fr 18 V Gorici, v soboto dne 3. marca 1906, Ithaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto bi!, uri predpolilno ter stane z izrednimi prilogami :r s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-Miuuia ali v Gorici na dom pošiljana: lvseleto.......13 K 20 h, ali gld. 6-00 pol leta......." . 6 » GO » » » 3-30 jetrt leta.......3 » 40 . » » t-70 Posamične Številke Stanejo, 10, vinv ..,.*•,,„„ Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici" |ev 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček jsik dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah L od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na rofaine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po, petj^-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-fcrat 7 k a, 3-krat 6 kr. vsaB ersta. Večkrat po dogodbi. — Večje črko po prostoru _ Ufkluine in spisi v uredniškem delu \h kr. vrsta _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od • Tečaj XXXVI. B«>v rernost. omiko, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Si 7 v Gorici v I. uai-tr Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldno; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo sa nahaja v Gosposki ulici St. 7. y I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroJnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le u r e dn i š t v u. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvn. 'l »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, J el le rs ta: v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22 ; — v Trstu v tobakarni Lavrendifi na toga della Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Pesem o lažfijivem Kljuke« — vrsenskemu škofu v album. m. Naj zaključim žalostno poglavje o llažnjivom Kljukcu 1 Cenjeni Čitatelji mi I lahko verujejo, da se mi gabi brskanje i po spominih, ki postavljajo v Čudno ]uč vrsonskega škofa, očeta »Gorice«. Nimam tudi časa ne volje, da bi polnil predale >Soče«, ker danes to nI"-moja naloga. Za to so drugi tukaj, jaz pa imam preobilo drugačnih poslov, ki mi preganjajo vso voljo, da bi se praskal v javnosti z dr. Antonom Gregorčičem. Izzvan na najdrznejšo načine pa sem odgovoril propadlemu škofovskemu kandidatu na način, katerega mi ne morejo zameriti niti resnični — pošteni klerikalci, ako jih je še kaj. Pokazal sem v pravi luči moža, ki nas je deset let varal, da ni klerikalec, pa se je naposled obesil za kuto svojim najhujšim nasprotnikom v nadi, da si zagotovi za vse čase prvi zvonec v deželi. — Za sklep le še par dejstev izza polupretekie dobe. Pokojni nadškof dr. Z o m je bil izdal ob sodelovanju vseh škofov ilirske metropoli je —pastirsko pismo proti »Soči«. Uboga »Soča« in jaz s$a prišla na indeks — in sledila je v takratnih razmerah občutna gmotna škoda, ki je doletela edino le mene. In zakaj tolik aparat proti »Soči« ? Zakaj vse tisto strahovito udrihanje po cerkvah in spovednicah, zakaj pravcata inkvizicija proti vsem naročnikom »Soče«?! Vse to zaradi člankov, razprav in dopisov, ki mi jih jenosil— dr. Anton Gregorčič in so bili skeleča šiba na takratnega ljubljanskega škofa M i s s i j o. Težek položaj je bil, posebno zaradi tega, ker sem moral s svojo osebo kriti hrbet — dr. Antonu Gregorčiču. Vsakdo si pač more misliti škripce, v katerih bi bil vrsenski škof, ako bi se dognalo, da so vsi škofje te metropolije izdali pastirsko pismo proti njemu ter njega postavili na indeks. On pa se je imenitno otresal slehernega suma, da je kaj kriv, vso odgovornost in krivdo sem nosil jaz, — in vse »lažnjive Kljukce« na ljubljanskega škofa sem moral požreti sam, kakor sem moral sam nositi občutno materijalno škodo, ki je sledila. Ko je pa prišel dr. Missija v Gorico, je bil dr. Gregorčič njegov ponižni sluga! Klerikalci, zbrani okoli »Primorskega Lista« pod vodstvom dr. Mah-niča, so divjali na »Sočo« in na — mene. Vedeli so, da nisem glavni krivec na tistih »napadih« proti dr. Missiji in njegovim adjutantom, slutili so prav, kje se skriva, — in jezili so se, da sem mu vedno tako izborno branil hrbet. Hoteli so me uničiti, da bi se iznebili »Soče*, ki jim je bila skrajno neprijetna in — nevarna. Zato vsi škandalozni napadi na mojo osebo, na moje osebno poštenje, do pike po istem receptu, kakor pozneje vsa leta v »Gorici« ! Vsled polemike, katero sem moral voditi s »Prim. Listom« in dr. Mah-ničem, je prišlo do tiskovnih pravd med menoj in dr. Mahuičem in vikarijem Feltrinom. Imel sem veliko težkih dnij, veliko sitnostij, veliko— troškov. Dr. Anton Gregorčič, glavni vzro-čitelj onih polemik, se je znal ogniti vsem sitnostim, skril se je kakor jazbec v brlogu ter me prepustil usodi. Pravde, ki so se vlekle dolgo časa, do končale potem, ko je dr. Mahnič postal ško.. Razni vplivi so me stiskali, da sem moral odstopiti, ne da sem dobil kako zadoščenje. Vse svoje troške sem moral plačati sam, — dr. Anton Gregorčič pa si je zadovoljno mel roke, da se je tako lepo iz vil iz mučnega položaja ter se rešil nevarnega tekmeca — dr. Mahni ča Z odhodom dr. Mahniča so klerikalci zgubili glavni svoj steber. Seme-niški profesor Cerin (— o njem in dr. Gregorčiču bi znal povedati mnogo epizod, ki bi popolnile Gregorčičevo sliko! Toda Čerin je mrtev! —), je tudi izginil. Par drugih mož, ki so Gregorčiču poznali srce in obisti, je bilo potisnenih v stran — in dr. Anton Gregorčič se je začel nagibati na stran tiste strupene duhovske klike, ki jo gospodovala okoli »Prim. Lista«. Kaj je sledilo, je znano. Ko je prišel pa še dr. Missija v Gorico, je dr. Gregorčič polagoma pozabil vso svojo preteklost ter se vrgel pod kolena njemu, katerega je »Soča« pod Gregorčičevim protektoratom inrcvarila na načine, ki so izzvali pastirsko pismo. — Zakaj smo šli 1. 1899. narazen, tega mi pač ni treba praviti. Od takrat je dr. Anton Gregorčič na čelu ostudne osebne gonje proti meni. On ve, da je v »Gorici« sama laž, kar se tiče osebnih momentov, ve, da je laž, kar je cesto pisala o preteklosti. Zato je on osebno odgovoren za vse lumparije, pisane na moj naslov. — Koliko člankov in razprav sem jaz napisal o dr. Antonu Gregorčiču — in m ozko sem se podpisal! Ko je bil vrsenski škof najhuje udarjen in neusmiljeno razmesarjen, sem pisal članek jaz, a sem se podpisal brez strahu za kake posledice. Goriški duhovščini privoščim takega voditelja. On je nehote veliko pripomogel, da so se odprle oči i priprostim sinovom naše dežele. Za danes in o »laž-njivem Kljukcu« pa dovolj! A. Gabršček. D dobi suhih let. Vipavsko, 21. iebruvarja W0G- Večkrat ste, g. urednik, v svojem cenjenem listu opisovali dobo suhih let in drastično naštevali resnična, pa žalostna dejstva. Vidi se, da naš kmet, obrtnik in sploh deželan ne more od deželnega zastopstva ničesar pričako- kovati in od takih razmer ter onih, ki so jih vstvarili, se mora le s tudom obračati. Ozrimo se malo na brezobrestna posojila. Ta ima dajati po zakonu dežela in država. Razmere so pa take, da bi jih mogli dobiti večinoma le trto-rejci slov. dela dežele, ker v italijanskem, t. j. furlanskem delu, je kolonstvo, torej ni samostojnih kmetov-trtorejcev. Naš kmet se je neumorno poprijel boja proti filokseri, zasadil obsežne vinograde, prišel pri tem v velike denarne stiske, in upajoč na ta posojila vse zadelal, tako da je radi tega marsikomu pred hišo dražbeni boben zapel. V vseh drugih deželah dobe opravičeni prošnjiki točno ob svojem času brezobrestna posojila, da se Ž njimi okoristijo. Pri nas so brezobrestna posojila tudi obljubljena in priznana, a izplačati noče jih ne dežela ne drŽava. Morda nam ne boste verovali, če povemo, da nas Že 4 (Štiri) leta vodijo za nos in ne morejo izplačati priznanih svot. Daleč morajo biti ta posojila in ne vemo, ali bi se našel kak daljnogled, s katerim bi jih zagledali! .... Tu se vidi skrb za trpina-kmeta. Italijanski poslanci so gotovo proti tem posojilom, ker bi bila le Slovencem v" korist; naš dr. Gregorčič in njegovi trabanti se pa ne smejo ganiti, ker so z Lahi v zvezi. Pri tem seveda ne trpi [. Don Gregorčič, ampak je prizadet le ubogi kmet, kateri še one male podpore po nobeni poti dobiti ne more. Mi, ki vidimo revnega kmeta, kako se podi za ta posojila, za katera hodi trkat danes na deželni odbor, jutri k vladi, potem zopet na glavarstvo, kjer ga povsod za norca imajo, se nam smili, a dr. Gregorčič se s svojim mandatom, kateri so mu pomagali dati Italijani, lepo na gorkem smeje. Ni-li to škandal in grenko skušanje bednega kmeta v dobi suhih let, ki so nam jih pripravili naši pobožni poslanci, katere pa vrag vzemi! Grof Morite Cristo. napisa! fllexandre Domas. (Dalje.) Mesec je lil na to siiko resničnega obupa svoj srebrni sij, v katerem je bila luč sveče videti brezbarvna. Morrel se ne more ustavljati temu prizoru; dasi ni spadal baš k pobožnim in dasi ni bil dovzeten za vsak vtis, mu je bilo gledati Valentino, kako je jokala in v svojem trpljenju vila roke, več, kakor je mogel prenesti molče. Vzdihnil je ter zašepetal neko ime, in v solzah kopajoča se glava Correggiove Magdalene se dvigne in se obrne proti njemu. Valentina ga gleda, a ne da bi pokazala kako osuplost Srca, ki je uničeno tako popolnoma, ne preseneti nobena stvar več. Morrel ponudi svoji prijateljici roko. V opravičenjo, da ni držala besede, katero mu je dala, pokaže Valentina z roko na zagrneno truplo in zaihti vnovič. Niti on, niti ona si ne upata govoriti v tej sobi. Oba se obotavljata, prekiniti ta molk. Zdi se, da jima je zaprla usta smrt s svojim mrzlim pečatom. Končno se opogumi Valentina kot prva. „ Prijatelj," pravi, »kako ste prišli semkaj V Ah, če bi vam ne bila odprla smrt vrat v to hišo, bi vam rekla: ,Bodite do-brodoSH l'tt »Valentina/ pravi Morrel s trepetajočim glasom in sklene svoje roke, „dolgo že čakam, in ker vas ni bilo, sem postal nemiren, splezal na ograjo, skočil na vaš vrt in slišal tam glasova, ki sta se pogovarjala o tem žalostnem dogodku." „Čegava glasova V" vpraša Valentina. Morrel se zgrozi; ves pogovor, ki sta ga imela zdravnik in gospod Villefort, se ponovi v njegovi duši, in zdi se mu, da da vidi skozi belo tkanino ovenelo roko, odreveneli vrat in modre ustnice. »Glasove vaših slug/ zajeclja. »Toda priti semkaj, to se pravi pogubiti naju, prijatelj,'' reče Valentina brez strahu ali jeze. »Oprostite," odgovori Morrel s prav takim glasom; saj hočem oditi." »Ne/ pravi Valentina, ,,ostanite; lahko bi vas kdo videl." »Toda če kdo pride?" Mlada dekliea odkima z glavo. ., Bodite brez skrbi; nihče ne pride, tamkaj je najin varuh." In z roko pokaže truplo svoje babice. »Toda prosim vas, povejte mi, kako se je izšla zadeva z gospodom d'Epinay?1' vpraša Morrel. »Gospod Franc je prišel, da bi podpisal pogodbo, bas" v trenotku, ko je izdihnila moja dobra babica svoj zadnji dihi jej." B Ah/ pravi Morrel z občutkom sebičnega veselja, kajti zdaj šele pomisli aa to, da mora ta smrt zavleči možitev. „Toda kar podvojuje mojo bolest/ nadaljuje Valentina, kakor da ima biti ta občutek takoj kaznovan, »to je, da je moja uboga ljuba babica, ko je že umirala, zapovedala, naj se vrši poroka kolikor mogoče hitro. Moj Bog, tudi ona je ravnala proti meni, misleč, da mi je to v korist." »Poslušajte I" pravi Morrel. Mladenič in deklica molčita. Slišati je, kako se odpro vrata; na hodniku in stopnicah se oglase koraki. | »To je moj oče, ki zapušča svoj kabinet/ pravi Valentina, I* „In gre spremit zdravnika/ pristavi Morrel. »Kako veste, daje to zdravnik?" vpraša Valentina osuplo »Tako si mislim," pravi Morrel. Valentina se ozre na mladega moža. Med tem se zaklenejo vrata, vodeča na cesto. Gospod Villefort zapahne vrtna vrata, se vrne po stopnicah in obstane, pomišljaje kratek trenotek, ali naj se vrne v svoj kabinet, ali naj stopi pogledat v sobo gospe de Saint-M&ira. Morrel skoči za zaveso pri vratih, Valentina se ne zgane; zdi se, da jo je njena globoka, nadnaravna žalost dvignila nad navadni strah. Gospod Villefort gre v svoj kabinet. »Zdaj/ pravi Valentina, »ne morete več zapustiti te hiše; vsi izhodi so zaprti." , Morrel se osuplo ozre v deklico. „Da/ pravi ona, »le jeden dovoljen in varen izhod je še, namreč skozi sobe mojega deda." Valentina se dvigne. . . »Pojdite!" pravi. »Toda kam?" vpraša Maksimilijan. . »K svojemu dedu." „K gospodu Noirtierju?" „Da." »Ali ste premislili, Valentina?" »Da, še davno sem si premislila. Samo tega prijatelja imam na svetu, in potrebujeva ga... Pojdite." „Paz'te vendar, Valentina/ pravi Morrel in se obotavlja ubogati njeno povelje, »Zavesa je padla z mojih očij. S tem, da sem prišel semkaj, sem napravil nekaj blaznega. Ali imate vi še svoj razum, ljuba prijateljica?" „Da/ pravi Valentina, »in le o enem še dvomim, namreč o tem, Če smem zapustiti zemeljske ostanke svoje aboge, drage babice same, ko sem vendar obljubila, da jih bodem strašila." Po naši deželi je bila letos slaba letina; sadja ni bilo skoiro nič. Na mnogih krajih je toča tudi vas vinski pridelek vzela. Kako. naj se kmet preživi in s 5im pokrije svoje velike izdatke? Ali so pa prišli po Vipavskem kedaj gledat pobožni naši poslanci letošnjo uimo ter tolažit in pomagat ljudstvu? Nič jih ni dvignilo! Nezgodo in škodo po toči v Furlaniji so ital, zastopniki precej pregledali; prišel je tja ces. namestnik, glavar in vse kar leze. Italijani tudi dobe podporo. Mi pa figo! Mi imamo Gregorčiča, Berbuča, Grčo in smo pač lahko srečni! .... Razsvetli nas sv. Duh! Naša živinoreja je na najnižji stopnji. Poleg drugih zli je tega kriva tudi voda7 Nimamo napa j ališč. Ako pa po^-samezna občina prosi podpore za napa j ališče ali vodnjak, se morda prošnji vgodi. Toda sedaj je šele križev pot. Načrt za delo mora izdelati vladen inženir v Trstu. On pa rabi, da prepiše tak načrt, najmanj dve — tri leta (to je f aktum!). Ta čas se pa v občini marsikaj spremeni, pozabi in ohladi, dovoljena podpora zapade, in kar so nam očetje z desne dali, nam zopet in še več z levo vzgm^jo. Da pa naših pedpor vsako leto toliko zapade, je zopet Italijanom prav in Gregorčiču menda tudi. Postavili so v Gorici nekega dežel, inženirja z veliko plačo. Ta bi lahko ljudstvu pri teh načrtih pomagal, a mora menda potovati po svetu, zlasti po Francoskem in študirati zastopnost naših slov. katoliških poslancev. — Ako se ozremo na uravnavo naših rek in sploh tekočih voda, pa na lepe naše ceste in druge razmere, vidimo šele prav skrb v dobi suhih let! Temu pa mora biti konec s prihodnjimi volitvami! Dolilna reforma. Štajerska. V nDomovini" Čitamo: »Nas spodnješta-jerske Slovence hočejo ogoljufati za dva mandata. Kdo izmed naših ljudi je pomagal pri tej lumpariji, kdo izmed nas je samo »prosjačil" za sedmi mandat, in ne ne podlagi danih razmer zahteval še dva slovenska mandata, o tem nočemo razpravljati. Dejstvo je, da je vlada razdelila volilne okraje tako, da je celjski mandat za nas izgubljen. Poglejmo si razdelitev volilnih okrajev, v kolikor nas zanimajo spodnještajerske Slovence; 1. Grme?, Laško, Brežice, Ljutomer, Gornja Radgona, Slov. Bistrica, Slov* Gradec, Šoštanj, Marenbisg, Muta, Zgornja Vižinga, Gortina, Sobote, Ptuj, Breg pri Ptuju, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Bogateč, Slatina, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Celje, Vojnik, Konjice, trg Vitanje (v celem volilnem okraju po ljudskem štetju iz leta 1900. 8070 Sloven. in 20.961 Nemcev! 20.000 Nemcev torej dobi enega poslanca, med tem ko v drugih volilnih okrajih pride šele na nad (50.000 prebivalcev po 1 poslanec). 2. Okraji Maribor severno od Drave Sv. Lenart, Ljutomer, Gornja Radgona, občine De-donci, Potrna, Plitvički vrh," Žetince, Slovenska Gorca, Zenkovei, Ščavnica, Draženvrb, Velka (68.273 Slovencev in 3818 Nemcev). 3. Okraji: Maribor južno od Drave, Slovenja. Bistrica, Konjice (54708 Slovencev in 2523 Nemcev). 4. Okraja Ptuj in Ormož (64.492 Slovencev in 324 Nemcev). 5. Okraja Celje in Laško (64.076 Slovencev in 1252 Nemcev)._________________ 6. Okraji Šmarje, Rogatec, Kozje, Brežice in Sevnica (74.115 Slovencev in 453 Nemcev). 7. Okraji Marenberg, Šoštanj, Slov. Gradec, Vransko, Gornji grad ter občina Kaplja in Schlossberg (64.124 Slovencev in 2839 Nemcev)- NeumestnO. — Celjska »Domovina" piše, da so prikrajšani štajerski in koroški Slovenci v volilni reformi na korist kranjskim in primorskim Slovencem. Kar se tiče Primorcev, je trditev neosnovana. Primorski Slovenci niso čisto nič krivi na prikrajšanju Štajercev pri volilni reformi — krivi so le kranjski žlin-droviči in pa tisti štajerski veljaki, ki tako slepo capljajo za njimi i V primorskih deželah tvorimo Slovani večino prebivalstva, večino poslancev bodo pa imeli Lahi tudi potom volilne refonae. Torej kaj se je dalo na korist primorskim Slovanom, kar se je vzelo drugim V Nič. Zato pa je opazka o primorskih Slovencih v „f)om." neumestna. Povsem opravičeno ogorčenje mora iti le na znane Žlindroviče! Koroška. V „Slov. Nar." čitamo: »Ker koroški Slovenci nimajo doslej svojega zastopnika in zagovornika v parlamentu, ki bi se potegoval za njihove koristi, in ker slovenska delegacija v državnem zboru, ki jo reprezentujejo po večini kranjski klerikalci, ni storila, varujoč samo svoje strankarske interese na Kranjskem svoje narodno dolžnosti glede izvenkranjskih, zlasti štajerskih in koroških Slovencev, je vlada iz »milosti" seveda vrgla koroškim Slovencem en mandat, 53.000 slovenskega ljudstva je pa obsodil* na narodno smrt in ga izročila v plen nemškemu molobu. fo vladnem načrtu je na Koroškem edino slovansko volilno okrožje ono, ki ga tvorijo okraji Borovlje, Dobrla ves, Železna Kaplja in Pliberk. To okrožje šteje 45.100 prebivalcev in je obenem največje med vsemi volilnimi okraji na Koroškem, zakaj vsi drugi nemški volilni okraji imajo samo po 23—-42.000 prebivalcev. Izmed 45.100 prebivalcev je 37.600 Slovencev, 7500 pa Nemcev. Ostali Slovenci, katerih je, kakor smo že gori navedli, še najmanj 53.000, bi naj ne imeli nobenega zastopnika in jim je vlada že a priori vzela s svojo prefrigano, naravnost zlobno volilno geometrijo vsako nado, da bi kdaj mogli priti do kakšne politične veljave. Slovenci prebivajo na Koroškem kompaktno na južnem bregu reke Drave in kar je med njimi Nemcev, so niz&kropljeni po raznih trgih in večjih vaseh, kjer se nahaja kako industrijalno podjetje. Brez vseh težkoč bi se torej dala, ako bi še bil baron Gautsch ravnal po načelu pravičnosti, kakor je obljubil, na Koroškem ustvariti dva volilna okraja, v katerih bi lahko prišli Slovenci do one veljave, ki jim gre po državnih osnovnih zakonih in po Številnosti njihovega naseljenja. V to bi bilo potreba združiti okraje Pliberk, Velikovec, Dobilo ves in slovenske občine v celovški okolici v eno volilno okrožje, okraje Železno Kapljo, Borovlje, Rožek, Podklošter in Šmohor pa v drugo skupino. Prvi volilni okraj bi po tej sestavi štel 59.000 prebivalcev, od katerih bi odpadlo 48.900 na Slovence, 10.000 pa na Nemce; drugi volilni okraj bi štel 42.000 prebivalcev, med katerimi bi bilo 28.400 Slovencev in 13.600 Nemcev. Ta volilna geometrija bi bila pravična in ako bi bil Gautsch volilne okraje razdelil na ta način, bi mu nihče ne mogel in ne smel očitati pristranosti. Tako je na primer priklopil za Pliberkom največji slovenski okraj na Koroškem velikovški popolnoma nemškima okrajema Svincu (Eberstein) in Staremu Dvoru (Althofen), kjer mora 23.100 Nemcev udušiti 11.400 Slov. Slovenske občine v celovškem okraju volijo seveda s celovško okolico f ker je v tem okrožju Slovencev samo 12.900, Nemcev pa 21.600, je jasno, da so tudi tu Slovenci izročeni na milost in nemilost Nemcem. Slovenski okraj Rožek, kjer prebivajo najzavednejši Slovenci na Koroškem, se je združil z nemškima okrajema Feldkirchen in Millstadt; v tem volilnem okrožju je 7500 Slovencem, ki popolnoma izginejo nasproti 27.600 Nemcem. Volilni okraj beljaški Šteje 32.300 prebivalcev, med katerimi je 6300 Slovencev, v volilnem okraju Šmohor-Paternion-Podklošter-Trbiž-Koče je 11.900 Slovencev, katere majorizira 29.100 Nemcev. Iz navedenih podatkov je razvidno, da bi bilo na Koroškem pač težko sestaviti za Nemce ugodnejše volilne geometrije, kakor jo je zvaril baron Gautsch, kateremu so pa poslanci naše klerikalne stranke vkljub temu, kakor je poročal sam „ Slovenec", navdušeno ploskali, ko je razvijal svoje nazore o volilni reformi." Celovški „Mir" je izšel črno obrobljen. Uvodni članek o volilni reformi ima naslov „Atentat na naš narodni obstoj". Pravi: »Zadnji petek je bil črni petek za koroške Slovence. Ministrski predsednik, baron Gautsch, je ta dan v državnem zboru predložil vladni načrt volilne reforme za državni zbor. Po tem načrtu bi volila cela Koroška 10 poslancev kakor doslej; ker šteje cela dežela okroglo 360.000 prebivalcev, pride na vsakih 36.000 prebivalcev po en poslanec. Ker so nas Slovencev celo nemšKi nacijonalci uašteli okrog 90.000, tedaj bi morali po novem volilnem redu, ako bi bil pravičen, Slovenci dobiti tri poslance ali vsaj dva. Toda vlada je porabila volilno reformo zato, da nas z enim samim udarcem narodno in politično ubije. To je dosegla vlada s tem, da je nas 90.000 Slovencev (v resnici 120.000) kljub temu, da bivamo ponajveč v kompaktnih nia-sah, razdelila na toliko delov, da bosta v celi deželi samo dva čisto nemška volilna okraja, v vseh ostalih osmih volilnih okrajih volijo Slovenci z Nemci. 37.000 Slovencev bi moglo voliti poslanca-Slovenea, 53.000 Slovencev, ne glede na onih 20.000 do 30.000, ki nam jih je ljudsko štetje požrlo, — pa bi ne prišlo nikdar v položaj, izvoliti rojaka za poslanca. Naši nasprotniki dobro vedo, da bo ta volilna reforma, ako postane zakon, naravnost naša narodna in politična smrt. To ni fraza 1 Če se truplu odsekajo roke in noge, Če se mu pore-žejo ali podvežejo vse glavne žile, je jasno, da mora Jzkmveti aH otrpniti in da dolgo živelo ne bo. -- Le predočimo si praktične posledice novega volilnega reda! Razun v enem volilnem okraju bomo povsod drugod v taki manjšini, da s svojim kandidatom pod posebnim pogojem ne zmagamo. Vsled tega se v teh okrajih ali sploh volitev udeležili ne bomo, ali pa bomo morali za eno ali drugo nemških steank tlačaniti, v enem okraju morda za nemške krščanske socijalce, v drugem za socijaine demokrate. V takih razmerah je vsaka narodna politična organizacija nemogoča, ker bi bila brez smotra in brez tistega idealnega cilja, ki je prvi pogoj vztrajnemu narodnemu delovanju. Boj brez upa zmage je gotov pogin ! Pa še volilni okraj Pliberk, Kapla, Do-brlavas, Borovlje nikakor ni siguren, za nas. »Freie Stimmen", Dobernikovo glasilo, popolnoma po pravici pravijo, da je tudi ta, mandat „ein Karnpfmandat", ker bodo razun mesta Pliberk odločevali industrijski kraji .Guštanj, Mizica, Borovlj in Bistrica v Božu. Ta volilni okraj se tedaj nikakor ne more imenovati koncesijo koroškim Slovencem, ker bo manj siguren, nego je bil dosedanji volilni okraj Velikovec-Celovec-Trg po starem volilnem redu. Tak je torej naš račun, tak naš pogled v bodočnost. Take volilne preosnove se pač ne moremo veselili, in vrag vzemi tiste, ki so izumili tak načrt. Koroški Slovenci bodo imeli jutri 4. t. m. 12 političnih shodov o volilni reformi. Dr. Adler o slovanski večini v volilni reformi. Dr. Adler, vodja nemških soc. demokratov, jo imel v nedeljo shod na Dunaju, na katerem je govoril o slovanski večini potom volilne reforme. Rekel je, da se ni prav nti bati slovanske večine, ker ni Slovanov, ampak so le Čehi, Slovenci itd.; ali niti enega vprašanja ni, ki bi spravil te slov. narode pod en klobuk I! — Povdarjal je tudi, da so se soc. demokratje ob času jezikovnih odrecleb in glede češkega državnega prava obnašali nemško ter da bodo tudi v novem parlamentu najmanj taki Nemci kakoršni so nemški veleposestniki. — Ob vsaki priliki povdarjajo uemški in laški soc. demokratje svoje narodno stališče, tudi češki soc. demokratje so strogo narodni — neumevft) je torej zakaj edinole slovenski sanjajo o ueki mednarodnosti l! (Dalfe o prilogi.) »Valentina," pravi Morrel, »smrt je sveta po sami sebi." »Da," odvrne deklica, »in zlasti še, ker itak ne izostanem do&,. Pojdite." Valentina gre čez hodnik in odide po majhnih stopnicah, vodečih k Noirtierju. Morrel ji sledi za petami. V prednji sobi najdeta starega slugo. „Barrois,B pravi Valentina, »zaprite vrata in ne pustite nikogar notri." Nato gresta naprej. Noirtier je sedel še v svojem naslonjaču, pazeč na najmanjši šum, in obveščen od starega sluge o vsem, kar se je zgodilo. Njegovo oko, katero je vpiral proti vratom, zažari, ko zagleda Valentino. V hoji in kretanju mlade deklice je bilo nekaj tako resnega in slovesnega, da se starčevo oke vprašujoče oze v njo. »Ljubi oče, "pravi z resnim glasom, »poslušaj me dobro: znano ti je, da je pred jedno uro umrla dobra babica Saint-Meran in da me,zdaj ne ljubi na svetu nihče razun tebe." ! Starčevo oko se zalesketa z izrazom brezkončne nežnosti. »Torej lahko samo tebi razodevam svojo žalost ali svoje upanje, ali ni res V" Starec pritrdi. Valentina prime Maksimilijana za roko. »Torej," pravi, »poglej si tega gospoda." Starec vpre zvedavo in nekoliko osuplo svoje oko v Morrela. »To je gospod Maksimilijan Morrel," pravi Valentina, I »sin zelo uglednega marseilskega trgovca, o katerem si gotovo | kdaj kaj slišal," „Da," pravi starčevo oko. »To je neomadeževano ime, katero Maksimilijan proslavi, kajti s tridesetimi leti je kapitan spahijev in čaatnik častne Starec da znamenje, da mu je to znano. »Torej, dobri ded," pravi Valentina, pade pred starcem na kolena in [pokaže z roko Morrela, Jaz t,a ljubim, in sicer samo njega! Če me prisilijo, da se omožim s kom drugim, umrjem tako ali pa se usmrtim sama." Starčeve oči izražajo pri tem cel svet burnih mislij. »Ti ljubiš gospoda Maksimilijana Morrela, ali ni res, dobri papa?" vpraša deklica. »Da," pritrdi starec z očmi. »In ti hočeš naju, ki sva tvoja otroka, čuvati proti volji mojega očeta?" Noirtier vpre svoj razumni pogled v Morrela, kakor da heče reči: »Kakor pač bode." Maksimilijan ga razume. »Gospiea," pravi, „vi imate sveto dolžnost v sobi svoje babice, torej mi dovolite, da se pogovarjam nekaj časa z gospodom Noirtierjem sam." »Da, da, to želim," pravi starčevo oko. Nato nemirno pogleda Valentine »Reči hočeš, kako te bode razumel, ali ni res, dobri oče ?" »Da.* „0, bodi brez skrbi; tako pogosto sva se pogovarjala o tebi, da mu je dobro znano, kako se meniva midva." Nato se obrne k Maksimiljann s smehljajem, ki je bil, kakor da prihaja iz nebes, dasi zastrt z globoko žalostjo. »On ve vse, kar vem jaz," pravi deklica. Nato prinese svojemu izvoljencu stol, zapove Barroisu še enkrat, naj nikogar ne pusti notri, objame nežno svojega deda, se žalostno poslovi od Maksimilijana in odide. Da bi pokazal Noirtierju, da mu Valentina zaupa in da pozna njene skrivnosti, pripravi Morrel najprej slovar, Črnilo, pero in papir ter položi vse na mizo, na kateri je stala svetilka. »Toda najprej," pravi Morrel, »mi dovolite, da vam povem, kdo sem, kako ljubim gospico Valentino in kakšni so moji nameni.11 »Poslušam," naznači Noirtier. Bil je ganljiv prizor, ki ga je nudil ta starec, to navidezno nadležno breme, ki je bil kljub temu jedini pokrovitelj, jedina opora, jedini sodnik teh mladih, lepih in pogumnih zaljubljencev, stopajočih v življenje. Plemenito in izrazovito starčevo obličje vpliva na Morrela tako, da prične svojo povest s trepetajočim glasom. Pripoveduje mu, kako je Valeatino spoznal in jo pričel ljubiti in kako je ona v svoji nesreči in zapuščeuosti tudi .začutila prijateljstvo do njega ter mu dovolila, da ji je izrazil svojo najglobokejšo udanosfc. Potem govori o svojih razmerah, o svojem premoženju, in ko se sreča njegov pogled z Noirtier-jevim, se mu zdi, ^kor da starec hoče reči: »Dobro je, nadaljujte l „Zdaj," nadaljuje Morrel, končavšl prvi del svojega pripovedovanja, „zdaj, ko sem govoril o svoji ljubezni in svojih upih, ali smem govoriti zdaj tudi o svojih namenih?" „Da," odvrne starec »Torej čujte, kaj sv& 'denila." In pove mu vse: da ji 'aka njegov voz, da je hotel odpeljati Valentino k svoji sestri, se tam z njo poročiti in mirno počakati, da se poleže jeza gospoda Viileforta, „Ne," pravi Noirtierjev pogled. „Ne?" pravi Morrel. »Torej ne smrva .storiti tako?" »Ne." »Torej tega sklepa ne odobravate?' »Ne." „Dobro, saj vem še za drugo sredstvo,"• pravi Morrel. Starčev pogled vpraša: »Kakšno?" »Iti hočem," nadaljuje Maksimilijan, »iti hočem in* po iskati gospoda Franca d' Epinav. Srečen sem, da vam povem t< lahko v odsotnosti gospice Villefort. In s svojim vedenjem g* prisilim, da nastopi kot galanten mož," Noirtierjev pogled ostane vprašuje. Prilaga „$ofte" *U8. i dne 3. marca^lUHL DOPISI. Iz Devlna. - ¦ „Uorica" št, \)\. je prinesla zopet dopis iz peresa devinskega dekana. Mož otepa sedaj devinskega župana in neko klapo, ki je županu v rodu. Izjavljamo pa, da župan ni z dopiuom v nikaki zvezi in niti klapa. Izraz butec pa naj si dekan obdrži zase. Javnosti pa vendar moramo povedati helšbWo tf^it*«^ ve^ jjaj ste g0. mežnarju že zdavnaj na želodcu. To Vam je znano, ali on pravi, da on ukaže, in tako mora biti; vi pa tudi pravite, da ukažete dobro. Ako če ž* ukažete in naročate organista brez znanja, občinskega zastopa, ki je do lanskega leta plačeval organista, pa ga tudi p-> čajte sam. Kdor ukazuje, ta naj plačuje. Ni treba pa misliti, da županovi sorodniki pevci želo* hoditi pet v cerkev, peli so zadosti časa skem dekanu. Ko je lani ozdravel stari orga-nist, je šel župan s tremi občinskimi .odborniki k dekanu in mu naznanil, da nastopi službo zopet stari organist. Dekan je bil navidezno zadovoljen in jim naročil, da n^-pride -organist orgljat in pevci ž njim. Pevci so se pripravljali za Božične praznike, ali nedeljo poprej pa je naznanil dekan v cerkvi, da bo na Božič tiha maša, ker hočeta oba organištTi orgljati. Božič je prišel, ž njim pa tudi organist Mi-niussi. Dekan Skočir, ali Vam ne pravi vest, da ste imeli očitno župana in občinske zastopnike za norca, in da ste govorili v cerkvi neresnico. Nedeljo pozneje so šli zopet slovenski pevci s svojim organistom na kor; ali predno so pričeli peti, so zapazili, da ni kljuke, s katero se vrti meh, ker jo je bil odnesel Mi-niussi, kar je pred sodnijo pripoznal. Dekan, pozvan pred sodnijo za pričo, pa je izostal in pisal: la chiesa non era danneggiata. (Cerkev ni bila oškodovana.) Miniussi je bil oproščen, občinski z&stopniki pa so zopet obiskali dekana, on pa se je Čudom čudil, da so odnesli kljuko i Zastopnike je zopet vodit za. nos, ker so mu morali razlagati, kaj je to kljuka. Občinski zastopniki lahko doslovno ponovijo dekaiiove besede, vsi so sodili, da dekan je ukazal odnesti kljuko, in res: Jos. Colja, Miuiussijev pevec, Jos. Gruden, cerkovnik, in Miniussi sam so slovesno izjavili, da je dekan ukazal odnesti kljuko. Tu imate prvega Slovenca, devinskega dekana, v pravi luči. Ali se ta prvi Slovenec ne spominja več onega, kateri mu je pripeljal orožnika v hišo v času Legine maše in kričal po trgu, da mu pojdejo razbit vrata in da ga potepejo — sedaj pa jih gladi po hrbtu. Ali tako hoče prečustiti cerkovnik, on pravi, da on ukaže. Devinski dekan in cela občina pa se lahko sramuje tega človeka, o čegar preteklosti pa danes nočemo govoriti. Ona 7 letna deklica iu ura z gradu nam je še v živem spominu! Občinarji so pisali dekanu, naj se ga spodi iz službe, ali dekan se močno zavzema zanj! — Vnebovpijoč greli: delavcem plačo odtrgovati, naj si dobro zapomni devinski dekan, kajti stari pevci niso dobili nikake plače za leto 1904. in 1005. Dekan joče za par kron, če bi jih ne dobil za nedeljske maše, pevci pa naj pojejo celo leto zastonj 1 Cerkovnik pravi, da ni nobeden dolžan narediti koraka brezplačno v cerkvi; torej je cerkev samo za duhovnika in mežnarja 1 Dekan piše v „Gorici", da niti k maši ne gremo. Veste kaj, mi gi-emo k maši, kamor se nam poljubi, ali ne k vaši poslušat to, kar smo že davno pozabili. Oni, kateri ni bil pri maši več let, ker so bili slov. organist in pevci na koru, to Vam tudi ni bilo znano, kaj ne V Slov. organist in slov. pevci so Vašemu prečastitemu volil slabega o teh, ki sedfij Vam hodijo pet? Ko smo peli g. kaplanu zadnjo nedeljo pred njegovim odhodom v cerkvi sv. Ivana, se je prečestita g.čna Marijana grozno jezila, in posebno neka Marijina pesem jej ni bila po volji. Marijana, Ti ostani pri kuhalnici, cerkovnik pa naj vzame metlo in pomete cerkev. Kdor pride v Devin, naj si ogleda cerkev. V najslabši zakotni vasi je cerkev v boljšem stanju nego pri nas. Gospod cerkovnik obriše prah le za velike praznike, po oknih in zidovih pa je praha na prste na debelo. To naj bi dekan videl in ukazal počediti cerkev t Sicer pa dela cerkev Čast dekanu, upravitelju mežnarju, hlapcu in prečestiti gospodični Marijani, katera rabi cerkev za izhod in uhod na ulico. Ali naj govorimo še o tarovškem vrtu v poletnem času, o negligee, ali veste, kaj pravijo sosedje? Če hočete vedeti, radi Vam ustrežemo. Mi bi bili pisali o vsem tem že ob času teh dogodkov, ali bivši devinski g. kaplan Lavrenčič nas je prosil, naj molčimo. Molčali smo, ali sedaj je bil žakelj poln, zato smo ga izpraznili nekoliko — imamo pa še marsikaj v zalogi. Dekan je pisal, da ni več nobenega „purganta" za klapo, mi pa pravimo: ako Vam ni dosti ta „purgant'(, napravimo še boljšega, da Vam pojde župan in klapa iz želodca. Ali ste razumeli? V „Gorici" piše dekan, da ne bode več odgovarjal, ali tega mi ne verujemo, ker ljubi jako resnico! Devinski ž u p a n, občinski zastopniki in klapa v sorodu župana. Domače in razne nouice. Cenj. naročnikom sporočamo, da vstavimo list s prihodnjo številko vsem onim, kateri so na dolgu z lanjsko naročnino. Upravništvo. 61 K 10 V se je nabralo za »Sokola" pri licitaciji »krone" s Sokolske maškarade v sredo zvečer pri Jelenu ob slanikovi pojedini, Imenovanje. G. Leon KI od i č pl. Sa-bladoski, namestništveni konceptni praktikaut v Kopru, je imenovan koncipistom. Tituiarna višja respecijenta finančne straže gg. Martin Gabrijel in Peter G olj a sta imenovana prejemnikoma carine v devetem činov nem razredu. Vžigalice družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani se podraže vsled nove pogodbe in ker je sploh v ceni poskočilo blago te vrste. Do sedaj je bila cena originalnemu zavoju — 500 zavitkov „NorraalB 48 K. Od 2. aprila 1906. naprej pa bode cena isti množini 54 K. »Flemining" imajo po novi pogodbi isto ceno kakor »Norma!". Zato opozarjamo vse častite konsumente, trgovce in prodajalce na ugodno priliko, da si nabavijo dovolj no zalogo vžigalic še tekom meseca marca 1906. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbinih vžigalic se je namreč zavezala, da efektuira vsa tekom meseca marca jej poslana naročila po dosedanjih nizkih cenah. Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so.najboljše jn najcenejše, družba pa je prejela od razprodanih vžigalic dokonča 1905. leta znesek 18.400 K. Torej domorodci hitite z naročili v očividni svoj prid. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Nova železnica. — G. M. Klodič-Sabla-doski popisuje v „Planinskem Vestniku" novo železnico. Med drugim pravi: »Najbolje Bodefflo umeli, v koliko bo r prid nova železnica v Trst turistiki v naših krajih, ako sestavim tukaj čase, ki jih potrebuje človek sedaj, in one, ki jih bo potreboval poslej, da pripotuje v naše gore. Za cilj sem vzel v prvo Bohinj, v drugo pa Sv. Lucijo ob Soči. Kraja ležita severno oziroma južno od Bohinjskega pogorja, ločujočega ne le dve deželi in vode, ampak sedaj tudi smeri prometa. Za izhodišče sem izbral nekaj mest, ki se jih mora dotakniti vsak, ki prihaja od še daljnejših krajev. Časi so oni, ki jih potrebuje brzovlak, koder sploh vozi (iz Lesec v Bohinj in iz Gorice v Sv. Lucijo voz). Število ur je navedeno le z natančnostjo celih četrtink. Nisem vzel kilometrske daljave za primero, ker kaj pomaga n. pr. kratka daljava, ako dobrih zvez ni; dejanski časi kažejo boljšo sliko. Nasprotno je res, da je baš to šibka stran sestavka, da moram vzeti v podlago časom, ki naj veljajo v bodoče, le dobre in neposredne zveze, ker vozni red ni še objavljen, torej morebitne zamude radi slabe zveze na kaki postaji med potjo niso znane. Vpošteta je tudi železnica skozi Visoke Ture, ki bode dokončana šele leta 1908., iu železnica, vodeča od Unca skozi Bosruck v Selzthal. Trajanje vožnje pozneje 9«/« ">' v ilohinj seda) pozneje iz luomiiKtft 13'/a ur 9>/8 ur -> SolnojsT.uk 1*',', - - 0 » 3 Liuca 15 » 8 •> •/. Dunaja ti > 0 » iz Maribora 8'/4 ^ 4V8 « > Ljubljano *V» > 2';a » Trsta 8 . 2»/« » ; Vidma !> 3 » » Gorice 10 » ll/a » » Beljaka 5 » l«/4 » 6 ;> l*/3 » > Prago 2V% :> H :> v Sv. Lucijo sedaj iiozneje i/, Inomosta ¦22 ur Ki ur » Noluognula 2»'/a » «'/•-• » » lancit 2IV, » 81/, » z Dunaja 17 * lOVs » iz Maribora 10% » 5 » Ljubljano S > 3 » » Trsta 7 ¦•> "2 » » Vidma 4Vi » 1*/« » * (ioricc 31/. » V* * :> Beljaka i3';» » i74 » -> (V! 14'/a » 24Va Vidi se, kakor je to tudi naravno radi občne smeri železnice, da so skrajšani posebno časi od severa in juga. Dohajalo bode torej v naše kraje dosti Lahov iz Trsta, še več pa Nemcev iz Avstrije in iz Nemške države. Čehom je skrajšana pot posebno v Soško dolino". Ha TfllOVem je umrla dne 24. pr. m, c. kr. poštna ekspeditorica gospodična Amalija Kenda, hčerka g. c. kr. gozdarja Jožefa Kenda po dolgotrajni mučni bolezni. Veličasten pogreb je bil v ponedeljek dne 26. pr. m. Naj počiva v miru! O razdružljlvostl zakona. — Po celi deželi imajo sedaj klerikalci novo gonjo; govorijo in pišejo o »roparjih", ki hočejo v državnem zboru doseči tako postavo, da se dva vzameta kar za kratek čas, za nekaj mesecev ali par let, potem pa, kadar se jima zljubi, pa se razdru-žita. Trijudje~W^^~o~šv^^~^^&m-~ družljivosti zakona ter javkajo in tožijo: kaj bo! kaj bo, češ toliko lahkomiselnih porok bo več, uboge žene! — in pa občine bodo imele nove troške! Vse tako govorjenje ni nič drugega nego dobro preračunjena laž. Take postave se sploh ne misli uvesti, ampak postava, da bi se zakon onih, ki so sodnjisko ločeni, lahko razdružil in bi se smeli zopet poročiti. Odpraviti se imata § 111. in 116. osn. državn. zakona, ki določata, da se katoliški zakon razdruži le v tem slučaju, ako eden izmed zakoncev umrje. V našem cesarstvu živi nad 100.000 ljudi, ki so sodnijsko ločeni. Ti ne žive skupaj, ker je drug zapustil drugega, ali ker dva zakonska nista hotela živeti skupaj in sta se prostoyoljno ločila. Taki ljudje so zelo nesrečni, Mislite si petindvajsetletnega moža, ki ga je zapustila žena in ušla z drugim moškim. On ni ne samec ne oženjen. Za vse življenje je obsojen, biti brez ljubeče žene, brez skrbne gospodinje. Kaka dobrota bi bila za takega, ko bi se njegov zakon razdružil in bi se smel drugič oženiti! Mislite na mlado ženo, ki je prisiljena vzeti človeka, katerega ne ljubi. Kljubu vsej dobri volji se ga ne more navaditi. Keva trpi, si vije roke, ter se povprašuje: kaj celo življenje naj bom prokleta ? Mnogo takih žen je bilo poslanih že v blaznico ali so legle v prezgodnji grob. Oni, katerega ljubi, tudi trpi. Stariši, ki so jo prisilili poročiti se, pomrejo, mlada je Še, mož tudi nima dobrih časov pri njej — ali ni borje, 9,9° d0 8ld- 43'25 bla®<> uui ura «11 m za popoi„0 obleko. PoMnine in o o I ni n e prosto v hišo. Bogato izbe> uzorcev na razpolago. Tovarna svile HaMeherg v Curihu. 5 Profili A revmatične f bolezni ¦ fnrlinrt I« * jedino Is z Zolfanovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina. So dobiva v rseh lekarnah. Poštna razpošiljate*: lekarna Zoltas, Budimpešta. Razgled po suetu. Papež in škof Bsnomelli. — Te dni je škof Bonomelli v Kremor' izdal pastirsko pismo, v katerem se je bavn tudi z odnošaji med cerkvijo in državo ter se povoljno izjavil o zakonu glede ločitve cerkve od države na Francoskem. Papež je odposlal milanskemu me-tropolitu posebno pismo, v katerem obžaluje to pastirsko pismo. To je prvi slučaj, da postopa papež strogo proti cerkvenemu dostojanstveniku. Govori se, da bo Škof Bonomelli moral svoje pastirsko pismo preklicati ter se pokoriti papežu. Drugi govore celo, da se bo moral odreči svoji škofiji! Nadomestni reservistl na Ogrskem. — Vojni minister je izdal na vse ogrske vojne zbore povelje, da se nadomestne reserviste ne sme pod nobenim pogojem puščati na dopust. Avstrija iU Srbija- — »N. F. Presse" poroča, da je Avstro-Ogrska pripravljena skleniti s Srbijo provizorij do 1. maja, in sicer na podlagi klavzule največe ugodnosti. Za dobo tega provizorija bo smela Srbija od slučaja do slučaja uvažati v Avstrijo tudi živino. Zadnje vesti iz Belegagrada pa javljajo, da je srbska vlada brzojavnim potom prijavila av-stro-ogrski vladi svoje protipredloge in da je soditi, da smo neposredno pred sporazuin-Ijenjem. Pri popisovanju cerkvenega premoženja na Francoskem delajo klerikalci še vedno škandale in sitnosti. Vlada samo popisuje inventar, kateri ne pripade njej, ampak cerkvi, pa tako hujskanje. V Sancjuesu so bili tudi resni spopadi. Nahujskana množica je napadla orožnike s palicami. Ranjenih je nekaj orožnikov, pa tudi več drugih oseb, celo smrtno. Ljubico in sebe Je hotel umoriti v Trstu 21- letni E. Lakovič, trgovski pomočnik. Prišel je na obisli k svoji ljubici 28-letni udovi Mariji Kumar. Ko sta nekaj časa govorila, je potegnil Lakovič revolver ter ustrelil na ljubico, katero je zadel v lici in tilnik, potem je streljal na sebe ter se zadel na lice in pod uho. Pripeljali so oba v bolnišnico. Nov denarni zavod v Trstu. — Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu ustanovi denarni zavod „Trgo vsko-o b rtno zadrugo". Pravila so že predložena pristojni oblasti. Akad. tek društvo »Triglav" v Gradcu vabi na „Stritarjev večer", katerega priredi v proslavo 70-letnice svojega častnega člana J o s. Stritarja v soboto dne" 3. sušca 1906. v dvorani (I. nadstr.) restavracije „Neu-Graz" (Liebl). ob. 8. uri zvečer. — Vspored: Predavanje, deklamacija, petje in godba. Zabavno izobraževalno In podp. društvo „Zvezda'r na Dunaju priredi v nedeljo dne 4. sušca t. 1. v dvorani „Zum Senator" I. Reichsrathsstrasse 19. zabavni večer s petjem in tamburanjem. — Začetek ob sedmih zvečer. Vsestovanska razstava v Pragi. — »češki Jih" poroča, da namerava novi praški župan dr. Groš prirediti v prihodnjem letu vseslo-vansko razstavo v Pragi. Najhitrejše Živali, — Najhitrejša je gazela, ki preteče v sekundi 27 m, konj za dirko 25'3'ni, najhitrejši pes na svetu „riiski volk" 25 m. Volk more bežati jako dolgo po 80 do 100 km v jedni noči. Od ptic je najhitrejša lastavica s 490 km na uro (137.5 m v sekundi), golob-listonoša preleti na uro 185 km. Med ribami je najhitrejši delpin, ki preplava v jedni uri 37 km. Poslano*) Zaupnica gospodu c. kr. okr. šol. nadzorniku Andr. Lasiču v Tolminu. Z bzirom na to, da hočejo izvestni krogi omajati ugled iu zaupanje gospodu c. kr. okr. gol. nadzorniku pri učiteljstvu, izjavljajo s tem nižje podpisani, da se ne puste begati, ker so si v svesti njegove naklonjenosti do učitelj- stvn, ter mu izkazujejo svoje največje spoštovanje in zaupanje. Albina Gerželj 1. r. Peter Kogoj 1. r. Ljudmila Mesar 1. r. Andrej Sattler 1. r. Kati Brezavšček 1. r. Franc Peternelj 1. r. Ana Gerželj 1. r. Viktor Vuga J. r. Milka Zavrtanik 1. r. Josip TauS 1. r. Josip Rakovšček 1. r. Odprto pismo na gosp. Andr. Vrtovca, začasno upok. učitelja v Tolminu. vaša ponovna na gospoda c. kr. okraj, šol. nadzornika Andr. Lasiča obrnjena odprta pisma, v katerih ste si izvolili poleg drugega njegovo uradno delovanje na povsem nehvali-fikovan način za napadno točko Vašega osebnega sovraštva in ste se takorekoč označili kot pokrovitelja in varuha naših koristi, nas prisilijo Vas tem potom -naprositi, da v prihodnje opustite nenaprošeni in nepoklicani zastopati koristi učiteljstva takim načinom. Učiteljstvo tolminskega političnega okraja pozna zadostno lastnosti srca in značaja gospoda šol. nadzornika Lasiča, zna tudi ceniti njegovo delovanje in mu izkazuje največje zaupanje in v največji meri zasluženo spoštovanje. Radi tega smatra ueiteijstvo tega političnega okraja kot častno dolžnost, da tem potom protestuje proti Vašim vednim iz osebnega sovraštva in malenkostnih častihlepnih vzrokov izvirajočim napadom na gospoda okraj. Šol. nadzornika Lasiča in Vas pouči, da z vso Odločnostjo odklanja Vaše varstvo in Vaše posredovanje, dokler je bodete izkazovali takim nevrednim iu netaktnim načinom. F. Jelinčič 1. r. Repič Marica 1. r. Jos. Prijatelj 1. r. Josip Semolič 1. r. Frančišek Muznik 1. r. Ferd. Gaberščik 1. r. F. Kokole 1. r. Fr. Kašca 1. r. Josipina Skert 1. r. B. Pavličkova 1. r. Raf. Gomišček 1. r. Justina Eržen 1. r. Drag. Pavšič 1. r. Rado Hauptman 1. r. Ljudmila Erželj 1. r. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. BaŠ smo hoteli napisati primeren komentar k temu „Poslanemu", kar nam je do-šel dopis, ki je tak komentar, da mu ni treba nič pristaviti. Evo ga: Iz učiteljskih Krogdu iia Idminskem. Kocka je padla! Prisiljeni po groznem terorizmu, uplivanju na vsakega posameznika, zavedeni po neštevilnih privatnih pismih, pisanih od tovariša Kašce v Lasičevem imenu, smo podpisali. Da, z zobmi škripaje smo podpisa-vali tisto žalostno zaupnico onemu, ki mu ni-česa ne zaupamo, in ki jo bode kmalu čitala slovenska javnost nam v sramoto! Zakaj smo podpisali? Iz strahu pred teroristi, vi tovariši doli na Goriškem in na Krasu, v skrbi, da nas ne zadenejo komaj pozabljena preganjanja, s strupom v srcu in kletvijo na jeziku smo podpisali. Patudi premalo'odločnosti je v nas, premalo samozavesti in — preveč ozirov navzgor! Kje je naša organizacija, naše okrajno učiteljsko društvo ? Zakaj nas je pustilo na cedilu ? Ako si prašal kolego, zakaj si podpisal, vsak je odgovoril „zato, ker so drugi". Vsak pa je tudi obžaloval, da je do tega prišlo. Mišljenje, pa tudi žalostno nesamostojnost in potrtost učiteljstva vsled nesramne korupcije, znači posebno tale izrek nekega tovariša: „P r i j a t e 1 j, v obraz tni pljuni jaz sem tudi podpisal!" Postopali pa so zvito. Kašca je poslal izjave v > jdpis najprej gospodičnam, potem najmlajšim kolegom, a šele potem nam starejšim. Potem pa so pritiskali, Češ, vsi so že podpisali. Najbolj odvisne so prve prijeli. Če ni šlo prvič, dobil je pismo, v katerem se mu je jasno* namignilo, da je v njegovM ifttlresu, ako podpiše. Če še ni šla, prejel je dopis, dani v njegovem i n t e* resu, če ne pddpiše, ampak nasprotno! Tovariš Vrtovcc, ki si se žrtVdval tolikokrat za nas, bj&osti. Tvoje zfeluge t& učiteljstvo na Goriškem sploh so tolike, da Lasič in Kašca nista vredna Ti odvezati jermenov pri Tvojih črevljih. Pa mi smo sirote; tovariši nas boste obsojali; res zaslužimo, toda upoštevajte naš položaj. Kdd naj postavlja v nevarnost svojo eksistenco? Vttovec, ki je za nas to večkrat storil, je le eden. Mi pa vračamo kamen za kruh. Kam je prišel tisti nekdanji ponos in odločnost tominskega učiteljstva? Kje je naša odločna mladina! Ali ne vstane med nami nihče, ki nas prebudi, iu dvigne, dvigne! Tovariši, pokonci glave, ni še vse zgubljeno. Občni fcbor učiteljskega | društv a zahtevamo, pa MMtMftlM! [1751/5 Kdor t»'pt na boZjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj aahtova knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj fn franko v prlv. Schwanneii • Apoteke, Frankfhrt a. H, • :* ''f***GQBtMza^teJscano bca&plačno. Stampilje z kavčuka vseh velikost^ in .oblik kakor- tudi v obliki žepne ure, medaljona, svinčnika, z datumom itd. za zasebnike, društva, urade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. Naročila sprejema „Goriška Tiskarna6, fl. Gabršček. Uzorei štampilj so na razpolago. Oklic. Dne 7. marca 1906. ob 3. uri popoldne bo v prostorih »Trgovske' obrtne" zadruge" v Gorici dražba različnih precijoz. HjLt kr. okrajna sodnija od. III. Ill^ft&ca^dne 22. (februvarja 190G. i [Dp. Mattioni. C. Ki!, P1UV. Assicurazioni Generali v Trstu. Garancijski zalog: 247,000.000. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. V s p e h delovanja v življenjskem oddelku I. 1905. Polic št. 15.438, zavarovalna svota K. 114,737.141 iS. Glavni zasfap za Mu k okolies v Gorici tekališče Josipa Derdi št. 35,1. nadstr. Telef. štev. 15. Račun poštne hranilnice št. 6332,;S. 1 Januvar ..... Februvar .... Marc ....... April...... Maj....... Jani ...... Juli...... Avgust • . . . . Polic Zavarovalna štev. svota 1146 8,671.754*60 1315 9,015.228-15 1375 11,674.749-07 1234 " 8,636.643-42 1425 9,279,011-14 1260 11,446.332-06 1 1362 9,490.871-03 1187'¦ 7,801.686-78-11G5 7,858.960-15 1126 i 8,930.590- — 1272 9,822.417-29 1571 12,048.897-46 Oktober..... Nov.ember .... December . . . . r Skupno v letu 1905 15438 i 14,737.14!'15 #ajspM 'i tE 15 1P8 Bdisof 33spp| 'soiiog Delavski oddelekt življenje, jožar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost, --»n Gorica -=»ts- Gorica Klimatično ziiravišče. Hotel Siidhahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razs večava. — Električni avtO;;iobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiskim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. ¦— Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. lil -=s#i#^ 1*1 Anton Potatzky v Gorici. Na sredi KaStelja 7. TR80VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberlkeg« In drebnega blag* tar tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojač* in Čep/far/*, Sretfnjice. — Božnt Tenci. — Masne knjižice. Mm obuvala za rse letne čase. Semena za ze!enja»Mraw in detelje. SiS°yeioskrWJena zaloga aa kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgfi ! ter na deželi. - •- - RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da sineta od 1. avgusta tekočega leta dalje — ?sled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naroČila električne luči 9k fe A šB M in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hupi Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vijainico štev. 13. Postavno zavarovano. Vsalco ponarejanje in ponatis Jo kaznjiv. Jedino pristen je THIERRY-Jev balzam z znamko zelena nuna. Najstareje in neprekosjjivo sredstvo proti motenju prebave, želodčnim kritem, koliki, katarju, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cona s 12 malih ali (i dvoj-natih steklenic aH l velika posebna steklenica s pa* tentov. zamaskom E 5 poštnino prosto. THIEHM-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprekos\jlvo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena«. -2 lonMca K. 3*60 poStnino prosto so razpošilja proti povzetju ali predplačilu zncBka. Lekarnar A. THIERRT v Pregradi pri Bogate« -Slatini. Brošura b tisočimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh vetjih lekarnah in ¦ irodilnicah. unooosr.!! -s= Radirka „Rapid" ==-Radira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo, ne da bi kvarila papir. Se dobiva v slovanski knjigarni A. Gabršček v Gorici. Šapirograf najbolj! razmnoževalni aparat za samostojno in najceneje izdelovanjo tiskovin vsake vrste: pisma, okrožnice, note, risarije, načrte, programe, jedilne listo, vabila itd. itd. 10C—150 tistih izvodov se lahko izdela 115 minutah. Izdeluje toli v črnem kakor tudi v barvotisku. Gena: Oblika dopisnice cm 10X15 K 10*—¦ » kvart-folio » 22x33» 30*— Navodilo vporabe na razpolago. Naročila sprejema: »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici. Največja zaloga slik u modernih in aniiknih^kifrjih, — umetniške uradnosti. — Slike pruih slovanskih slikarjev. — nabožne slike slovečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske grauure ueuke umetniške vrednosti u okoirjin po želji odjemnikou ^^"¦»• d«W« Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Oodina, ===== Gena steklenice K MO. Iz Trate se ne razpošilja manj nego i Bteklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneBkom K 1 prosto poštnine. tfajceneja poprava dvokoles