AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVIN ft
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER	|,
NO. 155.
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JULY 2nd, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Tisoči prihajajo v Cleveland iz vsega sveta, iz Evrope in Afrike k nam
Menda ni bilo še nikdar v zgodovini mesta Cleveland toliko naroda iz vseh strani sveta kot se ga bo nabralo danes in jutri. V petek se namreč vrši roko-borba za svetpvno prvenstvo, med Nemcem Max Schmelingom in med Amerikancem Stribling-om. Pri tej borbi se bo odločilo, kdo je prvak na svetu. Ravnateljstvo rokoborbe pričakuje nad en milijon dolarjev dohodkov. 40 procentov teh dohodkov dobi sedanji šampijon Schmel-ing, dočim dobi Stribling 12 procentov in pol, ostalo gre pa za stroške, za davke in za dobiček onim, ki so priredili borbo. Posebni vlaki vozijo noč in dan iz vzhoda in zahoda" ljudi v Cleveland. že sedaj so vsi hoteli zasedeni. Ljudje iščejo prostora pri privatnih družinah, mnogi bodo pa spali v parkih ali na prostem. Tisoče avtomobilov prihaja v mesto iz vseh krajev. Smatra se, da bo 100,000 ljudi videlo rokoborbo in da bodo ti ljudje potrošili v Cleveland u najmanj $5,000,000. Novi stadion Clevelancla je pravo čudo sveta. Ni ga stadiona na svetu, kateremu bi se mogel primerjati po veličini ali gracioznosti. Mestni stadion je 800 čevljev dolg in 720 čevljev širok. Prostor, na katerem stoji je 12 in pol akra prostoren. Vsph sedežev je 110,000. Na večer rokoborbe bo prisostvovalo v areni 500 časnikarskih poročevalcev iz vseh delov sveta. Dohodi v stadion so tako urejeni, da če bi prišlo 110,000 oseb, da se ogromni stadion lahko izprazni v sedmih minutah. 2,000 vodnikov bo na razpolago gostom. 100 žarnic, vsaka 1,000 wat močna, bo razsvetljevalo ogromno areno. Za zgradbo arene se je porabilo 4,800 ton gradbenega jekla, 500 ton reinforsiranega jekla in 130,000 funtov aluminija. 15,000 jardov konkreta se je porabilo, 3,330,000 komadov opeke in več kot 1,000,000 kubičnih čevljev jekla. V stadionu se nahaja 70 milj električnih, žic. 80 vrat vodi do sedežev. Stadion velja $3,000,000, katero svoto so ljudje pri volitvah dovolili za gradnjo. Gradnja stadiona je vzela 13 mesecev. -o-
Capone v Clevelandu?
Iz Chicage je dospela vest, da se misli udeležiti rokoborbe za Prvenstvo med Striblingom in Schmelingom tudi razvpiti Al Capone, vodja gangežev v Chi-cagi, ki bo tekom par tednov obsojen v dolgotrajno ječo radi raznih zločinov. Direktor javne varnosti, Barry, se je izjavil, da če se Capone prikaže v Clevelandu, ga bo dal nemudoma aretirati kot sumljivo osebo.
Znižane vstopnice
Vstopnice k borbi za svetovno prvenstvo, ki se vrši v petek, 3. julija, v Clevelandu v novem stadionu kot prva prireditev, se bodo znižale. Skoro 11,000 vstopnic bo na razpolago po $3.00 vsaka, dočim so se sedaj prodajale po $5.49, $12.50 in $25.00. ,
Neprijazno darilo
Vsak councilman v Clevelandu je dobil 10 vstopnic k roko-borbi Schmeling-Stribling podarjenih. Toda naredili so kisle obraze, ko so zvadeli, da bodo morali plačati $27.00 davka, ako hočejo rabiti te vstopnice.
* Francoski poslanik v Wash-ingtonu, Claude, bo odpoklican.
Tudi mesto Detroit je ban-krotno. Ford je posodil mestu pet milijonov
Detroit, Michigan 1. julija. Mestna uprava v Detroitu je oodobna upravi mesta Chicago. Detroit nima denarja, da bi plačal svoje uradnike in druge mestne obligacije, in je danes z veseljem vzelo ponudbo Henry Forda, ki je posodil mestu pet milijonov dolarjev. Mestna zbornica se je zbrpla k izvan-rednemu zasedanju, pri katerem se je odobrilo posojilo. Ford zahteva za posojilo tri in pol procenta obresti, in posojilo mora biti vrnjeno 15. septembra. Mesto Detroit je letos iz svojih virov izdalo že sedemnajst milijonov dolarjev v podporo brezposelnim, in Ford je to mestno podporo brezposelnim neprestano kritiziral. Dočim so councilmani prej napadali Forda, so ga pri včerajšni seji hvalili. Councilman Hall -se je izjavil, da če ne bi bilo radi Forda, bi bilo mesto Detroit še vedno enako mestu Buffalo. In vsi councilmani so mu pritrjevali. Kot se poroča, bo Ford posodil v septembru mesecu še več denarja, ako bo potrebno. Ford je očital mestni vladi, da je zapravljiva, in da je pri podelo-vanju podpore brezposelnim se pripetilo mnogo grafta in sleparije. Ako mesto ne bi bilo tako radodarno, bi imelo danes denar v blagajni in bi lahko plačevalo vse svoje obligacije. Glavni vzrok pa, da mesto nima več denarja v blagajni je ta, ker ljudje.ne delajo in ne morejo plačevati davkov.
--o-
Ne bo lista Radi praznika, Dan pro-glašenja ameriške neodvisnosti, ki se praznuje vsako leto na 4. julija, "Ameriška Domovina" v soboto ne bo izšla.
Za jetične
Včeraj je bil otvorjen na prostorih v Warrensville, kjer se nahajajo mestni zavodi, nov oddelek za jetične. Mesto bo sedaj lahko sprejelo 100 nadaljnih jetičnih bolnikov. Vsega skupaj bo zanaprej prostora za 500 bolnikov. Mestna vlada poseduje v Warrensville 2,400 akrov zemlje z mnogimi poslopji. Tudi mestni zapori se nahajajo tam.
Skupni piknik
V	soboto, na praznik, 4. julija, priredita skupna društva Kras št. 8 S. D. Z. in Eastern Star, št. 51 S. D. Z. skupni piknik na špelkotovih farmah. Na pikniku se vrši tudi tekma v kegljanju z društvom "Vipavski Raj," št. 312 S. N. P. J. Tekma se prične ob 3. uri popoldne. Za dobro zabavo in postrežbo vam garantirajo odbori obeh društev.
Pevski zbor Jadran
Poznani pevski zbor "Jadran" priredi v soboto, 4. julija, na praznik, velik piknik na Gori-škovih prostorih v Noble, Ohio. Slišalo se bo lepo petje, dobila se bo okrepčilna pijača, in za plesaželjne bo igral Valentinov
duet. Pridite! #
Srebrna poroka
V	petek 3. julija ob 8. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša za Mr. in Mrs. Jakopič, ki obhajata 25 letnico svojega zakonskega življenja. Vsa družina se udeleži in tudi prijatelji ter sorodniki so vabljeni.
Zanimive vesti iz življenja naših rojakov širom naselbin Amerike
Frank Cankar iz Chicage je zadavil 58 letno vdovo Katarino Albreht v njenem stanovanju na 6588 W. Grand Ave. Po
Francija in Amerika se ne morete pogoditi glede plačila dolgov
Washington, 1. julija. Dasi je ameriška vlada šla že do skrajnosti, da pridobi Francijo na svojo stran in da Francija
Strašna vročina je povzročila neizmerno škodo po Zedinjenih državah
Chicagc. 1. julija. Neusmiljena vročina, ki divja od vzhoda do zahoda, "zlasti pa v centralnih državah je tekom osmih dni zahtevala že nad 700 žrtev. Samo včeraj so ugotovili 230 mrtvih na posledicah vročine. In ni upanja, da bi vročina odnehala, dasi vremenski preroki naznanjajo, da se zna pripetiti, da še vreme "ohladi" lokalno. Iz juga, severa, vzhoda in zahoda prihajajo poročila o strašni vročini. Vsepovsod kaže termometer nad 100 stopinj vročine. Ljudje cepajo ali mrtvi ali pa nezavestni od vročine kot muhe. Po mestih in po deželi, vsepovsod je enako. Kakih 150 ljudi je vtonilo tekom zadnjih treh dni, ko so iskali hlad ]5red vročino v vodi. Gotovo je, da bo prišla rešitev od silne vročine še pred koncem tega tedna, toda vremenski preroki sami ne vedo kdaj. Le na skrajnem za-padu imajo hladno vreme. V Montani je kazal včeraj toplomer le 40 stopinj nad ničlo, kar je nekaj nenavadnega za dotično državo.
-o-
Tornado slučaji
Zavarovalna agencija Haffner Co. je dobila od petkovega tornado preko 30 slučajev, ko bo plačala škodo, povzročeno po tornadu. Plačajo vsako škodo, ki znaša 50c ali več. Torej kdor ima kaj škode od zadnjega tornada in je imel tozadevno zavarovalnino pri omenjeni družbi, mora poročati zadevo v teku 30 dni od časa tornada. Za podrobnosti se obrnite na Haffner Co., 6104 St. Clair Ave., kjer vam bodo o vsem tem točno razložili.
Vreme
Po devetdnevni saharski vročini se obljubuje za jutri — moratorij. Hladne sape in pri-ličen dež stopijo na površje.
OKoli ^HJeta. •O osmih dneh
New York, 1. julija. Wiley Post in Harold Gatty sta dospela na Roosevelt zrakoplovni pristan ob 7:47 danes zvečer, potem ko sta obkrožila svet v rekordnem času, namreč v osmih dnevih, 15 urah in 51 minutah. Post in Gatty sta zapustila New York 23. junija ob 3:36 zjutraj, in še predno so mogli Newyor-čani spraviti skupaj sprejemni odbor, sta se zrakoplovca že zopet vrnila v New York. Trdila sta, da prideta okoli sveta v desetih dneh, pa sta porabila le osem dni in pol. Prva stvar, za katero sta zrakoplovca vprašala, je bil kozarec vode. Po kratkih pozdravih sta bila oba odpeljana v hotel, kjer si bosta vzela dolg počitek. Popoldne ob 4:30 sta se ustavila, v Clevelandu, kjer ju je pričakovala množica 5,000 ljudi. Tu sta dobila olje in gasolin, in po 30 minutah sta se že odpeljala, New York se sedaj pripravlja na slavnostni sprejem, ki bo največji, kar jih še pomni New York.
storjenem činu je Cankar po- sprejme predlog predsednika begnil v Milwaukee kjer je bil i Hocverja glede moratorija, da aretiran, ker se je policiji zdel j se namreč za eno leto ustavijo sumljiv. Cankarja je aretacija J vsa plačila na dolgove, pa je tako zmedla, da je mislil, da ga j videti ,da je Francija trdovrat-že imajo radi njegovega deja- na in se ne poda. Vendar Hoo-
nja, dasi so ga aretirali le, ker
ver še vedno upa, da pridobi
so mislili, da je gangež iz Chi- francosko javno mnenje za svoj cage. Brez ovinka je povedal predlog. Splošni moratorij bi se policiji: "Da, jaz sem zadavil imel začeti na dan 1. julija, ko ženo v Chicagi. Hotela je, da se začne novo fiskalno leto v se zavarujem v njeno korist, to- Zedinjenih državah. Francija da sem jo prevaril. Ubil sem je edina nasprotnica, in ravno
jo." Policiji je pripovedoval Cankar, da je pripravljen "goreti na stolu," namreč na elek-
Francija zna ovreči vse skupaj. Glavne sporne točke med Francijo in med Zedinjenimi drža-
tričnem. Povedal je, da je bila vami so: Hoover je pri volji do-ženska vdova kakih pet tednov, j voliti, da Nemčija plača 500,-Cankar je 1 pri njej stanoval. 000,000 nemških državnih mark
Vdova, mu je predlagala, naj bo
v Mednarodno banko na račun
njen "gigolo." Nekaj časa je plačil, toda zahteva pa, da se
Zgubi svobodo
Prebivalstvo kraljevine Jugoslavije se je pomnožilo za dva milijona
Belgrad. — Rezultati ljudskega štetja v Jugoslaviji, ki so bili pravkar priobčeni v javnosti, kažejo, da se je število prebivalstva od leta 1921 do 1931 pomnožilo za skoro dva milijona ljudi, kar predstavlja važno znamenje o napredovanju jugoslovanskega naroda. Jugoslavija ima danes 13,922,988 prebivalcev, in od teh jih je 6,894,-091 moških in 7,095,897 ženskih. Leta 1921 je štela Jugoslavija 11,984,911 prebivalcev. Dravska banovina, to je, Slovenija, šteje 1,120,549 prebivalcev. število prebivalcev Slovenije se je torej v desetih letih pomnožilo za 82,711 oseb. Kako velik je porast prebivalstva, se najbolje vidi, če se primerja s prirastkom v drugih državah. Kot najboljši primer lahko služi čehoslovaška, ki je imela pri ljudskem štetju leta 1921 vsega skupaj 13,612,424 prebivalcev, po popisu 1. decembra, 1930 pa 14,726,158. Torej znaša prirastek v Jugoslaviji 16 procentov, v čehoslovaški pa le 10 procentov.
-o--
Naš kolega, Mr. Louis M. Ko-lar, urednik angleških strani "Nove Dobe," glasila Jugoslovanske Katoliške Jednote bo na "praznik svobode" zgubil svojo lastno svobodo kot — samec. Mr. Louis Kolar se bo poročil. Dražestna nevesta mu je Miss Frances Marie Jerič. Porojca se vrši v soboto v cerkvi sv. Vida. In po poroki odpotuje mladi par v New York. Uredništvo "Ameriške Domovine" obema iskreno; čestita!
članski izlet
Slovenski Soc. klub št. 27 in njegov odsek, pevski zbor "Zarja" priredita skupni članski izlet v soboto, 4. julija na Furla-novih farmah blizu Geneva, Ohio. Vsi člani in prijatelji, ki nameravajo! iti na truk naj pridejo pred S. N. Dom že ob 7." uri zjutraj, da se skupno odpeljemo. Oni pa, ki se peljejo z avtomobilom in ne vedo za pot, naj vzamejo route št. 20 do Dock Rd., blizu Geneve, kjer pridejo na pravo mesto.
Razstreljivo
Policija bo te dni ostro pazila na vse, ki v mestu rabijo razno streljivo in pokalice v proslavo četrtemu juliju. Prodaja in raba teh predmetov je postavno prepovedana.
šlo dobro, potem je pa vdova predlagala, da se zavaruje za $10,000 in imenuje njo za dediča. Zato se je začel prepir. 22. junija sta se stepla. Ona ga je praskala po obrazu, on jo je pa stisnil za vrat, močnejše kot je mislil — in jo zadavil. Cankarja so prepeljali v Chicago, kjer je pokazal stanovanje/, v katerem so dobili mrtvo žensko. Zadavljena Mrs. Albreht je bila članica SNPJ, kot tudi njen soprog. Ona je bila doma iz Logatca, on pa iz Trenta pri Tolminu. Cankar je bil star 58 let in menda štajerski Slovenec.
V	Chicago je nagloma zbolel John Vogrič, glavni blagajnik S. N. P. Jednote. Odpeljali so ga v bolnico v svrbo operacije.
John Kosič in Louis Simon-čič iz So. Chciage, 111., ki sta bila težko ranjena v avtomobilski nesreči, sta še pri življenju, toda sta v zelo nevarnem položaju.
Vsako nedeljo ob štirih popoldne (ob treh popoldne cleve-landski čas) bo razpošiljali s postaje WJZ jugoslovanski radio program, ki je oddajan v New Yorku. Program se bo podajal pod naslovom "Balkan Mountain's Men." Pojeta bari-tonist Blaževič in tenorist Ribič, igra pa izboren tamburaški orkester, če bi želeli, da bi bil program razpošiljati zvečer, namesto popoldne, pišite na WJZ, National Broadcasting, 711 — 5th Ave., New York, N. Y.
V	Ely, Minnesota, sta se poročila Albin Jerich in Angela Pucelj. Bilo srečno!
Slovenska Moxham godba v Johnstown, Penna., priredi dne 4. julija veselico v Slovenskem Domu v Moxhamu. Praznovala se bo 19 letnica obstanka te godbe.
ta sveta nemudoma zopet posodi Nemčiji za dobo 25 let. Nadalje Francozi zahtevajo za slučaj, da Nemčija letos ne plača ničesar, da plača prihodnje leto [dvojno plačilo. Temu pa Hoover absolutno nasprotuje. Nadalje zahteva Francija, da če Nemčija plača 500,000,000 mark v Mednarodno b;inko, da se ves ta denar ne posedi nazaj Nem-iijL pač pa polovico te svpte nuj <*re za posojilo narodom centralne Evrope. Predsednik Hoover je sporočil javnosti, kako resna kriza je vladala v Nemčiji 48 ur predno je predlagal moratorij. Imel je dokaze na rokah, da bi nemška državna banka px-opadla, ako ne bi Hoover naredil svoj predlog. In to bi pomenilo svetovno katastrofo.
-o-
Nov grob
V sredo zjutraj je umrl v State bolnici rojak John šega, star 36 let in samski Nahajal se je v tej bolnici celih 13 let. Doma je bil iz žlebiča pri Ribnici. V Ameriki je bival 18 let. Tukaj zapušča brata Antona Šega, 700 E. 159th St., v stari domovini pa mater, brata Franceta in sestro Marjeto. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda A. F. Svetek Co., 15222 Saranac Rd. Naj bo ranjkemu lahka ameriška gruda po pre-stanem zemskem trpljenju, preostalim pa izrekamo iskreno so-žalje.
Joseph štampfel
Slovenska modna trgovina Joseph štampfel, 6129 St. Clair Ave., naznanja, da bo njegova trgovina v soboto ves dan zaprta radi praznika 4. julija. Odprta pa bo v petek do 10. ure zvečer. V petek bo imel Mr. štampfel tudi posebno znižane cene na dekliških in ženskah oblekah. Rojakom priporočamo, da to upoštevajo.
Na obisku
Iz Monaca, Pa., je prišla na obisk v Cleveland Mrs. Mary Juričič, da obišče v Clevelandu
Sedemletnica trgovine
Mr. John Rožanc, poznani slovenski trgovec v Collinwoodu, na 15721 Waterloo Rd. bo praznoval te dni sedemletnico, odkar se nahaja v trgovini. Da v resnici pokaže rojakom svojo
naklonjenost, je priredil'veliko svoje številne sorodnike in pri"-razprodajo, pri kateri da za $15,- atelje. Nastanila se je pri družini John Brentar, na 40. cesti in pri družini Russ na 6519 Bonna Ave. Dobrodošla!
000 najbolj svežega blaga svojim odjemalcem po certah, ki so tako nizke, da boste pra,v lahko kupili. Opozarjamo zlasti na njegov oglas v današnji številki.
* John Balish in njegova gena sta umrla v bolnici v Elyria,
Ohio radi nja.
zastrupljenega žga-
Otvoritev stadiona
Nocoj večer bo prvič odprt novi mestni stadion za splošno občinstvo. 20,000 vstopnic bo prodanih po 25 centov za rezervirane sedeže, ostali sedeži so pa prosti.
(S
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVENIAH DAILY NSWSFAMSR
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
tx Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto 07.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.50 Za Cleveland po raznaSalcib: celo leto I5.5Q; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50.
Posamezna Številka 3 cente.	_
y*a pisma, dopise ln denarne poSiljatve naslovite: Ameriška Domovina. <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 8038.
dr. Kern naj ne pozabi svoje obljube in se malo poveselite z nami.
Odbor.
JAMES DKBUVEO and LOUIS J. F IRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act ot March 3rd, 187*.
83
No. 155. Thu., July 2nd, 1931.
Kakšna usoda čaka svet?
Kadar se zberejo znanstveniki iz raznih delov sveta k posčbnemu zborovanju, ko pride več tisoč učenjakov skupaj, kot se je to zgodilo pred kratkim v mestu Pasadena, California, tedaj govorijo na svojih zborovanjih o stvareh, ki malo ali pa nič ne brigajo ostali svet. Njih pomemki za navadnega človeka niso razumljivi, in kdor česar ne razume, se tudi ne zanima za dotično stvar.
Včasih pa ti znanstveniki le prinesejo na razpravo predmet, ob katerem posluhnemo in začnemo misliti. Tako na primer je pri zadnjem zborovanju znanstvenikov bil sprožen predmet glede obstanka naše zemlje, koliko časa bo še trajalo življenje na njej, ali pa če bo naš svet večno se gibal v brezkončnosti.
Tako vprašanje zanima tudi povprečnega človeka. Mi vsi, ki živimo na tem svetu, od časa do časa opazujemo dogodke okoli nas, tu pasem radi čitamo poljudno razpravo o postanku naše zemlje. Pisatelji so več ali manj zmožni, je pa tudi dosti navadnih blufarjev med njimi. Vseeno, vsak se pa zanima, kako-dolgo se bo še vrtila zemlja okoli svoje osi, kako dolgo se bo vrtila okoli solnca.
Seveda, mnogi izmed vas niti ne veste, da se zemlja vrti okoli svoje osi, in pri tem se pa neprestano suče okoli solnca, in naredi pot okoli solnčnega planeta v dobi, katero nazivljemo eno leto. Znanstveniki, zbrani v Pasadeni, so načeli vprašanje, ali se .zemlja izrablja pri svojem poteku okoli solnca in pri vrtenju okoli svoje lastne osi, in bo končno kot izgorela sveča propadla in zginila, ali pa je mogoče, da zemlja neprestano ustvarja novo energijo in bo torej trajala večne čase!
Nam o vsem tem seveda ni ničesar znanega, ker ni naša dnevna in življenska naloga, da se resno pečamo z enakimi zadevami. Toda stvar je filozofična. Ako se bo znanstvenikom "posrečilo" dokazati, da bo zemlja trajala v večne čase, da naš svet sploh nikdar zginil ne bo, tedaj je ovrž^ena vsaka trditev biblije, ki napoveduje ob negotovem času konec sveta.
Če pa znanstveniki dokažejo, da se zemlja pri svojem poteku okoli solnca izrablja, da zgublja energijo, tedaj je dokazana tudi vsaka trditev biblije. • Toda vse skupaj je to danes ena sama teorija, nekako domnevanje, domišljija, za kar nima nihče nobenega dokaza, da bi lahko trdil z enako sigurnostjo, kot se trdi, da je 2x2-4.
Eden najbolj prominentnih ameriških znanstvenikov je gotovo slavni fizicist, profesor Millikan. Ta trdi, da zemlja ustvarja neprestano novo energijo, in bo torej trajalo življenje na tem božjem svetu v večne in večne čase Toda znameniti angleški kosmologist, profesor Jeans, temu nasprotuje. On je prepričan, da zemlja zgubiva energijo, in dasi zna življenje na tem svetu trajati še mogoče milijone let, pa bo končno se to življenje na svetu razblinilo v nič.
Če pri tako važnem problemu, ki gotovo zanima vsakogar, ki biva na tem svetu, so mnenja odličnih znanstve nikov tako daleč narazen kot dan in noč, tedaj smo lahko brez skrbi in rečemo, da eden kot drugi tozadevno, o tem problemu, nima ničesar dokazanega, pač pa samo teorizi-ra, sklepa, si domišljuje. In če so ti naši znanstveniki tako daleč medsebojno narazen glede obstanka sveta in končne usode naše zemlje, tedaj bodimo kar lepo mirni še, dokler živimo, pustimo enake brige in skrbi učenjakom, mi pa skrbimo, da bomo pošteno živeli na našem svetu, si poma gali eden drugemu lajšati gorje in slajšati življenje. V letu 1,956,146 po Kristovem rojstvu bodo imeli pa zopet druge teorije naši znanstveniki, da si bodo belili glave z njimi.
Cleveland (Collinwood), O. —
Rad bi nekoliko opisal o našem pevskem zboru "Jadran." Tukaj je kakor po navadi: vsak torek hodimo k vajam, da si malo svoja grla raztegnemo in se vsaj malo zabavamo in razveselimo, ker je vedno kaj novega. Sedaj bomo pričeli z novo opereto "Kakor mladi, tako stari." To bo nekaj jako veselega in humorističnega in dekleta so že vsa pokonci, ker vsaka se bo možila, kakor zgleda.
Nekaj novega bo tudi na 4. julija, ko ima naš zbor piknik na Goriškovih farmah v Noble, O. O., ta mbo pa res nekaj prijetnega. Šli bomo zjutraj ob
8:30 in katerega veseli, naj se pridruži nam. Prostora bo dovolj. Truk bo stal pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd. in odpeljali se bomo skupaj in peli, kakor škrjančki v jutranji zori, da se bo slišalo po vsem Collinwoodu. Ko pridemo pa na farme, bomo pekli krompir in klobase, da bo dišalo milje na okrog. Pa še nekaj posebnega bo, pa vsega ni za povedati, če ne bi me dekleta nagnale.
Tam pri Gorišku bomo pa peli, da bo kar grmelo. Zatorej vas prijazno vabimo, da se nam pridružite na 4. julija, da bomo ta arheriški praznik praznovali vsi skupaj v prijetni senci in nekoliko pozabili naše težave ob zvoku mile slovenske pesmi. Na svidenje!
V. V.
ces Oparatova. Potem boste videli gorenjske krofe, pa jih ne bo več kakor en bušelj. Bi kaj pisal o gorenjskih krofih (bobih), pa jih nisem še jedel in ne vem, kakšni so. Te bo pa skuhala ali ocvrla, na.a članica Micka Sturm.
Dalje bomo imeli še mnogo drugih dobrih stvari: par sto funtov roast beefa in drugega mesa mešanega. Kar se pa tiče sveže vode, je upati, da bo prve vrste pop in mešana pijača.
Gotovi smo, da bomo postregli članstvu in splošnemu občinstvu, da se bo dalo potem kaj
zapisat. Za vse tiste, ki nimate avtomobilov smo dobili našega člana, ki ima izvrsten aeroplan in on nas bo spravil na pravo mesto, to je Tone Satkovič. česar pa nisem opisal, boste videli na Špelkotovih farmah na 4. julija. Prepričali se boste, da sem še vse premalo zapisal. Saj veste, da jaz ne lažem, pa vedno raje manj zapišem, kot pa preveč. Torej vse, kar leze in gre v soboto 4. julija na špelko-tove farme. Za dobro postrežbo in fino zabavo vam garantirata odbora obeh društev. Pozdrav !
NOVICE IZ COLLINWOOD A
-o-
NA BREGOVIH LJUBLJANCE
Cleveland (Collinwood), O.— Doba piknikov je v teku. Saj če se pikniki ne bodo vršili v teh mesecih, v januarju se tudi ne bodo. Sedaj gre vsakdo rad v ptosto naravo, posebno v teb vročih dneh, da se vsaj za par ur reši neznosne mestne vročine in se navžije svežega zraka, bistre studenčnice, ali pa — no ja, saj veste. . .
Tako smo se tudi me, Collin-woodske Slovenke št. 22 namenile, da napravimo piknik na Močlnikarjevi farmi v nedeljo, 5. julija. Menda ni nikjer tako fine zabave, kakor je vedno na našem pikniku. Me ženske vemo, da se vsak rad zavrti, zato smo najele izvrstno godbo, ki bo igrala vsakemu po volj k starim in mladim. Na razpolago bo okusen prigrizek, za zali
izostali letos! Piknik moramo zaključiti kakor po navadi. Vsi, ki ste že bili, ki ste in še boste v tej okolici, da se gotovo zopet snidemo!
Cenjene članice! Pripeljite svoje družine in svoje prijatelje ha piknik, ker prostor je velik in vsak se bo lahko zabaval po svoje. Ne bo vam žal. Truk Anton Barage bo vozil izpred Slovenskega doma na Holmes Ave. Torej se ne boste mogli pritožiti, da ne morete iti na piknik. Prvič bo odpeljal truk ob eni uri popoldne.
Pripeljite tudi svoje otroke seboj, ksr bo dovolj slaščic za vse. Pokažimo se enkrat vse članice skupaj, da boste videli, koliko na.s je. Pozabimo za enkrat te slabe čase, ker vem, da jih jte vsak do grla sit. Upajmo
Poplava, ki je nastala vsled močnega deževja zadnji petek v Clevelandu in okolici, je napravila našim rojakom mnogo škode, zlasti na 185. cesti in v okolici. Naš rojak John Košuta, ki obratuje gasolinsko postajo na vogalu 185. ceste in Chapman Ave., je imel vsled tega naliva škode okrog $250. V zemljo zakopane gasolinske tanke je deroča voda izgrebla in jih vrgla ven. Lepo urejeno dvorišče mu je bilo •popolnoma demolirano in ves pesek odne-šen s strugo hudournika.
Ime tega hudournika je v ameriškem jeziku Euclid Creek, pred dvema letoma pa so ga slovenski Nottinghamčanje prekrstili za Ljubljanco. Možina Drive je bil od hudournika po"-polnoma razdrt in stanovalci na tej cesti so preplašeno gledali, kedaj se bodo njih hiše pričele majati in pomikati proti jezeru. Tudi uboge "lize" so se dovolj namočile v vodi, ki so pa pohlevno čakale odtoka. Neki voznik taksija je s svojim avtom obstal sredi ceste v vodi in klical vse svetnike in hudiče na pomoč. Slednjič se je z otroci pogodil, da mu bodo zrinili avtomobil iz vode, če jim bo kupil primerno količino sladoleda za plačilo. Pogodba ni bila odobrena od obeh strank in avto je stal še nadalje v vodi, kar se mu je najbrž jako dopadlo. Nekateri gledalci so bili mišljenja, da bi se ga potegnilo, namreč avto, ne voznika, na bližnje drevo, dokler se voda ne odteče. Predlog ni dobil dovolj podpore in .je obstalo pri starem.
Tudi jaz sam bi bil kmaki postal neprostovoljen mornar za vodilnim kolesom avtomobila in le srečnemu naključju se imam zahvaliti, da sva z avtomobilom preplavala 185. cesto. Večjih nesreč pa ni bilo.
-o
Pričakovali smo, da nam bo prišel naš ljubljanski župan na pomoč toda se ni prikazal. Mestni svetovalci so bili na mestu, toda pomagali so samo z nasveti v korist meščanstva. Zvedel sem, da je mislil naš meščan priskočiti na pomoč, pa ni imel pri rokah dovolj visokih škornjev.
Miss Ljubljana bi bila rada prišla na pomoč, pa ni mogla v Ljubljano vsled narasle Ljub-ljance. Tako so stali na eni strani ljubljanski meščan je s svojim županom, na drugi strani pa Collinvvoodčanje z Miss Ljubljano.
Voda se je po triurnem nalivu zopet umaknila s ceste, ki je pokazala svoja razdrta reberca. Napolnjene kleti z vodo so se sušile in v mestu se je pričelo zopet normalno življenje, brez mestnih ordinanc in mestne od-pomoči.
Gori omenjeni rojak John Košuta je obnovil razdrto gasolinsko postajo in zopet prodaja Mobil gasolin in olje. Rojaki, ki imate avtomobile, kupite pri Košuti gasolin in. olje, da mu nekoliko odpomorete v nesreči. Rojak ima družino in s trdim delom služi svoj kruh. Tam dobite vsakojako postrežbo za svoje avtomobile po nizki ceni. Mr. Košuta je bil rojen pri Sv. Križu pri Trstu in je poštena kraška duša s prirojeno vljudnostjo. V Ameriki biva že dvajset let in do nedavnega časa je vedno delal v avtomobilskih tovarnah. Mrs. Košuta je rojena Kamničanka, ki je dobra mati svojima dvema sinovoma in pridna gospodinja svoji družini. Podpirajmo našega rojaka in to tembolj, ker ga je zadela nesreča brez njegove lastne krivde.
Jožko Penko, zastopnik Ameriške Domovine.
V nedeljo dne 26. julija bo pomemben dan za collinAVood-sko slovensko naselbino, kajti ta dan bomo zaznamovali v naši zgodovini kot dan sprave in obnovitev bratske ljubezni. Večkrat se je že ponavljalo, bodisi v javnosti in v ljudski govorici, o nekakem nesporazumu med obema naselbinama. Ako je bil medbratski spor med južno in severno collinwoodsko slovensko naselbino, o tem ne bomo razpravljali; pomembneje je, da se
ski piknik SDD in SD, in bodite priče medsebojnega spoznanja obeh korporacij, ki sta sad in trud naših pionirjev.
Druga in tudi važna je novica, da se bo vršil izredni koncert v korist S. D. D. in sicer prvo nedeljo v septembru. Ta koncert bo nekaj povsem novega, kajti nekaj sličnega dozdaj še ni bilo predstavljenega na nobenem našem odru. Prireditev bo v zvezi z radio programom ali radio igra. Opozarja
bo vršil skupni piknik obeh de- se naše trgovce, če želijo, da se lov naselbine dne 26. julija, na I bo njihove trgovine oglaševalo,
poznanih Goriškovih farmah v Noble, O. Ta skupni piknik je dan obnovitve bratske ljubezni in je organiziran po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave., in Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd. Na prijazni farmi, v senci košatih dreves, bo zaorila naša pesem, prijatelj bo pozdravil prijatelja in znanci bodo možato pokram-ljali o preteklih boljših časih in o današnji bedi delavskega stanu. Slovence to in onstran mostu se opozarja na ta prijatelj-
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 IN EASTERN STAR ŠT. 51 S. D. Z.
Piše tajnik društva Kras
ti pa nič koliko. Plesali bomo, na boljšo bodočnost, dokler se bomo videli.	j Torej pridite vsi na piknik iz
Hej! 160. cesta, da ne boste Collinwocda in okolice in tudi
Gotovo bi se dalo pisati in pisati, kaj bo na tako lep narodni praznik, v soboto 4. julija na Špelkotovih farmah. Pri društvu Kras je samo dobro članstvo, kot je vsem znano, toda je po eni strani zelo nesrečno, namreč: kar se tiče društvene blagajne. Na vse načine se mora ta revček od tajnika trudit, da bi kaj spravil v društveno blagajno, pa vse zastonj.
Kakor vam je že znano, nas tudi rajja obišče tista nesrečna smrt, ter nam ugrabi naše dobre in večletne člane, kar vedno tudi naša blagajna dobro občuti. Tako smo na izgubi od več strani. Toda naše dobro članstvo se ne ustraši vsakega malega piša in mu ne zmanjka veselja. Sklenili smo, da bomo vso revščino pozabili na gori omenjenem prostoru. Ako pride vse naše članstvo na omenjeni prostor in ž njimi še njihovi prijatelji, bo res prav prijetno in bomo še v nedeljo zjutraj prepevali naše lepe pesmi, ki nas vedno tako razveselijo. Se-
ne gremo. . .
Od nekaterih strani sem že slišal, da bomcf kar v nedeljo praznovali 4. julij. Jaz vem, da bo nekaj, ker društvo Vipavski raj št. 312 SNPJ nam že kar ves mesec grozi, da nas bodo pošteno našeškali, ko bomo imeli tekmo v keglanju. Zadnjič so naši Kraševci premagali Vipavčane. Sedaj pa pravijo, da se nas ne boje, zato se bomo pa še ta dan spravili pod tisto lopo in bomo razsodil: ali imam jaz prav, ali oni. Društvo Kras bo dobilo nekaj novih moči za keglanje. Vipavski raj ima pa vedno nekaj igralcev ekstra za slučaj potrebe: No ja, saj "spet1 tajer" mora biti.
In še to naj povem da gre samo za zlato, ne pa za denar u papirja. Potem, ko bomo nehali, boste videli krašovski štrukelj. Ta štruklej bo en jard dolg, 4 palce visok, pa tudi dolg in širok, ter ne bo videti ne glave ne repa. To bo čudna živali-ca, kaj ne? Ta štrukelj bo na-
in sicer potom radia na tem koncertu, da dado svoje oglase nabiralcem, ki bodo pooblaščeni odi direktorija S. D. D. Cena oglasom je jako nizka in za slič-no posebnost se vsekakor izplača dati malenkostno vsoto. Več in podrobneje o tej prireditvi poročamo prihodnjič. Omenjeno naj tudi to, da bo na tem izrednem koncertu nekdo srečen: dobil bo radio na srečno številko, in to oni radio, ki se ga bo rabilo za proizvajanje koncerta.
V. Coff.
-0-
"TRADER HORN," SREČOLOVEC IN PUSTOLOVEC—UMRL
V Londonu je umrl dne 26. junija Alfred Alois Smith, poznan širom sveta kot "Trader Horn" in pisatelj knjige istega imena. Umrl je v 79. letu starosti.
Alfred A. Smith ali Trader Horn je imel za seboj razburkano, dogodivščin polno življenje. Zambesi Jack, kakor ?,o ga imenovali v Afriki, je bil eden največjih srečolovcev in avanturistov vseh časov. Lovec, avanturist, prekupec slono-ve kosti in kupčevalec z vsem mogočim, je .postal svetovno znan leta 1927, ko ji izdal knjigo "Trader Horn," v kateri opisuje čudovite dogodbe iz svojega razburljivega življenja. Leto dni pred tem je neki neznan, siromašen kramar potrkal na vrata pisateljice Mrs. Ethelrede Lewis v Johannesburgu v Afriki, in takrat se je izpremenila njegova usoda.
Ta neznan, siromašen kramar je bil Alfred Smith. Dnevi njegove mladosti so pretekli; doba, ko je lovil divje slone ter se boril in vojskoval z divjimi afriškimi Kafri, so minili, kajti starost je potrkala na vrata njegovega življenja. Zdaj je bil samo še star, izrabljen starček, ki je prodajal razne gospodinjske potrebščine in drugo drobnarijo od hiše do hiše. Ko je nekega dne počival na verandi doma omenjene pisateljice, se je" razvil med njo in starim kramarjev pogovor, tekom katerega ji je orisal svoje dogodivščin polno življenje. Na njen nasvet in ž njeno pomočjo sta spisala knjigo "Trader Horn," ki je izzvala po vsem svetu ogromno zanimanje ter postala ena najbolj zahtevanih knjig stoletja na književnem trgu.
Alfred Alois Smith je umrl in rojen je bil Trader Horn, ro-mantična osebnost, katero je vzljubil ves svet. Ubogi, neznatni kramar je postal preko noži svetovnoslavni mož, koz-mopolitska osebnost, lev nevv-orških in londonskih literarnih salonov in premožen človek.
Kakor smo že rekli, je imel
shire, v Angliji, in po dovršeni ljudski šoli je študiral nekaj časa na kolegiju v Liverpoolu. Ko je bil 17 let star, je odšel v zapadno Afriko, nakar je postal Črni kontinent njegov drugi dom. Bil je tudi večkrat v Ameriki, kjer se je preživljal na različne načine.
V Ameriki mu je umrla tudi žena, in sicer v Denver ju, Colo. Trader Horn ali Smith je živel nekaj časa v Coloradu in Utah, kjer je pomagal zadušiti tudi neki indijanski upor. Nekaj časa je bil tudi novinar v Londonu, detektiv slavnega Scotland Yarka, bojevnik v afriških vojnah, žganjekuh čudnih vrst žganja v Kongu, slikar napisov, lovec na leve, tigre in slone, svoje vrste raziskovalec, zlatoiska-lec, prospektor in rudar.
"Nikjer me ne strpi dolgo časa," je dejal ob neki priliki časnikarjem v New Yorku. "Zdi se mi, kakor da sem nekak podivjan slon, ki ga ostali zapode iz svoje črede. Verujte mi, da sem srečen, ker sem zopet v čredi."
Trader Horn je bil junak salonov v New Yorku in Londo (Dalje na 3. strani).
pravila naša članica, ki ima i Smith za seboj razburljivo živ-
veda, najlepša bo tista: Prej pa^Ki-aševca za moža, to je Fran-
njenje. Rojen je bil v Lanca-
Ni nobene razdalje
Naš pogrebni zavod, " z vso postrežbo, je na razpolago rojakom v bližini, kot tudi v najbolj oddaljenih krajih. Samo pokličite nas, najsibo podnevi, ali ponoči.
Naj bo še za tako malo stvar, in naj bo še tako daleč, Ferfolijeva služba vam je vedno na razpolago.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420

Tukaj je pa ena, ki je samo za jagre in si jo naj zlasti bar-bertonski vzamejo k srcu in se po nji ravnajo.
Rojak Joseph Ziganti, ki stanuje na 3652 W. 56th St., Cleveland, O. mi je včeraj povedal, da še godijo v njegovi hiši čudeži. Dandanes je s čudeži bolj počasi, zato sem ga tudi jaz debelo gledal in sem še potem, ko sem čudež zvedel tri ure v strop gledal in premišljal.
Ziganti mi je povedal, da ima on zajklo, ki je "znesla" na 1. maja letos 7 mladih — dva črna in pet pisanih, oziroma ko-delajsaste farbe. Na 15. junija, tudi letos, je pa vrgla pet črnih mladičev (mati in otroci so zdravi). Ampak to nazadnje ne bi bilo še nič čudnega, če bi mi rojak ne povedal, da ta srečna zajkla ni še nikdar v svojem življenju videla zajca-samca, ampak je bila in je še vedno čisto sama zaprta v njenem zaboju.
"Tristo milijonov vagonov hud . . .," sem se začudil, "kako je pa to mogoče?" Rojak niti sam ni vedel odgovora na moje vprašanje, samo to, je rekel, se mu čudno zdi, da so bil vsi mladi zajčki črni, ali pa vsaj na črno udarjeni.
Tale stvar bo gotovo zanimala naše jagre in ta problem bo treba rešiti na kak način. 'A
Zadnjič je bil pri meni na Rožniku prijatelj Jim šepic, ki se oglasi včasih v nedeljo dopoldne, da ložje kosila počaka. V pogovoru sva prišla tudi na naš rožniški klanec. Pa me Jim vpraša ,kaj bi napravil, ako bi dirjal z avtomobilom doli po klancu, pa bi mi sredi klanca naenkrat odpovedali vsi štirje "žlajfi."
"Na to sem že sam večfcraF mislil,' 'mu rečem "in sem prišel do zaključka, da ne bi bilo druge pomoči, kot da bi hitro skočil iz avtomobila in podložil kamen pod kolesa."
Jim me je nekaj časa gledal, potem je pa vstal in šel domov, ne da bi me pozdravil z običajnim gudbaj.
A
Jutri večer se bodo tepli v elevelandskem mestnem štadijo- \ nu. Oba pretepača bosta dobila za svoje delo lepe denarje. Kaj ni čudna ta Amerika? V starem kraju bi dobila za tak tepež najmanj vsak po tri tedne in še plačat bi morala eden drugemu za bolečine.
A
Tone Klobuštar je bil pripeljan pred sodnika, ker je pripeljal zaušnico svojemu sosedu Francetu Podeštatu. Sodnik ga. vpraša:
"Ali obžalujete, ker ste dali sosedu zaušnico?"
"Da, gospod sodnik, jako obžalujem, toda kaj pomaga sedaj ves kes. Ko sem hotel Podeštatu primazati še eno, so me že držali. . ."
' A
Vdova v najlepših letih reče svoji hčeri:
"Mica ,to ti povem, da mož mora priti k hiši. če se nočeš omožiti ti, se bom pa jaz. Brez moža je žalostno."
A
"Kako pa kaj živiš, Tone?"
"Prav dobro; a največ se imam zahvaliti za vesele ure kino gledišču."
"Tako? Kaj rad zahajaš v pi-čer šou?"
"Jaz ne, ampak moja žena. Kadar gre ona v kino, jaz jo pa mahnem v oštarijo."
' 1	A
"Lasje in brke mi že postajajo sive. Rad bi si jih dal pobarvati. Ali je to nevarno?"
"Pa še kako! Moj stric je tudi tako napravil in čez štiri mesece se je že poročil z mlado vdovo, ki mu je zapravila premoženje in ušla z njegovim hlapcem."

Vesti iz domovine

Strela usmrtila kmeta na poslopja in je kmetu Ferd. Laz-
polju. Te dni je zadivjala nad Dravskim poljem nevihta. V Zlatoličju je bil na njivi zaposlen mali posestnik Alojzij Kla-sinc; ko je videl, da bo nevihta, je stekel preko bližnjega travnika proti domu. Nenadno se je zabliskalo in sredi ceste je ubogi Klasinc obležal, zadet od strele, mrtev. Klasinc je bil priden in skrben gospodar. Za njim žaluje uboga vdova z nepreskrbljenimi otročiči.
—	Strela zanetila požar in zahtevala smrtno žrtev. Pred par dnevi je divjala nevihta od Dobrne čez Socki proti Franko-lovemu pri Vojniku. Med nevihto je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Franca Ko-štomaja v Loki. Poslopje je bilo hipno v plamenu. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci iz Nove cerkve, Vojnika, Gabr-ja pri Celju in škofije vasi. Rešiti ni bilo mogoče drugega kakor vozove in konje. Pod poslopje so se zatekli vedrit dve ženski, en fant in Ivan Nova-čan, 35-letni poročeni mali posestnik na Frankolovem. Ko je treščilo v poslopje, se ženskama ni zgodilo nič, fanta je omamilo, vendar se je kmalu zavedel, Ivana Novačana pa je strela ubila. Pokojnik zapušča žalujočo ženo in dva otročička. Pred dnevi je prejel iz Amerike novico-, da v kratkem sprejme večjo vsoto denarja.
—	Brzovlak povozil dva delavca. Te dni je brzovlak; ki je vozil iz Maribora v Ljubljano, na železniškem mostu pri Laškem do mrtvega povozil dva delavca. Strašna nesreča se je zgodila tako-le: Delavca sta bila na železniškem mostu, ko je pridrvel od ene strani Qsebni vlak. Temu sta se delavca hi-ti-o umaknila na drugi tir. V tistem hipu je pridrvel od ene strani osebni vlak, ki se je na mostu križal s posebnim in povozil oba delavca, ki sta bila takoj mrtva. Oba ponesrečenca sta bila sezonska delavca. Eden je Franc Košir, rojen v Dolu pri Hrastniku, drugi pa Albert Bukovec, rojen v št. Pavlu pri Preboldu. Oba ponesrečena sta bila samska.
—	Velik požar na Bledu. Ob Jezernici pod kraljevskim dvorcem Suvoborom na Bledu je nastal te dni na žagi Stanka Mu-leja požar, ki- je uničil žago in poleg stoječe stanovanjsko poslopje. Ogenj se je s tako naglico širil, da je lastnik žage, napol oblečen, jedva rešil svojo ženo in malega otroka iz gorečega poslopja. Dospeli so gasilci iz Bohinjske Bele, vendar ze prepozno, ker je že požar uničil oba objekta.
—	Utonil je 12. junija v Ribnici pri kopanju ključavničarski vajenec Albert Ulčar, uslužben pri ključavničarju Jakob Oraž-mu, star 17 let, doma v Kočarjih pri Mczlju.
—	Trije požari v okolici Krškega. žrtve plamenov so postala zadnje dni poslopja v Po-savju. Zgorelo je gospodarsko Poslopje Jožefa Starca v Kal-cah, potem hiša čevljarja Franceta Medveda na Solnčniku in gospodarsko poslopje Mattina Mesojedca na Raki.
—	Silna toča na Dolenjskem. V okolici Trebnjega, Št. Ruper-ta in okrog žužemberka je padala toča in izpremenila plodna Polja v puščavo. Toča je bila izredno gosta in je nazadnje dosegla debelino kokošjega jajca.
—	Huda nevihta po vsej Sloveniji. V pondeljek 15. junija so skoro po vseh slovenskih krajih divjale hude nevihte. Po nekaterih krajih je padala tudi toča in uničila polja in vinograde. Vmes je udarjala strela, ki je zanetila vee požarov.
Pri Guštanju se je utrgal oblak in sledila je ploha, kakoršne v tamošnjem okraju ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Voda je vdirala tudi v hiše in druga
niku odnesla kravo in šest prašičev.
Na Gorenjskem v blejskem kotu je obenem z nevihto divjal silen vihar, ki je porušil več kozolcev in izruval več dreves. V okolici Kamnika je strela užgala gospodarsko poslopje posestnika Prekleta na Prelesju. V Domžalah je padala toča.
Ihansko pokrajino je zbila toča; prav tako Beričevo, Drago-melj in Trzin.
Nad Litijo se je utrgal oblak. Lilo je kakor iz vedra, obenem pa je divjal silen vihar, toča, k je padala med dežjem, ni napravila posebne škode, dočim je v Cerovci vse stolkla.
Toča je zbila v tla kmetove pridelke po mnogih vaseh Dolenjske in Bele Krajine. Med nevihto je udarila strela v hišo železničarja Antona čampe na Cegelnici pri Bršljinu, vendar ni storila ničesar zlega.
Po štajerskem so bile istega dne hude ure po Savinski dolini, v okolici št. Jurija pri južni železnici, v Slovenskih goricah in drugod. Skoro povsod po Štajerskem je obenem z dežjem padala toča. Na Visolah je po streli zgorela stanovanjska hiša nekega posestnika.
—	Smrtna nesreča na stop-njicah. Ugledni posestnik in gostilničar Anton Gračner v Za-bukovju nad Sevnico je zvečer | pred spanjem šel še pogledat v klet. Nesreča pa je hotela, da mu je na vlažnih stopnicah spo- j drsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Ker so domači že vsi odšli k počitku in padca ni nihče čul, ni prišel ponesrečencu nihče na pomoč. Zjutraj, ko so pogrešili gospodarja in ga potem našli v kleti, je bil že mrtev. Pokojnik je bil spoštovan mož in star šele 55 let..
—	žrtve strele na Notranjskem. Od Nanosa sem je prihrumela nevihta, ki je divjala približno eno uro s silnim tres-kanjem. Nevihta se je potem zavlekla proti zapadu odnosno jugozapadu na Bloke in dalje proti Dolenjski. Na polju okoli Unca je bilo popoldne zaposlenih več ljudi. Ko se je pojavila nevihta, so ljudje stekli ped kozolec poestnika Rebca v bližini ceste med Rakekom in Uncem. Okoli pol 16. pa! je treščilo v kozolec. Strela je zadela ženo delavca Kavčiča, ki je imela v naročju triletno dete. Obe nesrečni žrtvi sta se zgrudili mrtvi, dočim strela kozolca
«
ni posebno poškodovala. Tudi ostali vedrilci so ostali nepoškodovani. Trupli obeh žrtev so prenesli na delavčev dom na Unec. Nevihta na polju ni napravila škode. Zanimivo je, da je bila logaška planota od nevihte obvarovana. O nesrečah zaradi strele pa prihajajo govorice tudi z Blok, kjer je ubilo nekega moškega.
--o-—
VIŠARSKA POLENA
Spisal
NARTE VELIKONJA
"TRADER HORN" UMRL
"^sdalievfinie '•» 1 «t*«ni)
nu, kjer se je zbiral literarni svet, zlasti priljubljen pa je bil pri pisateljicah.
Ko je bil star 73 let, je bil še krošnjar, ki je krošnjaril od hiše do hiše, dve leti pozneje pa je imel $4.000' tedenskih dohodkov.
Kot prospektor in iskalec rude je prehodil Trader Horn At-
"Naša."
"Matijec, ti si pijan! Saj je bila šele danes poroka!" se je smejala, "gotovo, da si pijan!"
Matijec je zrl dobrodušni obraz na oknu ter postajal nestrpen. Droben dež se je sipal nanj in slab žleb je puščal vodo v curku na njegovo ramo.
"Kaj jaz vem. ,Naša Francka, Tinetova Francka," se je popravljal, "je poslala po vasr mati."
"Bom pa pogledala," je menila mirno ženska, "če se ni kaj preobjedla, pa jo vije! Ali ima te kaj kamilic pri hiši?"
"Nič ne vem,' je dejal Matijec, ves nevoljen nad brezbrižnim vedenjem ženske in radi svojega čudnega položaja.
In je Zefa šla počasi po strmem bregu, da se je Matijec ne vol j no trikrat vrnil ponj o ter ji pomagal čez mokre korenine.
Deži je še počasi in vztrajno padal na opolzko pot. Tupataro se je posvetila mlaka v temi. Zefa je hodila oprezno, počasi ter se nerodno lovila na podrs-nicah. Matijec je trpel kakor v vicah.
"Nič srca nima, prav nič srca nima. človeka bi pustila na lepem umreti. Da so ženske take. Ona jo kliče, ta pa pravi, da sis je preobjedla! Babnica lena, zaspana! Ne ljubi se ji! Če bi streha gorela nad glavo, ne bi skočila!" se-je jezil Matijec ter vlekel žensko čez res-je in grmovje.
"Le počasi, Matijec, le počasi, da si noge ne zlomim!"
Tako je Matijec klical in vlekel babico k tuji ženi.
In še takrat otrok ni bil živ 27.
Pri Mohorju se je naselila | bolezen.
Franca je ležala bleda in vsa onemogla v svoji kamri. Polmrak je bil v sobici. Na stropu je bil okajen okrasek in njegove črte so se prepletale z nit kami v čudne, zdaj režeče, zdaj jokajoče se obraze. Franca je zrla v polomotici vse te sence in pri srcu jo je čudno, čudno zeblo.
Dva dni je Matijec opravlja) vsa dela v hiši, le Zefa je streg-a ter kuhala. Tine je kosil po travniku, toda ni prišel jest domov, temveč je hodil k botri.
Dokler ne pošlje pome," je ponavljal sam pri sebi, ne meneč se za govorice ne za posmeh delavcev drugih ljudi.
Prav imaš, Tine, le drži se!" mu je kimala Kosmačka.
Tretji dan je Zefa dejala Matijcu:
"Brez ženske ne boš shajal, Matijec, poglej, kako imaš posodo umazano. Delavci godrnjajo nad prismojenim zeljem, Klančarka nima pod milim nebom nobenega dela, njo najmi, ker ni za težko delo. Jaz tudi ne morem biti zmerom pri hiši, ko imam drugod posla."
"Nanjo .pa nisem mislil," se je razveselil. In jo je naprosil, ženska je še tisti dan prišla. Sama je bila, ker je bil mož odšel tesat v dolino. Kar v čum-nati se je nastanila z Janezkom' ter stregla Franci in kuhala za družino.
Četrti dan so klicali k Franci zdravnika. Dobila je vročino
'Lahko postane."
In se je hotel odpeljati.
"Matijec," je povlekel Mohor sina za rokav. "Notarja pripelji !"
"Notarja?"
"Da, notarja, da nam vrne grunt!"
"Ali je ona rekla?" "Zdaj bomo še vpraševali! Umre nam lahko in potem zgo-gom grunt. Ali boš še to zaspal? Če nam vrne grunt, no, potem —"
"Oče, tako je bolna, pa bi jo vznemirjali s to rečjo!"
"če si pameten! Rečem ti!" "Ali se odpeljeva?' je vprašal zdravnik, vrnivši se na prag. "Takoj!"
"Matijec, da ne pozabiš!" In se je Matijec vračal brez notarja; na vozu sta sedela Klančar in njegov tovariš Brus. Sredi ceste ju je bil naložil, ko sta tovorila svoj punkelj z žago in plankačo.
Klančar je bil vinjen ter-se je venomer zaletaval z besedo.
"Kakor gospodar se voziš, Matijec! še žena ti manjka in otrok!"
"I, kaj veš," se je smejal tovariš, "kaj veš, morda pa že ima kje kaj ugledanega?"
"Kaj bi!" se je zamišljenp otresal Matijec.
"Vidiš, da ne reče ne. Ne zanika! Ej, Matijec je tiha voda, kavelj v tolmunu, ki ga ne vidiš!"
"Da je Kavel, tih kavelj v tolmunu?" se je grel Klančar. — "Ampak tako sam pa le ne moreš ostati, žena in otroci so pol življenja!"
"Druga polovica, druga polovica!" se je smejal tovariš. "Posebno otroci. Posebno otroci!'" "Bom pa koga vzel za svojega. Ali mi daš Janezka?" se je pošalil Matijec. "S a j že imam štirideset let."
"Koga?" se je zaletel Klančar. "Koga? Janezka?"
"Če ga daš?"
"Ali si slišal Brus? Mojega, našega Janezka!"
'I, pa mu ga daj!" je menil
riko od Abesinije do Kapa;
Rhodesiji je ' imel prodajalno; j in Matijec se je peljal ponj bil je, zidar v Kentucky ju in v J Zdravnik je zmajal z glavo isti državi je izdeloval tudi kot-i in naročil Matijcu: le za žganjekuho, katere je pro-] "Na ženo pa pazite!" dajal "munšajnarjem;" lovil ip "Na koga?" je zardel Mati-leve,,tigre in slone v Afriki in jec kakor rak zbiral kosti predpotopnih ma-! svakinja." stadenov.	| "Vseeno," se je smejal zdrav
Po njegovi prosluli knjigi soJnik. "Pazite!"
Brus. "Matijec ima denar in fantičku bo bolje kot pri tebi. Saj še tako pravijo —" je blebetal ter se ustavil sredi besede.
"Kaj pravijo?" se je zgrozil Klančar.
"Besede! Ali boš kaj dal na jezike?"
"Kaj pravijo?" je stisnil Klančar pesti.
"Nič, bodi no!"
"Kaj pravijo?" je dvignil Klančar palicb.
"Da ni tvoj!" je dejal Brus nejevoljno.
"Da ni moj!" je bruhnil tedaj Klančar. In kakor da ga je popadla blaznost, je zamahnil po Matijcu. Matijec se je zgrabil za glavo ter je vznak omahnil Brusu na kolena. Konji so obstali.
"Ali noriš?" je kriknil Brus.
"O, kaj sem storil!" se je zavedel Klančar. "človeka sem ubil!"
In planil' jez voza ter jo kakor brez uma ubral kar čez travnike proti domu.
Matijec je strmel od začude nja.
"Nori, včasih se mu kar zbledel" ga je opravičeval Brus. "Včeraj je ves dan pil, ker danes nisem mogel sam delati, "sem ga spravil domov. Prav res, da nori!"
"Revež! Ubogi otrok!"
"Prav res! In so' mu vraga natvezili."
"Pa mene bije!" "Saj mu je vsak sovražnik!
"žena je pri Mohorju," je rekel Brus.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNEVESTI
Prohibicijski agenti v
Reno, Nevada
Reno, Nevada, 1. julija. Nenadoma so naredili zvezni prohibicijski agenti pogon na mesto Reno, kjer je stočišče vseh onih, ki se mislijo poceni in lahko znebiti zakonskega jarma, kjer je glavni stan gemblarjev in kjer se pijača odprto prodaja. V dveh urah so prohibicijski agenti obiskali 40 prostorov in aretirali 55 oseb. Vsi mestni zapori so prenapolnjeni. Mesto Reno je bilo že več let popolnoma "odprto." Točilo se je javno kot ne bi bilo prohibicije Država nima nobene prohibicij-ske postave. Pogon se je naredil na predvečer, ko so 4. julija nameravali imeti ogromno zabavo v mestu.
Wickershamova komisija
je sedaj razpuščena
Washington, 30. junija. Pro-slula Wickersham komisija, katero je imenoval predsednik Hoover, in ki bi morala dognati zla dela prohibicije, je sedaj skončala s svojim delom, ne da bi sploh kaj dosegla. Tekom svojega poslovanja je potrošila $480,000. V blagajni je ostalo $20,000, kar bo vrnjeno zvezni blagajni. In danes toliko vemo kot prej, samo da je še vse slabše.
Rotschildi na Dunaju so
napovedali bankrot
Dunaj, 1. junija. Svetovno znana Rotschild bankirska družina je radi padca Creditanstalt banke prišla v take zadrege, da prodaja sedaj svoja posestva v Avstriji. Najprvo bi prodali lovski grad Weidhofen, potem palačo na Dunaju in znane sijajne vrtove' ob mestni meji Dunaja. Toda dvomiti je, da bi kdo kupil ta posestva, ki so vredna mnogo milijonov. Neče v vojno in ne more postati državljan Forth Worth, Texas, 1. julija Dr. Elihu D. Ryden, dekan na kolegiju v Keene, Texas, je zaprosil za državljanstvo. Pred sodnikom je pa izjavil, da v slučaju vojne ne bo nosil ameriške uniforme niti ne bo prijel za orožje. Izjavil je, da je prišel pred 30. leti iz švedske, in da je prelivati kri "nekrščansko delo." Sodnik mu je odrekel ameriško državljanstvo.
Sin Al Smitha v težki avto koliziji
New York, 30. junija. Arthur Smith, sin bivšega governerja Al Smitha, je komaj pobegnil
državi ne sme prodajati nobeno pivo, četudi nima nič alkohola v sebi. In po vsej državi je zginil "near beer" kot bi strela udarila v njega.
50,000 tekstilnih delavcev je brez dela
Charlotte, N. C., 1. julija. Med 50,000 in 75,000 tekstilnih delavcev je odšlo na poletenske počitnice v raznih tovarnah ju-go-zapadnih držav, ki so prenehala začasno s poslovanjem.
Policija je preprečila epidemijo tifusa
Evanston, Illinois, 1. julija. Dr. T. P. Churchillu je bil ukraden avtomobil, v katerem se je nahajala cev, plona bakterij tifusa. Ako bi ta cev prišla v javnost, bi nastala splošna epidemija te bolezni. Chicaška policija je pa ukradeni avtomobil z nevarno cevjo še pravočasno dobila v roke.
Komunisti lučajo kamenje v ameriški konzulat
Berlin, 1. julija. Kakih dvajset komunistov je začelo danes metati kamenje v poslopje ameriškega konzulata v Berlinu kot v protest današnjih razmer in "kapitalistične vlade." štirje komunisti so bili aretirani.
45,000 gostov
Iz vseh mogočih držav ameriške Unije prihajajo te dni avtomobili v Cleveland. Pričakuje se od 15,000 do £0,000 tujih avtomobilov in do 45,000 gostov iz drugih držav. Vse vodi sem Schemling-Stribling rokoborba za prvenstvo.
MALI OGLASI
Zahvala
Prav lepo se zahvaljujem prijateljem in pevcem, ki so prišli dne 24. junija tako lepo zapeti mojemu soprogu in sinu, ko sta obhajala svoj rojstni dan. Pevci so bili John Zgone, Frank štamfel, Anton Smolič, Jos. Virant in Jakob Križman. Torej še enkrat vsem skupaj prav lepa hv,ala. — Mary Plut in družina, 1040 E. 72nd St., Cleveland, Ohio.
Soba
se da v najem za enega ali dva fanta. 1167 E. 74th St. (157)
Pozor!
Slovenski Sokol Collinwod naznanja, da! se vrši mesečna seja v četrtek, 2. julija, ob 7:30 zvečer. Prosi se udeležbe vseh radi pogovora o pikniku! — Tajnica.
(155)
Jezna policija
Pred dobrim tednom je neki lastnik prostorov, kjer se je točila opojna pijača, izbleknil v javnosti, da je plačal policiji $100.00 za protekcijo. Prostori se nahajajo na 14. cesti, blizu Euclid Ave. Včeraj je pa prišla policija v njegove prostore pod načelstvom McMastra in dobesedno odnesla iz prostorov vse: mize, stole, ogledala, baro, steklenice, cunje, pljuvalnike, sploh vse. Ta človek pač ne bo več govoril, da je policijo podkupil.'
Poštni tat oproščen
Thomas Dickson, 1671 E. 19th St. je priznal na zvezni sodniji, da je ukradel iz pisma money order za $45.00. Na sodniji je povedal, da je že dolgo | brez dela, da je žena in otrok bolan. Solze so mu zalivale oči, ko je govoril na sodniji. Ko ga je sodnik West videl v . solzah, mu je- odpustil kazen in ga postavil za eho leto pod sodno nadzorstvo.
Večji Cleveland
Mesto P a r m a, v bližini Clevelanda, se hoče pridružiti Clevelandu. Nabralo se je že 2,055 podpisov tozadevno, več kot preveč, kot se jih potrebuje. Novembra meseca bomo tozadevno volili, če nam je prav, da pride mestece Parma pod Cleveland.
Zajci v kantah
In končno je moralo priti še
Izučen mesar
išče primernega dela v slovenski mesnici. Vprašajte na 1265 E. 59th St.	(155)
V najem se da
hiša, kjer se nahaja lep trgovski prostor in stanovanje 6 sob. Istotam se tudi poceni kupi oprema za slaščičarno. Oglasite se pri John Gornku, 6217 St. Clair Ave.	(x)
Truk na razpolago
za razne vožne na farme, piknike in druge izlete. Prostora je za 35 oseb. Cene so jako zmerne. Se priporočam.
John Mramor,
Tel. ENdicott 3237 (156)
I i
NiniMMiuuuiuiuiiiHiiiuiiimuiiiiuiuiiiiiHimiiiiiiuiuuiitiiiiiiuiiiitiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiii'
i) LOUIS MAYER
SLOVENSKA TRGOVINA
DOBRIH ČEVLJEV
7508 St. Clair Ave.
li 1 2 F.tnuiwiMitMiiMtiiuniuuiiiiuiiiiMiiiiiiMiiiuiijiiiitHiimiiiniiHiiiiiiiiuniHimiiiiwnimiiiWiK
Otvoritev čistilnice oblek
Podpisana naznanjava, da sva odprla
čistilnico oblek
na 1063 E. 61st St.
Obleke čiščene in popravljene po najnižji ceni.
Se priporočava MIKE BAMBIČ in JOHN NOVAK

DOBER PREMOG!
Točna postrežba!
The Hill Coal Co.
1201 MARQUETTE RD.
Stari Cimpermanovi prostori
IlEnderson 5798
težkim poškodbam, katere bi do- d<> tega. Lovci v državi Ohio bil, ko je zadel v njegov avto|baje nastreljajo toliko zajcev, neki Ned Mills. Smithov avto- da jih ni mogoče vseh sproti FRANK ARKO, zastopnik mobil se je dvakrat prekucnil, zavžiti. Zato se je ustanovila v vendar na čudežen način Smith | Licking county kompanija, ki razven malih prask ni dobil po-lbo pvezervirala zajčje meso in škodb. Mills je bil aretiran. j slednje v kantah prodajala!
Al Capone sam diktira _ . . Stekli psi
sodniji svojo kazen
Chicago, 30. junija. Potem ko je odvetnik za razvpitega gangeža Al Caponija naprosil zveznega sodnika Wilkersona, da preloži kazen Caponija za 30 dni, je obenem odvetnik "svetoval" sodniku, da bi bil Capone pripravljen sprejeti za-por ne več kot treh let. Sodnik ga lahko obsodi na 34 let zapora.
Hoover obljubuje tudi zamorcem pomoč
Tekom meseca junija je bilo v Clevelandu 416 oseb ugrizo-nih od psov. 20 psov, ki so ugrizi i osebe, je bilo steklih. Kot pravi mestna zdravstvena oblast ni nobena oseba radi napada umrla.
Hotel zaprt
Hanna hotel, 1112 Superior Ave. je bil zaprt na povelje zvezne sodnije, ker se je v ho-j telu kršila prohibicija. Včeraj S so pa lastniki postavili $1,000 | bond, nakar so hotel zopet lah-j ko odprli.
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
RAnd^Iph 5188
Pittsburgh, Pa., l. julija. Tu V Mestna garaža
.................. zboruje zamorska organizacija, Mestni manager Morgan je
Včeraj pride "k meni in pravi' za napredek črnih ljudi v Ame- ukazal porušiti mestno garažo Če bi tako vrgel onemule, ki selrikL Predsednik Hoover je po-;na t. 3rd St. in St. Clair Ave. mi 'smeje plankačo' — Ali ne slal konvenciji brzojavko, v ka- da naredi prostor modernejši vidiš, da'se mi smeje! Ali si teri izjavljala je vsak tremi-; zgradbi, se mu ti smejal?"	tek P^Pravljen varovati vse Podpisi za volitve
Ko sta se vozila v vas, sta pravK;e grmh drzavljanov in! Mnogo popisnih pol kroži po
jim vselej pomagati k naprecU naselbini za razne kandidate za
Tudi "near beer" se ne morete podpisati za več kot ene spomnil; sme prodajati v Iowi t*« ebuncilmana, oziroma kandi-j
ALI VESTE
da je največ nesreč v polet-času, posebno ob času počitnic?
ZAVARUJEM VAS
proti vsakovrstnim nezgodam. ZAVARUJEM
vaše hiše, pohištvo, šipe, avtomobile itd. ZAVARUJEM
tudi vas za posmrtnino, pro-to vsakovrstnim nesrečam in za bolniško podporo.
"To je moja slišala ropot pri Klančarjevi
bajti; kakor da kdo trese po ku-	-	councilmane. Pomnite, da ne
vratih.
"ženo išče," se je _ ...... _	______________
posneli filmsko sliko "Trader J "Kako je?' je prikrevsal Mo- j Matijec. "Pri nas je, streže na--I Cedar Rapids, Iowa, 1. julija, data. Ako podpišete za več,	je ' , r] , , n
Horn," ki je ena najlepših sliklhor. Iši Francki. Stopi in mu povej, Več pogonov je naredila polici- vaš podpis neveljaven.	ll i j Aaa on ncu	na' u*
JOSEPH BIRR -JR.
afriškega življenja in katero kažejo z velikim uspehom po vsem svetu.
"Pazite!" sem dejal. "Da je hudo?" je mežiknil Mohor ves nemiren.
jaz bom spravil konja."
Klančar, je bil po vratih, ve? razburjen.
ja v raznih mestih te države, ko i * Komunisti so v Berlinu vče-je iskala "near beer." Neka dr- raj v spopadu ubili enega poli-žavna postava pravi, da se v i cista.

HEnderson 7558
ZAVAROVALNINA VSEH VRST
V soboto, na 4. julija, bo naša trgovina
Odprto pa bomo imeli radi tega v petek do 10. ure zvečer. In za ta dan vam nudimo take cene na dekliških in ženskih oblekah, kot jih še niste slišali.
Obleka, ki se prodaja povsod po $10.00, bo pri nas v petek samo
Se toplo priporočam
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
VLJUDNO VABI PRIJATELJE IN ZNANCE NA
NA GORIŠKOVE FARME V NOBLE, O.
Sviral bo Valentine Duet
Odbor
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
(NadiiMevsnfe)
Popolnoma tuji ljudje so ob Toda tudi kronski hetmani so takih novicah plakali od rado-
sti in se objemali. Drugi so obžalovali, da je prišla tako pozno.
Potem je začelo šumeti po vsej ljudovladi. V vsa srca je stopila nada, vse zenice so od navdušenja vzplamtele; to, kar se je zdelo prej strašno in nepremagljivo, se je zmanjšalo v očeh.
"Kdo ga premaga?" je govoril mečnik dekletu, "kdo se mu ustavi? Mar veš sedaj, kdo? Najsvetejša Devica!"
Oba, mečnik in Olenka, sta po cele dneve klečala in^molila, zahvaljujoč Boga, da se je vendar usmilil ljudovlade; skupno sta nehala dvomoti o lastni rešitvi.
O Boguslavu je dolgo časa vse utihnilo, kakor da bi bil z vso svojo silo padel v vodo. Oficirji, ki so ostali v Tavrogih, so se začeli vznemirjati ter se bati za svojo bodočnost. Toda nobena novica ni mogla dospeti, ker se je strašni Babinič postavil s svojimi Tatarji pred Bo-guslava in polovil vse glasnike
XX.
Nekega dne je dospela v Tav-roge v vojaškem spremstvu gospodična Anica Borzobohata.
Braun jo je sprejel zelo prijazno, ker je moral, ker mu je tako velel Sakovičev list, ki ga je podpisal sam Boguslav; naročal je, da se ji morajo izka-zavati vse usluge kot dvorni dami kneginje Grizelde. Gospodična je bila tudi polna fantazije; že koj po svojem prihodu je začela očkovati z Braunorri; da se je mračni Nemec razmaknil, kakor bi ga kdo pekel z ognjem. Začela je tudi gospodovati nad drugimi oficirji, z eno besedo, začela je gospodariti v Tavrogih, kakor bi bila v lastnem domu. še isti večer se je spoznala z Olenko, ki jo je sprejela sicer z nezaupanjem, toda vendar prijazno, ker se je nadejala, da poizve od nje kake novice.
In res jih je imela Anuša dovolj. Razgovor se je pričel s čenstohovo, ker po takih no. vicah so najbolj hrepeneli ujetniki v Tavrogih. Posebno mečnik je kaj pridno naslanjal dlani k ušesom, da ne bi izgubi) nobene besede.
"Čudno se mi zdi," je rekla naposled došlica, "da je gospoda izvedela novico o onih čudežih najsvetejše Device šele pred kratkim, zakaj to je že sta^a stvar; jaz sem bila takrat še v Zamostju in gospod Babinič še ni bil prišel pome. Koliko tednov je bilo pred tem. . . Po tem so začeli Švede povsod tepsti i v Velikopoljski i pri nas. Najhuje jih je tepel gospod Čar-necki, ki beže že prde njegovim imenom."
"A! Gospod »čarnecki!" je zakričal mečnik in si pričel drgniti roke, "ta jim da popra! Slišal sem že o njem v Ukrajjni. kakšen vojak je."
Anuša je le z ročicami otepala krilo, kakor bi šlo za nekaj čisto navadnega, in je'klicalaf "Oho, Švedov ni več!" Stari gospod Tomaž se ni mogel zdržati, zato jo je prijel za majhno ročico, jo popolnoma pogreznil v svojih ogromnih brkih in začel vneto poljubovati naposled je zakričal: . "Ah, moja krasotica, medica se pretaka iz tvojih ust, kakor mi je Bog mil. Ni mogoče drugače, sam angel je prišel v Tavroge 1"
Anuša pa je začela takoj navijati konce kit, zvezanih z ro-žastimi trakovi, in lokavo pogledujoč s svojimi očmi, je de jala:
"Ej, daleč mi je še do angela.
že začeli biti Švede in vsa stalna vojska in vsi vitezi in so tudi sklenili konfederacijo v Tišo-vicah in kralj je pristopil k njej in izdali so oglase in še celo kmetje bijejo Švede. .
Tako je govorila, "kot bi žvr-golel ptiček, a od tega žvrgole-nja se je v mečniku srce popolnoma omehčalo, zato je, daši so mu bile že nekatere vesti znane, zarjul naposled od veselja kakor zuber; po Olenkinem ob razu pa so tudi začele polzeti ti he in debele solze.
Ko je to opazila Anuša, ki je imela odi narave dobro srce, je takoj skočila k njej, jo objela okoli vratu in začela urno govoriti:
"Ne joči, gospodična! Meni je težko in ne morem gledati na to!"
V tem glasu je bilo toliko odkritosrčnosti, da. je Olenkina nezaupnost izginila takoj, a zato se je nesrečno dekle še huje zjokalo.
"Gospodična, ti si tako krasna," jo je tolažila Anuša, "če mu jokaš?"
"Od veselja," je odgovorila Olenka, "a tudi od trpljenja, zakaj mi smo tu v težkem ujetništvu ter nismo varni ni ure ne dneva."
"Kako to? Pri knezu Boguslavu?"
"Pri tem izdajalcu, pri tem krivovercu!" je_^siknil gospod mečnik.
Na to Anuša:
"To se je tudi meni pripetilo, a zato ne jočem. Ne zanikam, kar pravite, da je knez izdajalec in krivoverec, toda on je tudi vljuden kavalir in spoštuje naš spol."
"Da bi ie njega tako spoštovali v peklu!" je odgovoril gospod mečnik. "Gospodična, ti ga še niti ne "poznaš, ker te ni tako zasledoval kakor to dekle. To je velik lopov, a oni Sako-vič drugi. Bog daj, da bi go spod Sapieha oba ugonobil!"
"Ugonobi, ugonobi, knez Boguslav je hudo bolan in nima velike moči. Res je, da je nagle nastopil in pobil nekoliko pra porov in vzel Tikočin in mene, toda s silo gospoda Sapiehe se ne more meriti. Gospoda, lah ko mi verjamete, ker sem videla obe sili. Pri gospodu Sapiehi se nahajajo največji junaki, ki si bodo že znali pomagati s kne zom Boguslavom."
"No vidiš? Ali ti nisem pravil?" je rekel mečnik Olenki
"Kneza Boguslava poznam že dolgo," je nadaljevala Anuša, "ker je v sorodu s knezi Višni-ovieekimi in z gospodom Zamoj-skim; prišel je nekoč k nam y Lubnija takrat, ko je zahaja sam knez Jeremija na Tatar je v Divje polje. Zato me je ukazal tudi sedaj spoštovati, ker si je zapomnil, da sem bila tam domačica in najbližja kneginji Moj Bog, kdo bi si bil takrat mislil, da bo postal izdajalec! Toda ne vznemirjajta se, moja draga, saj on se ne vrne več ali pa se nam posreči, da se izmuznemo odtod."
"Saj sva že poizkusila," je od govorila Olenka. "In se vama ni posrečilo?" "Kako naj bi se posrečilo,1" je odgovoril mečnik. "Zaupala sva se nekemu oficirju, o katerem sva mislila, da nama je naklonjen, a pokazalo se je, da bi naju utegnil prej ovirati, nego nama pomagati. Najstarejši med njimi je tu Braun, tega pa niti sam vrag ne predrugači." Anica je pobešila očesci. "Morda se posreči meni. Treba je le, da bi prišel semkaj gospod Sapieha, da se bomo mogli kam zateči."
%
"Bog nam ga daj čimprej!" je odgovoril gospod Tomaž, — "saj imava tudi midva med njegovimi ljudmi mnogo sorodni kov, znancev in prijateljev. . . Saj so tam tudi nekdanji tovariši izpod velikega Jeremije, gospodje Volodijovski, Skrzetuski in Zagloba."
"Poznam jih," je odgovorila začudena Anuša, "toda ni . jih pri gospodu Sapiehi. Ej, če bi bili, a zlasti gospod Volodijovski (gospod Skrzetuski je namreč oženjen), tedaj bi me ne bilo tu, ker gospod Volodijovski bi se ne dal tako ujeti kakor se je dal gospod Kotvič."
"To je velik junak!" je zakli-cal mečnik.
"Ponos vse vojske!" je dodala Olenka.
"Za Boga, če le niso padli, da jih nisi videla, gospodična!"
"Ej, ne," je odgovorila Anu-Saj bi se glasno govorilo
sa.
o smrti takih vitezov, a govorilo se ni nič. Gospoda jih ne pozna. Oni se ne dado nikjer, edino krogla jih more ubiti. . , Noben človek ne pride do živega gospodu Mihaelu, ne gospodu Skrzetuskemu, ne gospodu Zaglobi. Dasi je gospod Mihael majhen, toda spominjam se, caj je pravil o njem gospod Jeremija: če bi bila odvisna usoda ljudovlade od bitke enega z enim, bi izbral Mihaela za njo. On je tudi Bohuna pobil. . . O ne! Gospod Mihael si že zna pomagati.
Mečnik je bil zadovoljen, da se lahko s kom razgovarja, zato je začel hoditi s širokimi koraki po sobi in izpraševal:
'Prosim, torej pozna gospodična tako dobro gospoda Vo odijovskega?"
"Ker smo bili toliko let sku paj."
"Prosim. . . Torej tudi goto vo ni bilo brez ljubezni?"
"A jaz nisem temu kriva,' je dejala Anuša skromno, "ali dosedaj se je že gotovo tudi go spod Mihael oženil." "Ne, ni se še oženil." "Tudi če bi se oženil! Mi je vseeno!"
"Bog daj, da se zopet srečala. Toda to me muči, ker praviš, gospodična, da jih ni pri gospodu hetmanu, zakaj s ta-umi vojaki je zmaga lažja."
"Tam je nekdo, ki zaleže za vse."
"Kdo je to?"
"Gospod Babinič iz Viteb-skega. . . Ali nista nič slišala o njem?"
"Nič. To se mi zdi čudno." Anuša je začela pripovedovati dogodek o svojem odhodu
iz Zamostja in o vsem, kar se ji je pripetilo na ppti. Gospod Babinič pa je zrasel v njenem pripovedovanju v tako velikega junaka, da je mečnik začel ugibati, kdo je to.
"Saj vendar poznam vso Litvo" je dejal, "toda o Babiničih nisem še slišal. Zdi se mi, da mora biti to izmišljen priimek, saj delajo mnogi tako, posebno oni, ki so v partijah, da bi se ne maščeval sovražnik na pose-tvu in rodbini. Hm, Babinič! To mora biti ognjevit vitez, ker je znal celo gospoda Zamojske-ga tako prekaniti."
'O, ognjevit, pa kako!" je zaklicala Anuša.
Mečnika je prijela dobra vt>-lja.
"Torej tako!' je dejal mečnik, obstal pred Anušo in se prijel za boke.
"Gospod, mar takoj nekaj sumite?"
"Bog obvari, nič ne sumim." "Jedva sva zapustla ZamoSt-je, mi je gospod Babinič takoj povedal, da ima njegovo srce nekdo drugi v zakupu, pa četudi mu ne plača najemnine, vseeno ne misli zamenjati najemnika."
"In ti verjameš to?"
" "Seveda verjamem," je odgovorila z veliko živahnostjo Anuša, "on mora biti do ušes zaljubljen, ker že toliko časa ni bilo. . ."
"Oj, nekako ne dolgo!" je odgovoril smeje mečnik.
"Jaz pa pravim, da bomo kmalu slišali o njem."
"Bog daj!"
"In povem vam, zakaj. Vsakokrat, ko je gospod Babinič omenil kneza Boguslava, mu je obraz bi bel in je škripal z zobmi kakor z vrati!"
"Torej bo gotovo naš prijatelj," je odgovoril gospod mečnik.
"Gotovo. In mi zbežimo k njemu, čim se le pokaže!"
"če se le iztrgam odtod, bom imel svojo lastno partijo in, gospodična, boš zapazila, da tudi meni ni vojska nič novega in da je tudi ta roka še za kaj."
"Torej pojdi, gospod, pod po-veljništvo gospoda Babiniča!"
"Gospodična, ti imaš gotovo večje veselje iti pod njegovo po-veljništvo."
Dolgo so se na tak način dražili in vedno bolj veselo, da je tudi Olenka pozabila vse svoje gorje in se znatno razveselila, in gospodična Anuša je naposled začela praskati gospoda mečnika kakor mačka. Ker je bila tudi spočita, ker se je bilo zadnjo noč v neoddaljenih Ro-seniah dobro naspala, je odša šele pozno v noč od njiju.
"To je zlato, ne dekle!" je dejal po njenem odhodu gospod mečnik.
(Da)ie orihodniič.)
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem poročamo žalostno vest vsem znancem in prijateljem, da nam je dne 18. junija ob pol šestih popoldne umrl nadVse ljubezni soprog in oče
LUCAS UDOVICH
star 69 let. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Cirila in Metoda v Lcrainu, O., dne 22. junija cb 9. uri dopoldne na Calvary pokopališče.
Najiskrenejša hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih pomoč za časa bolezni in smrti pokojnika. Najlepšo hvalo izrekamo gospodu župniku za pomoč in tolažbo za časa bolezni in za izvršitev cerkvenih obredov. Najlepša hvala vsem darovalcem krasnih vencev ter darovalcem za sv. maše in darovalcem drugih darov. Hvala vsem, kateri so pokojnika obiskali med boleznijo, pri mrtvaškem odru, ter spremstvu k zadnjemu počitku; lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago. Te dobrote in naklonjenosti si bomo za vselej ohranili v spominu.
Tebi, ljubi soprog in oče, pa ostanemo zvesti in naša srca ter ljubezen bodo s teboj za vedno, dokler se zopet ne združimo nad zvezdami. Tvoje truplo naj mirno počiva in duša pa rajsko radost vživa. — Žalujoči ostali:
Mary Udovich, soproga, in otroci. Lorain, O., 1. julija, 1931.
DRUŠTVA KRAS IN EASTERN STAR
št. 8 SDZ
priredita
št. 51 SDZ
SKUPNI PIKNIK
V SOBOTO, 4. JULIJA
NA ŠPELKOTOVIH PROSTORIH
Cenjeno članstvo in vse občinstvo sploh je vljudno vabljeno, da nas obišče na omenjeni dan. Prve vrste postrežba in prav lepa zabava. Na programu je velika tekma z društvom Vipavski raj, št. 312 SNPJ, ki se prične ob treh popoldne. Vas vljudno vabita:
V
Odbor društva Kras, št. 8 in Eastern Star, št. 511 SDZ.
^\WUHH\U)HMHH'\HMU\ MmUUM vmH\«UH\\\UUl\»\UV
J os. Zele i 11 Sinovi
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. 650£ ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
COLLINWOODSKI URAD: 452 East 152d Street	Tel.: KEnmore 3118
itumwumtvvMmmwmuuuwumt v\wv\v\\\\v»\v\\*\\v\\
\r
< a
Ob priliki sedemletnice naše trgovine
Velika RAZPRODAJA
modnega blaga
JOHN ROŽANC, 15721 Waterloo Rd.
Razprodaja se začne v petek 3. julija in traja le en teden
POSEBNOST!
Moške overalls zelo dobro narejene, vredne $1.50, scda.1
69^
75c atletiene spodnje obleke za može, mere 38 do 4G, sedaj
371
$1.75 ln $1.50 praznične srajce za može, z ovratnikom aH brez, mere 14 do 17, sedaj samo
39 in 79£
POSEBNOST!
75c overalls in coveralls za otroke, mere 3 do 8, sedaj
POKAZATI HOČEMO
vsakemu odjemalcu našo hvaležnost z nizkimi cenami, katere bodo na tej razprodaji. Za $15,000 najboljšega blaga za može, žene in otroke se bo prodajalo po izredno nizkih cenah. Pridite!_
MUŠLIN
30c jard, zelo dobre vrste, sedaj jard po
101_
PERCALE
36' inčev širok, lepi vzorci, stalne barve, redna cena je 30c, sedaj 12<« in 19^
LEPE OVRATNICE
za može in fante,- sedaj po
29^
KOPALNA OBLEKA
za dečke in deklice, mere 8 do IG, sedaj	/
39^
POSEBNOST!
Svilene nogavice za žene, vredne 65c, sedaj par
75c spodnje fine obleke za žene, mere 38 do 44, sedaj
29^
$1.50 in $1.0o obleke za deklice, mere 2 do 14, vse stalne barve, sedaj
49^
POSEBNOST!
Rayon spodnje perilo za žene, ^ step-in, bloomers, chemis, vred- V no $1.00, sedaj
49^
Imamo tudi veliko zalogo drugega blaga, katerega cene so skrajno nizke. Pridite! Prihranili si *boste denar.
JOHN ROŽANC
1$721 Waterloo Rd.
Naznanilo
t« H
S
Cenjenim rojakom se naznanja, da po katastrofi j prizadeta naša gasolinska postaja zopet redno posluje in g nudi odjemalcem priznano dober	g
MOBIL GASOLIN in MOBIL OLJE 9
kudimo vso postrežbo vašim avtomobilom po zmer-nih cenah in v hitri postrežbi.
Toplo se vam priporoča
JOHN KOŠUTA
185. cesta vogal Chapman Ave.

010000000001000100020000020000310200025323020002020223