaka v Ameriki. V Jolietu je Slovenec Ivan Strupi zabodel v prepiru rojaka Antona Šiam-pohar v neki gostilni. Štampohar je v bolnišnici, Strupi pa pod ključem.
—	Umrl je v Brockwayu, Minn., v Ameriki Slovenec Janez Pogačnik.
— Velik pustni korzo prirede v Zagrebu. Sodelovalo bo 12 godb.
—	Zagrebški hotelirji so sklenili kartel, da bodo z ozirom na to, da gostje navadno oddajo v omnibuse le svojo prtljago, sami se pa peljejo s tramvajem, zahtevali precej visoko pristojbino za prevoz prtljage, gostom pa, ki se bodo tudi sami peljali z omnibusom, ne bodo za prtljago nič računali.
—	Dr. Neumann, predsednik hrvaškega sabora, je bil te dni operiran. Njegovo stanje je resno; streže mu soproga, zdravila ga dunajska zdravnika prof. dr. Hochenegg in dvorni svetnik clr. Neusser.
—	Porotne razprave v Rudolfovem so za 1. sezono končane. Zadnja se je vršila dne 22. t. m., pri kateri je bil na obtožni klopi radi hudodelstva težke telesne pošKodbe, prestopka tatvine in neopravičene nošnje orožja, Anton Furlan iz Vel. Bana pri St. Jerneju. Anton Furlan jc bil obtožen, cla je nekako v začetku decembra 1910 pri Fr. Mikiavčiču vzel gotovine 40 K, kar se jc tudi res zgodilo. Ko je Miklavčifi i'uriana gori navedene tatvine dolžil, sklenil je kake par dni pozneje Furlan stavili Aiiklavčiea radi te dolžitve na odgovor. Preden je pa to storil, vzel je baje nabito puško — kar sc je posnelo pri razpravi — se skril pri svojem stanovanju za neko mejo ali griček ter puško sprožil proti Mikiavčiče-vi hiši in tam — pred MiklavčičevO hišo — zadel s svinčenčicami nahajajo-čega se Janeza Zupana; z eno celo v levo oko. Janez Zupan ki jc šele 13 let star, je zgubil po mnenju zdravnikov za vedno vid. Furlan taji, cla bi bil pri Mikiavčiču vzel 40 kron. Dokazalo se pa jc to po priči Francetu Mikiavčiču, ki je Furlana dobil v svoji veži ravno takrat, ko mu je izginil znesek 40 kron. Nadalje se je Furlana sumilo, tudi s tem da je takoj po storjeni tatvini dajal nekaterim fantom z d. pijačo. Furlan tudi ne pripoznava, da bi bil on sprožil strel iz nabite puške proti Miklavčičevi hiši ter s tem poškodoval Janeza Zupanu. Zagovarja sc le. tla 011 takrat niti puške imel ni, ker jo je bil nekoliko popreje prodal. Porotniki so prišli clo prepričanja, da je Furlan kriv tatvine pri Mikiavčiču, niso pa bili prepričani glede težke telesne poškodbe, prizadejane Mikiavčiče-vemu vnuku Janezu Zupanu. Potrdili so le vprašanje radi prestopka tatvine, ono hudodelstvo težke telesne poškodbe pa s (i glasovi zanikali. Sodni dvor je nato Furlana radi hudodelstva težke telesne poškodbe oprostil ter istega le radi prestopka tatvine na 14 dni zapora ofosodil. Furlan je komaj 20 let star iu bolj na slabem glasu.
—	Pozor na sleparskega fotografa Pred par meseci se je potikal neki »fotograf« P—k iz Ljubljane po kamniški
okolici, »osebno v Mekinjah ter se ponujal, da hoče po malih fotografskih slikah napravljati velike stenske slike. Nabral je v ta namen več fotografskih slik; več strank mu jc dalo že tudi precej denarja naprej. Sedaj pa ni duha ni sluha po fotografu več! Dotični »fotograf« naj vrne brez odloga nazaj denar in še posebno slike, na katerih je nekaternikom mnogo ležeče, sicer ga naznanimo pravici!
—	Dol pri Ljubljani. IIiul udarec za naše gospodarstvo je gotovo živinska kuga, ki se je pojavila v zadnjem času v nekaterih vaseh našega okraja. Čisto prav in v redu se nam zdi vsaka oblastvena naredba, ki meri na to, da se bolezen omeji in zatre. Ali naj se nam ne zameri, da se z zadnjim ukazom višje oblasti, ki ga je ljudstvu »na znanje dala«, nc moremo prav zlagati. Vzeli so na piko tudi mačke in nedolžne kokoši. Gorje jim, če se javno prikažejo, preganjanje jim preti ali pa celo grenka smrt! No, kurja smrt, to naj bi že bilo, bo vsaj kaj pečenke. Ali kaj pa jajca, ko že sedaj v Ljubljani tožite, cla so predraga? Ampak z mačkam', to je pa šmentana reč. Če te polove ali po-strele, potem bi se seveda morali obrniti na višjo gosposko s ponižno prošnjo, naj pošlje strogega konjederca tudi nad miši in podgane, cla ne bodo brez nadzorstva. Le vse kar je prav! Nazadnje so tudi muhe nevarne za prenašanje kuge. Kaj boste pa s temi? — Precl kratkim so se oglasili v Dolu uzmoviči; zaenkrat jim je dišala le kurja pečenka pri par hišah; gotovo bi bili radi vzeli seboj še kaj, pa ni bilo ravno pri rokah. Sploh hodi mimo nas dan na dan izredno veliko sumljivih elementov. Možje postave in reda, le poglejte malo naokrog, bo vsaj za strah! — Naša Posojilnica, ki obstoji šele četrto leto, je imela v preteklem letu prometa 157 tisoč kron. Dovolj za mali okoliš. — Izobraževalno društvo je lansko leto prišlo po raznih ovinkih vendarle do lastne strehe. V bližnji pri-hodnjosti se bodo prostori še prlklad-neje uredili. Na pustno nedeljo vabi k veselici, bo zabava posebne vrste.
—	Z Grosupljega. Kakor slišimo, nas zapusti c. kr. poštar gosp. Albert Češko in se preseli v Sežano. Bil je vesten pa tucli zelo postrežljiv uradnik. Ker je poštni okoliš na Grosupljem zelo razsežen, je vedno veliko ljudi prihajalo na pošto. Da kmet pri tolikem pomanjkanju delavcev varčuje s časom, je umljivo. Gospod Češko jo poznal kmetske težave, zato pa ni gledal, cla le uradne ure izpolni. Kdor jo stal pred pošto, ga je hitro poprašal. čc želi v urad in takoj sta opravila. Pisal je ljudem pisma, naslove in drugo. Po njegovem prizadevanju smo pred tremi leti dobili tudi brzojav. Gospodu poštarju želimo tudi v Sežani srečno bivanje, nam pa postrežljivega naslednika.
—	Č. g. Janko Barle v Zarrebu je
imenovan za nadškofijskega tajnika.
—	Slovensko u"ico v Zagrebu popolnoma regulirajo. Potok Jelenovac dobi obok, uvede se plin in vodovod.
—	3000 kron razdeTe revežem v Zagrebu dno 25. t. m. Darovala sta jih mati in sin veleposestnik Prister.
—	Ligo za varstvo otrok ustanove v kratkem zagrebška dobrodelna društva.
—	Društvo za podpiranje izrušče-nih kaznjencev imajo v Zagrebu in bo imelo clne 5. marca svoj letni občni zbor v knjižnici justičnega oddelka hrv. deželne vlade.
—	Belgra'ski občinski zastop namerava letošnje poletje obiskati Sofijo, Zagreb in Ljubljano. Ker se vrši letos velik vsesokolski zlet v Zagrebu, se dela na to, da bi se obisk belgrajske-ga mestnega zastopa vršil ob istem času.
—	Mednarodna razstava za socialno higijeno v Bimu. Avstrijska razstavna komisija jc naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da sc namerava ob letošnjem v Rimu sc vr-šečem kongresu za borbo proti tuberkulozi, prirediti mednarodno razstavo za socialno higijeno, ki se otvori dne 1. septembra t. 1. Prijave k udeležbi jo najkasneje do 31. marca t. 1. vložiti, razstavne predmete pa je do 30. junija t. 1. vposlati. Razstavna pisarna sc nahaja v Rimu, Via Borgognona 38. Prijavni formular in prospekt sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Avstrijski kataster vodnh moči. Ilidrografična centralna pisarna v c. kr. ministrstvu za javna dela je pred kratkim izdala drugi zvezek katastra vodnih moči. Prospekt je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled ter sc interesentom na željo tudi dopošlje.
—	Nova zagrebška plinarna je te dni pričela z obratom. V šestih do osmih tednih bo toliko dovršena, da sc bo
obrat v stari plmarni lahko ustavil. Zagrebčani so pri zgradbi plinarne računali z daljno bodočnostjo in jo uredili tako, cla že sedaj lahko producira dnevno 20.000 kub. metrov plina, dasi znaša dosedanja najvišja dnevna poraba le 12.000 kub. metrov. Uredi in razširi pa se lahko na proizvodnjo 55.000 kub. metrov plina na dan. Temu primerna jc tudi glavna dovodna cev.
—	Svakinjo ubila. V Brestiku v Malem Gradcu je kmetica Joka Lalič sumila, cla ima njena svakinja Ivka, katere mož je v Ameriki, nedovoljeno razmerje z njenim možem. 8. t. m. jo je počakala in s sekiro ubila.
—	Slovenec umrl v Ameriki. V Jo-lietu je umrl Slovenec Franc Beselc, star 20 let. Po poklicu je bil tiskar.
—	Svinja zgrizla oiroku roke. 22. t. m. je v Cepinu na Hrvaškem neka kmetica clala svojemu otroku v zibki kos kruha v roke, potem pa ga pustila samega ter se šla z žganjem krepčat v bližnjo krčmo. Med tem zaide v sobo k otroku domača svinja, ki mu najprvo požre iz roke kruh, nato pa se loti še otrokovih rok in mu jih do lakti zgrize. Na otrokov krik so prihiteli sosedje, ki so odgnali svinjo. A deto bo pač vse dni svojega življenja nosilo žalostne znake materinega žganjeljubja.
—	Pasji davek zvišajo v Zagrebu. Za lovske in čuvajske pse in pse na verigah bo 10 lv davka, za vse druge pse opa po 30 K na leto. Pasji prijatelji so hudi.
—	Umrl je predvčerajšnjim g. Evgen Troier, svetovalec v mestnem svetu tržaškem.
Društva.
Društva opozarjamo, naj svoje pošiljatve »Slovcncu«, »Domoljubu«, »Bogoljubu«, »Naši Moči«, »Mladosti« in drugim listom kolkujejo vsaj s peterimi kolki »Slovenske Straže«. Za pri-občevanje v listih sc lahko vsaj toliko žrtvuje.
4- »Jugoslovanska Strokovna Zveza« opozarja vse bratske organizacije, naj nemudoma prijavijo imena tistih delavcev in delavk, ki se udeleže delavskega tečaja v Ljubljani meseca marca. Ta tečaj je velevažen. Gre za to, cla izobrazimo delavce in delavke, ki imajo do tega veselje, v organizaciji, v društvenem poslovanju in v temeljnih načelih krščansko socialne delavske organizacije.
+ Naslov »Jugoslovanske Strokovne Zveze« je: »Jugoslovanska Strokovna Zveza« v Ljubljani. Prosimo se na to ozirati, ker drugače pride lahko pismo na nepravi naslov in se izgubi ali pa pravočasna rešitev zakasni.
+ S, D. Z. prosi g. akademike in druge gospode naj vrnejo izposojene knjige v najkrajšem času, da se knjižnica uredi.
—	B'až Po'očnP-ova čita^Jca v Vidu nad Ljubljano, uprizori v nedeljo clne 26. t. m ob pol 4. uri popoludne Igro s peljem »Revček Andrejček« v telovadnici Orla. Vse priprave, ki se vrše za to igro obetajo, da bo ta prireditev ena najlepših letošnjih. Za(o se vsi, ki žele videti lepo igro in se neprisiljeno zabavat", najuljudneje vabijo na to prireditev. Da ne bo prevelikega navala pri blagajni, ki se odpre pol ure pred začetkom, se bodo vstopnice prodajale v nedeljo dopoludne od pol devete do desete in od enajste do dvanajste ure v »Ljudski knjižnici«.
—	Šmartno pod Šmarno goro. Telovadni odsek »Orel« priredi v nedeljo clne 26. t. m. po krščanskem nauku igro »Ropoštev« in dve deklamaciji.
—	Izobraževalno društvo »Savica« v Boh. Srednji vasi priredi na pustno nedeljo dne 26. t. m. po nauku v dvorani »Občinskega doma« veselico s sledečim sporedom: 1.) Nagovor. 2.) Lovro Hafner: »Kitica narodnih pesmi« 3.) Fr. Ferjančič: »Tone, solnco, tone«. (Oboje za mešani zbor.) 4.) »Bogata teta«. Veseloigra v treh dejanjih. Vabimo k prav obilni udeležbi.
—	Sostro. V nedeljo, dne 19. februarja je bil občni zbor izobraževalnega društva. Predsednik g. župnik Molj poroča o društvenem delovanju preteklega leta. Povdarja zlasti, kako zelo so se trudili vsi za nov društveni dom, ki jo bil v dobrih treh mesecih pod streho, ter se jim zahvali. Nato nastopi govornik gosp. Kerhnc, ki poljudno predava o kmečkem stanu, o njegovih bremenih ter potrebi organizacije. — V nedeljo 26. februarja priredi telovadni odsek zabaven popoldne s sledečim sporedom: Petje, šaljiv prizor »Ženin Miha« in burka v dveh dejanjih »Pravica se je izkazala«.
—	Slov. kat. izobraževalno društvo v Dolgi vasi pri Kočevju priredi v nedeljo, dne 26. februarja t. 1. v društvenih prostorih pri g. Rusu svojo prvo igro »Pri gospej«, šaloigra v dveh dejanjih. Igrajo domača dekleta. Zače-
tek ob treh popoldan po predavanju. Vstopnina: Sedeži po 60 vin., stojišča po 30 vin.
—	Katol. slovensko izobraževalno društvo Vič - Glince vabi na predpust-ni zabavni večer, ki ga priredi v soboto dne 25. februarja 1911 v Društvenem Domu, Glince 193. Spored: 1. A. Boiel-dien: Uvertura k operi »Jean de Pariš«. Igra društveni septet. 2. Sarafan, ruska narodna pesem. Poje društveni mešani zbor. 3. A. Foerster: Pesem koroških Slovencev. Poje društveni moški zbor. 4. Šaljivi govor. 5. »Strahovi.« Burka.
6.	Šaljivi galop. Igra društvena godba.
7.	Vprašanje. Tržiška narodna. Poje društveni moški zbor. 8. Lepi Jurij. Šaljiv moški zbor z bas šolo. 9. »Trije tički«. Burka v dveh dejanjih. Spisal Jaka Štoka. 10. Tyroliene. Igra godba. 11. Kaj si jc znvslu naš cesar . . . Narodna. Poje moški zbor. 12. »V ječi.« Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju. 13. Glasi harmonije. Igra godba. 14. Vol; rič: Eno devo lo bom ljubil. Poje moški zbor. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 v, III. vrste 50 v. Stojišča 30 v. — Vstopnice se dobivajo v soboto ocl pol 7. do pol 8. ure zvečer pri blagajni v Društvenem Domu. — Med posameznimi odmori bodo na razpolago mrzla jedila, pustni krofi in čaj. Začetek ob pol osmi uri zvečer.
—	Občni zbor Marijine bratovščine. Preteklo jo že 150 let odkar obstaja pogrebno društvo Marijine bratovščine, ki šteje danes 2264 članov. Kako uspešno da to društvo deluje, sledi že iz tega, da je leta 1910. izplačalo za pogrebne stroške 12 988 kron 22 vin., in katerega premoženje šteje danes 50.651 kron 56 vin. V obče znano je, da je to po številu članov eno največjih društev v našem mestu. — Prihodnjo nedeljo, 26. februarja, ob 10. uri dopoldne se bode vršil v mali dvorani »Mestnega doma« reclni občni zbor moških članov, katerih je v društvu 592. Ker je še marsikaj potrebnega za ukreniti in se zaradi neopravičene odsotnosti nekaterih članov vsled nesklepčnosti zborovanje s tem zavlači in nepotrebne si.oške napravi ja, želeti bi bilo polnoštevilno udeležbe.
—	Kat. ize' raževalno društvo v Bol. I.-orp*ru ponovi v nedeljo clne 26. svečana 1911 žo enkrat krasno uspelo burko trodejanjko »Moč uniforme«. Začetek bode ob tretji uri popoldne. Ker so železniške zveze jako ugodne, zatorej kličemo vsem sosednjim bratskim društvom: V nedeljo v Dol. Logatec, ne bo Vam žal.
—	Občrf zbor kranjskogorske po-tfru^nfce Slovenskega Planinskega Dru«tva so vrši v nedeljo, 5. sušca t. 1. ob 3. popoldne v Kranjskigori v lio+elu Slave. Poleg poročila odbora so na dnevnem redu volitve odbora. Po občnem zboru prosta zabava s petjem.
ŠiolersKe novice.
š Prciest. Podpisana duhovščina ptujsko dekanijc najodločneje protesii-ra zoper resolucijo nemškega političnega društva za Ptuj in Rogatec od dne 11. t. m. sploh. Posebej protesti:;* proti temu, da se dva njena iovariša, č. g. vikar Pšunder in č. g. kaplan Jager, kojih značaj je čist in ime neomadežo-vano, kruto napadata in preganjata, ker sta pri ljudskem štetju naznanila slovenski občevalni jezik; s tem se krati prva pravica zadnjega avstrijskega državljana, njegova politična prostost; — protestira drugič proti temu, cla se v to nepoklicano politično društvo vtika v cerkvene in šolske zadeve in si prisvaja nekako nadzorstvo nad cerkvenim, uradnim in šolskim delovanjem katoliške duhovščine; — protestira tretjič proti temu, cla ' i moral mestni urad v Ptuju kot nekak izvrše-valni organ omenjenega političnega društva izsiliti ocl preč. kn. šk. ordina-riata prestavo neljubih mu katoliških duhovnikov. — Jožef Fleck 1. r., prošt in dekan v Ptuju. — Jožef Sinko 1. r., župnik pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. —- Jos. Skvarč 1. r., kaplan. — P. Norb. Povoden, župnik v Ptuju. — P. Lucius Selinšek 1. r., kaplan. — P. Pius Vakselj 1. r., kaplan. — J. Toman 1. r., župnik pri Sv. Urbanu. — Karol Malajner 1. r., kaplan. — Jak. Očgerl 1. r., župnik pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. — Leopold Skuhersky 1. r., župnik pri Sv. Marku. — Ivan Mel-šek 1. r., kaplan. — Alojzij Šuta 1. r., župnik pri Sv. Marjeti. — Franc Planine 1. r., kaplan. — Alojzij Kokelj 1. r., župnik v Vurbergu. — Jos. Poplatnik 1. r., župnik v Polenšaku.
š Trbovlje. Naš »Orel« in »Dekliška zveza« sta priredila pretočeno nedeljo, 19. t. m. lepo slavnost v »Društvenem Domu«. Fantje so predstavljali igro: »Doktor Vseznal in Štipko Tiček«. Na sporedu je bilo še več zanimivih točk.
š Iz Savinske doline. Zveza Orlov priredi vsled sklopa svojega zadnjega
občnega zbora letos veliko javno telovadbo v Petrovčah v Savinski dolini. Prireditev bo ena največjih Orlovih manifestacij. Namen ji bode, dvigniti idejo Orlove organizacije na štajerskem. Zato sc bo vršilo obenem tudi veliko mladinsko zborovanje. Prireditve so po »Zvezinem« sklepu obvezno udeleže vsi štajerski odseki, dalje vse Posavsko okrožje ter nekateri bližnji odseki kranjski. Vabljeni pa bodo vsi Zvezini odseki. — Marljiv pripravljalni odbor ima v rokah predpriprave. Ravnokar dobivajo interesirani odseki okrožnice in podrobna obvestila. — Poživljamo naše Orle, da se marljivo pripravljajo na to za štajersko tako važno manifestacijo. Opozarjamo pa že sedaj tudi na naša društva, zlasti mladinske organizacije na to prireditev. Saj baš za naše mladeniče se prireja to manifestacijo, ki naj jih vname za Orlovo idejo. Naj ne bo na Štajerskem nobenega društva, ki bi ne poslalo takrat vsaj zastopnikov v Petrov-če, v štajersko Brezje.
š Na shodu štajercijancev v Konji* cah 19. t. m. se je odlikoval po posebni netaktnosti in zagrizeni brezobzirnosti vsiljeni nam pomožni učitelj na okoliški šoli, Gustav Svetlin. Jasno je, da s takim postopanjem svojemu stanu ne dela časti; pričakujemo, da ga njegovi predstojniki pouče boljšega vedenja. — In tak učitelj naj bo vzgojitelj naših otrok?! Nikdar! Ogorčeni apeliramo na nepristranost in lojalnost okrajnega in vrine stalnega učitelja, ki ga nikakor ne vrine za stalnega učitelja, ki ga ne maramo. Če še kje velja ljudska volja, naj gotovo velja tu. Mi Svetlinu želimo kmalu — srečno pot!
š Društvo katoliških mojstrov v Mariboru je imelo v ponedeljek dne 20. februarja svoj redni letni občni zbor, ki sta so ga poleg lepega števila, mojstrov udeležila tucli gg. dr. F< ,iš in dr. Somrek. Za predsednika je bil izvoljen zopet bivši kovaški mojster in hišni posestnik, vrli Slovenec g. Jurij Štera.
š Okraini zastop nornieradgonskl
je imel v soboto dne 18. februarja zadnjo plenarno sejo. Dovolilo se je iz za>-klacla celega okraja prispevali za kolodvor v Gornji Radgoni 28 000 K. To ni popolnoma pravilno, ker za glavni kolodvor v Gornji Radgoni nima 'nteresa cel okraj, ampak samo zgornji del, največ pa gornjeradgonski trg.
š Himen. V Ljutomeru se je dne 20. februarja poročil akademični slikar g. Anton Ceh z gospico Tilko Cimer-manovo, hčerko tržana v Ljutomeru. Nevestina stariša sia ob tej priliki obhajala srebrno poroko. Obema narodnima paroma srčne čestitke!
š V Celju sta danes bila poročena gosp. Škender Grundner iz Poljčan z gospo Marijo vdovo Dcbnik roj. Pokom}'. veleposestnico v Zrečah.
š V I.ju omeni sc jo pri bralnem i drušivu okoliškem ustanovila dekliška I zveza.
.s Unit! jo v Brežicah posestnik g. ! Miha Balon.
s Umrla jc \ Bučečovcih pii Sv. j Križu na Murskem polju gospa Katarina Zitek, bivša ve.eposestnica in mati župana g. Zitka v Bučečovcih. Svetila ranjki večna luč!
s Bratomor, V S ročji vasi pri Ljutomeru s a se siepla brata Vincenc in Andraž Kapun. Nasrkala sia se poprej — ptujske gnjusobo — šnopsa in potem pa sta se v štajerčijanskem bra-: toljubju siepla do smrti. Mlajši brai je obležal s težkimi poškodbami in je po par dnevih na o umrl. I speli šnopsa!
š Napad p.a pismonošo. Te dni je neznan lopov napadel na Laškem pi-smono.-o Mast na k a. Nameraval ga jc udariti s koloni, a Mastnak se jc z revolverjem rešil napadalca, ki je zbežal.
š Dravski železniški most v Ptuju stoji baje na zelo slabih stebrih. Uradniki okrajnega glavarstva so preiskavah stebre in spoznali, da je treba resno misliti na poprave sicer se utegne zgoditi še velika nesreča.
š Oporoka berač če. V graški bolnišnici jc dne 22. t. m. umrla 681etna Mimi Mandl, ki je 15 let stanovala v nekem podstrešnem stanovanju na Grabenstrafie. Vsak dan je hodila na trg prosjačit okoličanske kmete za zelenjavo, pobirala na cestah črepinje, cunje, umazan papir itd. V svojem stanovanju ni nikdar kurila in mleko, ki ga jc prinesla domov, jc spila vedno neskuhano. Kadar jo je pozimi preveč zeblo, jc prosila po hiši pri strankah, da se je smela kje pogreti. Slučajno pa se je zvedelo nekoč, da ima 50 000 K premoženja ter je morala s težkim srcem vrniti neko podporo. Pred par dnevi pa je poklicala k sebi nekega graškega bankirja, ki je došel k nji z notarjem dr. Nedvedom. Prosila ju jc-, naj njeno premoženje spravita in ga po svoji razsodnosti vporabita v dobro-
delne namene. Pregovorila sla jo, da je napravila oporoko lc s težavo. Našli so v njenem stanovanju premoženje v raznih škatljah, vrednostnih papirjih in hranilnih knjižicah nad 230.001) kron. Kot glavnega dediča je določila nekega stričnika, tovarniškega knjigovodjo v Florisdorfu, veliko jc določila tudi v dobrodelne namene in raznim graškim korporacijain. Del svojega premoženja je podedovala šc od svojih staršev. Bila je svoje čase umetna šivilja ter zelo priljubljena v visokih krogih, kar ji je neslo tucli lepe 'dohodke.
LjuDljanske novice.
»LAHKO NOČ!«
Včeraj na debeli četrtek zvečer so imeli liberalci v Ljubljani shod pri Turku v Streliških ulicah, ki se ga je iideležilo kakih 50 ljudi, kljub temu da so liberalci vabili naše pristaše in socialne demokrate, naj pridejo kot »zaupniki narodnonapredne stranke« na shod. Shod jc otvoril bivši občinski svetnik Pepe Kozak, ki jc prosil zboro-valce, naj poslušajo liberalne govornike »treznomisleči« zaradi reda in miru. Ker je došli dr. Tavčar prišel na shod od večerje lačen in se je še krep-čal za mizo s krofi, je še enkrat vstal Kozak ter povedal, da gospod predsednik liberalnega društva, Ilija Predovič, zato ni prišel na shod, ker je »uradno zadržan«. Navzoči so se pomenljivo spogledali. Nato se je končno dvignil 'dr. Tavčar in začel zabavljati nad drž. jn dež. poslancem prof. E. Jarcem, ki se je po dr. Tavčarjevih besedah izrazil na shodu «z njemu prirojeno čudovito ošabnostjo. da je pri liberalcih vse smešno«. Poslancu E. Jarcu je lahko vse smešno, ker mu ne sega do srca liberalna revščina. Dr. Tavčar je postal za trenutek še bolj rdeč in se zjezil nad poslancem Jarcem, ker je na vodmat-skem shodu rekel, da pripisuje liberalne govore poznim uram. Liberalcem pa se ne more očitati, da so šli v pozni nočni uri inšpicirat bolnico židane volje, kot je to storil profesor Jarc. (Ki je storil le svojo dolžnost, da je nadzoroval bolnišnico!) Da Ljubljana ni napredovala, je tudi liberalna stranka kriva, priznal je dr. Tavčar. Najbolj pa je temu vzrok politika v deželnem zboru. (V katerem so imeli liberalci večino, pa niso nič naredili, ne za Ljubljano, ne za deželo!) Kar je Ljubljana storila, je storila z lastno močjo. (Videti pa je samo neumno gospodarstvo bivšega liberalnega občinskega zastopstva.) Zadnje deželnozborsko zasedanje bo veljalo deželo 13,000.000 kron, ako se bo vse zgodilo, kar se je oni dan sklenilo. Liberalci ne nasprotujejo, da se kmete podpira in najame melijoracij-sko posojilo (Glasovali pa so le v deželnem zboru vedno proti!), a podpira naj se tudi Ljubljano. (Kaj pa Gruberjev prekop in regulacija Ljubljanice?) Dr. Tavčar jc nato povedal, da bodo morali Ljubljančani že drugo leto plačati 600 tisoč kron deželnih doklad, ako ne bodo kričali, h) Ljubljani se bo zgodilo tako, kakor če bi prišla kuga iz .Mandžurije. (O, pri liberalcih že gospodari!) .Vse bo v Ljubljani izumrlo. Klerikalna politika vodi do beraštva in popolnega poloma našega glavnega mesta. (Pojdite, g. dr. Tavčar, vprašat o resnici te trditve žrtve »Glavne posojilnice«!) Pristaši profesorja Jarca so grobokopi, in če jih bodo liberalci volili, bodo izkopali grob »narodno-napredni« stranki. (To jc dobro in duhovito bilo povedano]) Klerikalci so dosegli jako beraš-ki pogreb slovenskega vseučilišča, iu Bienerth je odkrito povedal v državnem zboru, da so klerikalci opustili boj za slovensko vseučilišče brezpogojno. (Ali ste bili zraven g. doktor?) Dr. Tavčar je tudi trdil, da je malo uradnikov, ki bi volili svojo smrtno sovražnico S. L. S. ter rekel, da je rekel posl. Jarc na shodu v Vodmatu, cla ima raje Nemca kot liberalca. (Jarc je rekel, da mu je ljubši objektiven Nemec kot pa krivičen liberalec.) Poslancc Jarc je postal sekironos ministra Mochenbur-gerja ter so ga na Dunaju zapisali v zlato knjigo nemškutarstva. (Kaj pa liberalna zveza z Nemci?) Dr. Tavčar jo nato končal: »Mislim, cla so sc vam oči odprlo, čo vam jih mi nismo, vam jih morajo s silo nasprotniki. Mi moramo vpiti, da se nas sliši na Dunaj. Lahko noč!« (Zaspano ploskanje jo sledilo govoru dr. Tavčarja, ki sc jo žalostno vsedel za mizo. Govoril jo komaj pol uro, samo da bi prej končal in cla bi so mu no očitalo, cla jo učinkovala nanj pozna ura. Bivši občinski svetnik Kozak jo nato trdil, da ni ros, da sc ni nič storilo v bivšem občinskem svetu. Na Poljanah jo rasla včasih sama trava. (Sedaj pa tucli slama, kajne, gospod Kozak?) Občinski svet si jo pridobil velik prostor, kjer jc stalo staro gimna-
zijsko poslopje in kjer sedaj pozimi nebroj ljudi prezeba,.poloti so pa kuha. (Zadnje jo pač čudna zasluga!). Na Poljanah so je sezidala II. držav, gimnazija, vojašnica, vso polno hiš jo zgradilo in na spomlad so nam obeta šo veliko zidanja. Vso to jo zasluga bivšega občinskega sveta, in koliko skrbi so imeli liberalni občinski svetniki! Vsak vogal se je po Kozakovih trditvah v njem rukal, vsak obč. svetnik jc imel svojo pomisleke. Za noben okraj se ni toliko zgodilo kot za Poljano in zato lahko liberalci s ponosom (!) glasujejo za liberalno stranko. On no agi-tira zase, ker ga nc veseli več v občinski svet (Jo grozdje prekislo!), pač pa za »napredno« stranko, ki šo ni tako propadla kot so govori. Nato je še uslužbcnec »Narodne Tiskarne«, jurist. Požonol, predlagal resolucijo, v kateri se izreka zahvala liberalnim poslancem za »delo« v deželnem zboru, protestira, »cla klerikalci izrabljajo vseučiliški fond v umazane strankarske namene« in zahteva v Ljubljani slovensko vseučilišče. Ko je Kozak zaključil shod, se jo oglasil tucli častni predsednik liberalnih shodov, ključavničar Pust ter zaklical: »Sedaj pa le špeliovke gor!« Kakor čujemo, liberalcem, ki so bili včeraj na shodu, ni bila lahka noč, kljub temu, da jim jo jo dr. Tavčar voščil, in jih še danes mora tlači. Je bil pač včeraj četrtek debelih liberalnih laži.
Liberalci: »Lahko noč! Sladko spite!«
lj Aretacije radi »Glavne posojilnice. Danes dopoldne je zaslišal preiskovalni sodnik v zadevi »Glavne« posojilnice v konkurzu clr. Matijo Hudnika in bivšega ravnatelja celjske Zadružne zveze Jošta. Po zaslišanju je odredil preiskovalni sodnik, da se obdržita oba aretiranca v preiskovalnem zaporu. Tako praznuje danes dr. Hudnik svoj god v zaporu. K zaslišanju povabljeni uradnik »Glavne posojilnice« Rogelj ni prišel. Njegova mati je pisala, da je bolan in da je bil nedavno operiran. Poslala je tudi zdravniško spričevalo. Popoldne se dožene, ako jo Rogelj res tako bolan, da bi ne mogel prenesti preiskovalnega zapora. Rogljevo stanovanje je policijsko zastraženo. Trgovec Meglic se nahaja v tukajšnji deželni bolnici.
lj »Glavna posojilnica« v konkurzu v Ljubljani. Izredni občni zbor, katerega jc sklical likvidacijski odbor, se vrši v nedeljo dne 26. februarja ob 10. uri dopoldne v dvorani »Mestnega doma«. Menimo, da je dolžnost vsakega zadružnika, ki je pri tem polomu prizadet, da se ga udeleži, dasi likvidacijski odbor svojega oglasa ni prijavil v našem listu. Pa ne da bi boleli liberalci ves primanjkljaj, ki so ga sami povzročili, tudi sami pokriti?
lj V konkurzu »Glavne posojilnice v Ljubljani« se upniki vnovič poživljajo, da naj predlagajo pri naroku, določenem na 7. tnarca 1911 o b 9. uri d o p o 1 d n e , pri c. kr. dež. sodniji v Ljubljani v sobi št. 123 potrditev začasno imenovanega ali pa postavitev drugega upravnika mase in njega namestnika.
lj Ljubljanski Orel. Danes zvečer ob osmi uri se prične zopet redna telovadba starejših bratov Orlov, na kar se Orli opozarjajo. Vhod v novo telovadnico je čez dvorišče za »Ljudskim Domom«. Na zdar!
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vljudno vabi k predpustni veselici, katera bode v nedeljo dne 26. februarja 1911 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Spored: 1. P. Križkowsky: Utopljenka, zbor. 2. C. Kennig: Žabja kantata, komičen zbor s ispremljevanjem glasovira. 3. Al. Sachs: Cunjar, kuplet, predstavlja g. K. Jeločnik. 4, Rekrut Drva kot pestrna, kuplet predstavlja g. J. Ložar. 5. Govor. (Veleč. g. dr. J. .Terše.) 6. Občinski tepček. Burka s petjem v treh dejanjih. 7. Prosfa zabava. Vstopnina 60 vin. Začetek ob 6. uri.
lj Društvo srebrnega križa, podružnica »Ljubljana«. Ustanovni zbor podružnice se bo vršil dne 27. februarja ob i. uri popoldne v knjižnični dvorani o. kr. dež. vlade, palača c. kr. dež. vlado, dohod iz Simon Gregorčičevo ulico št. 18, drugo nadstropje na desnem, duri št. 21. Cenjeni člani in vsi, ki z ozirom na tako človekoljubno nalogo podružnico, namreč deželanom, ki so po končani vojaški službi, po končanih vojaških vajah ali po končani mobilizaciji vračajo od vojakov, preskrbeti dol« ali jih na kakoršenkoli drugi način podpirati, še želo podružnici pristopiti, so vljudno vabijo, da sc polnošte-vilno zborovanja udeleže. Pripravljalni odbor.
lj Dr. Hegeinanu ostane v Ljubljani. Tako so sedaj »klonili ljubljan-
ski protestantje. Če menijo, da jih je vreden, pa naj ga imajo.
lj Franc Grum, tesarski mojster jc napravil izpit pri dež. vladi za tesarskega mojstra.
lj Našla se je manjša svota denarja, 1 znamka in koleki. Dobi sc pri prejemniku mestnega užitninskega zakupa Andreju škerjancu, Radeckega cesta št. 24.
lj Najdena je bila pred 14. dnevi pred trgovino g. Alojzija Zormana na Starem trgu št. 32 škatulja norimber-škega blaga (igrač). Lastnik naj se zglasi zanjo pri g. Zormanu.
Telefonska in brzolovno poročila.
CESAR NAGOVORIL OD VSEH AVSTRIJSKIH DELEGATOV EDINOLE DR. ŠUSTERŠIČA IN POHVALIL DELOVANJE KRANJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Budimpešta, 24. februarja. V vseh političnih krogih jo vzbudilo nenavadno veliko pozornost, cla je cesar Franc Jožef pri včerajšnjem dvornem plesu od vseh avstrijskih delegatov nagovoril edinole dr. šusteršiča. Dočim so različni delegati in časniki to izvanred-no okolnost spravili takoj v zvezo s stališčem Slovencev povodom vojaške debate v avstrijski delegaciji, jc dr. šusteršič izjavil, cla cesar o njem glede glasovanja in političnega stališča Slovenskega kluba v zadevi armadnega in mornariškega proračuna ni govoril niti besedice. Razgovor se je vršil takole: Najprej je cesar omenil nasproti delegatu clr. šusteršiču delovanje dele-gacijskcga zasedanja in opomnil, da ima delegacija zdaj veliko dela. Nato je vprašal poslanca dr. Šusteršiča, kdaj bo zasedanje končano, nakar je slednji odgovoril, da o. ali 6. marca. Nato je cesar vprašal dr. Šusteršiča, ali je bil ves čas na Dunaju? Dr. šusteršič je odgovoril:
»Ne, Veličanstvo, bil sem v Ljubljani, kjer je imel kranjski deželni zbor kratko sesijo.« Nato je dejal cesar:
»Zasedanje je bilo kratko, a dobro I«
Poslanec dr. Šusteršič se je nato cesarju za milostno sodbo o kranjskem deželnem zboru zahvalil in dejal:
»Kranjski deželni zbor deluje zdaj kakor precizijska ura.«
Nato jo cesar pripomnil smehljaje: »To je res; pa še lc sedaj.« Nato je odgovoril dr. Šusteršič: »Da, šc le zadnji dve leti, Veličanstvo!«
Dunaj, 24. februarja. »N e u e F r c i e Press e« se danes obširno bavi z okolnostjo da je cesar nagovoril delegata clr Šusteršiča in sodi, cla je kljub temu, da se je izjavilo, cla se cesar v pogovoru z omenjenim delegatom ni nič dotaknil stališča »Slovenskega kluba« v armadnem in mornariškem vprašanju, treba jako poudariti dejstvo, da je cesar pri letošnjem dvornem plesu nagovoril izmed vseh delegatov izključno le dr. Šusteršiča, kar da jc veliko pozornosti vredno in so splošno smatra velikega političnega pomena.
Budimpešta, 24. februarja. Dejstvo, da jc cesar pri dvornem plesu nagovoril lo delegata dr. šusteršiča, vsi poslanci živahno komentirajo, posebno pa se bavijo s tem češki politiki. Cehi so mnenja, cla jc hotel cesar dr. Šusteršiča posebno pred Čehi odlikovati in nekateri delegati hočejo v tem pogovoru videti celo naravnost ost proti Čehom. Posebno slabe volje pa so žurnalisti »Narodnih listov« in »Union«, ki so ravno včeraj zopet dr. Šusteršiča napadli in iz »Slovenskega Naroda« podčrtali zlasti stavek, da je clr. šusteršič zaradi svoje politiko padel v nemilost pri cesarju. Blamaža teh prerokov je zdaj popolna.
Budimpešta, 24. februarja. V poučenih krogih se poudarja, da je žel deželni zbor kranjski od cesarja pohvalo tako zavoljo reform ki jih jc zadnji čas v upravno-političnem oziru izvršil kakor zlasti tudi zaradi njegovih velikih melioracijskih akcij in povzdi-ge zadružništva ter preciznosti, s ka-tero njegova večina dela.
PASIVNA RESISTENCA PRENE-HALA.
Trst, 24. februarja. Pasivna resi-stenca državnih uradnikov in uslužbencev v Trstu jc vsled sklepa uradništva ponehala, vendar pa sc je na državnem kolodvoru nakopičilo toliko blaga, da bo trajalo še nekaj dni, preden bodo zopet normalne razmere nastopile.
Budimpešta, 24. februarja. Včeraj je bil državni poslanec dr. Rybaf pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu in ga vprašal, ali more držav-nil uradnikom v Trstu zagotoviti, da bo vlada njihove želje upoštevala. Nato baron Bienerth oduovoril, tla ni v
stanu delati kakih obljub ali dati kakršnakoli zagotovila, ker jc dolžnost uradnikov, da se povrnejo k normalnemu delu. izpolnitev dolžnosti, ki j0 sama posebi umevna, zato nc more tvoriti naslova za to, da se izpolnijo uraclništvu njegove želje. — Enako odločno izjavo je podal ministrski predsednik nasproti poslancu Pittoni-ju, ki je bil tudi v tej zadevi pri njem.
Dunaj, 24. februarja. V odseku za di 'žavne uslužbence je danes začetkom seje poslancc dr. Rybaf stavil predlog, cla naj odsek izreče, da bo vse storil, da se službena pragmatika ugodno za državne uslužbence reši, uradniki pa se poživljajo, da v lastnem interesu vse opuste, kar bi utegnilo uplivati moteče na razpravo odseka in dati vladi povod, da sc upravičenim zahtevani uradništva ustavlja. — Sekcijski šef Fries je izjavil, da vlada temu predlogu ne more pritrditi, ker se glasi tako, kakor bi vlada ne upoštevala želj uradništva. Vlada se upravičenim zahtevani ne ustavlja, pač pa smatra za svojo dolžnost varovati interese službe, prebivalstva in državnihf i -n a n c. Nato se je predlog clr. Rybara soglasno sprejel.
CESAR PREHLAJEN.
Budimpešta, 24. februarja. Cesar so je nekoliko prehladil, ker je včeraj prisostvoval dvornemu plesu celi dve uri, ne da bi se kaj vsedel.
NOTAR DR. GERŠAK UMRL.
Ormož, 24. februarja. Zasluženi pr-voboritelj Slovencev notar clr. G e r -š a k je danes umrl. Pogreb bo v nedeljo popoldne.
NAŠA ZMAGA.
Sv. Krištof pri Laškem trgu, 24. februarja. Pri občinskih volitvah v vseh treh razredih naša zmaga.
ZOPET KLOFUTA SLOVENCEM.
Sežana, 24. februarja. Za postaje-načelnika v Bohinjsko Bistrico pride nemški nacionalec C h a m, duševni sinček W i e s e r j a, ako slovanska delegacija tega ne bi mogla preprečiti.
FRANCOSKI VOJNI MINISTER NAGLOMA UMRL.
Pariz, 24. februarja. Francoski voj. minister Brun jo že dolgo časa bolehal. Včeraj dopoldne jo došel k njemu šef njegovega kabineta general Ebener ter je Brun podpisal več spisov. Ko je Ebener hotel oditi iz sobe mu je Brun dejal, da mu je slabo. Ebner je hitel po zdravnika, ko sta pa z zdravnikom prihitela, je bil Brun že mrtev.
NEMČIJA.
Rini, 24. februarja. Nemški poslanik pl. ,Tagow je laškemu ministru zunanjih zadev San Giuliano naznanil, cla je nemški cesar Viljem pisal laškemu kralju, da pride letos v aprilu nemški prestolonaslednik in njegova soproga v Rim, da mu čestitata v imenu cesarja k letošnjemu jubileju. Kakor se torej iz tega poročila razvidi, bo nemški cesar letos doma ostal na veliko žalost, vsega evropskega judovstva in framasonstva, ki jc zadnje čase mrzlično po časopisih trdilo, da bo letos nemškega cesarja v svrho demonstracijo proti papežu v Rim spravilo.
Rožne sivori.
30 milijonov za šolske zgradbe bo
najela Bulgarska. Denar bo skušala vlada dobiti doma in se bo le v skrajni sili obrnila na inozemstvo.
Od prestolonaslednika do policijskega stražmeštra. Težko bi se pač našlo šc kje človeka, kateremu bi bila usoda tako zasvirala, da bi postal od visoke časti prestolonaslednika — re-darski stražmešter, kakor se je to zgodilo najstarejšemu sinu bivšega daho-mejskega sultana Behourina, princu Fiegle Unibalo. Po smrti svojega, v predpustu umrlega očeta je princ Fiegle Uniboio vstopil v drugi alžirski polk tujcev, kjer je postal narednik. Potem mu pa v toj službi nikakor ni več ugajalo in mahnil jo jo v Pariz. S svojimi malimi prihranki pa jo bil mož kmalu pri kraju. Suša v žepu ga je prisilila, da jc prevzel službo vratarja v nekem tingl-tanglu. Ker ima črni princ Iler-kulevo moč, jo bil kakor nalašč za to, da je metal neljube goste iz tingl-tang-la. Ta njegova spretnost jc bržkone opozorila policijsko oblast, na sultanovega sina. — Zato mu jc policija preskrbela mesto, ki bolje odgovarja njegovim zmožnostim. Princ Unibalo jc s svojo službo zelo zadovoljen in jc tudi začel takoj misliti na to, cla so poroči z neko lopo prodajalko sočivja. Na noben način pa nc bo mogel s svojimi 300 franki na mesec živeti l%vno po prin-covsko, a za črnega princa je tucli 300 frankov closti.
seznamefc falov.
Po neki dunajski korespondenci snio dne 7. septembra 1. 1910 posneli oklic, ki se jc razdeljeval med delavstvom na Tirolskem, in ki je dokazoval, da je v soc. demokraciji defravdiranje na dnevnem redu. Naznanjenih je bilo 19 slučajev, tožila pa sta le dva sodru-pa Aleksander Czimadia in Koloman Jacsak, ki sta bila navedena pod točko 14. Naš odgovorni urednik je bil obsojen radi zanemarjenja uredniške paz-nosti in da v listu priobči naslednjo sodbo:
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani kakor vzklicna sodnija jc danes pod predsedstvom c. kr. dvornega svetnika Pajka v navzočnosti dež. sodnih svetnikov Vedernjaka, Koblarja, viteza pl. Luschana kakor sodnikov in c. kr. avsk. Laurenčaka, kakor zapisnikarja, razsodila o vzklicu obtoženega Iv. Štafeta, radi izreka o krivdi in kazni zoper razsodbo c. kr. okrajne soclnije v Ljubljani z dne 22. decembra 1910. o. št. V. VII, 1894/10, s katero sc je obtoženec krivim spoznal prestopka v smislu člena III. št. 1. zakona z dne 15. oktobra 1868, št. 142 drž. zak. in se obsodil po št. 5 zakona na 40 K globe, za slučaj neizterljivosti na štiri dni zapora, po § 389 spr. v plačilo stroškov kazenskega postopka in izvršbe, in po § 39 tisk. zakona, da ima le-to sodbo v listu »Slovenec« tekom desetih dni na tistem mestu objaviti, na katerem je bila tiskana intrininirana notica po glavni razpravi, opravljeni dne 1. februarja 1911, vsled odredbe z dne 26. januarja 1911, o. št. BI. XIT, 58/11/1, v navzočnosti dr. Tekavčiča kakor zastopnikovega namestnika zasebnih obtožiteljev prost obtožen zagovornika zasebnega udeleženca po predlogu, ki ga je stavil zastopnik zasebne obtožbe, da naj se vsklic kot neutemeljen zavrne tako: Vzklic obtoženega Ivana Štefeta radi izreka v krivdi in kazni zoper sodbo c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 22. decembra 1910, o. št. V. VII. 1894/10/ 10, se zavrača kakor neutemeljen gle-dč na razloge prve sodnije in vzklica-telj se po § 390 k. p. r. obsoja v povračilo stroškov vzklicnega postopanja. Ljubljana dne 1. februarja 1911. Predsednik Pajk.
na Lidu. V drugi polovici leta 1860. kot municijski kadet zopet prideljen k obrežni artiljeriji in sicer kot inštruktor, je služil na fortu Sv. Jurija na otoku Visu. Kot častnik je g. Mihalič sodeloval pri vseh tedanjih strel, poizkusih ter ga je 1. 1862. imenovalo mornariško višje poveljništvo za inštruktorja pri strelni poizkusni komisiji na oklopno plošče v fužinah grofa Hugona Henkla Donnersmarka v Zeltwegu. Pozneje je zopet služil pri mornarici kot inštruktor in sicer pri artiljerijskem ravnateljstvu mornariškega arzenala v Pulju. lota 1863. je g. Mihalič stopil vsled družinskih ozirov v ciyil. službo ter je služil kot uradnik pri kranjskem deželnem odboru pod štirimi deželnimi glavarji, kakor tudi pri ljubljanskem mestnem magistratu pod štirimi župani, celih 40 let. I/, dveh zakonov z rojenimi Ljubljančankami jo imel >r. Mihalič clva sinova, ki sta mu pa umrla. Jubilant je bil 35 let načelnik ljubljanskega vojaškega veteranskega društva ter je odlikovan z vojno svetinjo, kakor tudi s svetinjo za iOlctno zvesto službovanje in vojaško jubilejno svetinjo.
Književnost.
Spominjajte se pri vseli prireditvah, pri vseh veselili in žalos dogodkih »Slovenske Straže"!
Trpi Vaš otrok i
ali jo slaboten in nič rc napreduje? Dajte mu Scott-ovo emulzijo iu opazili bodete, da postanejo kosti sčasoma ravne in močne, mišice se razvijejo, otrok bode zopet v kratkem času čvrst in zdrav skakal, kakor drugi otroci. Najbolje in najbolj čiste sestavine po posebnem Scott-ovem pripravljanju slastne in zelo lahko prebavne, to pomeni
Scott~Q¥G emulzijo
Pristna le s lo znamko
— ribičem - kot	iu nje v o4 letih dosežen uspeli
garancijskim znakom	pri ancileški bolezni. Sladek, sme-
beott ovega ravnanja!	tanast okus Scott-ovc emulzije
je pri vseh otrocih zelo priljubljen in pri tem veliko bolj učinkujoč kot drugo neprijetno ribje olje.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi sc v vseli lekarnah.
3109
*	Ušeničnik, Sociologija. 8 K 50 v.,
vez. 10 K 80 V. Založila Katoliška Bukvama. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo Sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najoclličnejša dela svetovne znanstvene literature. Opozarjamo na mnoge izredne laskave ocene, katere so o tej knjigi objavili vsi najuglednejši listi. S knjigo sc ni bavilo samo slovensko časopisje, tem-več tudi clrugojezične znanstvene revije, posebno hrvatske. Na knjigo se sklicujejo najuglednejši znanstveniki.
*	Kalan, Vodnik Marijanski. Navodilo za pravilno vodstvo Marijinih družb. 3 K 20 vin. Založila Katoliška Bukvama. — Ta knjiga je nujno potrebna slehernemu duhovniku, ki vodi ali želi vpeljati Marijino družbo. Pisana je, kakor pravi škofijska aprobac:ja, živahno, praktično ter z veliko ljubeznijo.
jubilej zaslužnega moža.
lj 501etni jubilej imenovanja za častnika praznuje 26. t. m. g. Jurij Mihalič, magistratni komisar \ i> Imenoval ga je za poročnika v takratnem oskrbovališčnem koru tedanji mornariški višji poveljnik pokojni nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan, poznejši mehikans'-1 cesar. J. Mihalič je potomec stare u carske častniške rodbine, katere moški člani so vsi služili v c. in kr. vojski kot častniki. Nek potomec te rodbine, stotnik Boguslav vitez pl. Mihalič, je bil od cesarja odlikovan kot častnik, ter služi seclaj v c. in kr. pešpolku št. 7. Jubilant g. Mihalič je vstopil 11. avgusta leta 1858. v c. kr. mornariško artiljerijo, ter jc ostal po reorganizaciji mornariške artiljeri-je pri c. kr. mornariškem oskrbovalnem koru. L. 1859 je bil prideljen c. ki-, obrežni artiljeriji ter se je udeležil v Benetkah blokade forta Sv. Nikolaja
Kurzi efektov in menjic dne 23. februarja 1911.	
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	93--
vember ...........	
Skupna 4«/0 konv. renta, januvar	
—julij.........	93-—
Skupna 4-2o(0 papirna renta, fe-	
bruar—avgust ........	97-—
Skupna 4-2% srebrna renta, april	
—oktober.........	96-95
Avstrijska zlata renta ...	Ilir 55
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	92-95
Avstrijska investic renta 3 V2o/0 .	82-55
Ogrska zlata renta 4"/0 ....	ttl-65
Ogrska kronska renta 4";0 . . .	91-85
Ogrska investicijska renta 3 i/2 °/0	81--
Polnice avstrijsko-ogrske banke	19-20
Kreditne delnice.......	073-—
London vista........	240-05
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-221/2
20 mark..........	23-47
20 frankov.........	19-01
Italijanski bankovci......	94-50
Rublji...........	2-531/,

t
571)
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da jo naš preljubljoni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod
Anton Štrancar
posestnik na Planini pri Vipavi štev. 11.
v fotrtek po kratki mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 74 let mirno zaspal v (lospodu.
Predragega rajnkega priporočamo v pobožno molitev.
Planina pri Vipavi, 23. februarja 1911.
Katarina Štrancar, soproga, — Anton, Ivan, Franc, Alojzij, Jožef, Ciril, si-uo\i. — Sinahe in vnuki.
t
Potrtim srcent naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znunceni pretužno vest, da je soprog, oziroma oče, brat, stric, nečak in svak, gospod
Dominik Rudolf
župan, c. kr. poštar, posestnik itd.
danes 23. svečana 1911 po kratki a mučni bolezni, s svetotujstvi za umirajoče potolažen, preminul.
Truplo predrngega rajnika .«e prenese v soboto 25. svečana 1911 ob 9. tiri dopoldne iz Itiše žalosti na tukajšnje pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bero v tukajšnji župni cerkvi.
Orni vrh. 23. svečana 1911.
57S
Žalujoči ostali.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2m. sred. zračni tlak 73(rU mm
n	Ca* opazovanji	Stanje barometra v mm	Tempe- T3 Velfov' Cel ziju	Nebo	n — n « j. iS ~ — >
23	9. zveč.	735-9	6'7 sr. zali, , , , 1	oblačno	
24!
| 7. zjutr. 729 8 71 j sr, jjzah. j ; 2. pop. i 727 8 0 9 si. vzh. j Srednja včerajšnja temp. 0 0', norm. 0 0 .
00
USgr prevzamem dobro idoeo
Hupiijle ie vžigalice: JJ liorisl otimeinim Slovencem'
r r *«X * t o > i
Cene veljajo za 50 kg, Budimpešta. 24. februarja.
; Pšenica za april 1911.....1152
Pšenica za maj 1911 .....11 20
Pšenica za oktober 1911 ....	10 57
Rž /a april 1011.......806
Rž za oktober 1911......' 7 93
Oves za april 1911......8 43
Koruza za maj 1911......505
zemljišč
na prodaj v mestu in izven mesta, kakor tudi
na račun v Ljubljani ali v okolici. | hiš> gostilniški mi koncesijami.
Ponu 'be na upiavo tega lista pod gostilničar", i Konces. pisarna F.Matelic Ljubljana, Skorja
5li7 5
ulica št. 10. — Telefon 155.
576 3
Ysa £lubljana c
iarol
i o tem, da je
-ova
pražena kava
najboljša
III! • • • •
V0 ši
za gimnazijalce.
žaleznato J{ina-Vino
liigieuična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in jc rc-konvalescentom in nialo-krvnitn zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovano.
Nad 7U00 zdravniških spričeval
lil
s. in kr. dvorni dobavitelj P
TFST-Barkovlie. == 1!
Pri mestnem magistratu ljubljanskem sta od prvega semestra tekočega šolskega leta izpraznjena 2 mesta Jernej Sallocherjevih dijaških ustanov po 100 K na leto.
Pravico do teli ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in blagonravni učenci ljubljanskih gimnazij.
Prošnje za podelitev teh ustanov morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubožnim listom ter s šolskim izpričevalom zadnjega semestra in jih je vlagati
do 15. marca t. 1.
pri pristojnem šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 13. februarja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
kristjan v starosti med 24. in 27. letom samskega stanu
J* \
se takoj sprejme za neko večjo tovarno, ki je popolnoma zmožen slovenščine in nemščine v govoru iti pisavi in more dokazati dobro trgovsko izobrazbo Ponudbe pod „R 6908" na anončno pisarno Haasenstein & Vogler R. G. Dunaj I.
536 2-1
Glasbi.
Cerkvenim in pevskim zborom priporočamo za postni in velikonočni čas sledeče skladbe:
Foerster Anton: Lamentacije in očitanja, za mešani zbor; part. 70 v.
Sattner P. Hugolin: Osem postnih pesmi, za mešani zbor, orgle in soli. Part. 1 K 50 v, glas po 38 v.
Kimovec Franc: Rihar renatus, za mešani zbor in orgle. V tej zbirki se med drugimi nahaja tudi več postnih in velikonočnih napevov, dalje križev pot (star harmoniziran napev), pri nas najbolj v rabi. Part. 3 K, glasovi po 40 vin.
Laharnar Ivan: Velikonočne pesmi, za mešani zbor. Part. 1 K 30 v.
Ocvirk Ivan: Šestero velikonočnih pesmi, za mešani zbor. Part 1 K. Glas po 15 v.
Foerster Anton: 12 pange lingua, za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 50 v.
Sicherl Josip: Velikonočne pesmi, (Riharjevi in drugi napevi), za mešani deloma moški zbor. Part. 1 K.
Kimovec - Premrl: Introitus et Communiones, za največje in večje praznike celega leta, po vatikanski novi izdaji harmoniziran koral. Part. 2 K, glasovi po 1 K.
Sattner P. Hugolin: Te Deum, za mešani zbor in orgle (novo). Part. 1 K 60 v, glasovi po 10 v.
Foerster Anton: Te Deum, za mešani zbor ali za en glas z orglami (po motivih Haydnove zahvalnice). Part. 50 v.
Dalje priporočamo večjo izbiro skladb, kakor: ofertorijev, Te Deum, regina coeli, gradualij, asperges me, vidi aquam itd., eno- ali večglasno za orgle ali orkester, raznih najboljših skladateljev, kakor so: Goller, Witt, Griesbacher, Filke, Gruber, Koenen, Haller, Mitterer, Stehle, Menerer, Bro-sig, Schopf itd.
Zobna krema
St. 450T.
564 3
h V fc. V- '.v-f
m o "H Efjss^" CJsfna voda
Ustanova za realce.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je eno mesto cesar Franc Jožefovih ustanov za realce v znesku 100 K na leto.
Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani.
Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene s krstnim listom, ozir! z domovnico, potem z ubožnirn listom ter s šolskim spričevalom zadnjega semestra in jih je vlagati do 15. marca t. 1. pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 14. februarja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Ali ste pridobili »Slovencu" ka-kega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
Zlate svetinje: Berlin, Pariz. Bim iti
Hranilnica km
v hiši Zadružne zveze, Dnnalska cesta 32 (nasuroii Bavarskemu dvoru v Mini milnice).
Hranilne vloge obrestuje po
brez odbitka.
Vlo/ne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 43/4 o(o in 5°/o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 542
Hranilne vloge obrestuje po
brez odbitka.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiimmiimiiiiiiiiiiMiiiHim......111.........................niiimmimiHiiiiiiiiiiiiiiiiimtmii.-timHmmmiiii.....................
T|pifr1jO >y Tlfcpri Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 220, £i fMfSOil. vezano K 3-20.— Navedena povest jo istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenju.
Sociologija.
Spisal Urbanus. K 3-—, elegantno vezano K -t-—. — 2e dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in nc pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Spisal dr. A. UšeniCnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
• e

-C U1®.

1.	del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—■, elegantno vezano K 5 40.
Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških
individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
..........................................................................................................................................................iiiimiiiiuimmm
Leposlovna knjižnica:
J. zvezek: Razporoka. Pavel Bourget.. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Voltji. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20.
'>. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K o-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik, Roman. K 1-90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4 50.)
8.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5 80.
Kacijanar. Anton Medved, Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 2-40.
Roma. Silvin Sardcnko. Poezije. K 2-—, vez. K3-20.
Andrej Hoior, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5•
Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—.
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
0. zvezek: Alešovcc, Kako sem se jaz likal.
I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 120, vezano K 2—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2 30.
13.	zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2-—. vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Andrej Kaian. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K "v40. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (G moških in l ženska vloga). K —-50. pet izvodov in več po K —'35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela. Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici .Metodove smrti (885—1010). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. 01) 1025 letnici
Metodove smrti (885—1910). I< 1-. Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sesire, (Igra v treh dejanjih.) K l-— 10 izvodov K 8-—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —-60, skupaj vezan z 11. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
3. zvezek: Jeruač-Zmagovac. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4 zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela, Povest. K P—, vezano K 1-5)0.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Se-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. I( 1-50., vezano K 2-GO.
6.	zvezek: Gozdarjev sla. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Pribajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavcl. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1 Vodnjak modrih mož. — 2. Betlebemskc detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Nazaretu. — G. V templju. — 7. Taščica. —
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K—80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna: igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v. enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmct-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
:.'. zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnjo ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — Sanje, Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4. zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Š tipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških v!og.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80.
5. in G. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Saloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — G. Črev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (G moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (G moških in 1 ženska vloga.) K 1-60.
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in'J otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K P60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
; — 2. Kazen ne izostane. Igra v štirih (leja-
» njih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (IG moških vlog.) —• 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: I. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota, Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštev. duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pre-pirljivasosedaali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vlogo: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fahiola in Neža.
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) I< —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.

trnaHHran
Ose h Knjije ss tiG&e u Katoliški Bukvami u LjuMJtinl, v Knjljarn! JilrlNT v mm In l Kroječ ml u ®mm mM,
Izdajatelj: Dr. Iguacit Žitnik,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«',
Odgovorni urednik: Ivan štele.