3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Ptuj, torek, 13. januarja 2015 letnik LXVIII • št. 3 Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, Aktualno Podravje • Občinam grozijo likvidnostne težave O Strani 4 in 5 V Politika Lasbaher • Brez politične podpore nimam možnosti O Strani 8 in 9 Podjetništvo Prodaja Granita • Ptujski Dujardin v pomoč Kitaku O Stran 24 rja^uio 9 -m 0 /III «št. 3 i > m f lo tajerski Ljudje in dogodki S/oven//a, Podravje • Varčevanje v osnovnem Ormož • Prvi gasilski vadbeni center v državi O Stran 15 šolstvu otrok? Foto: Črtomir Goznik Tenis • Na Ptuj prvi letošnji državni naslov O Strani 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si Sveti Andraž: Zaradi starih zamer kratko potegnili otroci? NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO O Strani 4 in S Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Več v časopisu. . S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ TER PRIDOBITE DODATNE UGODNOSTI 2 šiaimfo"TEDNIK Aktualno torek • 13. januarja 2015 Uvodnik Država brez prihodnosti Na tisoče mladih je v zadnjih letih zapustilo Slovenijo in delo poiskalo čez mejo. Nekateri so se v tujino preselili, nekateri migrirajo dnevno. V Sloveniji ne samo da beležimo pomanjkanje ponudbe dela, delo pri nas je absolutno preveč obdavčeno. Od plače vzame država skoraj polovico. Nadalje plačamo davek pri vsaki položnici, vsakem točenju goriva, pri vsakem nakupu ... Skratka povsod. Z denarjem, zbranim od davkov, se financirajo javno zdravstvo, šolstvo, policija, vojska, sodstvo, upravni organi - od ministrstev, različnih agencij do lokalnih skupnosti ter številne druge institucije, ki služijo javnemu interesu. Pa denarja povsod primanjkuje. Zdravstvo podhranjeno, zdravniki nezadovoljni, medicinske sestre skoraj na beraški palici. Občine so glasne, ker se jim iz državnega proračuna znižujejo prihodki, učitelji protestirajo, ker jim ukinjajo nekatere dodatke. Vsi prihranki, ki jih država ustvarja s tovrstnim načinom varčevanja, so v primerjavi s finančno vrzeljo v državnem proračunu minimalni. Nikoli ne bom trdila, da si nekdo svoje plače ne zasluži. Ker natančno ne poznam specifikacije posameznih del in zadolžitev. Za kakšna birokratska delovna mesta v državnih organih (različnih agencijah in podobno) bi morda že lahko namignila, da seje vprašati o smislu njihovega obstoja in financiranja. V celoti gledano nas državni aparat res stane veliko. A tudi znotraj tega sistema so enormne razlike in nesorazmerja v plačah. Zato zadev sploh ne gre posploševati. Deloma je država res finančno zabredla zaradi bogatega javnega aparata in velikodušnega razdeljevanja takšnih in drugačnih finančnih pomoči. Milijardni finančni tornado pa se je ustvaril zaradi izčrpavanja bank in razdeljevanja milijonskih nikoli vrnjenih kreditov, divje privatizacije ter enormno preplačanih državnih investicij. Vrzel, za katero je odgovorna peščica ljudi, krpamo vsi. Dvomim, da bomo sploh kdaj natančno izvedeli, kam so skanalizirali denar in da bo kdorkoli za to odgovarjal. Saj so davek plenilskega ropanja krasno obesili na naša ramena. Država je izčrpana. Sicer pa smo Slovenci že tako ali tako vajeni, da družbeni in ekonomski sistem menjamo na vsakih 30 ali 40 let. In morda nismo več daleč od tega. Mojca Zemljarič Šola Št. "T Znesek (€) teden v ' OŠ Cerkvenjak - Vitomarci 12 143,28 OŠ Sveti Tomaž 25 298,50 OŠ Ormož 27 322,38 OŠ Velika Nedelja 16 191,04 OŠ Miklavž pri Ormožu 12 143,28 OŠ Središče ob Dravi 19 226,86 OŠ Mladika Ptuj 33 394,02 OŠ Olge Meglič Ptuj 29 346,26 OŠ Breg Ptuj 23 274,62 OŠ Ljudski vrt Ptuj 38 453,72 OŠ Dornava 27 322,38 OŠ Destrnik - Trnovska vas 33 394,02 OŠ Juršinci 16 191,04 OŠ Gorišnica 23 274,62 OŠ Markovci 27 322,38 OŠ Cirkulane - Zavrč 37 441,78 OŠ Videm 19 226,86 OŠ Podlehnik 20 238,80 OŠ Hajdina 25 298,50 OŠ Majšperk 36 429,84 OŠ Kidričevo 30 358,20 OŠ Cirkovce 22 262,68 OŠ Ivanjkovci 9 107,46 OŠ Žetale 9 107,46 Št. ur - skupaj 567 6769,98 Vir: MIZS Ure učne pomoči v osnovnih šolah na ptujsko-ormoškem območju Slovenija, Podravje • Varčevanje v osnovnem šolstvu Katera bo naslednja V petkovi številki smo poročali, da so se varčevanja lotili tudi na šolskem ministrstvu. Ne, niso kar je bil, da je učiteljem prenehala plačevati učno pomoč učencem s posebnimi potrebami, a Zaradi razburjenja, ki ga je povzročila s to svojo potezo, se je ministrica obrnila na svoje »podrejene« in slovensko javnost z izjavo za javnost. Takole ministrica pojasnjuje začasno prekinitev dodatnega financiranja učne pomoči: »Otroci s posebnimi potrebami so deležni treh oblik dodatne strokovne pomoči, ki jim pripada v skladu z odločbo: dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, učno pomoč in svetovanje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaradi nujnosti varčevanja ni ukinilo dodatne strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Začasno je ustavilo le financiranje učne pomoči, za katero je doslej namenjalo dodatna sredstva, ki so jih učitelji prejemali kot delovno uspešnost ali pa so za to imeli dodatno pogodbo. Ob tem poudarjamo, da bodo otroci s posebnimi potrebami v celoti deležni vseh treh oblik dodatne strokovne pomoči, ki jim pripada v skladu z odločbo.« (Nič pa ni ministrica povedala v zvezi s pozivom nekaterih učiteljev na družabnih omrežjih, naj pa še sama zastonj izvaja brezplačno učno pomoč, op. avt.) Kdo so otroci s posebnimi potrebami »Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.« Koliko bo država privarčevala v Spodnjem Podravju O koliko urah učne pomoči po posameznih šolah pravzaprav govorimo? Zbrali smo podatke za 24 spodnjepodravskih šol (šole s ptujsko-ormoškega območja) in sešteli, da jim je ministrstvo za šolsko leto 2014/55 odobrilo Fotografija je simbolična Slovenija, Podravje • Zakaj na Ptujskem in Ormoškem višje cene Brezmejno manevriranje O cenah in storitvah ravnanja s komunalnimi odpadki smo v našem časopisu že večkrat poročali. Nove cene, sestavljene v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen, so v veljavo stopile v začetku aprila 2014. Za gospodinjstvo, ki za mešane komunalne odpadke uporablja 120-litrsko posodo, se je takrat na območju občin na Ptujskem cena storitve s slabih 16 znižala na 9,6 ter na Or- moškem z 9,08 na 8,88 evra. Gospodinjstva na Ormoškem so nato skozi leto za opravljeno storitev plačevala enak znesek, medtem ko se je na ptujskem cena iz meseca v mesec spreminjala, saj je odvisna od količine na odlagališču odloženih odpadkov. Bolj kot uporabniki ločujejo, več odpadkov se reciklira, nižja bi morala biti cena na položnici. Za ptujsko Gibanje cen april - nov. 2014 (v evrih) Cena ___»n-Ki-----MhW-—«nu-in --lil co ---vr TJA- —«8— —?:t0— T.1B— 9,65 xlmr 2 ¿áfr sšs J?* & ^ ^ s J? M 'Ptuj ¡f ^ jf * Mesec Ji Vir: izvajalci GJS in položnice uporabnikov V občinah na območju Sp. Podravja in Ormoža je položnica za smeti višja kot v Ljubljani. Primerjavo smo pripravili na osnovi cen, ki veljajo za uporabo 120-litrskih posod za mešane komunalne odpadke. območje odgovorni sicer zatrjujejo, da se, odkar je v veljavi shema »od vrat do vrat«, pri ločevanju dosegajo odlični rezultati. Kljub temu so cene na tem območju lani skozi leto bolj kot ne naraščale. Pri nas viSja cena, v Ljubljani dobropis K pripravi še enega članka na temo komunalnih odpadkov nas je gnala novica, ki jo je v minulem tednu sporočila ljubljanska Snaga. Slednja storitve ravnanja s komunalnimi odpadki opravlja na območju Ljubljane ter sosednjih občin. Snaga je uporabnike oprostila plačila storitve za mesec december. Položnice in obračun Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 13. januarja 2015 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 3 neplačana obveznost učiteljev zmanjšali števila svojih direktoratov, direk torjev, sekretarjev, tajnic, strokovnih sodelavcev ... Prvi korak ministrice Stanislave Setnikar Can- jim hkrati zaukazala, da pa to delo vendar le morajo opraviti. 567 ur učne pomoči tedensko - in jo sedaj ukinilo (glej tabelo). Kot so nam povedali na ministrstvu, šolam za vsako tovrstno uro nakažejo 11,94 evra. S tem bo ministrstvo tedensko pri nas privarčevalo 6770 evrov, učitelji pa bodo prikrajšani (ko od omenjene vsote od-računamo prvi in drugi bruto) za slabih 4000 evrov tedensko (saj dobijo na uro nekaj manj kot 7 evrov neto plačila); letno bo država torej v Spodnjem Po- dravju privarčevala 240 tisoč evrov. Na ravni države naj bi enoletni prihranek znašal približno 3,3 milijone evrov. Kot lahko vidimo s tabele, je število ur pomoči po posameznih šolah zelo različno, ker so seveda tudi šole različno velike. Kar pa preseneča, je, da če primerjamo razmerje med številom ur učne pomoči in številom otrok na posameznih šolah, pridemo do zelo različnih številk, ki sicer same Foto: Črtomir Goznik Odprto pismo ministrici za šolstvo Ure DSP v nekaterih primerih zastonj inštrukcije za starše Učitelji se s svojimi težavami redkokdaj obračajo na javnost in potrpežljivo prenašajo vse »eksperimente« na svojih plečih. A ne vsi. V javnosti seje pojavilo odprto pismo učiteljice Bojana Potočnik, ki seje odločila, da ne bo tiho. V nadaljevanju objavljamo nekaj odlomkov iz njenega pisma: »/.../ Ta teden sem bila seznanjena, da ste 23.12. 2014 sprejeli sklep, po katerem mi ur DSP (dodatna strokovna pomoč, avt. op.) ne boste več plačevali, vendar sem jih vseeno dolžna opraviti, ker imajo učenci odločbo. Mimogrede, odločb jim nisem izdala jaz, ampak vi in vaše pristojne službe. /.../ Učitelji že leta opozarjamo, da so ure DSP v nekaterih primerih tudi zastonj inštrukcije za starše, ki se ne morejo sprijazniti, da njihov otrok ni odličnjak, ali pa se jim z njim ne da ukvarjati in to breme prenašajo na šole, ker vaše strokovne službe niso dobro opravile svoje vloge in so odločbe dodeljevale vsepovprek. Po drugi strani na dopolnilni pouk prideta npr. v generaciji 60 otrok 2 učenca, ker temelji na bazi prostovoljstva?! Jaz ga izvajam tudi za 2, pošteno opravim svoje ure, ne prevzemam pa odgovornosti, da je odstotek obiska tako nizek. Ko sem začela učiteljsko pot, mi je ta država zaupala, da sem sama presodila, kdo potrebuje dopolnilni pouk, kije za učenca postal obvezen, če sem ga določila. Danes jih ima 7 v tej isti generaciji odločbo, na dopolnilni pouk pa ne hodijo, ker ni obvezen?!?! Pred 15 leti sem jim dala neopravičeno uro in jih tako na nek način prisilila k dopolnilnemu pouku, saj si za določeno število ur dobil vzgojni ukrep, ki si ga nihče ni želel. Jaz pa naj jih danes dodatno učim zastonj, ker so vaše službe izdajale odločbe vsepovprek!?!? /.../ Dokler se zadev ne boste lotili strokovno, sistemsko in v te spremembe vključili tudi učitelje praktike, ne pa pred nas prihajali z enostransko sprejetimi sklepi, ne bom zastonj opravljala ur DSP /.../. Na tem mestu pozivam vse učitelje, ki čutijo podobno kot jaz, da se takšnim varčevalnim ukrepom odločno uprejo in zahtevajo za opravljeno delo tudi plačilo ali pa ga preprosto ne opravljajo več.« (Bojana Potočnik je tista učiteljica, ki je lansko leto prejela Večerov bob leta; avt. op.) po sebi ničesar ne povedo -razen tega, da je na neki šoli 6 odstotkov otrok opredeljenih za tiste s posebnimi potrebami, na drugi pa 18. In ker se postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami začne s pisno zahtevo staršev, očitno nekateri starši bolje poznajo tovrstno zakonodajo, ki skrbi za njihovega otroka, kot drugje ali pa jih znajo na nekaterih šolah bolje informirati o pravicah njihovih otrok. Kakorkoli že - varčevanje se bo v šolstvu še nadaljevalo. Govori se, da naj bi prišle sedaj na vrsto ure interesnih dejavnosti in postale brezplačne. Jože Šmigoc Če bi v šolah učili avtomehaniki ... Naslednji podatek je pravzaprav žalosten, ampak kaže naš odnos do znanja. Učitelj prejme za eno uro izvajanja učne pomoči učencem nekaj manj kot 7 evrov. Vaš avtomehanik bo za svojo delovno uro zaračunal 30 evrov (pa seveda prištel še 22 % DDV). Torej imamo srečo, da v naših šolah ne učijo avtomehaniki, saj bi bili stroški države štirikrat tolikšni, kot so sedaj (no, tudi prihranek bi bil štirikrat večji!) ... Je pa res, da avtomehanik dela s svojim orodjem v svoji delavnici, učitelj pa uporablja državno kredo v državnih prostorih. Govori se, da naj bi se varčevanje v osnovnem šolstvu nadaljevalo pri urah interesnih dejavnosti; te naj bi postale brezplačne. Takrat bodo lahko prišli na svoj račun vsi tisti, ki se pridušajo, da je čisto prav, če »učitelji kakšno uro naredijo zastonj«. Javite se za mentorja interesne dejavnosti v šoli v svoji soseščini, saj kakšno spretnost vendarle obvladate. In tistih 45 minut na teden boste že vzdržali z deco! Pa tistih nekaj minutk prej, ko se boste morali pripraviti na to delo. Brezplačno. Ker deca niso stroj, do katerega prideš, ga vklopiš, po 45 minutah pa izklopiš. za smeti kot v Ljubljani s smetarskimi cenami storitve so uporabniki sicer prejeli, hkrati z njimi pa v enakem znesku tudi dobropis. Dodajmo, da gospodinjstva v Ljubljani že v osnovi za smeti plačujejo nižje položnice kot Ptujčani in Ormožani. Do aprila 2014 so za 120-litrsko posodo za mešane odpadke ter 240-litrsko za embalažo plačevali 8,28, po aprilu pa 7,18 evra. Kljub temu da je bila njihova cena od ptujske in ormoške že skozi vse leto nižja, so zdaj za december plačila v celoti oproščeni. »Razlog za takšno potezo je odlično doseganje rezultatov ločevanja Vir: izvajalci GJS in položnice uporabnikov V obdobju od aprila do novembra 2014 so uporabniki v Ljubljani skupno plačali dobrih 57 evrov, na Ormoškem 71 in na Ptujskem nekaj manj kot 81 evrov. Primerjavo smo pripravili na osnovi cen, ki veljajo za uporabo 120-litrskih posod za mešane komunalne odpadke. odpadkov, s tem pa za izvajalca zmanjšanje stroškov. Posledično se odloži tudi manjši delež ostanka mešanih komunalnih odpadkov,« so povedali v podjetju Snaga. V skladu z državno uredbo za oblikovanje cen komunalnih storitev mora izvajalec gospodarske javne službe ceno med drugim oblikovati na podlagi načrtovanih oziroma pričakovanih količin opravljenih storitev in s tem povezanih stroškov. Če se izkažejo odstopanja od načrtovanih količin, je potreben poračun, kar pomeni ali znižanje ali zvišanje cene. Ljubljanska Snaga je svojim uporabnikom delni poračun za leto 2014 obračunala pri decembrski položnici. Poleg položnice so uporabniki prejeli dobropis v znesku 100 odstotkov vrednosti obračuna na položnici. Vrednost plačilnega naloga je posledično 0 evrov. »Zelo visok delež ločeno zbranih odpadkov in racionalno poslovanje podjetja Snaga znižujeta ceno ravnanja z od- padki, zato se Snaga iskreno zahvaljuje vsem svojim uporabnicam in uporabnikom za vestno ter odgovorno ravnanje z odpadki. Zahvala gre tudi županu mestne občine Ljubljana in županom primestnih občin Brezovica, Dol pri Ljubljani, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Ig ter Vodice, ki so podprli takojšnji delni poračun storitve ravnanja z odpadki v letu 2014. Končni obračun in poračun storitev ravnanja z odpadki za leto 2014 bo Snaga skladno z Uredbo o cenah pripravila v začetku leta 2015. Še prej mora namreč pripraviti revidirane računovodske izkaze za leto 2014 in končne podatke o količinah odpadkov v preteklem letu,« pojasnjujejo na Snagi. Dodajmo še to, da v Ljubljani in okolici za smeti plačujejo nižjo ceno, odvozov odpadkov pa imajo na leto več. Na Ptujskem odpadke odvažajo na vsake štiri, v Ljubljani na vsake tri tedne. Podravski izvajalci v komentarjih zadržani Za komentar na novico, da Ljubljančanom decembrske položnice za smeti ni treba plačati, smo zaprosili izvajalce GJS ravnanja s komunalnimi odpadki na ptujskem in ormoškem območju. Direktorja podjetij Javne službe in Čisto mesto Ptuj Alen Hodnik ter Janez Letnik sta pojasnila, da se na območju 17 občin (občine upravne enote Ptuj in občina Duplek) poračun zneska storitev opravlja sproti, mesečno. Dodatnega poračuna v teh občinah tako ni pričakovati. Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, pravi: »Pri nas se količine upoštevajo mesečno, zato do zgoraj navedene situacije ne more priti. Poračuna ni, saj ni kaj poračunavati.« Temu pritrjuje tudi direktor Čistega mesta Janez Letnik: »Mi obračunavamo svoje storitve ravnanja z odpadki mesečno na podlagi dejansko zbranih količin.« V spodnjepodravskih občinah kakšnega posebnega poračuna torej ni pričakovati, saj se cena dejanskim količinam prilagaja mesečno. Zanimivo bo spremljati, kako bo na Ormoškem. Tam je bila, podobno kot v Ljubljani, cena skozi vse leto fiksna. Možno je, da bo poračun ali v dobro ali pa v breme uporabnikov. Ali pa da so na Komunali predvidene zbrane količine tako dobro načrtovali, da poračuna ne bo. Mojca Zemljarič 4 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 13. januarja 2015 Podravje, Slovenija • Občinam grozijo likvidnostne težave Ministrstvo občinam odteguje denar šolskih prevozov, socialno varstvo... Ministrstvo za finance je občinam nenapovedano 7. januarja izplačalo manj povprečnine, s katero lokalne skupnosti plačujejo z zakonom določene naloge, z obrazložitvijo, da so sredstva iz dohodnine bistveno nižja. »Trenutno bomo obvezne naloge občine še lahko pokrivali, ob daljšem trajanju ukrepa pa bomo zašli v likvidnostne težave,« je opozoril direktor občinske uprave v Makolah Igor Erker, enakega mnenja so tudi v drugih občinah. Občinam je ministrstvo za finance izplačalo le zneske, ki jih dopušča razpoložljiva dohodnina, ki pripada občinam. Za izplačilo celotnih zneskov bi morali zagotoviti finančno izravnavo iz državnega proračuna, ki pa v letu 2015 ni predvidena, medtem ko k proračunu zdaj pripravljajo rebalans. Ob tem ministrstvo poudarja in pojasnjuje, da izplačani zneski nikakor ne izhajajo iz enostranskega znižanja povprečnine (čeprav so v občinskih upravah nasprotnega mnenja), saj pogajanja z združenji občin še potekajo in bo končna odločitev glede višine primerne porabe za leto 2015 znana po njihovem zaključku, predvidoma konec januarja. »Predstavniki ministrstva nas ne razumejo in nočejo razumeti« Tako je dva dni po izplačilu znižanih povprečnin, 9. januarja, potekal sestanek o ukrepih za financiranje občin med Skupnostjo občin Slovenije (SOS) ter predstavniki vlade. Finančno ministrstvo po navedbah SOS ostaja pri izhodišču, da bi povprečnino znižali na 494 evrov na prebivalca (trenutno je po veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna 525 evrov, še leta 2012 je znašala 543 evrov). Slovenjebistriški župan Ivan Žagar in član glavnega odbora SOS opozarja: »Tukaj ne gre za župane, povprečni-na je denar za plačilo vrtcev, oskrbe na domu in v domovih za starejše, za prevoz otrok v šolo in drugih zakonskih obveznosti. Vlada nam je zmanjšala primerno porabo, čeprav se nam stroški niso zmanjšali, na primer plače v javnem sektorju, ki pri delovanju javnih zavodov predstavljajo bistveni strošek. Prav tako predstavnikom ministrstev že ves čas pojasnjujemo, da imamo občine že sedaj premalo denarja za poravnanje obveznosti, vendar oni tega ne razumejo in nočejo razumeti.« SOS je dan pred sestankom prejel še predlog zakona o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin in ocenjujejo, da ta ne prinaša bistvenih prihrankov. Pri tem so do ministrstva za javno upravo kritični tudi zato, ker jim je predlog posredovalo šele dan pred sestankom v poznih popoldanskih urah, pa še to brez konkretne obrazložitve in me- todologije izračunov prihrankov. Te po navedbah generalne sekretarke SOS Jasmine Vidmar ministrstvo ocenjuje na 40 milijonov evrov. Kot je pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, v predlogu t. i. interventnega zakona predvidevajo 14 ukrepov, ki posegajo v 12 zakonov. Predlog ukinitve pravnega statusa krajevnim skupnostim ostaja Tako je v predlogu zakona še vedno člen o ukinitvi statusa pravnih oseb krajevnim skupnostim. »Na ministrstvu za javno upravo so izračunali, da naj bi na račun tega ukrepa prihranili približno tri milijone evrov. To zagotovo ne drži. Naša občina ima 15 krajevnih skupnosti in to območje je z vidika komunalne in cestne infrastrukture brez takšne ureditve, kot je, neobvladljivo,« je povedal župan Ivan Žagar. Ta ukrep pa tudi ne bi prinesel želenih finančnih učinkov, o čemer smo v Štajerskem tedniku že pisali. »Naše delo bi po ukinitvi morala prevzeti občina, kar pomeni Sveti Andraž • Ukinjen del šolske linije Hvaletnici-Javšovec-Gibina Zaradi starih zamer kratko potegnili Kakih deset otrok je minuli ponedeljek v naselju Rjavci v občini Sveti Andraž v Slov. goricah zaman čakalo na šolski avtobusni prevoz v podružnično šolo Vitomarci. Z novim letom je namreč začela veljati nova pogodba z novim avtobusnim prevoznikom, kjer pa na dosedanjai liniji Hvaletnici-Ja-všovec-Gibina (odsek v naselje Rjavci) ni več predviden. A vodstvo šole o spremenjeni liniji po besedah ravnatelja OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirka Žmavca ni bilo obveščeno. »5. januarja me je eden od staršev takoj po 8. uri obvestil, da ni bil izvršen prevoz njihovih otrok. Brez prevoza je ostalo deset otrok iz omenjene smeri. Seveda sem se takoj odzval in se osebno oglasil pri županji občine Sv. Andraž Darji Vudler. Po pogovoru mi je zagotovila, da bo ta prevoz poskušala nekako urediti,« je pojasnil ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc, ki je sicer še opozoril, da vodstvo šole o spremenjeni liniji ni bilo obveščeno: »Podjetje Arriva nas je 22. 12. 2014 po elektronski pošti obvestilo, da so bili izbrani za izvajanje šolskih prevozov na območju šolskega okoliša naše POŠ Vi-tomarci. Priložili so nam vozni red in lokacije. Nas o izvajanju, spremembah lokacij in novem izvajalcu šolskih prevozov ni obvestila občina Sv. Andraž, ampak samo izvajalec teh prevozov, iz katerega pa ni razvidna nobena sprememba relacij, kot je bilo to pri prej- šnjem izvajalcu teh prevozov. Tako smo bili seznanjeni samo z obstoječimi relacijami, med katerimi pa seveda ni relacije, ki jo omenjate.« Žmavc: »Otrokom je treba zagotavljati varno pot v V- , ■ ■ ■ šolo in iz nje.« Tudi naslednje jutro (minuli torek) so otroci na ome- Franci Krepša: »Vudlerjeva laže.« Prejšnji župan Franci Krepša je na vprašanje, zakaj sporne linije ni bilo v razpisu, odgovoril tako: »Vudlerjeva laže. V razpisni dokumentaciji sem imel zajeto linijo v naselje Rjavci. To se lahko preveri tudi na spletnem naslovu: http://www.enarocanje. si/Dokumentacija/2014/10/2276-28761574179191423375/RD_SOLSKI_ PREVOZI_2011-2014_-_Razpisna_dokumentacija_opravljanje_solskih_prevozov.zip. Tu ne gre za postajališče odcepa ceste proti naselju Rjavci, kot se spreneveda Vudlerjeva, ampak za linijo 1 km v naselje Rjavci. Na tej relaciji na avtobus vstopi 10 otrok, kar je četrtina avtobusa oz. en cel razred naše POŠ. Vudlerjeva o tem, da je ukinila to linijo, ni obvestila nikogar, tako da so otroci pa tudi nekateri starši pri -6 stopinjah Celzija čakali na avtobus, ki ga ni bilo. Tadan smo se vsi starši odločili,da bodo naši otroci protestno bojkotirali pouk. Če ta linija ne bo ostala tudi v prihodnje, bomo nekateri starši prepisali otroke drugam, kar pa bo povzročilo kombinacijo v vseh šestih oddelkih POŠ. Mogoče se bo Vudlejevi takrat posvetilo, da je ona tista, kije za približno 220 evrov mesečno zrušila našo podružnično šolo. Njeno predvolilno geslo »Skupaj za ljudi« se je očitno zgubilo že na dan nastopa njenega mandata. Nekateri pač težko razumemo, da zagotovi denar za ognjemet, za odpravnine vseh zaposlenih v občinski upravi..., za druge veliko pomembnejše zadeve pa ga ni.« njenem postajališču zaman čakali šolski avtobus. Ravnatelj naj bi o neljubi situaciji ponovno obvestil županjo: »Zagotovila mi je, da bodo problem proučili in nas o tem seznanili. Skupina šestih staršev se je omenjenega dne oglasila še pri meni na sedežu matične šole in me obvestila o trenutni situaciji. Po uro in pol dolgem pogovoru sem sam predlagal, da se z njimi naslednje jutro odpravim na sestanek z županjo. Ta je bil tudi izveden minulo sredo.V dogovoru med starši, občino in vodstvom šole je bilo zagotovljeno, da bodo primer še preučili in starše ter nas obvestili. Sam sem na omenjenem sestanku izključno zagovarjal stališče, da je vendarle potrebno in smiselno otrokom zagotavljati varne poti iz šole in do nje. Pogovor smo tako končali v upanju ustrezne rešitve nastalega problema,« pove Žmavc. A kot se je izkazalo, občina ne namerava zagotoviti ukinjene avtobusne linije. Po besedah ravnatelja so tako šola kot tudi on opravili vse potrebno za rešitev nastale situacije: »Ni dobro, da se težave rešujejo na otroških srčkih, ki za težave nas odraslih morda še niti ne vedo.« Starši grozili, da bodo otroke izpisali? Po neuradnih informacijah nekateri starši svojih otrok protestno niso pripeljali v šolo, drugi so celo grozili, da bodo otroke izpisali. Ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc: »Vsekakor ne zagovarjam stališča, da je samo protest oblika za doseganje želenega cilja. Težave je treba reševati z ustrezno komunikacijo med starši in lokalno skupnostjo, ki pa je v tem primeru ostalo žal torišče morda še kakšnega novega problema. Mislim, da je in bo potreben konsenz med ljudmi. Sam sem sicer na skupnem . ^ sestanku zagovarjal stališče, da je vendarle potrebno in smiselno otrokom zago-, „. tavljati varne poti iz šole in do nje.« Foto: Arhiv OS Cerkvenjak-Vitomarci J 1 J Županja Darja Vudler: »Večina otrok je od najbližje avtobusne postaje oddaljenih približno 600 metrov, dva otroka pa približno 1 kilometer. Ugotovljeno je bilo, da so razdalje primerljive in še krajše kot na drugih območjih v občini, kjer otroci hodijo peš tudi več kot 1 kilometer. Tako da ne vidimo razloga, da bi to linijo ohranili.« Foto: Arhiv OŠ Cerkvenjak-Vitomarci I torek • 13. januarja 2015 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 5 za plačilo vrtcev, dodatno zaposlovanje in ne v rečem, da je takšen vladni pre- obliki enega referenta, saj ena dlog, milo rečeno, blesarija,« oseba ne more obvladati dela je ob ohranitvi tega ukrepa v 15 krajevnih skupnosti. Lahko predlogu zakona dejal pred- sednik Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju Modest Motaln. Mojca Vtič, STA Občine niso prejele nobenega obvestila Makole »Obvestila o znižanju nismo prejeli. Po prejemu denarja smo zadevo preverili na Ministrstvu, kjer smo dobili ustrezna pojasnila. Menim, da gre tukaj s strani ministrstva za finance za precej enostransko potezo, o kateri bi morali občine vnaprej obvestiti. Hkrati gre že za vnaprejšnje prejudiciranje višine povprečnine, kije manjša od trenutno zakonsko določene. Po trenutni zakonsko določeni povprečnini bi morali tedensko prejemati približno 27.500 evrov, dejansko pa smo prejeli 22.752 evrov oziroma za 4.748 evrov (17 %) manj, kot bi morali,« je opozoril Igor Eker, direktor občinske uprave v Makolah. Majšperk »Ta ukrep ima več negativnih posledic, ki se bodo odrazile v zmanjšanju investicij, to pa pomeni tudi poslabšanje stanja v gospodarstvu. Na drugi strani občine ne bomo imele več sredstev, da bi lahko zagotavljale občanom osnovno infrastrukturo na ustrezni ravni. Pred zmanjšanjem sredstev smo prejeli tedensko 52.050 evrov, sedaj pa 43.462 evrov, to pomeni 16,5 odstotka denarja manj. Bojimo se, da bodo ogroženi tudi plačilni roki,« je pojasnil Matic Šinkovec z majšperške občinske uprave. Slovenska Bistrica »Povprečnino dobimo nakazano vsako sredo, torej prejeli smo jo 7. januarja, znižano. Pred nakazilom prve letošnje povprečnine nas niso posebej obvestili. Zakon nalaga, da se proračun republike sprejme pred novim koledarskim letom. Če bi bilo to uresničeno, bi občine tudi že dobile izračune finančne izravnave vnaprej in bi bile seznanjene o višini tedenskih zneskov. Ker pa se tako zavlačuje in pogajanja o povprečnini z reprezentativnimi združenji občin in vlade o letošnji povprečnini še niso dokončana, Ministrstvu za finance ni preostalo drugega, kot da so naredili akontacije dohodnine,« je povedala Jožica Jurič, vodja oddelka za finance in računovodstvo. Kot je še pojasnila, tedenska nakazila so v letu 2014 znašala 276.498 evrov, letošnje prvo pa je znašalo 249.561 evrov, torej skoraj 54.000 evrov manj. »S tem, da je bilo lani 53 nakazil (skupna povprečnina je tako znašala 14.654.394 evrov. Letos imamo samo 52 sred (povprečnina se nakazuje ob sredah) in tako bi skupni znesek znižane povprečnine znašal 12.977.172 evrov, to je 1.677.222 evrov manj denarja v primerjavi z lani. Zmanjšanje tedenskih nakazil vsekakor vpliva na oteženo poslovanje občine, kljub temu pa zagotavljamo tekočo plačevanje računov,« je še opozorila. otroci? Linija uvedena dve leti nazaj z aneksom Na pojasnila, zakaj je ukinjena avtobusna linija in zakaj omenjene linije ne nameravajo ponovno vzpostaviti, smo se obrnili na andraško županjo Darjo Vudler. Kot nam je pojasnila Vudlerjeva, je andraška občina približno štiri leta nazaj sklenila Okvirni sporazum za izvajanje šolskih prevozov za obdobje štirih let, od 2011 do vključno 2014 s štirimi aneksi, med katerimi je tudi aneks za novo, dodatno linijo Hvaletinci-Javšovec-Gibina v dnevni razdalji 5 km. »Vzrok za uvedbo nove linije ni razviden iz aneksa. Šolski prevozi na tej liniji so se izvajali dobri dve leti, od septembra 2012 do konca leta 2014,« je še dodala Vudlerjeva. Nagajanje ali napaka? Omenjena pogodba pa se je z letošnjim letom iztekla. Zato je prejšnji župan Franci Krep-ša jeseni, takoj po izvolitvi nove županje Vudlerjeve, na portal javnih naročil objavil razpis za opravljanje šolskih prevozov učencev za šolsko leto 2014/2015 od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015, kjer pa linija Hvaletinci-Javšovec-Gibina ni bila predvidena. »Pogodbo sem sklenila v skladu z razpisom in zakonom, torej brez te linije. Dodatna sredstva za izvajanje te linije tudi niso predvidena v proračunu za leto 2015. Meni je žal, da je prišlo do te situacije. Župana sem vprašala, zakaj te linije ni uvrstil v razpis. Rekel je, da naj bi prišlo do napake,« še pove županja. Ni razloga za ohranitev linije Vulderjeva pa omenjene linije kljub nerganju staršev ne namerava ponovno uvesti: »Na to temo se je sestal občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je pregledal vse linije in ugotovil, da ni potrebe po uvajanju dodatnih linij. Ugotovljeno je bilo, da so razdalje primerljive in še krajše kot na drugih območjih v občini, kjer otroci hodijo peš tudi več kot kilometer do postajališča. Treba je vse obravnavati enakopravno. Tako ne vidimo razloga, da bi to linijo ohranili. Ta linija je bil bolj izjema kot pravilo, saj na omenjenem mestu uradno ni niti avtobusne postaje: »Občina je v skladu z Zakonom o osnovni šoli dolžna zagotavljati plačilo prevoza učencem v šolo, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Občina Sveti Andraž zagotavlja brezplačni prevoz tudi vsem otrokom, ki so od šole oddaljeni manj kot štiri kilometre.« Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik Deset osnovnošolcev je v Sv. Andražu ostalo brez avtobusne povezave (fotografija je simbolična). Ptuj • Zdravstveni dom Ptuj Novo leto - nove pridobitve Osmi januar 2015 je bil za Zdravstveni dom Ptuj nadvse pomemben dan. Z zaposlenimi, pacienti in predstavniki lokalne skupnosti so se veselili novih pridobitev, ki so rezultat skupnega dobrega dela vseh zaposlenih ZD Ptuj v letu 2014. Z lastnimi sredstvi iz naslova amortizacije, vse skupaj je stalo okrog 200.000 evrov, so obnovili prostora kirurške zobne ambulante in ambulante za parodontologijo ter prostore ambulante za nujno medicinsko pomoč, v katere so namestili tudi novo sodobno opremo ter kupili novo reševalno vozilo za sanitetne prevoze in dva avtomobila za potrebe patronažne službe. Kot je povedala direktorica ZD Ptuj asist. Metka Petek Uhan, dr. med. spec., se trudijo, da bi imeli njihovi pacienti čim boljšo oskrbo in da bi zadovoljni zapuščali prostore ZD Ptuj: „Uspelo nam je s skupnim dobrim delom vseh naših zaposlenih. V celoti smo uspeli realizirati dogovorjeni program, izpadov ni bilo. Svoje je opravila tudi zavarovalnica. V naše ambulante prihajajo vse pogosteje tudi pacienti od drugod, z aneksom 2 k splošnemu dogovoru za leto 2014, pa smo pridobili tudi že dodatni program za čeljustno kirurgijo. Če dobro delamo, nas pacienti poiščejo," je o najpomembnejših dosežkih leta 2014, ki vključujejo tudi odprtje novih ambulant v Kidričevem, povedala Metka Petek Uhan. MG Foto: Črtomir Goznik V ZD Ptuj so 8. januarja odprli prenovljene prostore čeljustne kirurgije, parodontologije in nujne medicinske pomoči s pripadajočo opremo ... ... in predali v uporabo tri nove avtomobile, enega za sanitetne prevoze ter dva za potrebe patronažne službe. 6 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki t orek • 13. januarja 2015 Ptuj • Obiskali smo podjetje CNC Murko „Ne glede na pogoje dela morajo biti vodilo Podjetje CNC Murko, d. o. o., sedež ima v Špindlerjevi ulici 27, na Ptuju, se ukvarja s CNC obdelavo kovin. V letu 2014 je podjetje praznovalo 15-lc V večini izdelujejo najrazličnejše strojne dele po naročilih kupcev iz prehrambne industrije (različne proizvodne linije, pekarstvo), tekstilne industrije, strojne industrije, vse bolj se uveljavljajo tudi pri izdelavi opreme za ladje, zelo močno pa so tudi zastopani v avtomobilski industriji, predvsem z izdelavo merilnih kontrolnih naprav. Nekaj posebnega pa so tudi stroji za izdelavo cevi, ki se uporabljajo za motorje, v vojaški industriji in na drugih področjih. Vedno bolj se usmerjajo tudi v razvoj lastnih produktov, med katere sodijo merilne kontrolne naprave, ki so v celoti njihov produkt, od ideje naprej do končnega izdelka. Konkurenca je velika, evropski prostor je velik, lasten produkt je zato velika prednost, kot če delaš le po naročilu kupcev, je povedala Marjeta Murko, ki si vodenje in lastništvo podjetja deli z možem Milanom. CNC Murko je družinsko podjetje, v njem so zaposleni tudi ostali družinski člani. Vseh zaposlenih je danes 28. Do lani so v glavnem delali za tuje kupce, za merilne kontrolne naprave pa se v zadnjem času vse bolj zanimajo tudi v Sloveniji. V letu 2014 so jih za slovenski trg izdelali že okrog 10 odstotkov. „Kriza v letu 2008 nas je močno prizadela, prisiljeni smo bili odpustiti 20 delavcev, s 33 smo prešli na 13 zaposlenih. Vse stroške smo znižali na minimum, da smo lahko preživeli. Zdaj gre ponovno na bolje," pove direktorica. Pritisk na cene in konkurenca sta velika. „Moraš biti zelo fleksibilen, hiter, iznajdljiv, da se prilagodiš in obdržiš na tem velikem evropskem trgu, da zadovoljiš kupčeve potrebe, tudi s ceno, kakovost ni več vprašanje. Kupcu smo vedno na razpolago, če ga ne spremljaš v njegovih željah, potrebah in pričakovanjih, bo poiskal novega dobavitelja." Marjeta Murko se je v kovi-narstvu, ki je tipično moški svet, dobro znašla. „Vsaka stvar v življenju je izziv. Vse, kar ti je postavljeno na pot, se je treba naučiti, to je moja filozofija. Če to zmoreš, potem gre. V glavnem so moja skrb finance, nadzor nad njimi (ponudbe, končne kalkulacije). Pridobivanje novih kupcev je posebno poglavje, kupca je treba najprej spoznati. Včasih se sodelovanje utrdi, včasih pa tudi ne. Mi vztrajamo na kakovosti, ki pa ima tudi ceno. Če greš pod vodo, ne preživiš. Vedno gledamo, kje je tisti minimum, ko še lahko preživimo s ceno." Preden so Murkovi začeli s podjetništvom v Sloveniji, so živeli v Švici. Marjetina želja je bila vedno, da bi se nekoč vrnili in začeli podjetništvo kot družina. Njene predhodne podjetniške izkušnje so jim bile pri ustanavljanju podjetja pred 15 leti nadvse dobrodošle. Poiskali so tržno nišo, in kot je pokazal čas, so se odločili pravilno. Podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji ni najboljše, pozitivnih spodbud je malo, treba pa se je znajti, poudarja Marjeta Murko. „Mi se kot podjetje v danih razmerah poskušamo prebijati. Kjerkoli si, moraš se znajti v danih po gojih in delati. To človeka ne sme pretirano obremenjevati, Foto: Črtomir Goznik ker če razmišljaš o tem, da je vse slabo, kako se nič ne da, je še slabše. Vodilo morajo biti predvsem tvoji cilji. Ni enostavno, marsikdaj je zelo težko." Podravje, Slovenija • Novo leto je uveljavilo vrednotnice Devet evrov je en dan pokojninske dobe in zd Z novim letom so v veljavo stopile vrednotnice in s tem načelo vsako delo šteje. Vrednotnica, ki stane devet evrov, namreč pomeni približno en dan pokoj nega dela. »Spremembo zakona pozdravljam, saj bom odslej lahko tudi lektorirala in prevajala preko vrednotnice. Vrednotnica res pomeni dodaten stroš ki sicer izdeluje predmete iz filca. S 1. januarjem so začele veljati določbe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se nanašajo na osebno dopolnilno delo. Spremembe pomenijo, da je pogoj za legalno opravljanje osebnega dopolnilnega dela pridobljena vrednotnica, ki jo je zaenkrat mogoče kupiti le na upravni enoti. »Takoj ko bo vzpostavljen nov spletni portal e-uprava, bo omogočeno plačilo vrednotnice tudi prek spleta. To bo predvidoma maja letos,« so pojasnili na Ministrstvu za družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sicer pa je ključen namen vpeljave vrednotnic preprečevanje sive ekonomije, preprosta in dosto- pna ureditev osebnega dopolnilnega dela in večja socialna varnost. V prvih treh dneh kupljenih nekaj manj kot 30 vrednotnic Vrednotnica velja za koledarski mesec. V primeru, ko posameznik večkrat na mesec na primer čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vre-dnotnico, so pojasnili na mini- strstvu. V primerih osebnega dopolnilnega dela, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam (npr. nabiranje in prodaja zelišč v njihovi osnovni obliki - ne posušena zelišča ...), kupi le eno vredno-tnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo. Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, se mora pred začetkom opravljanja priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Priglasitev lahko opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti. S tem je oseba na javno dostopnem seznamu izvajalcev, naročniku pa se ni treba nikamor priglašati. Ko posameznik želi storitev, bo s seznama zgolj izbral ustrezno osebo in kupil vrednotnico. V prvih treh delovnih dneh, odkar so vredno-tnice stopile v veljavo, je bilo 73 priglasitev osebnega dopolnilnega dela, kupljenih pa 27 vrednotnic. Kdaj vrednotnico plača naročnik in kdaj izvajalec storitve? V primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike, mora vrednotnico kupiti naročnik dela, torej oseba, ki želi stori- H>; »A? — S tem se ne bo rešil problem sive ekonomije V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije menijo, da sive ekonomije ne bo mogoče rešiti s sistemom vrednotnic. »Dejstvo je, da vrednotnic ne bodo uporabljali šušmarji, ki legalnim subjektom predstavljajo hudo nelojalno konkurenco. V OZS se že več let borimo za zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno. Vsako leto vladi predlagamo konkretne ukrepe, ki so med drugim ugodnejše davčno okolje, uvedba posebne motivacijske davčne olajšave pri dohodnini po načelu 'vsak račun šteje', večji nadzor nad šušmarji, višje kazni za delo na črno itd.,« so povedali na zbornici. Se pa nadejajo, da bo sistem vrednotnic več reda prinesel na področju čiščenja prostorov pri fizičnih osebah. »To je področje, ki ga je zaradi 'nezmožnosti vstopa inšpekcij v zasebna stanovanja' težko nadzirati. Z uvedbo vrednotnic na tem področju obstaja večja verjetnost, da se dejavnost vsaj deloma legalizira, hkrati pa se z nakupom vrednotnic cena storitve vsaj nekoliko približa ceni storitev, ki jo izvajajo registrirani čistilni servisi. Nekaj podobnega so po naših informacijah pred leti izvedli na Švedskem, kar je prineslo na trg storitev čiščenja precej pozitivnih učinkov, podobne pričakujemo tudi pri nas,« so še dodali. J Foto: MV torek • 13. januarja 2015 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 7 predvsem tvoji cilji ..." ¡tnico delovanja, jubilej so povezali z odprtjem novih poslovnih prostorov. Marjeta s sinovoma Matjažem in Mitjem ter snaho. Skupaj z družino se Marjeta sprošča in nabira energijo za nove izzive v vrtnarjenju, v naravi, v hribih, v kampu, kjer ura ni njihov gospodar. V letu 2015 si tako kot vsi želijo predvsem zdravje, da bodo lahko delali, napredovali v svoji dejavnosti, in tudi veliko sreče, saj brez te ne gre na nobenem področju življenja in dela. Čas pa je tudi že, da Slovenija in z njo vsi skupaj zaplavamo v neke bolj pozitivne vode. V trenutnih razmerah je počutje vseh državljanov slabo. „Če bi se Slovenija ravnala po zgledu Avstrijcev, bi bilo vsem boljše. Ker pa smo Slovenci vedno bolj pametni od drugih, so težave. V Sloveniji, žal, ne znamo uporabljati že preverjenih stvari, zato se po nepotrebnem izgubljamo. To je zavora, vseeno pa upamo, da bo že v letu 2015 boljše," so povedali Murkovi. MG ravstveno zavarovanje ninske dobe in zdravstveno zavarovanje za čas opravljanja osebnega dopolnil-ek, vendar pa zagotavlja večjo socialno varnost,« meni Nina Sirk iz Gorenjske, tev, ob tem pa naročnik dela ne sme biti pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozapo-slena oseba. Storitve, ki se lahko opravljajo v okviru sistema vrednotnic za fizične osebe, so občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin; občasna pomoč pri kmetijskih delih; občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, občasne inštrukcije; občasno prevajanje ali lektoriranje; občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih; občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali. Druga skupina dejavnosti, kjer je obveznost nakupa vre-dnotnic na izvajalcu storitve in kjer se storitve lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozapo-sleno osebo, pa so izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti; izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov; nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki; mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja. Vsi izvajalci storitev pa morajo za opravljeno delo izstaviti račun, kot je veljalo že doslej za izvajalce osebnega dopolnil- r Kaj pomeni plačilo vrednotnice za upokojence? Cena vrednotnice je enotna za vse. Še aktivnim se bo to delo po novem štelo v pokojninsko dobo, pri delu upokojencev pa v tem primeru lahko govorimo o med-generacijski solidarnosti. Bodo pa tudi upokojenci na podlagi vplačane vrednotnice zavarovani za invalidnost in smrt in za primer nastanka poškodbe pri delu Kako je s plačilom dohodnine? Na področje dohodnine zakon ne posega. Ureditev ostane takšna, kot je veljala doslej oz. kot velja za področje davčne zakonodaje. To pa pomeni, da je dohodek iz osebnega dopolnilnega dela obdavčen z dohodnino 25 %. V davčno osnovo od tega dohodka se všteva vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec osebnega dopolnilnega dela plača sam. Upokojenec v poletnih mesecih (julij, avgust, september) nabira gobe in jih prodaja. Koliko vrednotnic bi moral plačati za te tri mesece? Kako se to izračunava: ali se izračunava glede na zaslužek ali glede na ure opravljenega dela? V takem primeru bi moral upokojenec za vsak koledarski mesec vplačati vrednotnico ne glede na zaslužek in ne glede na ure opravljenega dela. Seveda bo vrednotnico plačal le za tiste mesece, v katerih bo nabiral in prodajal gobe oziroma opravljal delo. Vir: mddsz V_J nega dela. Račun mora izdati za vsako opravljeno delo v koledarskem mesecu ali za vsak promet z izdelki ali sadeži in zelišči, najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega ose- ba, pri kateri se delo opravi, oziroma oseba, ki kupi izdelke ali sadeže in zelišča. Izvajalec osebnega dopolnilnega dela kopije računov hrani deset let. Mojca Vtič Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec. Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*. Prave rešitve vas spomladi čakajo tudi v NLB Centru inovativnega podjetništva, s katerim stopamo na novo pot sooblikovanja podpornega podjetniškega okolja. Pospešeno naprej! nlbO www.nlb.si/poslovni-start Kontaktni center: 01 477 20 00 *Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa. 8 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 13. januarja 2015 Slovenska Bistrica • Spominska slovesnost »Vrednote bi morali živeti in ne samo govoriti o njih « »Vzrok naših težav je v pomanjkanju moralnih vrednot. Namesto da toliko govorimo o vrednotah, ki so krasile tudi Pohorski bataljon, bi jih morali živeti,« je povedal župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar 8. januarja, ki je v statutu občine določen kot dan, ko se Bistričani spominjajo poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici na Pohorju. Letos so se spomnili 72. obletnice padca borcev in bork na Treh žebljih. Foto: Mojca Vtic Kulturni program so oblikovali Vrtec Otona Zupančiča Slovenska Bistrica in Glasbena šola Slovenska Bistrica. Zbranim v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica je župan še dejal, da so borci Pohorskega bataljona s svojim uporom okupatorju dodali kamenček v prizadevanju za samostojno državo. Generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Mitja Klavora pa je v nagovoru zbranim poudaril: »Ne smemo pozabiti osnovnega vzroka za narodnoosvobodilni boj. To je bila okupacija. To pa je pomenilo napad na slovenski narod in cilj okupatorja, ki je bil, da slovenski na- rod iztrebi. Vsi, ki so izgubili življenje ali so trpeli, so žrtve tega napada.« Na slovesnosti je generalni sekretar podelil še plaketi Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Srebrno plaketo je prejela Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica za ohranjanje vrednot NOB. Za organiziranje prireditev v počastitev dogodkov iz časa narodnoosvobodilnega boja ter za skrb za obeležja NOB pa je bila zlata plaketa podeljena Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica. Spominska slovesnost je bila namenjena tudi predstavitvi knjig Mirka Munde in Marjana Žnidariča. Knjižno delo slednjega nosi naslov Četrta operativna cona, ki na 877 straneh nudi pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Mirko Munda je predstavil knjigo Pragersko in NOB, v kateri niza zgodovinska dejstva in z njimi povezane življenjske usode in stiske mnogih Pragerčanov. Mojca Vtič Foto: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica Milan Brglez Slavnostni govornik pri Treh žebljih na Osankarici predsednik Državnega zbora Milan Brglez Spominska slovesnost na 72. obletnico poslednjega boja Pohorskega bataljona na bojišču, kjer je življenje izgubilo 69 borcev in bork, je bila 3. januarja pri Treh žebljih na Osankarici. Slovesnosti se je udeležil slovenski politični vrh, med njimi predsednik republike Borut Pahor, ministri, poslanci in državni svetniki. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je v nagovoru med drugim poudaril, da bi morali biti Slovenci v sedanjih kriznih časih enotnejši in se zgledovati po borcih Pohorskega bataljona. »Upam torej, da smo tudi mi sposobni pokončno, pogumno in dosledno zoperstaviti se predsodkom, ideološkim delitvam in najrazličnejšim oblikam nestrpnosti, ki jih zaostrene gospodarske razmere le še podžigajo,« je še dodal Brglez, ki je menil, da tudi zato žrtve, iz katerih je vzklila naša svoboda, ne smejo biti nikoli pozabljene. MV/STA Juršinci • Miro Lasbaher o kandidaturi za gen Brez možnosti, politične podpo »Nekih posebnih iluzij, da bi dejansko postal generalni direktor, si niti ne delam, ker za to nimam nobene politične podpore, kar pa je pri izbiri kandidata za direktorja bistvenega pomena. Je pa priložnost, da ponovno, kot že večkrat, opozorim na stvari, ki ne veljajo,« je za naš časopis dejal zdravnik koncesionar Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se poleg aktualnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Sama Fa-kina, direktorja področja financ na ZZZS Janka Štoka in nekdanjega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Zvonka Zinrajha poteguje za mesto generalnega direktorja ZZZS. »Za kandidaturo sem se odločil, ker se že več kot 15 let borim zato, da bi se razmere v slovenskem zdravstvu uredile. Ampak na žalost nismo prišli nikamor oz. samo nazadujemo,« je odločitev o kandidaturi pojasnil juršinski zdravnik Lasbaher, ki je sicer še prepričan, da možnosti za generalnega direktorja ZZZS praktično nima. Pravi, da vidi kandidaturo kot eno izmed možnosti, da se zadeve začnejo postavljati na pravo mesto. 0 sistemu mrtvih duš... Kot je zapisal v svojem programu, vidi priložnost predvsem v ukinitvi sistema mrtvih duš v javnem v zdravstvu. »Drži, da je v zdravstvu denarja dejansko premalo in bi bilo potrebno več svežega kapitala. Ampak za vsaj vzdržno delovanja sistema, takšnega kot je, bi bilo treba narediti samo malo več reda. Po besedah zasebnega zdravnika in kandidata za generalnega direktorja ZZZS Mira Lasbaherja niti sam ZZZS ne ve, koliko zdravnikov, ki jih ni v sistemu, plačujejo. Zato v svojem programu obljublja takojšnjo ukinitev tako imenovanega sistema mrtvih duš. O svoji kandidaturi pa pravi: »Pričakujem nič drugega kot samo šikaniranje, češ kaj sploh hodiš tu okrog. Pripravljen sem iti skozi to, ker kljub temu da se pojavljam marsikje v medijih in da z nasprotne strani nikoli ni bilo ovrženo nič, kar sem povedal, se v zadnjih petih letih ni spremenilo nič na boljše!« Destrnik • Potrdili prvo branje proračuna Za naložbe dva milijona evrov Na decembrski seji so svetniki in svetnice destrniškega občinskega sveta obravnavali 11 točk dnevnega reda, med drugim tudi prvo branje predloga proračuna Občine Destrnik za leto 2015. Po predvidevanjih se bo letos v proračun zlilo več kot 3.100.000 evrov, odhodki pa naj bi znašali dobre 4.000.000 evrov. Proračunski primanjkljaj tako znaša nekaj več kot 820.000 evrov, ki pa ga bodo pokrili z ostankom sredstev na računu na zadnji dan v minulem letu v višini 930.000 evrov. Investicijski odhodki so planirani v višini 2.129.286 evrov, kar v primerjavi z lanskim letom pomeni skoraj trikratno povečanje. Večino investicijskih sredstev bodo namenili za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije ter nakup zgradb in prostorov. Največ sredstev, okrog milijon evrov, bodo namenili za izgradnjo in opremo šestoddelčnega nizkoener-getskega vrtca. Velik del sredstev, več kot 976.000 evrov, pa načrtujejo še za poslovni objekt Janežovski Vrh. Med drugim proračun predvideva še sofinanciranje gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj v višini dobrih 35.000 evrov ter 37.000 evrov za izdelavo Občinskega prostorskega načrta. V računu financiranja ni načrtovanega zadolževanja, je pa za odplačevanja dolgoročnega dolga namenjenih 103.550 evrov. »Predlog proračuna, ki je šel v obravnavo, so svetniki sprejeli soglasno. Proračun je pripravljen zelo varčno in v njem je predvideno za investicije dva milijona evrov, in sicer za nakup poslovnih prostorov, vrtec in nakup opreme za vrtec. Težava pa je v tem, da je težko izdelati predlog proračuna ob dejstvu, da se ne ve, koliko sredstev EU in 21. člena bo možno pridobiti. V glavnem pa s predlaganim proračunom zagotavljamo še nadaljnji razvoj občine,« je še pojasnil župan Vladimir Vindiš. Monika Levanič Foto: ML torek • 13. januarja 2015 Politika Štajerski TEDNIK 9 eralnega direktorja ZZZS ker nima re Tu vidim ogromno možnosti v odpravljanju tega famozne-ga sistema mrtvih duš, kar se da praktično čez noč urediti. Zavod bi na tak način prihranil marsikateri evro za tiste, ki v sistemu dejansko delajo. Tudi sam sedanji generalni direktor je javno priznal, da najmanj 150 zdravnikov plačujejo, ki jih ni v sistemu. ZZZS pravzaprav niti ne ve točne številke,« pojasnjuje Lasbaher. »Resnično bolan človek od preiskave, ko jo opravi čez šest mesecev, nima nič, ker je vprašanje, ali je sploh živ« Lasbaher v svojem programu zagovarja tudi vzpostavitev dejanske enakopravnosti in pravega partnerstva med ZZZS, izvajalci in zavarovanci (ter ministrstvom za zdravje). Po njegovih besedah je namreč trenutna realnost nadvlada ZZZS in ministrstva nad izvajalci, ki pri dogovarjanju v zadnjih najmanj 15 letih praktično niso imeli nobene besede: »Zavod se obnaša kot absolutni gospodar, ostali pa dobimo, kar si pač zavod zamisli oz. po sistemu vzemi ali pusti, torej ali se sprijazniš s tem, kar ti zavod ponudi, ali pa se drugače znajdeš. Zavarovanci se znajdejo predvsem preko samoplačniških ambulant. Na način vzemi ali pusti so namreč čakalne dobe poletele v nebo. Na določene preiskave se čaka več mesecev in resnično bolan človek od preiskave, ki jo opravi čez šest mesecev, nima nič, ker je vprašanje, ali je sploh živ. Izvajalci oziroma zdravniki pa smo iz istega razloga v veliki stiski. V uspešnosti diagnosti-ciranja v Sloveniji in drugje, kjer je recimo 30 % preiskav dejansko upravičenih, od 10 ljudi ne moremo točno vedeti, kateri trije so resnično bolni, katerih sedem pa ni. Zato preiskave potrebujemo vsi. In tule je osnovni problem, da čakalne dobe skrajšajo v dobro bolnikov in zdravnikov.« Zametki sistema segajo iz SFRJ Zasebni zdravnik sicer v svojem programu predlaga še čim hitrejšo debirokrati-zacijo zdravstvenega sistema ter takojšnjo reformo zdravstvenega sistema. Po besedah Lasbaherja so korenite spremembe zdravstvenega sistema nujne. Zametki slednjega namreč izhajajo še iz bivše Jugoslavije. »Model samega zdravstvenega sistema je zastarel do skrajnosti. Vleče se iz prejšnje države, temelji so bili postavljeni v SFRJ in še vedno je delovanje podobno samoupravnemu socializmu oz. delovanju samoupravnih interesnih skupnosti, samo stvari so se malce preimenovale. Tudi sam model vodenja ZZZS izhaja iz zakonodaje SFRJ, samo malce so se preimenovali ...,« pove Lasbaher. »Pričakujem samo šikaniranje« Svoj program vodenja ZZZS za obdobje naslednjih štirih let bo Lasbaher na sedežu ZZZS v Ljubljani predstavil 15. januarja. Po desetih minutah predstavitve je predvideno še približno pol ure za zastavljanje vprašanj od upravnega odbora ZZZS. »Mogoče bo v tistih 30 minutah kaj konstruktivnega, čeprav se bojim. Pričakujem nič drugega kot samo šikaniranje, češ kaj sploh hodiš tu okrog. Pripravljen sem iti skozi to, ker kljub temu da se pojavljam marsikje v medijih in da z nasprotne strani nikoli ni bilo ovrženo nič, kar sem povedal, se v zadnjih petih letih ni spremenilo nič na boljše,« zaključi Lasbaher in še zagotovi, da juršinska ambulanta v noben primeru ne bo ostala brez zdravnika. Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik »Če mislita resno, bi Fakin in Štok lahko že v prejšnjih letih naredila kaj v tej smeri« Kandidata za generalnega direktorja Mira Lasbaherja smo povprašali tudi, kaj meni o ostalih kandidatih in njihovih programih vodenja ZZZS. Kot nam je povedal, imajo sicer vsi štirje podoben program vodenja za obdobje naslednjih štirih let, a še dodal: »Je pa vprašanje, kako dva kandidata iz hiše ZZZS gospod Fakin in gospod Štok resno mislita. Ker če mislita resno, bi lahko že v prejšnjih osmih letih, kolikor sta v ZZZS, naredila kaj v tej smeri, pa se na žalost ni nič zgodilo, tako da ne vem, kaj bi ju zdaj prepričalo, da je zdaj tisti čas za novo pot.« Lenart • Prva nesoglasja na prvi redni seji V nadzornem odboru ne bo Vogrin, tudi Lipovž ne Na minuli decembrski seji je lenarški občinski svet med drugim ponovno obravnaval točko Sklep o imenovanju Nadzornega odbora (NO) Občine Lenart. Od sedmih predlaganih kandidatov je za člane nadzornega odbora potrdil pet kandidatov. Svetniki in svetnice so na minuli seji potrdili 3,2-odstotno zvišanje vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart za leto 2015. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je sredi novembra na svojem drugem rednem zasedanju pripravila predlog sklepa o imenovanju NO. Za člane najvišjega organa nadzora javne porabe v občini je tako predlagala sedem kandidatov, to so: Albina Benko, Ivan Vogrin, Janez Karo, Zdravko Lipovž, Ksenija Ilih, Urška Možina in Jožica Krajner. Ker pa predlog na dopisni seji občinskega sveta ni bil sprejet (za predlog sta glasovala dva člana, proti 13), so na tokratni seji izvedli posamično poimensko glasovanje in od sedmih predlaganih kandidatov za člane nadzornega odbora potrdili pet kandidatov, in sicer Albino Benko, Janeza Kara, Ksenijo Ilih, Urško Možina in Jožico Krajner. Zadostne podpore pa nista prejela Ivan Vogrin in Zdravko Lipovž, zato bo pristojna komisija do naslednje seje morala predlagati dva nova kandidata. Občinski svet pa bo glasovanje glede dveh manjkajočih kandidatov ponovno opravil. Direktorica občinske uprave vplivala na sestavo nadzornega odbora? Pred glasovanjem za člane nadzornega sveta pa je padlo nekaj očitkov, tudi na račun direktorice občinske uprave Vere Damjan Bele. »V Stranki Mira Cerarja oz. našega lokalnega odbora v Lenartu se nam zdijo nekateri kandidati na tej listi moralno in etično nesprejemljivi. Bolj pa me moti dejstvo, da je na sestavo NO na nek način apelirala direktorica občinske uprave, ki bi se morala distancirati, kajti to je odbor, ki bo nadzoroval njeno delo oziroma delo občinske uprave in nas vseh. To je skrajno neprimerno in nehigienič-no,« je povedal svetnik Tilen Štefanec ter direktorici občinske uprave še očital: »Pozvali ste našo predsednico lokalnega odbora in povedali, kdo se vam zdi neprimeren za člana nadzornega odbora.« Direktorica je svetnikove besede zanikala. Strasti je umiril župan Janez Kramberger, ki je sicer še dejal: »Gospod Štefanec, če se je to zgodilo, bo treba drugače razčistiti. Predlagam, da o tem ne razpravljamo in gremo glasovat, kot nam narekuje poslovnik.« V nadaljevanju razprave se je oglasil še svetnik Drago Zorger, prepričan, da bi člani občinskega sveta morali razpravljati in glasovati o celotnem predlogu. Svetniki potrdili povišanje vrednosti točke Sicer pa so člani občinskega sveta med drugim obravnavali tudi sklep o vrednosti točke za NUSZ v Lenartu za leto 2015, v katerem je bilo predlagano 3,2-odstotno zvišanje vrednosti točke. Tudi tukaj je med svetniškim zborom završalo. Kot prvi se s predlaganim ni strinjal Štefanec: »Glede na to, da vrednost življenjskih potrebščin raste, prilivi gospodinjstev pa ostajajo enaki oziroma se manjšajo, v zadnjih letih smo doživeli tudi nekaj socialnih bomb na območju Lenarta, se mi zdi, da bi lahko dosedanjo ceno ohranili, da ne bi dodatno obremenjevali gospodinjstev.« Župan je predlog sicer označil kot vme-sten, a opozoril: »Pred nami so naloge, ki jih moramo opraviti. Ali so tiste naloge takšne, da se jim lahko odpovemo, to boste presodili vi.« V razpravi sta se oglasila še svetnika Marjan Banič in Milko Slanič, ki sta povišanje vrednosti točke pozdravila. »3,2 % se mi ne zdi tako strašno, če seštejemo, pa je za občino to kar nekaj denarja (okrog 9.000 evrov več), tako da predlagam, da tega ne znižujemo,« je povedal Banič. Slanič pa je pri tem še opozoril, da bi v prihodnje morali biti bolj pozorni na podražitve koncesionarjev. Štefanec: Namesto podražitve raje en podžupan manj A Štefaneca nista prepričala: »To je ravno znesek, če bi imeli samo enega podžupana in bi nam torej ostalo 10.150 evrov.« Kot zadnji se je oglasil še svetnik (in podžupan) Franc Ornik: »Moti me razmišljanje - ko moramo nekaj denarja spraviti v občinsko upravo, smo vsi za to. Ko pa moramo kaj povišati, pa smo skeptični. Kot občinski svetniki smo dolžni, da tisto, kar občina mora dobiti, podpremo.« Kljub vroči razpravi je le-narški občinski svet sklep v predlagani obliki sprejel in tako potrdil zvišanje vrednosti točke za 3,2 %. Sicer pa je župan na minuli seji svetnike in svetnice seznanil še z informacijo o imenovanju podžupanov. Mesto sta zasedla Franc Ornik in Marjan Banič. Monika Levanič Foto: ML 10 TEDNIK Kultura torek • 13. januarja 2015 Ptuj • Pogovor z jazz glasbenikom Lukom Hermanom Gaiserjem Od samouka do profesionalnega glasbenika mednarodnih razsežnosti Ptujčan Luka Herman Gaiser, diplomirani jazz kontrabasist in kitarist (igra električni bas), kot samouk pri sedemnajstih letih. S svojo prvo pop skupino Popcorn je nastopal na ter sodeloval na mnogih občinskih in drugih kulturnih prireditvah. Da bi svoje glasbene sposobnosti dvignil na višji nivo, je začel obiskovati ure priznanega slovenskega jazz kitarista Sama Šalamona in ta ga je navdušil za jazz. Že po enem letu je njegovo znanje toliko napredovalo, da se je prijavil na sprejemne izpite za glasbeni konservatorij v avstrijskem Celovcu in jih uspešno opravil. „Nihče ni pričakoval, da mi bo uspelo, saj sem bil tako rekoč samouk, nikoli pred tem nisem obiskoval nobene glasbene šole, not sem se šele moral začeti učiti. Talent sem nosil v sebi, volja pa ni bila dovolj, saj če ne bi trdo delal, mi ne bi uspelo." Nova priložnost ga je povsem prepričala, opustil je študij ekonomije in svoje življenje posvetil glasbi. Pred desetimi leti se je zanj pričelo povsem novo obdobje, začel je igrati kontrabas, ki v jazzu velja za nepogrešljiv instrument. Že na začetku mu je novo znanje prineslo nove priložnosti ter izkušnje z različnimi slovenskimi glasbeniki različnih glasbenih stilov. Prve jazzovske koncertne izkušnje si je pridobil s priznanimi slovenskimi glasbeniki Samom Šalamonom, Igorjem Bezgetom, Markom Grobler-jem (z njim je posnel zgoščenko Iz dneva v dan). Leta 2006 je soustvarjal glasbo za pesniško-glasbeno predstavo Petra Genetrix Umetniškega društva Stara steklarska Ptuj, s katero so gostovali tudi na Slovaškem. Gimnazija Murska Sobota ga je povabila k muzikalu Hair, ki je postala uspešnica. Z njim so samo v Sloveniji nastopili več kot petdesetkrat, leta 2007 pa tudi v Bethlehemu v ZDA. Naslednji velik domači in mednarodni uspeh je bil etno projekt Es-saouira Project z mednarodno uveljavljenimi glasbeniki, katerega idejni vodja je bil Marko Korošec. Kljub temu da je bil Luka Herman Gaiser ves čas študija izjemno aktiven na številnih glasbenih odrih in v različnih glasbenih stilih, ostaja zvest jazz kontrabasu, iz katerega je leta 2010 tudi z odliko diplomiral pri mentorju prof. Uliju Langthalerju. Leta 2013 je prav tako z odliko na celovškem konservatoriju diplomiral še iz instrumentalne pedagogike. „Jazz glasba je moja izbira ..." S svojim muziciranjem Luka Herman Gaiser ni osvojil samo slovenske glasbene scene, vse pogosteje nastopa tudi v tujini. To dokazujejo njegovi številni in uspešni koncerti, ki jih je iz leta v leto več, povprečno sedemdeset na leto. Sodeluje s številnimi priznanimi domačimi in tujimi glasbenimi imeni. Leta 2012 je bil na avdiciji v zelo močni konkurenci sprejet na jazz delavnico Generations v Frauenfeldu v Švici, kjer je sodeloval s svetovno znanimi imeni iz sveta jazz glasbe, kot so David Hazeltine, Peter Washington, Louis Hayes. V Sloveniji sodeluje skoraj z vsemi jazz glasbeniki, redno tudi v jazz zasedbah: Vid Jamnik kvartet, Stane Hebar kvartet, skupina Jazzrobots. Ponosen je na sodelovanje s tujimi glasbeniki, znanimi tudi na slovenski glasbeni sceni, kot so pianisti Rob Bargad (ZDA), Olivier Hutman (FRA) in Kirk Lightsey (ZDA), pevke Denise King (ZDA), Nicole Herzog (CH), Sue Gerger (A), bobnar Bernd Reiter (A) in Daniel Sa-downick (ZDA), saksofonisti Olivier Temime (FRA), Helmut Kagerer (GER) in Don Menza (ZDA). „Sodelovanje z Milenkovicem je nekaj izjemnega ..." Pot na avstrijsko, nemško in švicarsko glasbeno sceno mu je odprl avstrijski bobnar Bernd Reiter, ki sedaj živi in ustvarja v Parizu. Med najodmevnejše projekte, v katerih sodeluje zadnja tri leta, zagotovo sodi projekt Tango Compas, ki se je pred tem imenoval Tango Story in so ga predstavili tudi na Ptuju, s harmonikarjem Markom Hatlakom in violinistom Štefanom Milenkovicem, s katerim so veliko nastopali po Sloveniji, tujini ter gostovali tudi v ZDA (Indianapolis). Med drugim so lani nastopili na prestižnem ljubljanskem poletnem glasbenem festivalu v Križankah in v kinu Šiška. Posnetek občasno predvaja tudi RTV Slovenija. Tango Kom- WMY^H i lit- . m vSE .1 ffffiWfll i J £4 Foto: Črtomir Goznik Luka Herman Gaiser: „Nihče ni pričakoval, da mi bo uspelo ... Niti sam nisem nikoli pričakoval, da bo glasba moja izbira." pas je izšel tudi na albumu. „Sodelovanje z Milenkovicem je nekaj izjemnega!", je navdušen Herman Luka Gaiser. Poleg jazza, ki ostaja njegova prva izbira in ljubezen, etno in tango glasbe je Luka aktiven tudi na domači pop glasbeni sceni, kjer sodeluje s številnimi priznanimi glasbenicami in glasbeniki. Trenutno najodmevnejše je njegovo sodelovanje s pevko Bilbi, s katero je posnel že dva albuma. Že od ustanovitve dalje je stalni član njenega hišnega ansambla Direktorji. Dlje časa je tudi stalni spremljevalni član vokalne zasedbe Vox Arsana, s katero so se leta 2010 predstavili tudi v Parizu, kjer so pritegnili pozornost občinstva in kritikov. Ustvarjalec novega glasbenega stila Luko Hermana Gaiserja kot vsestranskega glasbenika najdemo tudi pri projektih bolj klasične, crossover glasbe. Leta 2009 ga je k svojemu projektu povabil priznani slovenski klasični flavtist Martin Belič, s katerim so pomembno prispevali k predstavitvi novega glasbenega stila, kar je bil tedaj crossover na slovenskih tleh. S harmonikarjem Borutom Morijem po Sloveniji predstavljata Morijevo avtorsko glasbo, spoj klasike, etna in jazza. Z violinistko Doris Šegula, ki je zasebno njegova partnerka, sta pred „Nastopi s svetovnim violinskim virtuozom Štefanom Milenkovicem so nekaj posebnega, kar se to ne dogaja vsak dan in tega nisem nikoli pričakoval." se je na glasbeno pot podal dok^j pozno, Štajerskem, z njo posnel lokalne uspešnice tom Hebarjem in Robertom Ožingerjem. Nasploh je Ptuj v zadnjem času na slovensko in mednarodno sceno postavil vrsto odličnih glasbenikov. Kot je Luka povedal te dni, je vesel, da je končno dobil status samostojnega kulturnega delavca, kar pomeni, da se bo lahko še bolj posvetil glasbi. „V tujini smo jazz glasbeniki zelo cenjeni" „Jazz ostaja moja prva izbira. Upam, da se bom lahko ustalil v tujini, kjer je več možnosti za igranje jazza. To ni glasba, ki bila za vsakogar. Večkrat sem tudi že nastopil v najstarejšem jazzovskem klubu v Evropi Jazz Keller v Frankfurtu. Igrati tam je nekaj nepozabnega. V tujini smo jazzovski glasbeniki zelo cenjeni, ljudje cenijo kreativnost, tudi plačila so pravočasna. Če pa želim preživeti, moram igrati tudi pop in drugo glasbo. Sicer pa mi glasba pomeni vse, izražanje življenja in občutkov skozi instrument in zvok. Tega ne bi zamenjal za nič na svetu." Leto 2015 bo za Luka zagotovo glasbeno zanimivo, že sedaj je njegov koncertni koledar v večjem delu popisan. Zvrstili se bodo nastopi s projektom Tango Kompas, pevko Bilbi, v tujini ga čaka več koncertov z bobnarjem Berndom Reiterjem. Še naprej pa bo tudi poučeval. S svojim muziciranjem, pedagoškim delom, sodelovanjem v delavnicah in drugih projektih pomembno prispeva k aktivnemu dogajanju na slovenskem kulturnem področju, to pa je zaradi njegovega glasbenega delovanja v tujini bolj cenjeno zunaj meja države. „Želim si izdati avtorsko zgoščenko. Nekaj že pišem; za velike projekte človek potrebuje veliko časa, v tem trenutku pa mi ga primanjkuje. Predvsem pa si se rad v svojem glasbenem izražanju še bolj izpopolnil. Nekoč v prihodnosti bi želel nastopiti z znanim ameriškim pianistom Bennyjem Greenom. A zavedam se, da bo čudež, če mi bo to uspelo," je pogovor sklenil Luka Herman Gaiser. MG kratkim predstavila avtorski klasično-jazzovski projekt pod imenom duo New Paris. Že nekaj let pa Luka Herman Gaiser svoje znanje in izkušnje kot pedagog prenaša na talentiran mladi glasbeni rod. Bas kitaro in kontrabas poučuje na jazzovskem oddelku glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in na jazzovskem oddelku konservatorija za glasbo in balet v Mariboru. Zelo ponosen je na svojega učenca Luka Benčiča, ki je letos na državnem tekmovanju Temsig prejel zlato priznanje in drugo nagrado v kategoriji jazza. Deluje pa tudi kot mentor na številnih glasbenih delavnicah. Pogosto sodeluje z uspešnimi ptujskimi glasbeniki Markom Korošcem, Stane- Foto: Črtomir Goznik Matic Vrbanec »Napredovati vsaj do 2. mesta« Stran 12 Rokomet Ormožani navdušili v reprezentančnem dresu Stran 12 Tenis Nika Strašek prva letošnja državna prvakinja Stran 13 Namizni tenis V1. ligi popoln krog gostov Stran 13 Mali nogomet Vikend v znamenju dveh derbijev Stran 14 Judo Ptujski kadeti solidni v ligi Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Ivica Solomun, trener NK Zavrč » Približati se evropskim standardom « Z velikimi spremembami v završkem nogometnem kolektivu je mesto trenerja Želj-ka Orehovca zamenjal Ivica Solomun. 46-letni hrvaški strateg je nazadnje vodil NK Varaždin v 3. hrvaški ligi. NK Varaždin je naslednik Varteksa, ki je pred leti igral vidno vlogo v hrvaškem pr-voligaškem prvenstvu. Ivica Solomun je kot vratar branil za Varteks v njegovih najboljših časih. V sredo je svoje nove varovance popeljal na prvi trening, sam pa obljublja trdo in kakovostno delo z mladimi nogometaši, ki jih v Zavrču sedaj ne manjka. »Moja vratarska kariera se je začela v nekdanji skupni državi, v medrepubliški ligi - zahod, kjer sem spoznal številne dobre fante, nekateri izmed njih so sedaj emi-nentni trenerji. V tej ligi sem spoznal npr. Koper in Maribor, ki sta igrala v isti ligi. Po osamosvojitvi sem branil v Varteksu, kjer sem bil eden izmed graditeljev uspehov kluba, nato sem odšel v Slaven Belupo. Sledil je prehod v trenerske vode, začel sem v Varaždinu, nato sem bil dve leti pomočnik Zlatku Dalicu v Saudski Arabiji in sedaj sem tukaj, v Zavrču,« je svojo profesionalno pot na kratko opisal Ivica Solomun. Kako je prišlo do tega, da ste prevzeli Zavrč? I. Solomun: »Vse se je odvijalo zelo hitro. Gospod Vuk je bil seznanjen z mojim delom v Varaždinu, kjer sem do sedaj deloval z zelo mladim kadrom. To mu je bilo verjetno zanimivo, saj se je odločil za pomlajeno zasedbo, zato je potreboval nekoga, ki ima izkušnje z vzgojo in usmerjanjem mladih fantov. Tomislav Kiš uradno, prihaja Arsid Kruja Ko na prvem treningu ni bilo najodmevnejše - vsaj na papirju - okrepitve Zavrča Tomislava Kiša, so se mnogi že ustrašili, da ta odlični napadalec, nekoč eden največjih upov Hajduka in hrvaškega nogometa, ne bo oblekel završkega dresa. A strah je bil odveč, Kiš si je namreč urejal potrebne dokumente za prestop. To mu je uspelo in sedaj ni več dvoma, da bo spomladi ena glavni završkih nevarnosti za nasprotnikove vratarje v slovenski ligi. V teh dneh pa naj bi Zavrč dobil še eno pomembno in odmevno okrepitev. Najverjetneje bo nov član haloškega nogometnega kolektiva postal Albanec Arsid Kruja, 21-letni igralec albanskega prvoligaša Vllaznie se najbolje znajde na sredini igrišča, bil pa je član albanske nogometne reprezentance U-21. Po besedah Mirana Vuka bo v sredo dokončno jasno, kdo od igralcev na preizkušnji bo ostal v Zavrču in komu se bodo zahvalili za sodelovanje. Foto: Črtomir Goznik Ivica Solomun, trener Zavrča: »Najprej moram dobro spoznati ekipo, ki je zelo mlada. Sele takrat lahko določimo strategijo, s katero bomo igrali.« Dogovorili smo se res hitro in moram reči, da je zame to velik izziv: konec koncev je to 1. liga, kar mi je v veliko zadovoljstvo.« Kako dolgo boste ostali v Zavrču? I. Solomun: »Zaenkrat smo se dogovorili za sodelo- vanje za leto in pol, ob tem pa se jasno zavedam, kakšen je nogometni profesionali-zem in tu so nedvomno v prvi vrsti pomembni rezultati in naša skupna vizija.« Kako dobro pravzaprav poznate slovenski nogomet in sam Zavrč? I. Solomun: »Poznam ga predvsem preko svojih prijateljev in kolegov, s katerimi sem nekoč skupaj igral, in preko fantov, ki so v Zavrču igrali. Vsekakor gre za zelo zanimivo ligo, kjer je nekaj klubov, ki so odlično organizirani. Sam zase lahko rečem, da bom vložil vso moč, energijo in nogometno izobrazbo, ki jo imam, da bi se Zavrč približal najboljšim.« Kakšno nogometno filozofijo zagovarjate, kakšen nogomet si pravzaprav želite, da bi vaši varovanci igrali? I. Solomun: »Najprej moram dobro spoznati ekipo, ki je zelo mlada. Šele takrat lahko določimo strategijo, s katero bomo igrali. Igralci imajo določen osnovni model, s tem sem seznanjen, kot trener pa imam končno besedo jaz - vsekakor se želim približati evropskim standardom.« Imate na koncu kakšno sporočilo za tiste, ki jim je Zavrč pri srcu? I. Solomun: »Menim, da si bomo zaslužili njihovo spoštovanje.« tp Tenis • Blaž Rola Nogomet • NK Aluminij V Aucklandu odločila ena sama točka Sandi Čeh iz Zavrča V Aluminij Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola na challenger turnirju v bližini Adelaide ni najbolje začel letošnje sezone, saj je izpadel v 2. krogu. Zanimivo je, da je Američan Ryan Harrison, ki ga je izločil iz turnirja, v nadaljevanju turnir osvojil - v finalu je ugnal Ciprčana Baghdatisa (82.). Rola se je za zadnji pripravljalni turnir pred odprtim prvenstvom Avstralije odločil za nastop v Novi Zelandiji, kjer je potekal turnir serije ATP 250 (519 tisoč dolarjev). Kot 87. igralec lestvice ATP je moral v kvalifikacije, kjer je imel status 2. nosilca. V 1. krogu je bil prost, v 2. pa je bil njegov tekmec Alejandro Falla (113.). Izkušeni 31-le-tni Kolumbijec se je izkazal za zelo trdega tekmeca ... Odločilni trenutek srečanja se je zgodil pri rezultatu 6:5 v prvem nizu, ko je imel na servis Kolumbijca Blaž zaključno žogo za osvojitev niza - 30:40. Na drugi servis je poskušal z napadom, a je storil napako in priložnost je splavala po vodi. Pod vtisom te točke je kasneje prepričljivo izgubil podaljšano igro (1:7) prvega niza, kasneje pa še drugi niz. Končni rezultat je bil po urni in pol igre 6:7(1), 2:6. Blažu sedaj preostane te den dni časa za končne priprave na OP Avstralije, kjer je lani s prebojem iz kvalifikacij do 2. kroga glavnega turnirja začel svoj vzpon na ATP-le-stvici. Letos je neposredno uvrščen v glavni žreb, zato bo naloga ubraniti lanske točke nekoliko lažja, znova pa bo veliko odvisnega od žreba. JM Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola Bedene do uspeha kariere Uvod sezone je letos odlično uspel Aljažu Bede-netu, ki se je iz kvalifikacij Čenaja (ATP 250) prebil vse do finala. Tam je bil boljši 4. igralec sveta Stan Wawrinka (3:6, 4:6). Aljaž bo moral v kvalifikacije za OP Avstralije, Rola in Kavčič sta neposredno uvrščena v glavni žreb. Nogometaši Aluminija so pred spomladanskim delom prvenstva v 2. ligi dobili prvo odmevnejšo okrepitev. K njim je namreč prestopil dosedanji član prvoligaša iz Zavrča Sandi Čeh. 31-letni bočni igralec je bil v preteklih dveh sezonah celo občasni kapetan prvo-ligaša iz Zavrča, ob koncu prvenstva pa je postal prosti igralec. Čeprav je imel na mizi še nekatere druge ponudbe (tudi podaljšanje sodelovanja z Zavrčem), se je odločil za prestop v Kidričevo. Čeh je nekoč že igral pri Aluminiju, zato s prilagajanjem na novo sredino ne bo imel posebnih težav. Angažiranje Čeha je zagotovo posledica nekoliko manjšega zbira točk v jesenskem delu prvenstva, z njim pa bodo v Kidričevem pridobili prepotrebne izkušnje. Strokovno vodstvo na čelu s trenerjem Damijanom Foto: Črtomir Goznik Sandi Ceh bo v spomladanskem delu prvenstva dres Zavrča zamenjal za dres Aluminija. Romihom je namreč na nekaterih tekmah ugotavljalo, da je bilo prav pomanjkanje izkušenj vzrok spodrsljajev. nekaterih JM 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 13. januarja 2015 Nogomet • Matic Vrbanec, Aluminij » Napredovati vsaj do 2. mesta« Matic Vrbanec je šele oktobra prestopil mejo polnoletnosti, pri Aluminiju pa že uživa zaupanje trenerja članske ekipe. Ta mu je v jesenskem delu prvenstva namenil igranje na 12 tekmah, enkrat je Matic zadel tudi v polno (na tekmi 12. kroga z Verže-jem v gosteh). Mladi igralec zvezne vrste je tudi član slovenske reprezentance do 19. leta starosti (v letu 2014 je bil selektor Primož Gliha). Matic je nogometno pot sicer začel pri ptujski Dravi, pri 14 letih pa je prestopil k Aluminiju (Kidričani so v selekciji U-14 igrali v 1. ligi). Kako si izkoristil premor med prvenstvom? M. Vrbanec: »Premor je bil zame aktiven, saj sem vsaj trikrat na teden treniral v fitnesu. Delal sem vaje za pridobivanje fizične moči in kondicije, ki nam jih je pripravil trener. V fitnesu nam je pomagal Milenko Potočnik, tako da pripravljen čakam začetek treningov.« Se sicer ukvarjaš še s kakšnim športom? M. Vrbanec: »Rad smučam, všeč pa mi je tudi košarka. V tem premoru sem si privoščil tridnevni smučarski oddih.« Katero od najmočnejših evropskih lig najraje spremljaš in kateri klub ti je najljubši? M. Vrbanec: »Najraje spremljam angleško ligo, kjer se borijo res za vsako žogo. Od klubov pa mi je najljubši španski Real Madrid.« Kako bi ocenil jesenski del prvenstva? M. Vrbanec: »Osvojili smo 24 točk, kar sicer ni malo, a za nas to ni dovolj. V spomladanskem delu želimo to nadgraditi in se povzpeti na lestvici vsaj do 2. mesta, ki vodi v dodatne kvalifikacije na preboj v 1. ligo.« Katero tekmo v prvem delu prvenstva bi izpostavil kot najboljšo? M. Vrbanec: »Domačo srečanje proti Veržeju, kjer smo prikazali kombinator-no igro in zmagali 4:1. Nasploh nam igra ekipe Verže-ja 'leži'.« Slabše ste se odrezali proti ekipi Šenčurja, ki vas je dvakrat premagala. M. Vrbanec: »Tekmi smo odigrali slabše, pristop ni bil pravi. Mislili smo, da bosta to lažji tekmi, a se je takšno razmišljanje izkazalo kot napačno.« Kako si zadovoljen s svojimi igrami? M. Vrbanec: »Na splošno sem zadovoljen, saj je bilo kar nekaj dobrih tekem in posamičnih potez. Vendar bo treba izboljšati še veliko stvari, da pridem na višji nivo.« Glede na to, da si šele dopolnil 18 let, si dobil kar veliko minutažo. M. Vrbanec: »Trenerju se za to zahvaljujem, za naprej pa upam, da bom to njegovo zaupanje upravičil z dobrimi igrami. Sicer je bil prehod iz mladinske v člansko vrsto kar zahteven, saj se pri članih igra hitreje in bolj na moč.« »Izboljšati moram igro v obrambi« Katere so tvoje dobre in katere slabše lastnosti v nogometni igri? M. Vrbanec: »Zaenkrat se lahko najbolj zanesem na dobro preigravanje in podajo v prazen prostor, vsekakor pa moram izboljšati igro v fazi obrambe.« Si tudi član mlade slovenske reprezentance. M. Vrbanec: »Z vpoklicem v izbrano vrsto U-19 sem se- Foto: Črtomir Goznik Matic Vrbanec (Aluminij, rdeči dres) je v jesenskem delu prvenstva v 2. ligi odigral 12 tekem (933 minut) in dosegel en zadetek. veda zadovoljen, to je zame velika čast. Upam, da si bom z dobrimi igrami v Aluminiju še naprej prislužil vpoklic. Vzdušje v ekipi, ki jo je lani vodil selektor Primož Gliha (ta je letos prevzel vodenje selekcij U-21 in U-20, op. a.), je zelo dobro, vsi smo med sabo dobri prijatelji. Lani smo med drugim na Madžarskem igrali kvalifikacije za EP, vendar se nismo uvrstili v na- Rokomet • Mlajše reprezentančne selekcije Ormožani navdušili v reprezentančnem dresu V sklopu priprav na Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), ki bo potekal od 26. julija do 1. avgusta 2015 v Gruziji, je reprezentanca mlajših kadetov pod vodstvom ormoških trenerjev Saše Prapotnika in Uroša Kr-stiča gostovala v Umagu, kjer je odigrala dve pripravljalni tekmi s Hrvaško. Na prvem srečanju, kjer sta obe ekipi zaigrali v najmočnejših zasedbah, so se zmage 23:21 (12:9) veselili Slovenci. Naši fantje so navdušili z igro v obrambi in dobrih pet minut pred koncem je prednost Slovenije znašala kar +7 (23:16). V obrambi sta blestela Ormožana Miha Kavčič (dva zadetka) in Dominik Ozmec, ki sestavljata centralni blok obrambe slovenske reprezentance. V napadu je ekipi odlično dirigiral še en jeruzalemček Tilen Kosi, ki je bil s sedmimi zadetki prvi strelec tekme. Kosi je na prvem srečanju uspešno realiziral vse štiri sedemmetrovke. Na drugem srečanju je Slovenija prvih dvajset minut zaigrala z najmočnejšo zasedbo in vodila 12:10. Zanimivost: uvodnih dvanajst zadetkov so dosegli igralci Jeruzalema. V nadaljevanju je trener Pra-potnik ponudil priložnost igralcem, ki so manj igrali na prvi tekmi, kar se je poznalo na rezultatu, saj je Hrvaška vztrajala z igro z najboljšo sedmerico. Najvišja prednost gostiteljev v 2. polčasu je znašala šest zadetkov (27:21). Do konca tekme je Sloveniji uspelo ublažiti poraz, čeprav Centralni blok obrambe Kavčič - Ozmec so imeli kar nekaj priložnosti za popolni preobrat. Končni rezultat je bil 34:30 (15:14) v korist Hrvatov. Prvi strelec Slovenije je bil z devetimi zadetki Kosi (16 zadetkov na obeh tekmah), ki je tudi na drugi tekmi realiziral vse štiri sedemmetrovke. Tudi trije preostali Ormožani so se vpisali med strelce. Ozmec je dosegel šest, Kavčič tri in Gašper Horvat dva zadetka. Saša Prapotnik, trener Slovenije, mlajši kadeti: »Z gostovanjem v Umagu smo zelo zadovoljni. Trenerji smo dobili obilo informacij o ekipi in igralcih. Še največ odgovorov smo dobili na drugi tekmi, ki smo jo sicer izgubili. Še en dokaz, da na tekmah, ko zmaguješ, ostane marsikatera pomanjkljivost skrita. Pred nami je še veliko dela, vendar verjamem, da smo na dobri Skupaj z Duvnjakom, Vorijem, Ilicem, Vujinom Reprezentanca Slovenije je dva dneva bivala skupaj z rokometnimi mojstri, kot so Domagoj Duvnjak, Igor Vori, Momir Ilic, Marko Vujin in ostali. Članski ekipi Hrvaške in Srbije sta namreč v Umagu in Reki odigrali pripravljalni tekmi, saj Hrvaško čaka nastop na SP v Katarju. Naši mladi igralci so si tudi ogledali prvo tekmo in so lahko v živo spremljali kar nekaj rokometašev, ki spadajo med najboljše na svetu. Prav zanimivo je bilo npr. na zajtrku, kosilu in večerji hrvaške in srbske članske reprezentan-te in zraven njih videti mlade slovenske in ormoške rokometne upe. Mogoče pa tudi kateremu od mladih nadarjenih rokometašev uspe podobna športna pot kot pri zgoraj omenjenih igralcih. Nekateri fantje so na dobri poti, vendar bo treba pošteno delati še naprej in ob tem ohraniti trezno glavo. daljnje tekmovanje.« Katere tvoje dosedanje trenerje v mladih kategorijah bi izpostavil? M. Vrbanec: »Izpostavil bi Bojana Špehonja, ki je bil moj trener pri mladincih Aluminija in mi je dal kar nekaj nogometnega znanja. Veliko sem se naučil tudi od Tomi-slava Grbavca pri selekciji kadetov.« Kaj pričakuješ od druge- ga dela prvenstva? M. Vrbanec: »Najprej nas čaka precej dolg cikel priprav (prvenstvo se nadaljuje 15. marca, op. a.), v katerih se bomo lahko res temeljito pripravili na nadaljevanje sezone. Vsekakor bomo morali za izpolnitev ciljev popraviti realizacijo, pričakujem pa še boljše predstave in večje število osvojenih točk.« Jože Mohorič poti, da bo tudi ta reprezentanca konkurenčna za vrh na igrah v Tbilisiju.« Uroš Krstič Šahovski kotiček Novi ciklus se bo igral po Fisherjevih pravilih Ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2015 v hitropoteznem in pospešenem šahu se bo igral z obvezno uporabo digitalne ure s časovnim dodatkom za vsako odigrano potezo. Sistem, ki ga je pred leti propagiral svetovni šahovski prvak Robert Fisher, se v praksi vse bolj uveljavlja in ga uporabljajo skoraj že na vseh tovrstnih tekmovanjih v državi. Hitropotezne partije se igrajo na tri minute časa po igralcu z dodatkom dveh sekund za odigrano potezo, kar pomeni za odigranih šestdeset potez skupno pet minut, pospešene partije pa na deset minut časa po igralcu z dodatkom pet sekund za odigrano potezo, kar pomeni za odigranih šestdeset potez skupno petnajst minut. Tempo igre je tako nekoliko hitrejši, saj se le redko zgodi, da traja hitropotezna oziroma pospešena šahovska partija šestdeset potez, zato pa se zaradi časovnega dodatka le izjemoma zgodi, da igralec prekorači čas za razmišljanje, digitalna ura pa nedvoumno pokaže, kateri igralec je prekoračil čas. Tako odpadejo vsa možna nesoglasja med igralci glede prekoračitve časa, kar bistveno olajša delo šahovskega sodnika. Šahovski turnirji ciklusa bodo igrali v društvenih prostorih načeloma vsak prvi in drugi petek v mesecu, razen julija in avgusta, s pričetkom ob osemnajsti uri. Hitropotezni šah Na prvem letošnjem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 19 igralcev, ki so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu. Zmagal je mojstrski kandidat Viktor Napast, ki je imel boljši rezultat po sistemu Buchholz kot mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je imel enako število točk kot zmagovalec. Doseženi so bili naslednji rezultati: Viktor Napast in Danilo Polajžer po 10,5 točke, Davi Murko 10 točk, Boris Žlender in Janko Bohak po 8,5 točke, Jožef Kopše 8 točk, Igor Iljaž in Silvo Zajc po 7,5 točke, Darko Dominko, Branko Orešek in Branko Sedlašek po 7 točk, Anton Butolen in Ciril Kužner po 6 točk, Martin Majcenovič 4,5 točke, Leon Selišek in Ivan Krajnc po 3,5 točke itd. Pospešeni šah Po novih pravilih je bil odigran tudi januarski turnir v pospešenem šahu. Zmagal je mednarodni mojster Danilo Polajžer pred mojstrskima kandidatoma Jankom Bohakom in Davidom Murkom. Sodelovalo je 14 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Rezultati: Danilo Polajžer 6 točk, Janko Bohak in David Murko po 5 točk, Branko Orešek in Igor Iljaž po 4,5 točke, Ciril Kužner 4 točke, Martin Majcenovič in Milan Fijan po 3,5 točke, Klemen Kovačec, Leon Selišek in Ivan Krajnc po 3 točke itd. Janko Bohak torek • 13. januarja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis • Državna prvenstva U-12 in U-16 Nika Strašek prva letošnja državna prvakinja Začetek januarja je tradicionalno rezerviran za državna teniška prvenstva v vseh starostnih kategorijah. Prvi so se na igrišče podali igralci in igralke v kategorijah U-12 in U-16; prvi na Otočcu, drugi v Ljubljani (v organizaciji TK Šport plus). Med starejšimi dekleti je imel TK Terme Ptuj v konkurenci Marušo Plank (letnica 2000). Maruša tokrat ni upravičila vloge 3. nosilke in je izgubila uvodni dvoboj glavnega turnirja - ugnala jo je Ema Horvat (5:7, 3:6). Uspešnejša je bila med dvojicami, kjer je igrala skupaj s Kajo Juvan (Šport plus). Kot 1. nosilki sta se uvrstili v polfinale, tam pa sta morali priznati premoč 3. nosilkama, Veroniki Erja-ven in Niki Zupančič, ki sta kasneje postali tudi državni prvakinji. Veronika Erjavec je slavila tudi med posameznicami. Rezultati, DP U-16, dvojice: 1. krog: Juvan/Plank (1.) -Benedejčič/Grlj (Koper) 4:6, 6:3, 10:5; četrtfinale: Juvan/Plank (1.) - Hrkač/Tavčar (Medvode/Radovljica) 6:3, 6:0; polfinale: Juvan/Plank (1.) -Erjavec/Zupančič (LTC/Otočec, 3.) 1:6, 3:6; finale: Erjavec/Zupančič (3.) - Gal/Novak (ŽTK Maribor/Triglav) 7:5, 6:3. Sah • DP OS V Ljubljani »ptujski teden« Ptujčanke so bile uspešnejše v mlajši konkurenci U-l2, ki se je merila v Ljubljani. TK Terme Ptuj so zastopale Nika Strašek, Taja Lončarič, Alana Ledinek, Eva Nina Magdalenc in Ana Tej a Tabor, TK Galtena pa Nina Pliberšek. Alana in Eva Nina sta obstali v 1. krogu glavnega turnirja, pričakovano pa so napredovale Nika, Taja in Nina, ki so bile postavljene za 1., 3. in 4. nosilko turnirja. Ta status so uspešno potrjevale in se vse brez posebnih težav uvrstile v polfinale - tam so se med sabo merile vse prve štiri nosilke. Neposredno sta se na drugi strani igrišča znašli Nika Strašek in Nina Pliberšek, ki sta decembra na turnirju v Ljubljani (TK Olim-pija) že odigrali medsebojno srečanje - takrat je slavila članica TK Galtena. Tokrat se je slika obrnila in Nika se je vrstnici oddolžila za decembrski poraz ter se uvrstila v finale. Tam jo je čakala Maja Zucchiati, ki je v drugem polfinalu v treh nizih ugnala Tajo Lončarič. Straškova in Zucchiatijeva sta se decembra merili v finalu turnirja na igriščih TK Šport plus, takrat je slavila Novogoričan-ka. Obogateni z izkušnjami iz tega dvoboja so v taboru TK Terme Ptuj skovali takti- Najboljša Nika Kralj iz OŠ Gorišnica Šahovska zveza Slovenije in Zavod RS za šport Planica sta v nedeljo v Kranju organizirala 19. posamezno osnovnošolsko šahovsko državno prvenstvo. Skupaj je v štirih kategorijah nastopilo 192 mladih šahistk in šahistov iz vse Slovenije, med njimi tudi enajst iz petih šol bivše ptujske občine, in sicer iz Cirkulan/Zavrča, Gorišnice, Hajdine, Ljudskega vrta Ptuj in Žetal. Najboljša med njimi je bila v konkurenci deklet do 12 let Nika Kralj iz OŠ Gorišnica na odličnem 7. mestu in ob tem iz devetih partij zbrala 6 točk. Udeležbo na državnem prvenstvu so si mladi šahisti in šahistke priborili na regijskih kvalifikacijah. Največje možno število sodelujočih v posamezni skupini je bilo 52, kar so zapolnili fantje in dekleta do 12 let, pri fantih do 15 let je bila ta številka 50, pri dekletih pa 38. Nika Kralj, ki je po začetni poziciji zasedala 24. mesto, je odlično štartala, saj je v prvih treh kolih trikrat zmagala. Sledil je poraz v 4. kolu proti 3. nosilki in ob koncu tudi tretje uvrščeni Asji Čebron, do konca pa zabeležila še tri zmage in tri poraze. Nika je naredila tudi velik »skok« glede na začetno pozicijo, in to za 17 mest, kar je največ med vsemi. Vsekakor se pri njenih igrah pozna resno delo v šolskem šahovskem krožku ter redno obiskovanje šahovske šole % «A Taja Lončarič in Nika Strašek (TK Terme Ptuj) ko, ki se je v samem dvoboju izkazala za uspešno in Nika Strašek se je veselila prvega letošnjega naslova državne prvakinje! »Zavedali smo se, da Niko v finalu čaka težko delo, saj je Maja Zucchiati tehnično zelo dobro podkovana igralka. Samo v primeru natančnega izpolnjevanja navodil je imela priložnost za zmago in to je tudi storila. Psihološko je Nika zelo stabilna igralka in izgubljeni prvi niz je ni po-trl. V nadaljevanju je tekmico prisilila k večjemu številu napak in to je bilo odločilno za končno zmago,« je po dvobo- ju povedal trener v TK Terme Ptuj Luka Hazdovac. Ptujčanke so imele še močnejšo zastopstvo med dvojicami. Tam je v 1. krogu po tesnem obračunu izpadla dvojica Eva Nina Magdalenc - Eva Nina Tabor, prav tako Alana Ledinek v paru z Mariborčanko Anamari Žnuderl. Moči sta tukaj združili Nika Strašek in Taja Lončarič ter se prebili v finale. Tukaj je odločilno vlogo odigrala Maja Zucchiati, ki se odlično znajde v igri pri mreži, kar je pri dvojicah odločilnega pomena. Prav Maja je tehtnico nagnila na stran Primork in jima prinesla zmago. Nina Pliberšek (Galtena) Rezultati, DP U-12, posamezno: 1. krog: Strašek (1.) - Drame (ŽTK Maribor) 6:2, 6:2, Lončarič (3.) - Školaris (Nova Gorica) 6:0, 6:0, Pliberšek (4.) - Grandič (Pro tenis) 6:2, 6:0, Ledinek - Zucchiati (2.) 0:6, 0:6, Magdalenc - Maj-storovic (Šport plus) 4:6, 7:5, 4:6; 2. krog: Strašek (1.) - Urh (Triglav) 6:0, 6:0, Lončarič (3.) - Breznik (ŽTK MB) 6:2, 6:1, Pliberšek (4.) - Bečirovič-Novak (ŽTK MB) 6:0, 6:2; četrtfinale: Strašek (1.) - Lisjak (Nova Gorica, 6.) 6:2, 6:0, Lončarič (3.) - Marenk (Medvode, 7.), 6:3, 6:0, Pliberšek (4.) - Planin-šek (ŽTK MB, 5.) 6:2, 6:3; polfinale: Strašek (1.) - Pliberšek (4.) 6:4, 6:1, Lončarič (3.) -Zucchiati (2.) 7:6(5), 2:6, 1:6; finale: Strašek (1.) - Zucchiati (2.) 3:6, 6:4, 6:2. Dvojice: 1. krog: Strašek/Lončarič (1.) - Bertok/Grandič (PROTEN) 6:2, 6:1, Pliberšek/Radišič (3.) - Bečirovič-Novak/Rajtmajer (ŽTK MB/ Polzela) 6:3, 6:1, Magdalenc/Tabor - Lanišek/Šulin (Radomlje) 6:2, 3:6, 9:11, Ledinek/Žnuderl - Kukavica/Viriant (Velenje/Radomlje) 5:7, 4:6; četrtfinale: Strašek/Lončarič (1.) - Drame/Koren (ŽTK MB/Ko-per) 6:1, 6:0, Pliberšek/Radišič (3.) - Lanišek/Šulin b. b.; polfinale: Strašek/Lončarič (1.) - Pliberšek/Radišič (3.) 6:0, 7:5; finale: Strašek/Lončarič (1.) - Lisjak/Zucchiati (N. Gorica, 2.) 2:6, 1:6. Kljub temu lahko mlade ptujske igralke zadovoljne odhajajo iz Ljubljane: posamična zmaga (Strašek), dvakrat 3. do 4. mesto (Pliber-šek, Lončarič), finale dvojic v Šahovskem društvu Ptuj. Naslednja po uvrstitvi od »naših« je bila Pia Kramberger iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki je v konkurenci deklet do 15 let osvojila solidno 17. mesto in izboljšala svojo začetno pozicijo za 13 mest. Najboljši trije v posamezni konkurenci so prejeli medalje, zmagovalci pa so osvojili naslove državnih prvakov za šolsko leto 2014/2015. Zmagovalci v posameznih skupinah in uvrstitve šahistov iz Sp. Podravja: - fantje do 15 let: 1. Vid Do-brovoljc (Novo mesto) 7,5 točke, 36. Nejec Butolen 4, 39. Žiga Polajžer 3,5 (oba OŠ Žetale) ... - dekleta do 15 let: 1. Ivana Hreščak (Postojna) 9 točk, 17. Pia Kramberger (OŠ Ljudski vrt) 5 točk, 26. Andreja Štumberger (OŠ Cirkulane/Zavrč) 4 točke, 27. Iva Vidovič (OŠ Ljudski vrt) 4 točke, 32. Mateja Golc (OŠ Cirkulane/Zavrč) 3,5 točke 34. Zala Šoškič (OŠ Ljudski vrt) 3 točke ... - fantje do 12 let: 1. Tilen Malkoč (Postojna) 7,5 točke, 35. Tadej Murko (OŠ Hajdina) 4 točke . - dekleta do 12 let: 1. Nuša Hercog (Šentjur) 9 točk, 7. Nika Kralj (OŠ Gorišnica) 6 točk, 34. Maja Leskovar 4 točke, 44. Barbara Kokol 3 točke (obe OŠ Ljudski vrt) ... Silva Razlag Namizni tenis • 1, 2. SNTL (m) V1. ligi popoln krog gostov 1. SNTL (m) V 11. krogu elitne slovenske namiznoteniške moške lige so gostje pobrali popoln izkupiček. Vse vodilne ekipe lige so vknjižile zmage, tako da sprememb na lestvici ni bilo. REZULTATI 11. KROGA: Cirkovce Šternmatik - Letrika 1:5, Kema II - Maribor 1:5, Mengeš - Kema I 0:5, Arrigoni - Krka I 1:5. Tekma Olimpija -Ilirija bo odigrana 16. 1. 1. KRKA I 11 11 0 22 2. KEMA I 11 10 1 20 3. MARIBOR 11 8 3 16 4. ILIRIJA 10 7 3 14 5. LETRIKA 11 7 4 14 6. CIRKOVCE ŠTERN. 11 5 6 10 7. MENGEŠ 11 3 8 6 8. KEMA II 11 2 9 4 9. ARRIGONI 11 1 10 2 10. OLIMPIJA 10 0 10 0 CIRKOVCE ŠTERNMATIK -LETRIKA 1:5 Kocuvan - Tomše 1:3 (-8, 12, -4, -7), Piljak - Petrovčič 3:0 (8, 9, 8), Koban - Peršolja 1:3 (-6, -7, 5, -7), Piljak - Tomše 1:3 (-3, -10, 10, -6), Kocuvan - Peršolja 1:3 (8, -9, -6, -6), Koban - Petrovčič 1:3 (-9, 9, -9, -15). V derbiju sredine lestvice je v Cirkovcah gostovala ekipa Letrike. Gostje iz Šempetra so pripotovali v najboljši zasedbi, tako da so imeli do- (Strašek, Lončarič) in še 3. do 4. mesto med dvojicami (Pli-beršek) so odličen izkupiček in dobra napoved za prihodnost ptujskega tenisa. Jože Mohorič veliko dolgih izmenjav in lepih točk, z velikim »kančkom sreče« pa je slavil Tomše, ki je na rob mize zadeval »mogoče in nemogoče« žogice. Dvoboj Koban - Petrovčič je prav tako postregel s številnimi preobrati, daljšo pa je tudi tukaj potegnil gost (15:17 v zadnji igri). 2. SNTL (m): REZULTATI 6. KROGA: Muta - Inter Diskont 1:5, Kajuh-Slo-van I -Ptuj 5:0, Križe - Sobota 5:4, Melamin - Logatec 5:2, Krka II - Rakek 5:1, Križe - Ptuj 5:1, Kajuh-Slovan I - Sobota 5:1, Krka II - Logatec 5:3, Me-lamin - Rakek 4:5. Foto: Črtomir Goznik Primož Koban (NTK Cirkovce Šternmatik) mačini bore malo možnosti za uspeh. Pri Primorcih sta prva loparja 28-letni Janez Tomše in 19-letni Ludvik Peršolja. Slednji je eden najperspektivnejših mladih igralcev v Sloveniji, prvi pa je odličen klubski igralec (nekaj časa je bil poškodovan, vseh 10 odigranih dvobojev v tem prvenstvu pa je dobil). Čeprav smo v prejšnji številki Štajerskega tednika zapisali, da je liga nekoliko manj kakovostna kot pred leti (zaradi manjšega števila kakovostnih tujcev), pa je v njej še vedno moč videti veliko kakovostnih dvobojev. To se je dobro videlo v soboto v Cir-kovcah, izstopala pa sta dva dvoboja: Piljak - Tomše in Koban - Petrovčič. V dvoboju najboljših posameznikov svojih ekip so gledalci videli Danilo Piljak: »Letrika ni zastonj na lestvici uvrščena pred nami, saj gre za kakovostno zasedbo. Začeli smo dobro, v nadaljevanju pa nam je za kakšno zmago več zmanjkalo tudi nekaj sreče. V soboto je pred nami štajerski derbi, saj gostujemo pri Mariboru. Favoriziranemu tekmecu se bomo poskusili postaviti po robu po najboljših močeh. Igralci se med seboj dobro poznamo, zato bo še posebej zanimivo.« 1. KRKA II 11 10 1 20 2. INTER DISKONT 10 8 2 16 3. KRIŽE 11 8 3 16 4. KAJUH-SLOVAN I 11 8 3 16 5. MELAMIN 11 5 6 10 6. RAKEK 11 4 7 8 7. LOGATEC 11 4 7 8 8. MUTA 10 3 7 6 9. SOBOTA 11 3 8 6 10. PTUJ 11 1 10 2 Ptujčani so v soboto odigrali zaostali tekmi 6. kroga, dopoldan so gostovali v Ljubljani pri ekipi Kajuh-Slovan, popoldan pa na Gorenjskem pri ekipi Križe (pri Tržiču). Luka Krušič, Darko Drčič in Marsel Šegula so obe srečanji s precej kakovostnejšima tekmecema izgubili, edino posamično točko je proti Križam osvojil Luka Krušič. Ptujčani z eno zmago še naprej ostajajo na repu lestvice. JM 14 Štajerski Šport mladih, rekreacija torek m 13. januarja 2015 Nogomet • MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, ONL Videm Vikend v znamenju dveh velikih derbijev Zimska liga MNZ Ptuj Minuli konec tedna so bile v zimski ligi malega nogometa odigrane tekme 6. in 7. kroga. V soboto je bil na sporedu derbi med Rimom in KMN Draženci, ki so ga dobili prvi in prehiteli tekmece. V nedeljo zjutraj je bil na sporedu še drugi obračun z vrha tabele. Spet so bili v glavni vlogi »rimljani«, njihovi tekmeci pa igralci Poetovia. Odlično srečanje se je končalo brez zmagovalca, številna publika pa je lahko uživala v kakovostni predstavi. Čez vikend smo tako videli derbija ekip, ki se bodo najverjetneje med seboj pomerile v končnici tekmovanja. V soboto so igralci Skorbe odpihnili FC Ptuj, napeto pa je bilo na obračunu med ŠD Draženci in ekipo Poetovio. Dražencem je malo pred koncem uspelo izenačiti na 3:3, toda na koncu so Ptujčani uspeli srečanje obrniti sebi v prid. V lokalnem obračunu je ekipa ŠD Draženci v nedeljo minimalno premagala Skorbo, Pragerčani pa tesno Ptujča-ne. Tudi sicer je bila nedelja v znamenju tesnih odločitev. Ptujska Gora po zmagi nad Destrnikom še upa na končnico, prvo točko v ligi pa so osvojili igralci Hajdine, ki so presenetili KMN Draženci, REZULTATI 6. KROGA: ŠD Rim - KMN Draženci 1:0, FC Ptuj -ŠD Skorba 2:7, NK Hajdina Bar Kavalo - ŠD Ptujska Gora 2:4, ŠD Draženci - Poetovio Plindom 080 73 00 3:4. REZULTATI 7. KROGA: Poetovio Plindom 080 73 00 - ŠD Rim 1:1, ŠD Skorba - ŠD Dra-ženci 1:2, Bagerkom Prager-sko - FC Ptuj 3:2, ŠD Ptujska Gora - Destrnik Kickers 2:1, KMN Draženci - NK Hajdina Bar Kavalo 4:4. 1. POETOVIO PLIND. 2. ŠD RIM 3. KMN DRAŽENCI 4. ŠD PTUJSKA GORA 5. B. PRAGERSKO 6. ŠD DRAŽENCI 7. ŠD DESTRNIK 8. ŠD SKORBA 9. FC PTUJ 10. HAJDINA KAVALO 7 5 7 5 7 4 7 4 7 4 7 3 7 2 7 2 7 2 7 Q 2 Q 1S:11 17 1 1 23:7 16 2 1 29:M 14 1 2 16:13 13 1 2 16:15 13 Q 4 17:26 9 Q 5 14:16 Q 5 2Q:2S Q 5 17:2S 1 6 16:32 SD RIM - KMN DRAŽENCI 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 S. Krajnc 6. ŠD RIM: Zupanič, Vogrinc, S. Krajnc, M. Gajser, R. Železnik, T. Gajser, Pislak, Širec. KMN DRAŽENCI: B. Krajnc, Jazbec, Kurež, Leben, Zagor-šek, Rumež, Zilic, Jus. Sobotni obračun med Rimom in KMN Draženci je pripadel prvim. Ti so bili precej boljši tekmec skozi celotno srečanje, njihova zmaga pa bi lahko bila izražena z višjo razliko. Po previdnem začetku so začeli prevladovati igralci Rima in v 6. minuti je po izjemnem samostojnem prodoru zadel Šolski šport • Nogomet, dekleta Zmaga v Slovensko Bistrico Osnovna šola Cirkulane-Zavrč je v četrtek, 8. 1., gostila območno tekmovanje v nogometu za starejše učenke letnika 2000 in mlajše. Sodelovali so OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt in OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Na koncu so slavile mlade Bistričanke in se uvrstile v polfinale državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Cirkulane-Zavrč - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 0:2, OŠ Breg - OŠ Ljudski vrt 2:1, OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica - OŠ Ljudski vrt 3:3, OŠ Cirkulane-Zavrč - OŠ Breg 0:1, OŠ Breg - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 1:3, OŠ Cirkulane-Zavrč - OŠ Ljudski vrt 3:0. Končni vrstni red: 1. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2. OŠ Breg 3. OŠ Cirkulane-Zavrč 4. OŠ Ljudski vrt tp Foto: Črtomir Goznik V derbiju zimske lige MNZ Ptuj med vodilnima ekipama Poetovio Plindom 080 73 00 in SD Rim ni bilo zmagovalca. S. Krajnc. Sinje modri so imeli še nekaj izjemnih priložnosti, v končnici prvega polčasa pa so do priložnosti (Jazbec in Jus) prišli tudi belo-modri. Tudi v drugem polčasu so bili »rimljani« precej podjetnejši, Širec je v 19. minuti zapravil prvo zaključno žogo. Igralci Rima so bili bližje drugemu kot KMN Draženci izenačujočemu zadetku. V 29. minuti se jim je po kazenskem strelu z 10 metrov ponudila priložnost za remi, toda Zupanič je Jazbecu strel ubranil. Tako je v dobri tekmi ostalo pri minimalni zmagi Rima, ki so s tem svoje tekmece prehiteli na lestvici. POETOVIO PLINDOM 080 73 00 - ŠD RIM 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 T. Gajser 15., 1:1 N. Čeh 20. POETOVIO PLINDOM 080 73 00: Kornik, Vesenjak, N. Čeh, Emeršič, Horvat, A. Čeh, D. Krajnc. ŠD RIM: Zupanič, Vogrinc, M. Gajser, B. Železnik, T. Žele-znik, Pislak, Širec, Goričan. Nedeljski derbi dveh najboljših ekip lige je bil prava paša za oči. V dvorani Center se je zbralo precej gledalcev, ki so imeli kaj videti, na koncu pa se je končalo z remijem. V trdi, pravi prvenstveni tekmi so bili v prvem polčasu boljši igralci Rima, drugi del je pripadel igralcem Poetovia, tako da je končni izid pravičen. V 6. minuti je atraktivno poskušal Aleš Čeh, toda Zupanič se ni dal. Zanimiva je bila tudi 9. minuta, ko je najprej Pislak stresel vratnico, na drugi stani pa se je sam pred Zupaničem znašel Horvat, toda vratar Rima je bil uspešnejši. Pred koncem prvega dal je nevarno poskusil še Širec, toda izkazal se je Kornik, ob pisku sirene pa je izid polčasa postavil T. Gajser. Igralci Poetovia so v nadaljevanje krenili odločneje in že na začetku je idealno priložnost zapravil Aleš Čeh. Po samostojnem prodoru je v 20. minuti izenačil Nastja Čeh. Do konca so gledalci videli še kar nekaj priložnosti na obeh straneh, v zadnjih sekundah pa je Aleš Čeh zapravil res izjemno priložnost za zmago Poetovia. tp ZLMN Ormož: Mrtvi tek veteranov Tare in Dizelašev ČLANI REZULTATI 8. IN 9. KROGA: Akord - NK Ormož 3:5, KMN Tomaž - Trust 4:1, Inox ograje Majcen - Mladost Miklavž 2:1, Avto prevozništvo Jerebič - FSM Hidus 2:2, Pristan Fran-kovci - Bar Ribnik Ormož 2:4, Gadi - Bar Gaja Lordi Ivanjkovci 3:3, Mladost Miklavž - Avto-prevozništvo Jerebič 1:5, Bar Gaja Lordi Ivanjkovci - Pristan Frankovci 5:3, Bar Ribnik Ormož - Akord 5:2, FSM Hidus - Gadi 3:3, NK Ormož - KMN Tomaž 1:5, Trust - Inox ograje Majcen 1:2. 1. AVT. JEREBIČ 9 7 2 0 27:13 23 2. BAR RIBNIK 9 6 0 3 27:17 18 3. KMN TOMAŽ 9 5 2 2 31:13 17 4. INOX OGR. MAJCEN 9 5 2 2 29:20 17 5. NK ORMOŽ 9 5 0 4 26:26 15 6. FSM HIDUS 9 4 3 2 23:23 15 7. BAR GAJA L. I. 9 4 2 3 24:22 14 8. AKORD 9 4 1 4 29:27 13 9. MLADOST M. 9 2 2 5 18:23 8 10. PRISTAN F. 9 1 3 5 19:26 6 11. TRUST 9 1 1 7 11:25 4 12. GADI 9 0 2 7 14:43 2 VETERANI REZULTATI 7. KROGA: Bar Ajda Mihovci - Tara Tomaž 0:7, Purga - Smoki Plindom 1:2, Pušenci - Bresnica 5:1, Dizelaši - Vičanci 3:2. 1. TARA TOMAŽ 2. DIZELAŠI 3. SMOKI PLINDOM 4. PUŠENCI 5. VIČANCI 6. BAR AJDA M. 7. BRESNICA 8. PURGA 9. MLADOST M. KOG 6 6 Q Q 6 6 Q Q 1 1 2S 1 3 6 4 7 3 7 2 6 2 6 114 11:21 19 16 Q 4 14 2 3 42:3 1S 1S 6 13 24 1Q S S 6 Q 2 4 12 6 Q 1 5 6 4 2 I 1 uk ONL Videm ČLANI REZULTATI 7. KROGA: KMN Majolka člani - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 2:2, NK Tržec R21 - EHM team 2 6:4, PGD Videm - ŠD Zg. Pristava 4:7, Joe copy Sitar člani - Bar Dolence 0:7, ŠD Leskovec - ŠD Pobrežje 1:6, ŠD Lancova vas člani - ŠD As 4:2. 1. KMN MAJOLKA 7 6 1 0 38:11 19 2. BAR DOLENCE 7 6 1 0 39:19 19 3. ŠD LANCOVA VAS 7 4 0 3 26:26 12 4. ŠD ZG. PRISTAVA 7 4 0 3 25:26 12 5. PETROVIČ ŠD SELAN 7 3 2 2 24:19 11 6. NK TRŽEC R21 7 3 2 2 27:24 11 7. ŠD POBREŽJE 7 3 1 3 26:18 10 8. ŠD AS 7 3 1 3 20:18 10 9. ŠD LESKOVEC 7 2 1 4 19:22 7 10. PGD VIDEM 7 2 0 5 16:30 6 11. EHM TEAM 2 7 1 1 5 18:35 4 12. JOE C. SITAR (-1) 7 0 0 7 13:43 -1 VETERANI REZULTATI 6. KROGA: Joe Copy Sitar veterani - Gostišče Kozel ŠD Selan 3:5, ŠD Pobrežje veterani - KMN Majolka veterani 2:6, ŠD Lancova vas veterani - NK Videm veterani 7:3. 1. KMN MAJOLKA 6 5 0 1 42:15 15 2. ŠD LANCOVA VAS 6 5 0 1 40:23 15 3. KOZEL ŠD SELAN 6 5 0 1 28:19 15 4. ŠD POBREŽJE 6 2 0 4 19:27 6 5. NK VIDEM 6 1 0 5 22:45 3 6. JOE COPY SITAR 6 0 0 6 14:36 0 Darko Lah Judo • Ligaško tekmovanje Ptujski kadeti solidni v ligi Judo klub Drava Ptuj nastopa v štajersko-pomurski ligi za kadete. V zimskem delu tekmovanja v letu 2014 so bili na sporedu že trije krogi tekmovanja: v Slovenski Bistrici, Mariboru in Murski Soboti. V prvem krogu v Slovenski Bistrici so Ptujčani s 3:4 izgubili proti Impolu, medtem ko so s 3:3 remizirali z JŠ Maribor. Sledil je nastop v Mariboru, kjer so s 4:6 izgubili z Bra- nikom Brokerjem, 4:3 pa so bili boljši od Oplotnice. Pred kratkim so v Murski Soboti z domačini remizirali 3:3, s 5:2 pa so ugnali JK Destrnik. Trenutno se kadeti JK Drava pripravljajo na naslednji krog tekmovanja, ki bo 28. januarja na Ptuju, ko se bodo pomerili z ekipama mariborskega Železničarja in Judo kluba Velenje. David Breznik Karate m DP v Velenju Drugo in tretje mesto za ljutomerska tekmovalca Dekliška ekipa OŠ Cirkulane-Zavrč je v domači dvorani osvojila 3. mesto. Na državnem prvenstvu Karate zveze Slovenije v borbah in katah v Velenju sta v članski konkurenci odlično nastopila predstavnika judo sekcije pri TVD Partizan Ljutomer Tanja Vrbnjak in Aleš Pokrivač. Vrbnjakova je v borbah (+69 kg) po porazu v finalu proti reprezentantki Kaji Budič iz Idrije osvojila 2. mesto, Pokrivač pa je z dopolnjenimi 16 leti prvič nastopil med člani in bil v katah med najboljšimi. Ljutomerčan je v kvalifikacijah izgubil s poznejšim prvakom Aljažem Klanečkom, z zmagami v re-pesažnem delu pa je pristal na 3. mestu. NŠ torek • 13. januarja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 15 Ormož • Regijski vadbeni center za gasilce 1,5 milijona evrov za prvi vadbeni center V Ormožu bo zrasel vadbeni center za usposabljanje gasilcev z območja upravnih enot Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Lenart. Foto: Miha Soštarič Tako naj bi izgledal zgrajen vadbeni center za gasilce. Foto: Miha Soštarič Predsednik Gasilske zveze Ormož Dejan Jurkovič kaže, kje bo zrasel regijski vadbeni center za gasilce. Ormoški gasilci so izkoristili gradnjo t. i. ormoške vzhodne obvoznice in uspeli od Tovarne sladkorja Ormož (TSO) odkupiti del nezazidanega stavbnega zemljišča, nedaleč vstran od Bioplinarne Šijanec. Nekaj več kot hektar zemljišča bo služil za usposabljanje gasilcev iz 106 gasilskih društev, ki so včlanjena v 14 Gasilskih zvez z območja upravnih enot Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Lenart. S pomočjo Gasilske zveze Slovenije (GZS) in Uprave RS za zaščito in reševanje načrtujejo, da bo tako »zrasel« prvi od številnih vadbenih centrov v Sloveniji. Projekt so razdelili v tri faze, prvo fazo, ki bo po prvih izračunih stala med 300.000 in 400.000 evrov, pa bosta pokrila GZS in Uprava RS za zaščito in reševanje. Dela naj bi bila končana do konca tega leta. V prihodnjih letih želijo Ormožani v dveh dodatnih fazah priti do novih prostorov, ki bodo v tem centru služili za boljšo usposobljenost gasilcev tega območja Podravja. Center so želeli tudi Ptujčani »Pred dvema letoma sva s poveljnikom naše zveze Tončkom Lisjakom prišla na idejo, da bi tudi v naši občini gasilci prišli do svojega prostora, na katerem bi si uredili mini vadbeni center ter na njem izvajali vaje in usposobili naše gasilce,« pove predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič. Spogledovali so se s številnimi lokacijami, lani septembra pa se jim je ponudila priložnost, da postanejo lastniki zemljišča pri TSO: »Zemljišče smo kupili in začeli snovati center, ki bi bil le za potrebe društev znotraj naše zveze. Sočasno pa smo izvedeli, da GZS želi na 17 lokacijah po Sloveniji postaviti vadbene centre.« Poveljnik podravske regije Dušan Vižin-tin je pričel iskati lokacije za podravski regijski center. V igri sta bili dve lokaciji. Poleg Ormoža so se za tak center potegovali tudi Ptujčani. »Izkazalo se je, da je pred ptujskim gasilskim domom arheološko najdišče in bi bila potrebna predhodna arheološka izkopavanja, kar bi pričetek del tako časovno zamaknilo kot tudi finančno podražilo. Tako je na seji podravske regije padla odločitev, da se ta vadbeni center postavi v Ormožu.« Pilotni projekt za vso državo GZS, ki ima na Igu, v Pekrah in Sežani izobraževalne centre, je že postavila standarde, ki bodo veljali za novonastale regijske vadbene center po celotni Sloveniji, prav ormoški center pa bo neke vrste pilotni projekt, po katerem se bodo v prihodnje zgledo- vali po celotni Sloveniji. GZ Ormož bo tako financerjema prve faze dala stavbno pravico za to zemljišče, na katerem bo stal vadbeni center, Ormožani pa bodo pozneje upravljali ta center in s pomočjo vseh gasilskih društev tudi skrbeli za finančno vzdrževanje. Ormožani pa želijo v prihodnje ta center nadgraditi v drugi fazi bi radi zgradili požarno hišo. »To je objekt, v katerem bi lahko simulirali požare v notranjih prostorih. V tretji fazi pa želimo zgraditi še funkcionalen objekt za različne namene in potrebe gasilcev ter njihove opreme. Po prvih popisih materialov bi druga in tretja faza skupaj stali 1,2 milijona evrov. Projekte bomo naredili in čakali na pravi trenutek za pridobitev nepovratnih sredstev,« doda Jurkovič. Sedaj pridobivajo vso potrebno dokumentacijo za gradnjo centra. Konec aprila pričakujejo gradbeno dovoljenje za vse tri faze, h gradnji pa se bodo podali fazno. Miha Šoštarič (-\ Dobrodelni koncert v Ormožu Vodstvo Gasilske zveze Ormož se zaveda, da brez pomoči ne bodo nikoli izvedli druge in tretje faze opremljanja regijskega vadbenega centra, zato je padla odločitev, da z raznimi dogodki in ob priložnostih začnejo zbirati prepotrebna sredstva. Tako bodo ta četrtek, 15. januarja, v športni dvorani na Hardeku organizirali dobrodelni koncert z naslovom Mi za gasilce. Vstopnina znaša 10 evrov, ves izkupiček pa bo namenjen za gradnjo. Prostovoljne prispevke pa lahko vsi, ki to želijo, nakažejo na TRR SI56 6100 0000 8641 398. I J Radenci • Kronanje vinske kraljice Slovenije Krona s Primorske v Prlekijo V letu 2015 bo vinsko krono nosila Sandra Vučko s Cvena pri Ljutomeru. Majšperk • Pomoč Zavarovalnice Triglav GZ z novimi defibrilatorji Območna enota Maribor Zavarovalnice Triglav je Gasilski zvezi (GZ) Majšperk, v katero je vključenih pet prostovoljnih gasilskih društev, namenila del sredstev za nakup šestih defibrilatorjev. Dragomir Murko, predsednik GZ Majšperk, se je Zavarovalnici Triglav iskreno zahvalil za podporo in povedal: »Defibrilatorji bodo nameščeni v gasilskih domovih občine Majšperk in kulturno-poslov-nem centru v Majšperku. V GZ Majšperk imamo usposobljen kader oziroma bolničarje, potrebovali pa smo kakovostne defibrilatorje, ki smo jih zaradi plemenitega dejanja Zavaroval- nice Triglav uspeli tudi pridobiti.« Na slovesni simbolični predaji sredstev je Uroš Skuhala, direktor OE Maribor Zavarovalnice Triglav, dejal: »Vrednost človeškega življenja je neprecenljiva. V Zavarovalnici Triglav smo se zato skladno z vrednotami odločili podpreti gasilce, ki nesebično pomagajo ljudem v stiski; da bodo v kriznih situacijah tako lažje ukrepali. S takimi akcijami zavarovalnica vrača v lokalno okolje, kjer poslujemo.« Novoletna preventivna akcija je del družbeno odgovornega projekta Zavarovalnice Triglav Za boljši jutri. V okviru tega je največja slovenska zavarovalnica z delom denarja, ki ga nameni za novoletna darila poslovnim partnerjem, podprla 22 različnih projektov. Ur Radgonska družba Pomurski sejem je v hotelu Radin v Radencih pripravila že 19. kronanje vinske kraljice Slovenije. Krono je od Špele Štokelj iz Planine pri Ajdovščini prevzela Sandra Vučko s Cvena pri Ljutomeru. Krono sta ji nadela kmetijski minister Dejan Židan in predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. »Odraščala sem v osrčju Prle-kije. Njen biser so jeruzalemski vinogradi, katerih vina so že pred stoletji blestela na kraljevih dvorih. Izviram iz vinogradniške družine s stoletno tradicijo po svojem dedku. Že od zgodnjega otroštva opazujem, sodelujem, se učim in z veliko spoštljivostjo cenim trud, delo, vztrajnost in pridne roke vinogradnika, kletarja in vinarja, ki so tako nujno potrebne za pridelovanje te žlahtne kapljice, ki je božji dar človeku med nebom in zemljo. Pred slabim desetletjem smo doma z odprtjem kmečkega turizma Na koncu vasi vino združili še s kulinariko, saj, kot pravijo, vino ni rado samo, rado je v družbi okusnih jedi in prijetnih ljudi. Poleg družinske pridelave vina in njegove uskladitve s kulina-riko se kot bodoča pravnica pogosto srečujem s pojmom pravičnosti in tistega, kar je prav. In v okviru tistega, kar je prav, menim, da moramo mladim zagotoviti možnosti ter jih začeti spodbujati, da ostanejo doma, v svoji domovini, da o njej v tujino širijo dober glas. Ena najboljših priložnosti, da ostanejo na svoji zemlji, pa je, da to storijo dobesedno, da obdelajo premnoge površine, ki sedaj samevajo, pridelujejo njene sadove in živijo v sožitju z naravo in zemljo ter vsemi naravnimi danostmi, ki jih imamo, saj kar je dobro za naravo, je dobro za človeka. Med vsem, kar človeške roke lahko pridelajo, pa bo vino vedno najdragocenejši dragulj,« je dejala nova slovenska vinska kraljica, ki se izobražuje na Pravni fakulteti Maribor, kjer v bližnji preteklosti načrtuje pridobitev naziva univerzitetni diplomirani pravnik - smer poslovno gospodarsko pravo. Pri opravljanju svojega poslanstva vinske kraljice ji bodo zagotovo dobrodošle tudi izkušnje, ki jih je pridobila v letih 2011-2013 kot ljutomerska vinska kraljica Martina XVI. Vučkova, ki se bo v tem letu kot vinska kraljica prevažala s fordom fiesto, si je za svoje vino izbrala šipon Gomila iz vinske kleti P&F Jeruzalem Ormož. Miha Šoštarič Foto: Zavarovalnica Triglav Foto: Miha Šoštarič Krono vinske kraljice Slovenijeza leto 2015 sta Sandri Vučko nadela kmetijski minister Dejan Židan in predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 13. januarja 2015 Od tod in tam Dornava ❖ V soboto, 10. januarja, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zakonca Marjeta in Franc Čuš iz Bratislavcev. Zlata nevesta Marjeta je bila rojena 15. julija 1943, zlati ženin Franc pa 15. aprila 1945. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, Marjana, Rozalija, Olga in Franc, ki so ju obdarili s tremi vnuki: Viktorijo, Samuelom in Leonardom. Dom sta si Čuše-va ustvarila v Bratislavcih; mož Franc se je ukvarjal z zidarijo, žena Marjeta je skrbela za kmetijo in gospodinjstvo. Civilni obred sobotne zlate poroke je opravil dornavski župan Rajko Janžekovič, na slavnostnem dogodku so zapeli tudi pevci Dornavskega okteta. Cerkveni del zlate poroke je potekal v cerkvi sv. Marije na Polenšaku. MZ Foto: MZ Markovci ❖ Pevci Kulturno-umetniškega društva (KUD) Markovski zvon so v času božično-novoletnih praznikov v cerkvi sv. Marka priredili tradicionalni božični koncert, ki so ga naslovili Zbudi se Jeruzalem. Letošnji koncert je bil jubilejni, 20. po vrsti. Na koncertu so nastopili pevci Otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček (na fotografiji) in člani cerkvenega pevskega zbora sv. Marko. Oba zbora vodi zborovodkinja Alenka Rožanc. Na koncertu so pod vodstvom zborovodje Ernesta Kokota zapeli pevci komornega zbora Glasis. Zborovsko petje so spremljali tudi instrumentalisti: Ernest Kokot na klavirju, Andrej Kramberger na klavirju in orglah, Gregor Zmazek s kitaro in Nika Rožanc (ritem). Koncert je povezovala Marta Prelog Rožanc. Člani KUD Markovski zvon pa ohranjajo še eno praznično tradicijo. Na predvečer praznika sv. treh kraljev obiščejo sorodnike, prijatelje in znance ter jim zapojejo trikraljevsko kolednico. Koledovanje nato končajo na dan praznika 6. januarja pri jutranji sv. maši v domači cerkvi sv. Marka. MZ Foto: MZ Markovci ❖ Konjeniško društvo iz Nove vasi je tudi letos na praznik sv. Štefana pred farno cerkvijo v Markovcih pripravilo tradicionalni blagoslov konjev. Na trgu pred cerkvijo se je zbralo lepo število konjenikov in voznikov konjskih vpreg. Blagoslov je opravil farni župnik Janez Maučec, nato je sledila še zakuska. V času božično-novoletnih praznikov so tudi letos člani konjeniškega društva Nova vas s konjsko vprego po domačem in sosednjih krajih popeljali božičke. Ti so obiskali številne domove in krajane razveselili s sladkimi bomboni ter društvenim koledarjem. MZ Ptuj • Že deveta ponovitev Grenkih sadežev pravice Odločite se za Steklarsko V četrtek smo si lahko v Stari steklarski ogledali že deveto ponovitev Grenkih sadežev pravice, predstavo na besedilo Milana Jesiha, ki so jo uprizorili člani Teatra III pri DPD Svoboda Ptuj v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov in ZKD Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Gledališka skupine iz Stare steklarske z režiserko Branko Bezeljak (skrajno desno) in Miro Mijačevič (ob njej) Režiserka in mentorica nadvse uspešne predstave je Branka Bezeljak, poleg nje pa so k njenemu uspehu - poleg igralcev, seveda - prispevali še Dušan Fišer (likovna podoba) in Mira Mijačevič (odrski gib). »Že več kot petsto ljudi si nas je ogledalo,« je bila vesela in ponosna režiserka Branka Be-zeljak. Ker gre za predstavo, ki ne sme iti kar tako mimo vas, smo se odločili objaviti zapis o njej, ki smo ga lahko prebrali lani decembra, ko je predstava pričela svojo uspešno pot, nastal pa je izpod peresa Sama M. Strelca, režiserja, samostojnega kulturnika, enega ključnih akterjev ponovne profesionalizacije ptujskega gledališča in njegovega prvega direktorja. Takšen je naš rod »Ko boste zvečer že hoteli sesti pred televizor in boste nekje v glavi imeli informacijo, da pa je v „Steklarski neka igra", ne razmišljajte: odločite se za Steklarsko! Namesto slaboumnih šovov si poglejte „svoje otroke"; (četudi niso (biološko) vaši). Mladi učenci, dijaki in študentje ter brezposelni pod Brankinim vodstvom vas bodo zabavali stokrat ime-nitneje kot kak TV program! Dali vam bodo misliti, pa ne samo misliti, pač pa tudi čutiti, ja, celo slutiti. Intenzivneje boste čutili, da ste živi, zavedli se boste, kaj zmore slovenski jezik, in ugotovili boste, kako enostavno in resnično je, kar je rekel filozof Wittgenstein: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Na tem mestu ne želim govoriti o Jesihovi igri, pač pa o Branki, mladih in stari delavnici ter morda zaključiti z našim malim mestom. V neuglednem prostoru razpadajoče nekdanje steklarske delavnice, za katero ne vem, ali sploh vsi vemo, kje se nahaja, je Branka (s svojima uigranima sodelavcema) znova in še enkrat pokazala, kaj zna. Kakšen občutek za delo z mladimi ima in kako dobro pozna to, kar je vrednega v slovenski dramski literaturi. Šestnajst© mladih dirja po odru ter preigrava Jesiha kakor kakšni uigrani glasbeniki notno partituro. Posvečeno, pozorno, preprosto in predano. Pošteno. Pošteno počnejo te reči. Lepo jih je gledati v skoraj dve uri trajajoči uprizoritvi, v ozkem, širokem prostoru nekdanje delavnice. Vejo, kaj govorijo, in Jesih se zdi, kakor da je njihov vrstnik. Presenetila me je njihova ar-tikuliranost - ne le jezikovna, tudi gibalna, ritmična, prostorska, če hočete, telesna. Če bi bil kritik in bi to znal, bi jih prehvalil, da bi jim špeh rasel kakor gobe po dežju. Ker pa se poklicno tudi sam ukvarjam „z delanjem predstav", se jim lahko samo čudim in jim navdušeno ploskam. „Navijam" za vse te mlade ljudi, ki bodo - upajmo kmalu - nekoč nekje služili svoj vsakdanji kruh. Navijam za to, da bi čim dlje ostali pri Branki, se lotili nove in nove in nove gledališke uprizoritve. Zakaj? Aljaž Godec, Anže Petrovič, Don Ciglenečki, Franci Žižek, Sandi Žuran, Tomaž Frajnko- vič, Amadeja Kokot, Eva Štra-fela, Janja Murko, Kaja Maruša Konig, Kaja Čelan, Leonora Matiči, Lucija Kušar, Mojca Pri-gl, Sonja Pišek, Tina Fekonja so investirali v Grenke sadeže pravice ure in ure svojega prostega časa. Namesto da so hodili v slabo ogrevane stare delavniške prostore, bi lahko sedeli na toplem za TV-ji, računalniki, viseli na družabnih omrežjih itd. Tako pa so počeli nekaj, kar se popolnoma nič ne „splača", je popolnoma „staromodno" in za marsikoga morda „brez veze". In še kako so mladi igralke in igralci „vzpostavili zvezo" z besedilom, ki je nastalo v rajnki Jugi. In če mislite, da smo kot družba in narod in ekonomija in skupnost blazno napredovali, se blazno motite. Pojdite pogledat „svoje otroke", ki vam bodo pokazali meje našega sveta. Pred nekaj leti sem zaznal nekakšno debato o nastajanju gledališke gimnazije v nekem manjšem slovenskem mestu. (Nova Gorica, mesto, zraslo predvčerajšnjim, jo že zdavnaj ima, mimogrede.) Sicer nimam pojma o smereh razvoja srednjega šolstva na Ptuju, ampak se pa na glas sprašujem: kako nihče nikoli ni pomislil na Antona Ingoliča, nekdanjega ravnatelja ptujske gimnazije, ki je tesno sodeloval z mestnim gledališčem, generacije in generacije gimnazijcev, ki so nastopali na ptujskem odru, ptujskega poklicnega gledališča in končno vso to tradicijo povezal z Branko Bezeljak (in „njenim krogom"), ki je zago- tovo najboljši gledališki pedagog za mlade pri nas? Zakaj na Ptuju ni gledališkega umetniškega razreda pod njenim vodstvom? Slikarstvo, kiparstvo, literatura, glasba, ples, lutke, svetloba - vse to je (lahko) del uprizoritve in vse to so sinoči tudi „nagovorili", tematizirali, „uporabili" mladi igralci. Grenki sadeži pravice v sinočnji ptujski izdaji bi se mirno lahko imenovali Sladki sadeži pravljice: kajti prava pravljica je bilo to, kar ste nam pokazali! In ker je ravno decembrski čas, ko bi že bil čas za snežno pravljico, bi dedku Mrazu in Božičku najraje pisal tudi sam: Naj ostanejo ti mladi še dolgo skupaj na odru, da bodo ušpi-čili še marsikaj, naj Branka &co. dobi svoj pravi gimnazijski gledališki razred, Steklarska pa kak evro, da jih med vajami ne bo zeblo. Treba je izreči na glas. Zapisati in upovedati. In upati, da se bodo tudi radi rabe jezika razširile kdaj meje našega malega mestnega sveta. Če ne prej, verjamem, da se bodo takrat, ko bodo o njih odločali mladi, ki sem jih gledali sinoči. Ker prihodnost pripada defi-nitivno - njim. Zato je tako pomembno, da jim odločevalci v mestu danes nudijo možnosti, da nam ne bodo jutri vsi po vrsti ušli. Preveč jih je že. Ušlo.« Če predstave Grenki sadeži pravice še niste uspeli videti, si jo lahko ob naslednji ponovitvi - v soboto, 17. januarja, v Stari steklarski. jš, sms Foto: MZ torek • 13. januarja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Piše: Uroš Žajdela • Škotska (11. del) Skye - most je spremenil vse (Pol)otok Skye me je s svojo nepredstavljivo lepoto povsem očaral, vendarle gre za škotski pohodniški raj. Ljudje prijazni, hrana dobra, komarji so se namestili ob glavnih turističnih poteh nekje daleč vstran. Skorajda jih že pogrešam. Dnevi so tako minevali z mojiimi pohajkovanji po vrhovih Cullina, in čeravno je na skrajnem obmorskem delu otoka znameniti grad Dunve-gan, me brošure in napisi o »must see atraction on Skye« niso niti malo pritegnile. Tudi ljudje so še bolj prijazni od tistih na celini, ki so nekako v svoji angleški drži škotskega porekla izgubili pristnost. Na otoku Skye je v srednjeveški zgodovini še bolj prihajala do izraza klanska ureditev, ki je temelj ij a na nekaj deset posameznikov, živečih v neke vrste jajčastih kamnitih hiškah s slamnato streho in čredo ovac. Prekrasna potka ob morju, dobro uro in pol hoje v eno smer, a kljub izrednemu trudu domačinov s številnimi obeležji in napotki očitno le redko obiskana, vodi do ene takšne arheološke naselbine. To spokojnost je izredno nesramno kvariti komurkoli, zato se usedem na nekoliko oddaljen kamen z namenom zaužitja dnevne malice. Kmalu čreda ovac v neposredni bližini. Za njimi maloprej prej viden gospod. Pozdrav kmalu prinese besede in pogovor je bil neizbežen. Pripoveduje mi o življenju pred famoznim mostom na otok, ko praktično ni bilo turistov in so domači- ni veselo živeli tradicionalno življenje. Zlasti mladi, po njegovih besedah, opuščajo stare navade in iščejo zaposlitev v izredno široki turistični panogi. »Ne samo ovčereja, tudi Škoti izginjamo iz obličja sveta,« izredno mirno pripoveduje: »Veš, čez nekaj tednov bo referendum in upam, da ne bo Škotska samostojna«, me preseneti izjava. »Škotska že dolgo ni več Škotska, kot jo poznam iz mladih let,« pripoveduje. Gospod, po moji laični oceni je imel nekoliko čez sedemdeset let, roko pa še zmeraj za pravega orjaka. »Včasih smo se preganjali po naših vaseh, iskali dekleta, malo popili in živeli preprosto življenje. Odkar je most povezal otok s celino, pa angleški turisti uničujejo še tisto malo, kar je ostalo v nas. Denar je pokvaril našo mladino, ki so jim ovce v nadlego namesto stvar preživetja. Imam tri sinove in dve hčerki, a kmetija bo ostala prazna. Vsi so v velikih »angleških mestih« (beri Edinburgh ali Glasgow), delajo v pisarnah in se ne spomnijo name ali na naš otok. Še za božič ne pridejo vsi za domačo mizo. Počasi tonemo,« precej mračno zaključi. Kljub otožnosti ga pobaram, zakaj si želi ostati v Veliki Britaniji. »Veš, ko izgubiš svojo drugačnost, jo je težko pridobiti nazaj. Če izglasujemo samostojnost, bomo izgubili še Tipičen škotski zajtrk tisti majčken delček Škotske, ki je ostal v nas, in sicer skupno nelagodje do Angležev.« Kako nepredstavljivo razumne so bile njegove besede. Spet malo pogledava za ovčkami, popijeva še požirek ali dva žganja. Ponovno odtujena sediva na bližnjih kamnih in gledava Foto: Uroš Zajdela sedaj že precej močan dež le nekaj kilometrov od naju. »Pri nas je sonce, Angleži pa se kopajo v dežju«, veselo nadaljuje in kaže proti škotski celini. Kmalu pogovor nanese na turiste, ki po njegovem uničujejo otok. »Odkar imamo turiste, je veliko več denar- tflM jI mi ttrrrmT jiqnüT Na otoku Skye v* Foto: Uroš Zajdela ja. Skoraj vsak otočan ponuja prenočišča, kmetije se izgubljajo. Najtežje je videti kmetije, ki zaradi pomanjkanja interesa mlajših potomcev dobesedno padajo v roke angleškim bogatašem, saj za zelo majhen denar kupujejo našo preteklost«. Nepredstavljiva izkušnja in spoznanje o razumnih mislih domačinov. Presneta pijača pride do moje zavesti in precej omeji motorične sposobnosti. Razum me je odvrnil od ideje, da bi ga prosil za prenočišče, saj bi se verjetno ob nadaljevanju pogovora in pitja alkoholno zastrupil za vse večne čase. Tako v poznih večernih urah nekako prisopiham do avtomobila na parkirišču, postavim šotor, s komarji se dogovorim o nežni noči in zaspim. Zjutraj me premami hudičev glavobol in kljub slabemu vremenu odhitim do bližnje plaže ter precej prijetno ohlajenega morja. V mislih mi ostane gospod, čigar imena si žal zaradi pozne ure nisem zapomnil. Zapuščam otok Skye z zelo mešanimi občutki, sanjska lepota narave in otožnosti domačinov zaradi izgube otoške identitete. Radijski kotiček Budilkarji se preizkušajo v različnih poklicih Radio Ptuj je z začetkom leta začel nov projekt, v katerem predstavlja različne poklice. Rubrika je na sporedu ob petkih, ko se eden izmed Budilkinih voditeljev preizkusi v novem poklicu. Prva, ki smo jo poslali na teren, je bila Simona Pušnik, ki je minuli petek za eno uro postala frizerka. V Frizerskem salonu Frizi na Draženski cesti je spoznavala skrivnosti frizerskega poklica in eni stranki uredila pričesko. Kot je povedal lastnik salona Dejan Krajnc, ne Simona in ne stranka Ines nista točno vedeli, kaj ju čaka. Simona je sicer izrazila željo, da bi ji v okviru svojega dela nakodrala lase, saj to tudi sicer rada počne. Tako je v času svojega dela v frizerskem salonu morala stranki lase oprati, posušiti, na-kodrati ter nato še oblikovati - tako je nastala modna špor-tno-elegantna pričeska, ki je primerna za v službo, Ines pa se tako urejena lahko odpravi tudi na zabavo. Dejan je Simono seveda pri delu ves čas nad- ziral in ji svetoval, nad njenimi frizerskimi sposobnostmi pa je bil prijetno presenečen: "Sicer je bilo jasno, da njeno delo ni potekalo gladko in utečeno, kot pri frizerjih, ki to počnemo vsak dan, a je vseeno pokazala precej znanja in predvsem volje," je dejal. Ob tem je dodal, da je Simona največ pomoči potrebovala pri umivanju las. Čeprav bi marsikdo mislil, da je umivanje las samo priprava na urejanje pričeske, pa to ne drži, je pojasnil in dodal: "Frizer mora ob umivanju las paziti, da pene ne tečejo stranki po obrazu in za vrat - če frizer dobro opravi umivanje las, stranka pred ogledalo pride zadovoljna in tudi urejanje pričeske steče bolj sproščeno; v nasprotnem primeru je že umivanje las lahko razlog za nezadovoljstvo." Foto: Črtomir Goznik Simona Pušnik je minuli petek za eno uro postala frizerka v frizerskem salonu Frizi na Draženski cesti. Simona je ob koncu delovne ure kot frizerka pojasnila, da je največ pomoči potrebovala pri spenjanju las, saj se je bala, da bo pri tem stranko poškodovala: ''Ker tega ne počnem pogosto, seveda nimam občutka za to, kako ravnati z lasnicami, kako močno jih lahko nameščam, da stranke ne bi slučajno zabolelo,'' je dejala in dodala, da pri tem delu urejanja pričeske verjetno do Ines ni bila najbolj nežna. S končnim izdelkom je bila Simona zadovoljna, navdušena pa je bila tudi stranka. Že po eni uri dela v frizerskem salonu je Simona spoznala, da je poklic frizerja zelo naporen: frizer mora s stranko neprestano komunicirati, znati ji mora svetovati, katera pričeska ustreza njenemu obrazu in tipu las, kar je zelo odgovorno, saj veliko strank odločitev o pričeski v celoti prepusti frizerju. Izpostavila pa je tudi dejstvo, da zaradi narave dela frizerji precej obremenjujejo svojo hrbtenico, zato je poklic frizerja veliko bolj naporen in tudi odgovoren kot zgleda na prvi pogled. Preostale stranke, ki so bile v tistem času v salonu, niso vedele, kaj se dogaja in so precej presenečeno spremljale Simonin frizerski poskus, vzdušje v salonu pa je bilo v tistem času veliko bolj umirjeno kot običajno. Simoni se je s tem, ko je dobila možnost delati v frizerskem salonu, uresničila življenjska želja, saj si je že v otroštvu želela postati frizerka, veselje do urejanja pričesk pa jo spremlja še sedaj. V svojem poskusu dela kot frizerka se je dobro odrezala, njen mentor Dejan je ob koncu dejal, da je pokazala precej znanja in bi lahko z veliko truda in vaje postala tudi dobra frizerka. Naslednji izmed budilkarjev, ki se bo preizkusil v novem poklicu bo Dalibor Bedenik -naslednji teden bo spoznaval delo mesarja. Natalija Škrlec 20 ŠtajerskiTEBlUK Nasveti torek • 18. januarja 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Danes se ustavimo na zelenjavnem vrtu V zadnjih letih se želja po pridelovanju domače zelenjave vrača med nas. Tega sem zelo vesela, saj je sveža zelenjava z doma pridelanimi zelišči ne samo najo-kusnejša, zagotovo tudi najbolj pripomore k temu, da je družina zdrava, in ne boste verjeli, tudi boljše volje. Zelenjavni vrt je torej nujna »sestavina« ohišnega vrta. Tistim, ki ga še nimate, naj danes natresem nekaj nasvetov, kako izbrati mesto za zelenjavni vrt. Kako ustrezno • v v . poiščemo mesto za zelenjavni vrt Prvi osnovni pogoj za uspešno pridelovanje zelenjave je veliko sonca. Torej, zelenjavni vrt naj bo na mestu, kjer sonce sije večji del dneva, tudi spomladi in jeseni. Brez sonca bodo vrtnine vedno imele večje težave z glivičnimi in drugimi obolenji, pa tudi škodljivci se bodo na njih bolje počutili. Sonca ne morete nadomestiti, za njegovo pomanjkanje ni rešitve. Bolje, da vrta nimate, kakor da ga postavite na senčno mesto. Na drugem mestu, a kljub temu, je zelo pomembno zasta-janje vode. Predvsem si poskušajte tudi letos pozimi ogledati, kje se po topljenju snega voda zadržuje najdalj časa. Tam si ne omislite zelenjavnega vrta, tudi okrasnih gredic ne planirajte tam. Če je prostor majhen, se izognemo tudi sajenju sadnega drevja na tem mestu. Tam naj bo zelenica, ki jo lahko pogosto in brez večjih stroškov obnavljamo. Prav tako za zelenjavni vrt ni primerno mesto, kjer je zemlja zamrznjena dalj časa kot drugod. Običajno so to sicer senčna mesta, ni pa nujno. Pogoji, ki sem jih do sedaj naštela, so nujni za uspešno pridelovanje zelenjave. O v v čem pa še razmislimo, ko iščemo pravo mesto za zelenjavni vrt Zelenjavni vrt naj ne bo stisnjen, skrit v kakšen kot parce- Zelenjavni vrt je lep, zato ga ni treba skrivati v oddaljene kotičke. Foto: Miša Pušenjak le. Pomembno je, da je do njega dostop lahek, čim bližji in bo dostopen tudi pozimi. Tako boste z veseljem hodili na vrt po vsak list peteršilja, po kakšno začimbnico ob vsakem kuhanju, ne samo po večje stvari. Lažje boste tudi opazovali, kaj se na vrtu dogaja, saj je dobro, da dogajanje na vrtu spremljamo čim pogosteje, tudi to, katere živali ga obiskujejo, kako se rastline obnašajo ob nevihtah, vetrovih ... Dobro je, da je dostop urejen tako, da do njega po najkrajši poti pridemo iz kuhinje, če imamo seveda to možnost. Prav tako je dobro, da je do vrta enostaven dostop s kakšno prikolico, vsaj samokolnico, da boste do njega lahko spravili gnojila in druge potrebne materiale, ki so nekoliko težji. Ob vrtu, v primerni senci, bi moral stati tudi kompostnik, ki je Januar Prosinec 2015 i I <*trt«fc 17 Hboti 2 pCTOk 1 8 n«JH« 3 wboU ''V 1 9 pon«i»l|ek J «f 4 MAH 20 i 5 ponedeljek ' o' 21 if«tl 6 ta rek d 22 četrtek 48?- 7 sndi £ 23 prt« k * m S teCrlefc '«e 24 wi>o(A i 9 ptuk 2 5 mdi^t $ 1 O UfifiU •«t 2 6 ponedeljek 11 27 Isnfc J, «e 12 ponedeljek . 23 »«i* j «e 13 torek 2 9 četrtek 14 „«, 30 petek * S 1 5 ttmik 31 HfeSli 16 petefc i Z&SS bran* '-»»Am nfoUm ratam " ^ ß CVSTJS ■ CKJHKi W SÄÄ" . POOTALMI PLODOVI ttrHFfM. hampL frMJL PL0DQVKE SMUf LtSTNATS HASTUNS ^DjV icttH. mMnM. etiRhl. ■S* Vir: internet nujen sestavni del vsakega vrta. Zelo potrebna je na zelenjavnem vrtu tudi voda, zato naj bo priključek zanjo čim bližji. Mnogi zdaj že zbirajo vodo tudi s streh in drugih objektov. Črpalke, ki jih damo v ustrezne posode, imajo omejen doseg. Pomislite tudi o tem. Za konec pa, da ne bo kdo zdaj zgubil volje, ker ne more ustreči vsem naštetim kriterijem. Saj se tudi ne da ali pa le redko. Pomembno je, da nekatere stvari poznate, o njih razmislite, potem pa se lahko sami odločite, kaj se vam zdi pomembno in boste upoštevali, kateri pogoj pa za vas sploh ni pomemben, tega seveda izpustite. Zelenjavni vrt ni nujno pravokotne oblike z ravnimi stranicami Ena izmed zavor, ki smo si jih glede zelenjavnega vrta naredili v glavi, je tudi, da je vedno pravokoten ali kvadraten. To sploh nima nobene povezave s pridelovanjem vrtnin. Vrt je lahko katere koli oblike, ki ustreza vašim željam ali obliki parcele. Lahko je okrogel (je zelo lep), lahko je polkrog, tetraeder ...; ravno obratno, nekateri celo pravijo, da gredice sploh ne bi smele biti ravno, saj v naravi rastline vedno rastejo na bolj ali manj okroglih, nepravilnih površinah. Zelo pomembno pa se mi zdi, da imamo gredice oblikovane tako, da je vedno z vsaj ene strani gredica dostopna s poti. Tako ne bomo po nepotrebnem hodili po zemlji, v kateri pridelujemo naše rastline - gredicah. Trajne poti se mi zdijo zelo pomemben del zdravega pridelovanja rastlin. Sčasoma oblikujemo potem tudi nekoliko bolj dvignjene gredice, s tem pa bo voda ob večjih padavinah hitro odtekla po poteh in korenine bodo dovolj hitro na suhem in varnem pred gnitjem. Kaj pa velikost vrta Velikost je tudi pogosto vprašanje. Nekje veljajo naslednja merila, ki pa naj vam bodo samo v orientacijo. Za enega družinskega člana potrebujemo okoli 10 m2 za sprotno oskrbo z zelenjavo, 20 m2 za celoletno oskrbo tudi pozimi in 80 m2 za vkuhavanje, kisanje in vzimlja-nje zelenjave. Ne planirajte si prevelikega vrta, če nimate časa. Vrt naj ne bo breme, vrt naj vam bo za sprostitev, v veselje, po možnosti pa tudi kraj, kjer se družina skupaj uči, dela in druži. Seveda pa tudi način pridelovanja zdrave hrane. Zato naj bo njegova velikost prilagojena času, ki mu ga lahko namenite. Začenjajo se prve setve Zdaj ko so prazniki za nami, bi mnogi že sejali, predvsem za sadike. Naj vas najprej opozorim, kakor vsako leto. S setvijo nikakor ne hitimo, da ne boste kasneje presajali sadik v prehladno zemljo ali pa presajali prevelikih sadik. Oboje se pozna tako pri pridelku kot predvsem pri zmanjšani odpornosti vrtnih rastlin. O pridelavi sadik bom še spregovorila, vendar je zdaj za setev paprike, paradižnika in jajčevca, ki bodo rasli na prostem, absolutno še prezgodaj. V prihodnjem tednu svoje želje malo brzdajte s setvijo kre-še, rukole na okenske police ali vzgojo kalčkov. Lahko pa sejemo: por, čebulo, drobnjak, timijan, peteršilj in zeleno, seveda za pridelavo sadik. Predvsem je smiselno, da te rastline sejemo, če bomo kasneje te sadike pridelovali v rastlinjaku. Primeren je tudi zimski vrt. Okenske police zanje niso ravno idealne. V rastlinjake lahko (a z nekaj tveganja, opozarjam) že po-sejemo grah, bob in mesečno redkvico. Posejete lahko tudi prvo letno solato. V primeru zelo nizkih temperatur boste te rastline prekrili z enojno ali celo dvojno agrokopreno. Seme graha in boba namočite čez noč v toplo vodo, če pa gre za domače seme, naj bo namesto vode to kamilični čaj. Posejete lahko tudi solato berivko, redkvico potem posejte med vrstice be-rivke. Tako, ponovno se je začelo. Zunaj naj narava še počiva, če vremenska napoved drži, tudi pod snegom. Mi pa tudi s svinčnikom in papirjem načrtujemo novo sezono. Miša Pušenjak KGZ Ptuj svetuje Povrnitev trošarine za kmetije za leto 2014 Za minulo leto 2014 je pri povrnitvi trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, največja sprememba povrnitev trošarine za večjo količino energentov za površine gozdov, ki so bili poškodovani v lanskoletnem žledu med 30. januarjem in 10. februarjem. Z ustanovitvijo Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poenostavil tudi način vlaganja zahtevkov, saj jih je mogoče vložiti tudi v katerikoli finančni pisarni. Povrnitev sicer poteka pod enakimi izhodiščnimi pogoji kot za pretekla leta. Vrača se 70 odstotkov zneska povprečne trošarine za dizelsko gorivo za leto 2014. Fizične osebe zahtevek vlagajo enkrat letno, torej do 31. marca 2015 za preteklo leto. Upravičenci do vračila dela trošarine za leto 2014 so uporabniki, ki imajo na dan 30. junij 2014 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov, oz. vsaj 150 litrov za gozd. Če je lastnikov gozda več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. Uveljavlja se povračilo za dejansko porabo, a največ do 200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjaka, matičnjaka, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka, 420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada, 50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja ter 15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem. Za v žledolomu poškodovane gozdove je za leto 2014 omogočena večja normativna poraba, in sicer 140 litrov na hektar gozda, če je poškodovanost nad 17 % do vključno 40 %, 270 litrov na hektar gozda, če je poškodovanost nad 40 % do vključno 60 %, in 380 litrov na hektar gozda, če je poškodovanost gozda nad 60 %. Zahtevek za vračilo trošarine je treba vložiti na predpisanem obrazcu do 31. marca 2015. Kmetijska gospodarstva, ki so na območju UE Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica, Ormož, Ptuj, pošljejo zahtevek na naslov: FINANČNI URAD MARIBOR, Oddelek za trošarine Maribor Tržaška 49 2000 Maribor Če zahtevek vlagamo brez zahtevka za poškodovane gozdove, uporabimo običajen obrazec TRO-A, če pa vlagamo zahtevek tudi za poškodovane gozdove, pa obrazec TRO-AŽ. Obrazci so na voljo na spletnih straneh finančne uprave, v strojnih krožkih, na enotah javne službe kmetijskega svetovanja. Zahtevek se vloži na osnovi originalnih računov za kupljeno gorivo na bencinskih servisih ali pa računov za strojne storitve, na katerih je navedena količina porabljenega goriva in izjava izvajalca storitve, da za navedeno gorivo ne bo sam uveljavljal povrnitve trošarine. Računov se zahtevku ne prilaga, na vlogo se vpiše le število računov. Če je na kmetiji več solastnikov gozda, izpolnijo pooblastilo enemu vlagatelju (del obrazca). Največ vprašanj se pojavlja o tem, kako naj upravičenci vedo, ali so sploh upravičeni do povračila za v žledu poškodovani gozd (po-škodovanost nad 17 %), oz. kolikšna je bila poškodovanost njihovih posameznih parcel. Kakor so zagotovili Upravi RS za zaščito in reševanje, lahko ta podatek dobijo na svoji občini. Če podatka ne boste pridobili in ste imeli v žledu poškodovan gozd, priporočamo, da zahtevek vložite na obrazcu TRO-AŽ, vpišete dejansko porabljeno gorivo v letu 2014, rubrike za poškodovane površine pa pustite neizpolnjene. Upravičene površine bodo vpisali na finančnem uradu. Mag. Marjan Dolenšek, KGZ Ljubljana torek • 13. januarja 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je vseh deset najbolje prodajanih albumov leta v Veliki Britaniji v lasti britanskih glasbenih izvajalcev. Na prvih dveh mestih sta Ed Sheeran in Sam Smith, oba sta prodala več kot milijon izvodov svojih albumov. V lanskem letu pa so bili zelo uspešni tudi George Ezra, Paolo Nutini in zasedba Coldplay. ®®® 10 najbolje prodajanih albumov v Veliki Britaniji v letu 2014: 1. Ed Sheeran - x 2. Sam Smith - In the lonely hour 3. George Ezra - Wanted on voyage 4. Paolo Nutini - Caustic love 5. Coldplay - Ghost stories 6. Paloma Faith - A perfect contradiction 7. One Direction - Four 8. Olly Murs - Never been better 9. Pink Floyd - The endless river 10. Take That - III 10 najbolje prodajanih singlov v Veliki Britaniji v letu 2014: 1. Pharrell - Happy 2. Clean Bandit feat Jess Glynne - Rather be 3. John Legend - All of me 4. Mr Probz - Waves 5. Ed Sheeran - Thinking out loud 6. Ella Henderson - Ghost 7. Sam Smith - Stay with me 8. Meghan Trainor - All about that bass 9. Pitbull feat Kesha - Timber 10. George Ezra - Budapest ®®® Ed Sheeran Vstopili smo v leto 2015 in počasi bomo potegnili črto pod leto 2014 in se obrnili k tistemu, kar nas čaka v novem letu. Na glasbenem področju lahko pričakujemo veliko novega, saj so številni znani glasbeniki za leto 2015 napovedali nove studijske albume. Ameriška zvezdnica Rihanna že kar nekaj časa dela na svojem skrivnostnem in zaenkrat še neimenovanem osmem albumu (ki ima delovni naslov R8), Kanye West naj bi objavil nadaljevanje uspešnega albuma Yeezus, kraljica popa Madonna pa že kar nekaj mesecev stopnjuje atmosfero pred izdajo svojega novega albuma Rebel Heart. Revija Idolator je pripravila izbor 15 najbolj pričakovanih albumov v letu 2015: • Rihanna, (delovni naslov: R8). Foto: splet Datum izdaje še ni znan. • Mark Ronson, Uptown Special. Datum izdaje: 27. januar. • Marina & The Diamonds, Froot. Datum izdaje: 6. april. • Gwen Stefani, naslov albuma in točen datum izida še nista znana. • Lana Del Rey, naslov še ni znan. Datum izdaje: konec avgusta. • Britney Spears, naslov še ni znan. Datum izdaje še ni znan. • Madonna, Rebel Heart. Datum izdaje: 10. marec. • Adam Lambert, naslov še ni znan. Datum izdaje: v začetku leta. • Cody Simpson and Justin Bieber, naslov albuma in točen datum izida še nista znana. • Selena Gomez, naslov albuma in točen datum izida še nista znana. • Demi Lovato, naslov albuma in točen datum izida še nista znana. • Adele, naslov albuma in točen datum izida še nista znana. • Miley Cyrus, naslov albuma in točen datum izida še nista znana. • Giorgio Moroder, naslov albuma še ni znan, v prvi polovici leta. • Kanye West, naslov albuma in točen datum izida še nista znana. ®®® Ameriški predsednik Barrack Obama je pred dnevi z obiskom frontmena zasedbe Pearl Jam Eddija Veddera končal svoj letni dopust na Havajih. Po poročanju ameriške tiskovne agencije Associated Press je Obama glasbenikovo družino v mestu Kailua obiskal skupaj s svojima hčerkama Sasho in Malio. Vedder je leta 2012 Obami pomagal pri zbiranju finančnih sredstev za njegovo drugo predsedniško kampanjo. Na koncertu, kjer je bila cena vstopnic kar 20.000 USD, je predstavil dve skladbi skupine Pearl Jam Rise in Without you. Skupina Pearl Jam je lani oktobra v Il-linoisu po dolgem času predstavila svojo novo skladbo z naslovom Moline. ®@® Ameriška organizacija Do Something, ki jo je leta 1993 ustanovil igralec Andrew Shue, je objavila zanimivo lestvico Top 20 Celebs Gone Good. Nanjo so uvrstili zvezdnike, ki so v letu 2014 doni- rali največ sredstev v humanitarne namene. Že tretje leto zapored je na prvem mestu ameriška pevka Taylor Swift, ki je celotni prihodek od prodaje svojega singla Welcome to New York donirala šolam v New Yorku. Tudi Beyonce, ki jo najdemo na tretjem mestu omenjene lestvice, je bila lani zelo dejavna na humanitarnem področju, kjer je s svojo iniciativo #BeyGOOD pomagala brezdomcem. Med glasbeniki dobrega srca, ki so se uvrstili med dvajset najbolj dobrodelnih oseb iz sveta slavnih, so še One Direction, John Legend, Demi Lovato in Justin Bieber. »Vsvetu, kjer se zvezdniki v glavnem obnašajo grdo in neprimerno, se najdejo tudi slavni, ki se jim je treba prikloniti,« pravijo v organizaciji Do something, ki skrbi za boljše življenje mladih. Top 10 humanitarnih zvezdnikov v letu 2014: 1. Taylor Swift 2. Laverne Cox 3. Beyoncé 4. Miley Cyrus 5. Emma Watson 6. One Direction 7. John Cena 8. Shonda Rhimes 9. Tyler Oakley 10. Chris Pratt Janko Bezjak l_e s t v i \ NAJ ( 1. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 2. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 3. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS 4. DANGEROUS - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 5. THESE DAYS - TAKE THAT 6. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIEf 7. 27 - PASSENGER 8. UP - OLLY MURS FT DEMI LOVAT< 9. BLAME IT ON ME - GEORGE EZRA 10. WALK - KWABS 11. LET ME IN YOUR HEART AGAIN - QUEEN Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2» 1043 bo Janko Bezjak NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO 89,8-98,^-104:3 Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili ^ . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. ^^ADIOPTUJ Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v začetku meseca februarja 2015. NAROČILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: [T] Moški (ustrezno označil Ženska Bela Modra Mo] Velikost : [I] Moški @ Siva Bela Ženska [7] Rdeča Bela Velikost U][ÏÏ][T][x[]|§] S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. KOPALNI PLAŠČ; prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S/M, L/XL, 2XL JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S, M, L, XL, 2XL RADIO TEDNIK Ptuj, d...o, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 20 Štajerski TEDNIK Kuharski utrinki Kaj bomo danes jedli torek • 13. januarja 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK bobova enolončnica z kisla repa, kašnice, telečja obara, skutne pečena riba z kuhano meso iz juha, puranji zrezki segedin golaž, mesom*, palačinke z jabolčna čežana miške** zelenjavo, kuhan razsola, krompirjeva po dunajsko, riž, jabolčni kompot marmelado krompir, solata solata, buhtlji rdeča pesa v solati *Bobova enolončnica z mesom JtL v / ér v A .."•i Sestavine: 500 g zamrznjenega boba, 2 para pečenic, 250 g čebule, 1 čajna žlica sladke prekajene mlete paprike, 1 čajna žlica mletega čilija, sol in sveže mlet črni poper, 1 srednje velik posušen ali svež čili timijan, šetraj, kumin (če ga boste našli v trgovini), origano, lovorov list, 4 stroki česna, 1 pločevinka kuhanega fižola, koža prekajene slanine ali pršuta, 2 žlici svinjske masti. V lonec vlijemo toliko vode, da je bob za en prst pokrit, in kuhamo pokrito pri srednje visoki temperaturi. Po potrebi prilijemo nekaj vode. Skupaj z bobom damo kuhat tudi kožo prekajene slanine ali pršuta (narezano na trakove ali v kosu, gi ga potem odstranimo). Na močno segreto svinjsko mast damo pražit meso iz pečenic (odstranimo črevo!), med praže-njem ga razdrobimo z vilicami. Ko meso dobi svetlo rjavo barvo, dodamo sesekljano čebulo, premešamo in pražimo še toliko, da čebula ovene. Ko je bob na pol kuhan, mu dodamo timijan, šetraj, kumin, origano, lovorov list, sesekljan in mlet čili, prekajeno mleto papriko, česen in mešanico praženega mesa in čebule. Solimo, popramo in zgostimo z zmečkanim fižolom iz pločevinke. Premešamo in pokrito kuhamo, dokler ni bob kuhan. Jed naj bo gosta. **Miške s skuto Sestavine: 500 g skute, 2,5 di mleka, 4 žlice sladkorja, 4 jajca, 500 g moke, 1 pecilni prašek, 1 žlička ruma, limonina lupinica, sol; po želji pest rozin. Sestavine (tudi če vzamete polovično količino sestavin, bo kar precej mišk) dobro zmešamo in pustimo približno uro počivati. Če želimo, lahko vmešamo pest z rumom napojenih rozin. Z malo žličko zajemamo maso in jo ocvremo v vročem olju, ki ga mora biti toliko, da miške v njem plavajo in se lahko med peko same od sebe obrnejo. Kuharije - makove sladice na mizi Mak je ena od starih v zdravilstvu uporabnih rastlin. Uporabljali so ga Egipčani, v Grčiji ga je poznal že Hipokrat. Evropa mora biti za mak hvaležna zdravniku Paracelu-susu. Relativno neznano dejstvo je, da mak spada med oljnice, saj seme vsebuje od 40 do 60 % maščob, pri čemer je najpomembnejša sestava teh maščob, ki pa je naravnost odlična, saj več kot polovico teh maščob predstavljajo dvakrat nenasičene maščobne kisline. Vsebuje še okoli 18 % beljakovin in kar nekaj vitaminov. Najdba makovih glavic v mostiščih Bodenskega jezera je dokaz, da so v Evropi mak sadili že dolgo pred našim štetjem. Kljub blagodejnim učinkom vrtnega maka, iz katerega MAKOVA POTICA Testo: 1 liter moke za kvašeno testo, 1 kocka kvasa in malo mleka, % l mleka (dobra mera), 10 dag masla, 5 rumenjakov, 10 dag sladkorja, 1 vanilin sladkor Namaz: 40 dag mletega maka (dobro zmelji), 6 dcl sladke smetane, 25 dag sladkorja v prahu, 8 dag masla, 4 žlice kisle smetane, žlica drob-tin, 4 rumenjaki (sneg beljakov) Priprava: V sladki smetani kuhaj mak na zelo majhnem ognju v posodi z debelim dnom 1 uro. Ko se ohladi, dodaj ostale sestavine, na koncu sneg 4 beljakov. Ostalo delaj kot vse druge potice. pridobivajo opij, pa je po drugi strani tudi groznejši učinek takrat, kadar ga človek uporablja za omamljanje. Zelo nevarno je uporabljati makov sok, seme in makov sirup kot uspavalno sredstvo za pomirjanje otrok, MAKOVO OLJE Makovo olje pridobivamo s hladnim stiskanjem semen vrtnega maka. Makovo olje je zelo dragoceno živilo. Uporabljali so ga že v Mezopotaniji, kjer so ga imenovali »hul gil« ali v prevodu rastlina veselja. Takrat so ga uporabljali predvsem v medicinske namene. Naši predniki so ga uživali predvsem za izboljšanje koncentracije in za krepitev živčnega sistema, tudi za sproščanje mišic. Je naravni eliksir pri težavah osteoporoze. z makovim oljem uspešno odpravimo tudi napetost v trebuhu in izboljšamo delovanje trebušne slinavke in jeter. Nerafinirano, hladno stiskano olje je bogat vir omega 6 in omega 9 maščobnih kislin, magnezija in fosforja, železa in kalija. Upočasnju-je tudi staranje in krepi imunski sistem. Predvsem se priporoča starejšim osebam, ki jim primanjkuje energije, imajo težave z holesterolom in kostmi. Mak v obliki zrna ima svoje mesto v tradicionalni slovenski kulinariki, še posebej pomembno mesto pa zavzema v prekmurski kuhinji, saj je ena od bistvenih sestavin pri mnogih jedeh. Primerno je za pripravo vseh vrst jedi. Še posebej ga priporočamo za pripravo vseh vrst testenin in jedi iz krompirja. V starih časih so športniki pili mešanico makovega olja z medom ,da so zagotovili vzdržljivost in dobro zdravje. Namig gastronoma: makovo olje uporabite namesto masla pri pripravi pire krompirja. Dober tek! kar ponekod še vedno počnejo. To povzroča škodo tako telesnemu kot tudi duševnemu razvoju otroka. Mak se uporablja tudi v kulina-riki. Pri pripravi jedi se uporabljajo modro črna drobna semena, cela ali zmleta. Cela makova semena uporabljamo npr. za peko makovk in makovih pogač. Zmleta semena pa lahko uporabimo pri peki potic ali prekmurske gibanice. Makova semena vsebujejo zanemarljivo majhne količine narkotikov. V poljskem maku opija ni, je pa neki drugi alkaloid, ki ne deluje omamljajoče. MAKOVO PECIVO Sestavine: 4 jajca, 2 lončka sladkorja, 1 lonček belega olja, 2 lončka mleka, 2 lončka mletega maka, 2 lončka bele ostre moke, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, 1 vrečka pecilnega praška, sok polovice limone, naribana limonina lupinica, rum Glazura: 5 dag margarine, 100 gramov čokolade v prahu, Priprava: V srednje veliki posodi z metlico ali električnim mešalni-kom stepemo rumenjake, sladkor in vaniljev sladkor, da se masa lepo peni. Med mešanjem dodamo lonček belega olja, dva lončka mleka, dva lončka mletega maka. Moko presejemo s pecilnim praškom in jo po žlicah med mešanjem dodamo tekoči zmesi. Na koncu dodamo še limonin sok. Iz beljakov in sladkorja v prahu stepemo trd sneg in ga previdno vmešamo v testo. Namastimo in pomokamo manjši pravokoten model in vanj vlijemo testo. Model potresemo, da se testo enakomerno porazdeli, nato ga damo v ogreto pečico. Pečemo na 170-180 stopinjah Celzija, 25 minut. Ko se na vrhu naredi skorja, testo prepikamo z zobotrebcem, tako preprečimo, da pecivo ne poči. Pečen kolač vzamemo iz pečice in ga hladimo, po vrhu ga z žlico pokapljamo z mešanico mleka, vode in žlice ruma. Nato pecivo prelijemo z čokoladno glazuro, ki jo naredimo tako, da stopimo margarino in ji dodamo čokolado v prahu, ves čas meša mo, da nimamo grudic. Ko se glazura strdi, pecivo narežemo na poljubno velike kocke. Foto: arhiv torek • 13. januarja 2015 Za kratek čas ŠtajmkiTEUHlK 21 Govori se... ... da bodo - če bo naše pravosodje razsojalo tako, kot razsoja, obsoja in odsoja - v naših zaporih ostali le še navadni kurji tatovi. Veliki lopovi, tajkuni in pokvarjeni politiki pa ostajajo še naprej nedotakljivi. ... da bomo - če se bo naš premier vsaj malo zgledoval po svojem gim-nastično uspešnem očetu - do konca leta men- Štaj&oka, budilka, 89,8 98,2 104,3 Mb ^oóluXajte naá tudi na ópletu.: v. radio-ptuj. ói RADIOPTUJ 89,5 = 98,2 »I04j3 Foto: Tajno društvo PGC da počasi le prilezli na bradljo; do konca mandata se bomo morda priplazili tudi na konja; zagotovo pa nas bodo tudi v bodoče jahale vse naslednje vlade. ... da bi lahko neusmiljeni (ne)kulturniki, ki naši kulturi namenjajo le drobtinice, vsaj ob letošnji 70-letnici razglasitve slovenskega kultur- nega praznika za kulturno dejavnost namenili kakšen evro več. Vsaj to bi bilo zelo kulturno! ... da so učenci neke ha-loške šole zelo razočarani, ker je sedaj očitno, da ne bodo imeli priložnosti spoznati prleškega narečja (in kletvic), da o umikanju pred neznanimi letečimi predmeti ne govorimo. Vidi se ... da se v završki občini ni pomladila le županova žogobrcarska, ampak tudi občinska reprezentanca; in kot je videti, se je slednja tudi olepšala. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Sem Mina, fotografija je nastala v času božiča,saj sem letos pričakala svoj prvi božič,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala njena avtorica Natalija Kolarič. Foto: Natalija Kolarič Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 4 1 3 7 6 1 8 2 1 8 2 4 9 5 8 2 5 7 3 9 6 7 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€ GGG Bik vvv ©© € GG Dvojčka v ©© €€€ G Rak vv ©©© €€ G Lev vvv © €€ GG Devica v ©©© €€€ G Tehtnica vv ©© € GGG Škorpijon v ©©© €€ GGG Strelec vv © €€€ GG Kozorog vvv ©© €€ GGG Vodnar vv © €€€ G Ribi vvv ©© € GG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 13. do 19. januarja 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Vroča linija Radia Ptuj O energetskih izkaznicah. V četrtek, 15. januarja, ob 16. uri . Voditeljica Majda Fridl. sodelovali tudi vi! Prireditvenik Torek, 13. januar 15:00 Hrastovec pod Bočem, domačija Sagadin: prikaz rezi vinske trte, društva vinogradnikov Martin Studenice in vinogradniško sadjarskega društva Poljčane Sreda, 14. januar 9:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: družabno plesne igre z Vladom Ostruhom 17:00 Središče ob Dravi, knjižnica: pravljična ura Četrtek, 15. januar 12:00 Kog, prostori KS: Antonovanje na Kogu, senzorično ocenjevanje čurk 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: letni baletni nastop Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, za izven 18:00 Ormož, bela dvorana Grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož 19:00 Ormož, Hardek, športna dvorana: dobrodelni koncert Mi za gasilce, klapa Solinar s Slavkom Ivančicem, tamburaški ansambel Zorule Petek, 16. januar 17:00 Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu, odprtje razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: letni baletni nastop Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, za izven 18:00 Slovenja vas, gasilski dom: tradicionalno luščenje buč-nic Košicenbal, Društvo žena in deklet občine Hajdina 19:00 Lenart, Dom kulture: gledališka predstava Musae, gledališka skupina Avis iz Prve Gimnazije Maribor Mestni kino Ptuj Četrtek, 15. januar: 19:00 Hotel, sledi predavanje dr. Mitja Muršiča Od resnobnosti do siljenja na smeh. Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. januar: 16:00 Gašper in Petra na zimskih počitnicah; 18:00 Gozdovi so še vedno zeleni; 20:00 Hotel. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) •k** »Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor.« Neznan avtor »Večina sence v tem življenju nastane zato, ker človek stoji tako, da ovira svojo lastno svetlobo.« Ralph W. Emerson »Če vam nekaj ni všeč, potem to spremenite. In če tega ne morete spremeniti, spremenite svoj odziv. Nepritožujte se.« Maya Angelou »Najboljša leta vašega življenja so tista, v katerih ste se odločili, da so vaše težave samo vaše. Zanje namreč ne krivite več matere, ekologije ali predsednika. Spoznate, da sami nadzorujete svojo usodo.« dr. Albert Ellis »Poglobi se vase inprikliči iz sebe Človeka.« Božidar Eržen »Um je čisto poseben kraj in sam po sebi lahko ustvari nebesa iz pekla in pekel iz nebes.« John Milton »Večina sence v tem življenju nastane zato, ker človek stoji tako, da ovira svojo lastno svetlobo.« Ralph W. Emerson »Če vam nekaj ni všeč, potem to spremenite. In če tega ne morete spremeniti, spremenite svoj odziv. Ne pritožujte se.« Maya Angelou 22 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 13. januarja 2015 Ptuj • Osmi sejem višjega in visokega šolstva Odločitev o poklicu ni lahka Da gre pri izbiranju nadaljnje izobraževalne poti po koncu srednješolskega izobraževanja za usodno odločitev, je jasno vsem, ki skrbijo za izobraževanje mladih. Da bi jim to odločitev vsaj nekoliko olajšali, so v Šolskem centru Ptuj v četrtek, 8. januarja, pripravili že osmi sejem višjega in visokega šolstva. Na sejmu se je dijakom ŠC Ptuj predstavilo več kot 30 višjih in visokih šol. Kot nam je povedala ko-ordinatorica celotnega dogajanja Tamara Drevenšek, sta pri organizaciji sejma sodelovala ŠC Ptuj in zavod Revivis, v avlo centra pa sta Prejeli smo KRAJINSKI PARK MED ORMOŽEM IN SREDIŠČEM OB DRAVI JE RAZBURIL VAŠČANE FRANKOVEC V zvezi z ustanavljanjem krajinskega parka med Ormožem in Središčem ob Dravi smo pred časom prejeli vabilo na 4. sestanek, ki bo dne 14.1.2015 v Središču ob Dravi. Vabilu je bil priložen osnutek varstvenega režima, na katerega bi naj podali svoje pripombe. Tako smo 9.1.2015 sklicali sestanek vaščanov Frankovec. Zaradi omejitev zapisanih v osnutku režima je bilo ogorčenje na sestanku zelo veliko. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) od leta 2012 izvaja projekt PROJEKT LIVEDRA-VA, ki je vreden 4.409.483 € 50 % bo financirala EU, 20 % Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 30 % pa različni partnerji med katerimi sta tudi občina Ormož in občina Središče ob Dravi (zneskov za občine ne poznamo). V okviru tega projekta, ki se bo končal leta 2017, jepredvide-na ustanovitev krajinskega visokih šol ter fakultet iz vse države - od Murske Sobote do Nove Gorice. Predstavili so se tudi mariborski vpisni center in študentski domo- parka med Ormožem in Središčem ob Dravi ter razglasitev naravnega rezervata na območju ormoških lagun (nizozemski KOSUN je območje lagun v obsegu 55ha podaril DOPS-u; pred gradnjo Tovarne sladkorja Ormož je to področje bila privatna lastnina odkupljena po zelo nizkih cenah; pričakovali smo, da se po razgradnji tovarne te površine pogozdijo in vrnejo v prvotno stanje, ne pa naselitve tujerodnih vrst ipd.; v okviru rezervata je doslej bilo izvedenih že precej zemeljskih del, ki verjetno nikakor ne bi bila možna, če bi krajinski park s predlaganimi omejitvami ustanovili prej). Postopki razglasitve naravnega rezervata Lagune so pri kraju. Krajinski park se lahko ustanovi s soglasjem obeh občin. V nadaljevanju bomo občini Ormož s podpisi krajanov predlagali, da tega soglasja ne izda. Prebivalci Frankovec smo vedno živeli v sodelovanju z naravo. To potrjuje biotska raznolikost Zavedamo se pomena zdrave hrane za naše družine in prebivalstvo Slovenije. Nikoli nismo omeje- je sodelovala na sejmih že prejšnja leta; očitno so zadovoljne z odzivom ptujskih dijakov. Sicer pa je sejem tudi v pomoč dijakom, da vali gibanja in kolesarjenja v rekreativne namene ne domačinom, ne gostom in turistom, ki so občudovali ta del narave ob ormoškem jezeru in gozdovih na tem območju, čeprav smo lastniki teh zemljišč. To enako pričakujemo tudi od vas predlagateljev ustanovitve krajinskega parka, posebej DOPPS. Ko je prišel DOPPS, je svojo lastnino ogradil in onemogočil gibanje ne le delu divjadi, ki tukaj živi, pač pa tudi nam z zapiranjem že obstoječih poti. Z omenjenim predlogom nam želijo dodatno omejevati kmetovanje, omejevati zemeljska dela, gradnjo, uporabljati obnovljive vire energije, itd. Z vsem tem bi ustavili razvoj našega kraja in okolice za vedno, ter nam onemogočili normalno upravljanje z našimi zemljišči. Dodatno bi nam radi omejili tudi čiščenje pomembnih vodonosnikov in jarkov, ki so jih vsaj deloma zgradili naši predniki z namenom reševanja pred vodo. S poplavami v Frankovcih namreč imamo že kar nekaj izkušenj, nazadnje leta 2014. Še posebej pomembna vodo-nosnika za naš kraj sta potok Račjak (meteorne vode Ptuj • Kadrovske spremembe v Domu upokojencev Interni razpis in prerazporeditve po plačilnih razredih Novo vodstvo Doma upokojencev (DU) Ptuj je na kadrovskem področju pričelo izvajati določene spremembe. Kot je povedala v. d. direktorice Jožica Šemnički, bodo te dni objavili razpis za delovna mesta, ki pa bo interne narave. Foto: Črtomir Goznik privabila več kot 30 višjih in vi. Večina predstavljenih šol razmislijo, kam bodo šli po dodatne informacije o študiju na bližnjih informativnih dnevih, ki bodo 13. in 14. februarja. jš Razpis bo formalna podlaga za prerazporeditev že zaposlenih v Domu na druga delovna mesta in eventualno v višje plačne razrede. »V Domu Ptuj bomo v prvi fazi urejanja kadrovskih zadev uredili razvrščanje zaposlenih v obsegu dela primerljive plačne razrede. S tem bomo odgovorili zaposlenim, ki pričakujejo, da bodo za enako delo enako nagrajeni. V skladu z delovno-pravno zakonodajo je potrebno, četudi zaposleni v višjo tarifno skupino napreduje, to delovno mesto razpisati. Zato bodo delovna mesta, objavljena s tem razpisom, predvidoma zasedli že stalno zaposleni v Domu. V kolikor se kdo ne bo prijavil, bo taisto delovno mesto razpisano v drugem razpisu, ki bo eksternega značaja in bo predvidoma objavljen v zadnjih dneh januarja ter namenjen novim sodelavcem,« je povedala Šemničkijeva in za primer izpostavila situacijo sodelavke, ki je v Domu Ptuj zaposlena 33 let, od leta 1981. Od leta 2008 je zaposlena na delovnem mestu strežnice, dejansko pa opravlja delo gospodinje oskrbovalke, ki tudi kuha hrano. Delo strežnice je po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju umeščeno od 10. do 20. plačilnega razreda. Delo gospodinje oskrbovalke pa v plačilne razrede od 20 do 25. S prerazporeditvijo bo delavka lahko prejela višji osebni dohodek. Preprosto bi lahko dejali, da bo »pošteno« plačana za delo, ki ga sicer že tako ali tako opravlja. Mojca Zemljane iz Huma) in Libanja. Oba bi morala biti čiščena redno in to vse do svojega izliva. Če je bilo v začetku govora o velikih razvojnih in turističnih potencialih (vaše brošure), zdaj glede na vsebino predlaganega varstvenega režima okoliški prebivalci pravzaprav ničesar od tega ne bi mogli izvajati. Večino tega kar predvidevajo omejitve, za upravitelje parka velja kot izjema. Glede na predlagane omejitve in dosedanji potek ustanavljanja krajinskega parka brez upoštevanja nas, ki tukaj živimo (podobno je bilo že z Naturo 2000), kaže, da svoje interese lahko zaščitimo le z odločnim nasprotovanjem krajinskemu parku v naši KO. Ugotavljamo, da na ostalih že ustanovljenih krajinskih parkih v Sloveniji (primer Goričko, Šturmovec) do sedaj ni bilo pričakovanih pozitivnih učinkov za razvoj krajev in občin. Zaradi vsega naštetega smo na sestanku dne 9.1.2015 ustanovili tričlanski iniciativni odbor za nadaljnjo koordinacijo aktivnosti, ki ga sestavljajo Ivan Puklavec, Radovan Zlatnik in Slavko Trstenjak. Iniciativni odbor Lutkovna predstava za otroke Podlehnik - V ponedeljek, 22. 12. 2014, smo v Vrtcu Podlehnik pri OŠ Podlehnik pripravili lutkovno predstavo za vse predšolske otroke iz našega kraja, ki so jo pripravile vzgojiteljice vrtca. Z lutkovno predstavo Trmoglavi mucek smo poučili naše najmlajše, da muhavost in trma ne prinašata sadov. Na koncu predstave je otroke razveselil Božiček z darili, ki jih je prispevala Občina Podlehnik. Otroci so bili veseli lutkovne predstave, še bolj pa podarjenih daril. Kolektiv vrtca £taj&uka> bvutrfka 1 n ñ 1 delu Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji! Ta petek bo med 8. in 9. uro v mesnici NOVI JORK Dalibor preizkušal poklic mesarja. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic Iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si! www.radio-tednik.si www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 13. januarja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 23 STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se ro.ii Mali oglasi KMETIJSTVO PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesnati tip, cena 1,80 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ KUPIM traktor, lahko je Ferguson, Ze-tor, Deutz, Ursus, Univerzal ali Štore. Kupim tudi kiper prikolico Tehnostroj in traktorske priključke. Tel. 031 851 485._ PRODAM prašiča, 200 kg, domače reje. Tel. 031 724 649. PRODAM svinjo domače reje, teže 170 kg. Tel. 031 827 586. DOM-STANOVANJE NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero. Tel. 031 503 142. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. www.tednik.si TAMBURASKI ORKESTER KUD IVANLONČARIČ TRNIČE TAMBURASKIORKESTER ZORULE vabita na VEČER TAMBURASKE fer GLASBE 17.januarob 19.uH^ Dvorana OS STARSE Izkupiček koncerta bomo darovali vdobrodelni sklad Občine Starše. Predprodaja kart: Trgovina Tuš Trniče, Bar J&B Jager Starše V SPOMIN Včeraj, 12. januarja, je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga Antonija Potrč IZ BIŠA 54 Hvala vsem, ki se je spominjate, ji poklonite cvetje ali svečo. Žalujoči: soprog Jožef ter hčerka in sin z družinama ■ CSO ORMOŽ, Center za starejše občane, d. o. o. razpisuje prosto delovno mesto poslovodja (direktorja) družbe. Kandidat/-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: • da je državljan/-ka Republike Slovenije; • da ima najmanj I. stopnjo študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu pravne, ekonomske, organizacijske smeri ali smeri v skladu z 56., 57. in 69. členom Zakona o socialnem varstvu, • da ima pet let delovnih izkušenj; • opravljen program za vodenje socialnovarstvenega zavoda, ki ga določi socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje (program se mora opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktorja); • da ni bil/-a pravnomočno obsojen-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bi I/-a obsojen/-a na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; • da ni bila zoper kandidata/-ko vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti; • da pasivno obvlada vsaj en tuji jezik. Kandidat/-ka mora k vlogi poleg življenjepisa predložiti dokazilo o izpolnjevanju ustrezne izobrazbe, iz katerega mora biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, v kateri je bila izobrazba pridobljena, opis formalnih (razviden mora biti datum sklenitve in prenehanja delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu) in neformalnih (kopije ustreznih potrdil) delovnih izkušenj ter program dela in razvoja ustanove za mandatno obdobje petih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom ter programom dela in razvoja ustanove pošljite priporočeno do vključno 27. 1. 2015 do 12. ure na naslov: CSO ORMOŽ, Center za starejše občane, d. o. o., Ul. dr. Hrovata 10 a, 2270 Ormož, s pripisom Za razpis za poslovodja (direktorja) -NE ODPIRAJ. SV. POLOVICA • KMECKA SUHA SALAMA > SV. PLEČE SAMO 3,: V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... KRVAVICE IN KASNICE 40% CENEJE SAMO 2,S TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG v_PREKAJENE SV. MESNATE KOSTI SAMOO,98€/KG_ OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: O2/8O-39-15O V četrtek ob 20. uri na Radiu Ptuj A Orfejček 08:00 Praznični koncert Okteta Destrnik 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 ŠKL 11:00 Gostilna pr. Francet 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Oddaja iz občine Destrnik 21:30 Ujemi sanje 23:00 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP IV 08:00 Praznični koncert v Skorbi 09:30 Moje pesmi, moje sanje 12:00 ŠKL 18:00 Starše - Dobri vojak Švejk 19:45 Ptujska Kronika 20:00 30 let Gledališke skupine Skorba 21:30 Polka in Majolka 23:00 Vldeo strani T- o tO T- X LU H o; H LU >0 08:00 Koncert Pihalne godbe Ormož 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Kronika iz občine Dornava 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA: info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27: 031 627 340 ZIMSKI|jV)ETER RADIA PTUJ Š V nedeljo, 18. 1., ob 20. uri M V klubu Gemina XIII. v Termah Ptuj 7f« Gost zimskega glasbenega večera Radia Ptuj bo VLADO KRESLIN! Zimski veter, ki bo tokrat pihal iz Prekmurja, prinaša v Gemino tudi poseben meni, med drugim prekmursko gibanico in kozarec traminca Gornja Radgona za samo 5,80 evra! Vabljeni na javno radijsko oddajo! Vstop prost!' Štajerski EDNIK Slovenska Bistrica • 65 zaposlenih v Granitu ostaja v negotovosti Na sklep o prodaji se je pritožilo ptujsko podjetje Dujardin Čeprav smo že julija pisali, da je Granit tik pred prodajo, najstarejše bistriško gradbeno podjetje še vedno ni prodano. Pred pol leta je za bistriškega gradbinca Andrej Ki-tak iz Rogaške Slatine ponudil 7,5 milijona evrov, nato septembra podpisal kupoprodajno pogodbo in se v zakonskem roku pritožil na sklep sodišča o soglasju k sklenitvi pogodbe. »Sodišče je decembra ponovno podalo soglasje k sklenitvi pogodbe, toda mislim, da se bo podjetje Kit-ak Gradnje ponovno pritožilo, da se rok plačila podaljša. Mislim, da se bo zgodba o prodaji končala nekje aprila, maja. Kakšen pa bo konec, še ne vem,« je povedal stečajni upravitelj Branko Dordevic Andrej Kitak je 26. septembra podpisal kupoprodajno pogodbo o nakupu podjetja Granit z 90-dnev-nim plačilnim rokom. »Upam, da čim prej naredimo primopredajo poslov in pregled dejanskega stanja in začnemo delati, saj zdaj dela stagnirajo,« je takrat povedal za Štajerski tednik. Zakaj torej Granita še ni kupil? »Prodaja se, kar se ne bi smelo. Koncesija se prodaja, ki se dejansko plača državi. Ob tem se prodaja material, ki je še v steni, a na drugi strani kupujem kamnolom kot nepremičnino po kvadratnem metru. Torej dvakrat isto stvar. Če v skladišču dobiš zgolj 40 enot, potem je to vredno 40 enot in ne 100 enot. Če je nekdo obljubil, da to in to dobim za ta denar, potem to tudi pričakujem,« je karikiral Ki-tak. Še vedno si želi kupiti bistriškega gradbinca zaradi razširitve dejavnosti. »Odpovedal sem se poslu, vrednemu osem milijonov evrov. Lahko bi zgradil hotel v Rogaški Slatini, ker pa nisem uspel s prevzemom, nisem imel betona in ne kadra, da bi lahko zgradil stavbo, sem opravil zgolj zemeljska dela, od gradnje pa odstopil,« je še dejal. »Če bi imel kupec denar, ne bi bil problem« Povsem drugačno vsebino ima zgodba stečajnega upravitelja, ki očitke Kitaka zavrača. »Nikoli nisem prodajal, česar ne bi imel. Sicer pa je direktor Andrej Kitak sam prišel na dražbo in ponudil znesek, kot ga je. Če bi imel denar, ne bi bil problem. Očitno mu je cena previsoka,« je povedal Dordevic. K temu je dodal, da s pritožbami Kitak podaljšuje postopek prodaje z namenom, da se ni bi unovčila bančna garancija v višini 750.000 evrov. »To sedaj pomeni še pol leta negotovosti. Granit bi lahko bil že septembra prodan, imel sem že tudi druge kupce. Če Kitak Granita ne bo kupil, bom moral zaustaviti proizvodnjo in podjetje prodati po delih, to pa pomeni, da bo na cesti 70 družin. Čeprav poslujemo z dobičkom. Nekateri se spuščajo v avanture in ne vedo, kaj jih čaka. Morajo se zavedati svojih dejanj,« je ostro zaključil stečajni upravitelj. »Stečajni prodaja, česar ne more« Decembra je okrožno sodišče v Mariboru izdalo sklep soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. V 15 dneh se je, kot mu omogoča zakon, pritožilo podjetje Dujardin - gradbeno, transportno, špeditersko, trgovsko, gostinsko in proizvodno podjetje s Podvincev. Podjetje smo vprašali, zakaj so se pritožili, vendar so nas namesto odgovora naslovili na odvetnico Jožico Vindiš, ki vodi pritožbeni postopek. Slednja nam je odgovorila, podobno kot gradbinec iz Rogaške Slatine Andrej Ki-tak, da stečajni upravitelj Kdo je podjetje Dujardin? Dujardin je gradbeno, transportno, špeditersko, trgovsko, gostinsko in proizvodno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1990 in je njegova osrednja dejavnost pridobivanje gramoza. Lastnica podjetja je Marija Kuhar, ki ima 100-odstotni delež, direktorica je Tadeja Leskovar, je razvidno iz podatkov baze Ajpes. Leta 2013 je imelo podjetje iz Podvincev 378.160 evrov prihodkov od prodaje in 196.236 evrov čistega dobička. Slovenjebistriški gradbinec, ki je v stečaju od leta 2013, še ni prodan. Foto: Mojca Vtič prodaja, česar ne more. Vrednost zalog mineralne surovine v poljčanskem kamnolomu je ocenjena na likvidacijsko vrednost 4,9 milijona evrov (piše v dokumentu, objavljenem v spletni bazi Ajpes). In srž problema je ravno zaloga mineralne surovine. »Stečajni upravitelj Granit od uvedbe stečajnega postopka posluje z dobičkom Od uvedbe stečajnega postopka 29. 7. 2013 do 31. 12. 2013 je družba ustvarila 1.845.198 evrov poslovnih prihodkov, z upoštevanjem odhodkov je bil končni rezultat v letu 2013 61.976 evrov dobička. Tudi obdobje enajstih mesecev leta 2014 (za december še ni podatkov) je družba končala pozitivno. Ustvarila je 4.856.443 evrov prihodkov. Končni rezultat poslovanja je znašal 582.143 evrov dobička. 36 odstotkov celotne proizvodnje podjetja je ustvarila enota Gradbena operativa, druga po vrsti je enota Kamnolom Poljčane s 30-odstotnim deležem. Ostale enote skupaj prispevajo 34 % k celotni proizvodnji podjetja (trgovina, železokrivnica, betonarna). ne prodaja izkopane surovine, temveč surovino, ki je še v zemlji in je last Republike Slovenije, kar pa ni zaloga,« je pojasnila odvetnica. Zato naj bi se podjetje pritožilo, čeprav podjetje iz Podvincev ni kupec, temveč upnik Granita. Slovenjebistriški gradbinec Dujardinu dolguje, glede na končni seznam preizkušenih terjatev, 67.000 evrov. Dujardin se je tako že drugič pritožil na sklep, do česar ima tudi pravico, saj je upnik v postopku, za razliko od podjetja Kit-ak, ki mu zakonodaja ne omogoča, da bi se kot kupec pritožil na sklep v zvezi s prodajo premoženja dolžnika. To pa pomeni, da bo pritožbo sedaj obravnavalo višje sodišče in da 90-dnevni rok za plačilo kupnine ponovno ni začel teči. Mojca Vtič Osebna kronika Rojstva: Polona • Eržen, Kajuhova ul. 1, Ptuj - deček; 'i Natalija Gerečnlk, Markovcl 64 c, Markovcl - deklica Ni ka; Andreja Krabonja, Podgorci 46 a, Podgorci - deklica Iza; Jelena Skoko, Trg 26, Rogatec - deček Jaša; Romana Jakolič, Ul. 5. prekomorske 18, Ptuj - deklica Maša; Lidija Lorbek, Formin 21 a, Gorišnica - deček Mark Teo; Mateja Kamenšek, Ritoznoj 36 a, Slovenska Bistrica - deklica Eva; Nastja Šimenko, Apače 280, Lovrenc na Dravske polju - deček Gaj; Janja Munda, Zagojiči 14 b, Gorišnica - deklica Amanda; Darja Gavez, Rimska ploščad 15, Ptuj - deček Val Vid; Rosvita Kozel, Zg. Leskovec 12 c - deček Lan. Umrli so: Ivan Dukaric, Sedlašek 61 b, roj. 1948 -umrl 26. decembra 2014; Marija Mašek, roj. Trstenjak, Ormož, Skolibrova ul. 3, roj. 1921 -umrla 1. januarja 2015; Martin Krošel, Sestrže 70, roj. 1942 - umrl 30. decembra 2014; Katarina Zelenik, Zgornja Ha-jdina 6, roj. 1920 - umrla 22. decembra 2014; Marjeta Bom-bek, Gorišnica 42, roj. 1922 - umrla 30. decembra 2014; Anka Bedenik, roj. Šimunovic, Ptujska Gora 107, roj. 1936 -umrla 30. decembra 2014; Milan Arnuš, Sestrže 3, roj. 1960 - umrl 30. decembra 2014; Ludvik Forstnerič, Ptuj, To-plakova ul. 2, roj. 1924 - umrl 31.december 2014; Frančiška Čuš, Žamenci 10, roj. 1922 -umrla 2. januarja 2015; Ljudmila Hergan, roj. Javernik, Spodnje Jablane 15, roj. 1928 - umrla 4. januarja 2015; Julij Gjurasek, Ptuj, Minoritski trg 2, roj. 1928 - umrl 5. januarja 2015; Tatjana Polič, roj. Poznič, Slovenja vas 35C, roj. 1958 -umrla 2. januarja 2015; Jakov Knez, Ptuj, Ul. Prvega maja 12, roj. 1931 - umrl 3. januarja 2015; Štefanija Leskovar, roj. Turkuš, Majšperk 29, roj.1924 - umrla 5. januarja 2015; Olga Kajnih, roj. Nemec, Ptuj, Fraso-va ul. 6, roj. 1913 - umrla 4. januarja 2015; Avgust Milošič, Mali Okič 18, roj. 1935 - umrl 6. januarja 2015; Elizabeta Hr-nec, roj. Vogrinc, Sedlašek 95, roj. 1930 - umrla 5. januarja 2015; Anica Ratajc, roj. Bečic, Tržec 26, roj. 1925 - umrla 4. januarja 2015; Ivan Kokol, Pobrežje 86, roj. 1931 - umrl 4. januarja 2015. Poroka - Ptuj: Igor Galun, Sestrže 48 a, in Hanna Sorohina, Ukrajina. Napoved vremena za Slovenijo Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike. Danes bo pretežno jasno, pihal bo jugozahodni veter. Popoldne se bo na Primorskem in Notranjskem pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 2, najvišje dnevne 5 do 10, na Primorskem do 12 stopinj C. Obeti V sredo bo v zahodni in delu osrednje Slovenije pretežno oblačno, občasno bo ponekod rosilo ali rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno. V četrtek bo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, v zahodni ter ponekod v osrednji in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Še bo pihal jugozahodni veter.