Št. 40. V Gorici, dne 5. aprila 1900. Izhaja trikrat na teden - šestih tzdaujih, in sicer: vsak torek, Setrtek in soboto, ^jutranje Iz-danje opoldne, večerno Izdan je pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letuvrtsd po posti pre-jemana ali v Gorici ua dom posiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 pol leta...........„.- 6 ,„,LQ ^ , , 3 30 četrt leta.......3 , 40 ;„ , , 1-76 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništve Siv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* ____ ..... dan od H. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. &i>» Na naročila brez douoslnne naročilin<> se ne oziramo. „PttI3J0REC"i*aja-neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So5a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvarz v Šolski ulici in Jellersitz \ • Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. >' Gosposki ulici . Gabršček vsak SOČA Tečaj XXX. (Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St, 7 v Gorici v I. nadstr, ; 2> urednikom je mogoče govoriti vsaki daa od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne: ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Up ra vrnit vo se nahaja v Gosposki ulici št. 9. popisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reldunaeije in druge reči. katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »pravuištvu, / Neplačanih pisem ne sprejsmlje ne uredništvo ne upravruštvo. ___.-__ Oglasi l«i poslanico se raeunijo po petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 8 kr., 2-luat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.' , Naročnine in oglase jje pi»;;ati loco Gorica, »Goriško Tiskarna« A. GaVSček tiska in zalaga razen «So5e» in «Priinorca» Se JSlopanako Knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «3Iov. knjižnici« se raeunijo po 20 kr. petii-vr$ioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Bog In narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabrsček (odgov. Iv. Mcljavec) tiska in zal. Konec abstinence. H. (Dalje). Znano je predobro, kako je pričela abstinenca v začetku 1. 1897. Poslanci so izstopili z izjavo, da se ne morejo daljo udeleževati sej deželnega zbora, dokler ne dobe primernih garancij.... Zunaj deželnega zbora pa poslanci niso prav nič storili, da bi si ljudstvo pomagalo v mnogih ozirih tudi brez deželnega zbora. Edini dr. Turna je šel med ljudstvo in prirejal shode, aH še to so mu ,voditelji" za-branili. — Ljudstvo ni bilo podučeno o pomenu »bstinence. Narobe: v ljubljanskem »Slov, Listu* se je hujskato proti abstinenci. Zakaj se je vse to godilo, je povedala ffG o r i ca*, češ: „\>t. Gregorčič jo bil i z dna dušo proti abstinenci". —Tako se je diskmlitovala ta politika slovenskih poslancev. Naravno, ako je niso rosno jemali ne Italijani ne vlada. Vendar je abstinenca spravljala zlasti vlado v hudo Škripce, ker je potrebovala davčno reformo. Takrat pa je bil nadškof dr. Zoni nemogoč, a deželni glavar grof Kr. Goronini ni glasoval. S pametno abstinenco in z delovanjem zunaj deželnega zbora bi bili gotovo dosegli mursikak vspeh. — Toda dr. Gregorčič se ni {ranil, ker v svojem srcu je bil odločno nasproten grofu Alfredu C. in dr. Rojeu (Se bolj nego dr. Turni!), ki so bili zagovorniki odločnc-jega nastopanja. L. 1893. smo dobili za nadškofa dr. M i s s i a in v Trstu namestnika g. G o e s s a. — De. Turna je uvidel, da abstinenca s poslanci, na čelu njim dr. Gregorčič, ne more obroditi dobrega sadu. Zato je predlagal časten izhod iz abstinence tako-le: Zdaj imamo dr. M is L i o mesto Zorna, grofu G o ess a mesto K i n a ! d i u i j a, torej dva nova moža, s katerima je ws položaj povsem spremenjen. Zahtevamo le upravni odsek, vipavsko železnico, pomoč vinogradnikom, podpore za vodnjake in vodovode, ter z.i mj,;V: ceste - v kar Italijani privoli; -~ «;; pojdimo v zbor. MARCO VISCONT1 Zgodovinski roman •ne- italijanski napisal Conunaso Grossi (Dalje) »Kaj pomen j a to?» je vprašal Lupo mladeniča, ki je prišel iz neke hiše z ražnjem v roki, in je hitel na tisto stran, kjer je videl največjo gnječo. «A, ne veš?» mu je odgovoril ta. «Naskočiti se ima vladna palača. Naprej, naprej! Treba je jedenkrat obračunati s temi izdajalci 1» Tako* rekoč se je zamešal med množico. »Naskočiti vladno palačo*, je mislil Lupo za se. *Če nisem slabo razumel, v Milanu so mi pravili, da ravno tam biva Marko!* Ves vznemirjen vsled te vesti je šel še nekoliko naprej, da bi kaj poizvedel. Ker je pa vse kazalo, da se je množica dvignila proti Marku, se mu ni zdelo primerno kar takd naravnost popraševati po njem. Zutč se je Ali glejte čudo! Ta predlog so poslanci soglasno odklonili, ker so zahtevali več. Tisti, ki so ves čas ruvali zoper abstinenco in udrihali po dr. Turni (in tudi po Coro-niniju), so bili nakrat hujši radikalci nego Turna. —- Pričela so pogajanja brez slehernega vspeha. Konec 1. 1898. je vlada predložila načrt zakona o — deželnem Šolskem zalogu, Slovenci so vstopili, a za to so izostali Italijani. — Zopet pogajanja. Italijani so privolili že 70.000 gld. deželnega prispevka za ljudsko Šolstvo. A slovenski voditelji (— dr. Turna je bil že potisnjen v stran! —) so zahtevali več, a poleg tega še slov. šolo v Gorici, popolno enakopravnost v deželni hiši itd,, na kar so se vsa pogajanja izjalovila. Vlada je dobila davčno reformo, da Slovencev ni več potrebovala, dr. Pajcr jo poslal deželni glavar, a slovenski voditelji tega niso znali preprečiti. L. 18'JU. je bilo polno nevspehov. Takrat je bil dr. T um a docela potisnjen v stran, ker je že počil naš sedanji razkol. Vsa pogajanja z Italijani sla vodila dr. Gregorčič in grof Goronini, ki sla vkljub vseh ne-\spehnv zahtevala od Italijanov volilco, kolikor ti sami brez boja na življenje iu smrt nikdar ne morejo dovoliti. — V pismu na dr. Pajerja je zahteval dr. Gregorčič v imenu slov. poslancev: ,potrebno jamstvo, da v deželnem zboru se bo sklepalo v popolnem soglasju obeh strank, da pri volitvah v odseke in komisije se bo jemal enakomerno ozir na obe stranki; popolno ravnopravnost o1>eh deželnih jezikov v deželnem zboru in v odsekih, v deželnih uradih in zavodih; zato nastavljenje samo takih deželnih uslužbencev, ki so popolno zmožni obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi, in vspre-jetje take določbe v deželi Statut; razdelitev poročil v deželnem odboru po narodnostnem načelu, in kjer se to ne da uporabiti, po načelu stroge paritete; podporo okrajnim šolskim zalogom s sredstvi deželnega zaloga v - n c s k u 80 odstotkov učiteljskih oU,/v. v smislu vladnega predloga, podanega deželnemu zboru v r a z- premislil in se vrnil nazaj iskat neko gostilno, katero je bil nekoliko prej mimogrede opazil. Tam je vstopil, spravil konja v hlev, in potem začel kakor v zabavo pogovarjati se s staro krčma-rico. Ta je bila sama doma, ker njen soprog in dva sinova so bili tudi šli udeleževat se rabuke. Z lepa in kakor da bi njega nič ne zadevalo, jo je iz-praševal toliko časa, da je izvedel vse, kar mu je bilo treba. Bilo je takd: Marko je bil že več dnij v Florenei. Pustil je v Lucci kot namestnika nekega poveljnika nemških čet. Ker je bil pa ta dal popolno svobodo vojakom, katere so že prej le z veliko težavo brzdali, so sedaj ti tekali po mestu kakor po premagani zemlji ter so plenili, nalagali plačila, maščevali se in počenjali vsakoršna grozodejstva. A meščani, kateri so bili že popref vsi razburjeni, ker so imeli Marka na sumu, da bi hotel prodajati Lucco Florentin-cem, so se sedaj postavili po robu. Limontinu, kateri, kakor hitro je sumil, da je Marko v nevarnosti, se je bil odločil, da ga hoče rešiti ali pa umreti zanj, se je pomirilo srce, ko je slišal, da ni v nevarnosti. In ker ni imel v Lueci nič več opraviti, je koj bremonenjo težko tlačenih davko-»>I •- Sevalcev in povišanje plač učiteljem ljudskih šol; podporo slovenski obrtno - nadaljevalni šoli 7a deklice od strani dežele in države v znesku, ki se že daje obrtno - nadaljevalni šoli za dečke: zajamčenje, da se bodo podpirale vse cesto, uravnave rek in zagraje hudournikov, za katere je vlada obečala podporo iz državnega zaklada s pogojem, da prispeva tudi dežela k dotičnim stroškom; brezobrestno posojilo vinorejcem v po-končavanje trtne uši in za nove nasade v vinogradih v tistem znesku, ki ga je stavila vlada v ta namen na zazpolago, ter razudi-lev posojila med najpotrebnejše in najvrednejše prosilce; da se nemudoma izvrši sklep deželnega zbora z dne 12. aprila 189 2, g 1 e d d na nakup delnic Vipavske železnico v znesku 100,000 gld. ter zaveza deželnega odbora v isti zadevi; da se brez odloga po voljno reši vpraša nje slovenske javno ljudske So le v Gorici; da se odpravijo vse občinske mitnice mesta goriškega, ko hitro poteče čas, za kateri so dovoljene, a da se nemudoma odpr»vi^ krivično čvetero plačevanje. mestne miluine po voznikih iz okolice pri eni Vožnji vsled mitnice ob kolodvoru južne železnice*. To so slovenski Bpostulati"» katere sta postavila dr. Gregorčič in Goronini, in ki se morajo izpolniti, ako hočejo Italijani in vlada še videti Slovence v deželnem zboru. Do tega pisma je vlada Slovence še nekaj upoštevala, potem pa je pričelo trdovratno preziranje. Vladni krogi niso več resno jemali ne slovenskih zahtev ne abstinence, kajti dr. Gregorčič in grof G. sta postavila kot pogoj za vstop v deželni zbor take zahteve, ki nimajo z deželnim zborom nikake dotike. Odgovor deželnega glavarja je bil popolna odklonitev slovenskih zahtev in grenka zaušnica slovenskim poslancem, v prvi vrsti seveda dr. Gregorčiču in Goroniniju, ki sta si s svojimi „poslulati* zaprla pot v deželni zbor. sklenil, da so napoti proti Florenei in ga poišče tam, kajti dobro je vedel, kolike važnosti bi utegnilo biti, da bi mu Čimpreje vročil Ermelindino pismo, od katerega je morda bilo odvisno življenje treh oseb, ki so mu bile vse neizrečeno drage. Tedaj le hitro na konja, in nemudoma naprej. Iz Lucce v Florenco je precejšen kos poti, in naši bralci menda ne hrepenijo po tem," da bi ga spremljevali, zatd ga hočemo pustiti, naj jezdf sam kakor bolje more. Mi pa se raj še v duhu kar hitro prestavimo na bregove Arria, kjer se bomo bavili z Markom, dokler ne dospe tje Lupo. DEVETINDVAJSETO POGLAVJE. Odkar je bil Marko poslal zadnje pismo Lodrisiju, namreč tisto, katero je bil lopov prijel iz Pelagruovih rok v Rosatu, so stvari v Lucci šle vedno slabše. Nemške čete, sestavljene iz požrešnih, surovih in razbrzdanih klatežev, so prišle počasi tako daleč, da so hotele odreči pokorščino Viscontiju. Marko je imel dan za dnevom težji opravek s tisto nestrpno sodrgo. Ce jo je mogel še nekoliko brzdati, se je imel zahvaliti za to le slavi svojega imena, Kakošno stališče je zavzemal dr, Gregorčič od takrat vkljub temu, »da je bil abstinenci iz dna duše nasproten" ? Čujmo najglasnejšo pričo — Gregorčičevo »Gorico". V članku ,S programom in doslednostjo" so lako-le utemeljili abstinenco : »Položenje nalih poslancev n*. Goriškem je pa tako, da po sedanji sestavi deželnega zbora ni mogoča z najboljšim programom in tudi z največjo dosledno delavnostjo doseči kak pozitiven vspeh v deželnem zboru*. To je pač najhujša obsodba, katero je mogoče izreči o naSem deželnem zboru, V članku »Italijanski primat* so pa izjavili; »Zat6 so naši poslanci kot zvesto glasilo ljudstva, katero zastopajo, prav ravnali, da so, prevzernli odgovornost za zle nasledke, ki jih prizadeva ab» s t i n e n c a, pogumno zagovarjali svoje pošteno postulate ter so niso udali italijanskemu primatu*. In sam dr. Gregorčič je govoril na shodu v Prvafiini tak6-le (doslovno po »Gorici*): »Ako se je zdela abstinenca slovenskih poslancev pred leti koristna, postala jo danes v premenjenihrazmerah naravnost potrebna. Abstinenco zahteva čast i n korist slovenskega naroda na Goriškem itd. itd." Toliko menda zadošča v dokaz, kakč so tudi »Goricam8 pisali in govorili o abstinenci, kedar jim je to kazalo! Kdorkoli je čital »Sočo", mora reči, da ona se gotovo ni Gstreje pehala za abstinenčno taktiko, — narobe, da je povedala tudi poti, ki bi peljale zastopnike slovenskega ljudstva zopet v zbor — na delo!! V »Gorici" dne 23, marca 1.1. je pisal dr. Gregorčič tako-le: »Kaj bo z našim goriškim deželnim zborom, ki že nekaj let le malo ali nič ne deluje? Naši ,naprednjaci", ki so bili botri, ko se je abstinenca uvedla v naš deželni zbor, ki so jo na vse pretege povzdigovali in branili, so že na čistem v tem oziru. Drugače mora biti nego je bilo in javno treba veličastni svoji postavi ter svoji zgovornosti, prednostim, ki nehote vplivajo na vsako množico. Večkrat je že samo s tem, da se je prikazal, zopet pomiril mnogoštevilne čete, ki so hotele z orožjem napasti meščane. Večkrat je istim upornikom ukazal, naj zgrabijo svoje voditelje, svoje hujskače ; in uporniki se niso upali kar očitno, nasprotovati mu. Pri vsem tem je on dobro spoznaval, kako" šibka je bila njegova oblast, že načelno nič kaj prav priznana, in ki se tudi ni mogla opirati na zunanjo silo. Oii pa ni mogel spremeniti načel, in zunanjo silo — kje naj bi jo dobil? — V istih meščanih, porečejo morda naši bralci, v tlačenih Luccancih, katerim je moglo pač biti mnogo na tem ležečo, da bi se rešili tiste nadloge, tiste kuge, tistih peklenščkov. Toda nekateri meščani niso že početkom marali za Marka, pri drugih se je bilo prvotno navdušenje sanj že precej ohladilo, a pri tretjih se je bilo to spremenilo v odločno sovraštvo. Nekateri niso mogli trpeti vladarja, kateri ni bil Luccan, drugi mu nikakor niso mogli odpustiti, da se je bil spravil z velli; ti so imeli jeden ugovor proti njemu, oni pa drugi. LIIUIHMIH *PWIWIL i. i ,i. ,ik izjaviti, da pojdejo, Italijanom po kostanj v I žrjavico, tako da ne bo mogoče pridobiti teptanenm naroda niti tistih mrvic, katere so se jim vsaj na videz od Italijanov nekako priznavale. Kaj to, da s svojim javni m*k7ase»jem opozorijo italijanske sosede, da slovenski »napred-njaei"so že na poti t-deželno zbornico? Ne dvomimč, da današnje razmere v deželi in med poslanci bodo uplivale na njih sklepanje glede načina, kako jim je nastopiti glede na udeležbo v deželnem zboru. Gotovo je, da bodo varovali čast in korist svojih volilcev8. | Dr. Gregorčič je mojster takega stila. . Udaril je po nas »naprednjacih", češ, da mi pojdemo Italijanom po kostanj v žrjavico, da so naši pristaši že na poti v deželno zbornico, a takoj jo je zavil: »Naši značajni zastopniki, ki ne preminjajo prepričanja, kakor kdo svojo srajco, so od nekdaj trdili (hm ? kje, Maj?!) da glede abstinence treba I uvaževati razmere vsak krat p o sebe"...... In na to je sledilo namiga- vanje, da na poslance bodo uplivale sedanje razmere v deželi itd., ». j. da je prav za prav že gotovo, da — Gregorčič in njegovi pojdejo v deželni zbor, seveda ne po kostanj. Še bolj jasno je povedal »Saden* od 31. marca, da poslanci vstopijo v deželni zbor, ker »ljudstvo tako zahteva". Dr. Gregorčič je pisaril take reči in »jih obešal na veliki zvon, o katerih ni še bilo veljavnega sklepa* (njegove besede!), ker je sklical klu-bovo sejo šele na i. dan aprila.*) Tako jo je zasukal dr. Gregorčič z ab-stinenčno politiko. Ko je dr. Turna premenil stališče, ob vse ugodnejših trenotkih, ko je mogoče marsikaj dobiti, so ga umerjali z neznačajnežem; dr. Gregorčič in njegovi pristaši pa so »značajni zastopniki", ako so menjali prepričanje, kakor kdo svojo srajco, ker, no, ker so le uvaževali razmere vsak krat posebe, namreč sedanje, ko so šli poslušat zafrkacije dr. Pajerja. Ouod liceL Jovi non licet bovi l * In tako smo prišli srečno do znamenitega dne i. aprila, ko smo videli slovenske poslance zbrane v deželni hiši, kako dr. pajer uganja ž njimi »aprila*...., abstinence je torej konec, in to tiste abstinence, katero je zahtevala po besedah dr. Gregorčiča še v lanskem septembru »čast in korist slov. naroda"..... Toda — nočemo se prenagliti; morda se je zgodil* med tem časom kak čudež, dasi mi 9 liberalci* ne verujem j v čudeže. Kar sama pa nam silijo v pero ta-Ie vprašanja: Za kako ceno je dr. Gregorčič požrl besede, katere je govoril o abstinenci na shodu v Prvačini? Kaj je s častjo in koristim! naroda? Ali se je med tem časom premenilo tisto položenje naših poslancev, da »ni mogoče z najboljšim programom itd. doseči kak pozitiven vspeh v deželnem zboru" ? Ali je imel dr. Gregorčič zagotovilo, da Italijani do vole vsaj nekaj več nego je zahteval dr. Tuma 1. 1898. (četrti odsek, vipavsko železnico, podpore vinogradnikom, za vodnjake, ceste itd.)? Kako je tolmačiti skrajno žaljivo preziranje od strani deželnega glavarja še tistih mrvic. katere je grof Franc Coroniui privoščil slovenskemu jeziku? — Ali so pa šli v zbor brez slehernih zagotovil in trdnih obljub? Ako je tako: kaj jih je gnalo notri? Ali — strr-rah pred razpustom in skrb za — mandate? Na ta vprašanja naj si odgovarjajo čitatelji sami. *) Prvi april!! Poslal jih je torej „v april".......... Opazka hudomušnega stavca. Dopisi. S Tolminskega, dne 2. aprila 1900. — Dne 30. marca t. 1. smo pokopali na Kamnem dragega tovariša Jos. I v a n č i č a. Služboval je na Kamnem 16 let, bil mirnega in tihega značaja ter si s tem pridobil spoštovanje tovarišev, občinarjev in predstojnikov. Pogreba se je udeležila cela občina s šol. mladino ter mnogo učiteljev in učiteljic ¦ s šol. nadzornikom na čelu. Pogreb je bil jako slovesen in ginljiv. Tovariši so mu zapeli dve pesmi žalostinki. Učiteljsko društvo pa mu je položilo na rakev krasen venec z napisom ^Učiteljsko društvo svojemu članu". Tudi gč. Jug je položila na rakev lep venec. Ob tej priložnosti moramo pohvalno pripomniti požrtvovalnost g. M uzn i k a, učitelja na Vršnem, ki je tovarišu v bolezni cele noči na strani stal ter ob smrti udovo in otročiče tolažil in pomagal. Ranjki je bil še-le 36 let star. Umrl je na pljučnici. Že preteklo leto ga je ta mučna bolezen n&pala in od takrat ni bil več prav zdrav. Ranjki je zapustil udovo in petero malih otročičev. Imel je 570 gld. plaže, kojo se zamore za podlago vzeti v odmerjanju pokojnine za ubogo udovo in odgojnino za 5 otročjčev. Poglejmo, kaj pravijo dotični paragrafi, evo jih gg. poslanci: Paragraf 69.) »Udovi gre penzija, ki znaša tretji del zadnje letne plače, katero j 3 umrli užival in katera se mu sme všteti«. Uboga udova dobi torej po umrlem možu, ki je 18 let v javni službi zvesto in požrtvovalno poučeval, celih 190 gld. penzije! Gg. poslanci, ali Vas sram in rudečica ne oblije!? Paragraf 72.) .Za vsakega otroka ranj-kega moža, katerega ima rediti udova, katera ima pravico do penzije, gre jej odgojni pripomoček, ki se ima odločiti tako, da njena penzija z vsemi odgojnimi pripomočki vred ne presega polovice zadnje letne plače", katero jo umrli mož in oče dobival in katera se ssne všteti". Petero otrok dobi torej na leto odgojnine celih 95 gld. To je škandal, na sramoto deželi in državi I Vsega skupaj, penzije in odgojnine, dobi uboga udova 285 gld. To ni zadosti 6 osebam niti za stanovanje, obleko in obutev v današnjih časih velike draginje. S čim pa naj se 6 oseb živi? Naj jedo kamenje ali naj gre sedaj uboga, zapuščena udova s petero otročiči od hiša do hiše beračit. Prizadeti krogi, ali se ne sramujete takih v nebo vpijočih razmer?! Prav je imel Ivan Ivančič, brat umrlega, učitelj v Kredu, ki je vskliknil pri zborovanju učit. društva 1.1898.: »da bi učitelj imel saj toliko plače, da bi zamogel brez mučnih skrbij za svojo drage zapuščene vsaj vniretl". Dragi Ivani Ali si slutil, da bode taka mučna skrb tvojega blagega brata in njegove zapuščene sirote zadela ? Tistemu, ki ima še kaj srca, zadostuje teh par vrstic, podkrepljenih z neovrgljivimi paragrafi pri odprtem grobu ranjkega tovariša! Domače in razne novice. Poziv! — Zadnja „ Gorica" je spravila poslovanje odstavljenega uradnika »Goriške ljudske posojilnice" v 1. 1895. in 1896. v tako zvezo z menoj, ki sem bil takrat de-narničar, da dobi vsak čitatelj vtis, kakor da sem jaz kaj poneveril.... Ta najinfamnejši vseh napadov na moje osebno poštenje se je vprizoril premišljeno in z infernalno zlobno voljo po geslu.... »semper aliquid haeret". vedno ostane nekaj madeža, pa naj bo obrekovanje še tako sijajno zavrnjeno. Za danes ne čutim potrebe, zavračati teh »Goričanskih* lumparij z resnico, ker bi ta nekoga za vse življenje pahnila v nesrečo. Pričakujem pa, da storita svojo dolžnost ono ravnateljstvo in nadzorstvo, ki sta 1. 1897. odslovili takratnega uradnika in poravnali ž njim brez škode posojilnice vse nerednosti. Pozivljem posebno g. Fr. Ferfila in dr. Turno, na katera se „Gor." sklicuje. Pozivljem pa tudi dr. Kosa in druge »Goričanske" kori-feje, ki so bili poleg, posebno dr. K., po ka-.terem sem nerede podedoval.... Dr, Gregorči ča, katoliškega svečenika, ki pojde tudi jutri pred izrianjem »Gorice" pred alta r, pa pozivljem, da stori nemudoma svojo dolžnost in poskrbi, da mi da njegov list polno, žaljenju primerno za-; doščenje. V posojilnici mu je na raz-j polago vsa resnica. Ako najde pa le za las podobne krivde, dajem mu danes polno pravico, da me jutri v »Gor.* razmesari in se za vselej reši svojega nasprotnika. Svarim ga danes svečano in resno, naj nikar ne čaka, da si zadoščenja poiščem sam, kajti moje potrpežljivosti v očigled neprestanim iumparijam njegove kliko je konec. Čitatelj imajo zopet jeden dokaz, s kako podlo bando imamo opraviti »Sočani*, zato ni čuda, ako nam včasih pohaja vse zatajevanje, da tem ljudem brez iskre vesti v .katoliški" duši odgovarjamo bolj rezko in osorno nego je naša navada. A. G—k. I V Kobarida je umrla znana dobrot- j niča, mati ubožcev, g. Alojzija Nau, rojena j beneška Slovenka v Podbonescu. Videmski | ekonom g. M a ;i z i ni, ki proučuje in pobija J posebno pelagro, je njen brat. — Gospa Ne m cevka (domače ime) je bila veliko let I udova, premožna posestnica in široko znana I gostilničarka. Edini sin živi že od mladosti I i na Koroškem. — Pokojnica je bila neizmerno pobožna žena, kar jej je prešlo v naravo kakor kaka duševna bolezen. To jo je spravljalo i v marsikakih očeh že v posmeh. Ali njena darežljivost, njena skrbnost za ubožce je i bila naravnost čudovita. Okrstila je nad 550 otrok, največ ubožcev; vsakokrat je obiino ohdarila mater z vsakovrstnim blagom in dodala najmanj 5 gld. denarja, še bolje je obdarovala b i r m a n c % katerih je tudi na stotine. — Ubožnirn bolnikom je pošiljala vsak dan juhe in boljših prigrizkov. Vsak reven popotnik je dobil pri njej prenočišče in hrano. Svojemu sinu, ki je sam bogat, je skrbela le za premoženje, da ga je ohranila, vse dohodke svoje gostilne itd. pa je delila med ubožce. — Sama pa je hodila skromno oblečena, delala in jedla je kakor zadnja dekia: sama sebi ni privoščila ne juhe ne vina, a pošiljala je ubožnirn bolnikom vsega dovolj. — Take žene ni več v vseh hribih. Ubožci jo bodo silno pogrešali. Sijajen po-I greb je dokazal, da je ljudstvo znalo ceniti i te njene vrline. Naj počiva v miru! Za naše nčlteljstvo utegnejo priti vendarle enkrat toliko zaželjeni boljši časi. I Zadnje prid? sicer na vrsto, a pride vendar. | — Italijanski poslanci so premenili j svoje stališče in gredo celo z vzgledom na-I prej. V to jih sili klerikalno gibanje v j Furlaniji,ki jim postaje nevarno: zato morajo rešiti učiteljstvoklerikalnega I vpliva, ki je ime! doslej vso moč edino v I učiteljski mizeriji. Dostojna plača pa učitelja povsem osamosvoji vseh ^vplivov" iz klerikalnega taborja. To vedo italijanski poslanci | prav dobro: zato so zdaj pripravljeni, po- i tegniti se za zboljšanje učiteljskih plač, pa I lak6, da pritisnejo vlado precej krepko. — j Kakor poročamo na drugem mestu, je osrednja j I vlada sama mnenja, da mora država izdatno : pomagati. — Železo je torej gorko: treba ga torej pridno kovati. Sestanek uri- ! teljstva velikonočni ponedeljek v Gorici naj dožene vse, česar treba, pred vsem popolnoma enotno nastopanje na slovenski in furlanski strani, sicer se to pereče vprašanje zopet zavleče, kar bo nasprotnikom učitelj-I stva in svobodne šole le v veselje, če tudi I I bodo hinavski pomilovali.... Liberalni italijan-' j ski listi so zdaj odločno za ugodno rešitev I tega žalostnega vprašanja. Izražajo načelo i j po 100 gld. priboljška za vsako plačno vrsto. J Kar ni vsaj 1*0 gld. na mesec — nič ni! Dežela in država naj storita tu svojo / dolžnost! Kdo je otvoril goriški deželni zbor. — O tem nas peduči najbolje ,11 Friuli Orientale", ki piše o otvoritveni seji tako-le: „11 capitano provineiale, eomm. cav. dott. ¦ J Luigi de Pajer, grande ufficiaie della corona d'Hali a, dichiara aperta la ses- I sione tenne*...... itd. I Treba vedeti, da „11 Friuli Orientale" je današnji dan glasilo goriških Lahov, in ti j pišejo: »Deželni glavar, komendalor, vitez, j doktor Luigi de Pajer, v e l i k i oficir krone j Italije", je otvoril goriški deželni zbor. Prepuščamo ves komentar k temu j našim p. n. čitateljem, kateri naj blagovolijo J premišljevati, kako se to sklada: Deželni j glavar za Goriško-Gracliščansko v j Avstriji in pa veliki oficir krone Italije!I — Dostavljamo le še, da treba razumeti pod »corona d'Italia" v listu »II Friuli Orientale" — našo deželo — GoriSko-Gradiščansko!! To je morda doslej najbolj očita slika J naših razmer ob meji, ki kaže, da naš goriški dež. zbor je otvoril »il grande officiale i della corona d'ltalia!" Videli smo tudi, da j se je vedel kol tak! J Bob t steno. — Interpelovati dežel- I nega glavarja, kateri se piše: dr. Pajer, se J pravi: metati bob v steno. Kakoršni vržeš v steno, tak pade nazaj; nič se ne spremeni. Tako tudi se ni spremenil nič dr. Pajer, ki je celo prav oblastno odgovoril takoj na interpelacijo slovenskih poslancev, ker je bil J opustil v otvoritveni seji vsklik: »Živio" l — I On je laški poslanec in kot deželni glavar se čuti le laškega poslanca, kaj mu je raari J slovenska desnica v dež. zboru, Boga naj zahvali, da jej sploh odgovarja — tako si misli dež. glavar dr. Pajer. J Smo pač na meji v »deželi neverjet-j nostij" v oni državi, ki se imenuje »država j neverjetnostij", katere »neverjetnosti" pa so, žal, gola istini!...... I Zato pa tak deželni glavar zasluži vse kaj druge-ga nego interpelacijo!!! T znamenju poniževanju. — Naš I deželni zbor je bil otvorjen v znamenju poniževanja slovenskega naroda —,posledici abstinence! — V otvoritveni seji samo je spregovoril deželni glavar dr. Pajer nekoliko slovenskih besed, v drugi seji popoludan pa je preziral ostentativno naš jezik, to je jezik dvetretjinske večine v deželi! Že iz tega, in ker ni zadel ob takem nečuvenem žaljenju našega naroda na neobhodno potreben oster odpor, je sklepati, da nimamo v narodnostnem pogledu pričakovati ničesar od dež. zbora. Nujne gospodarske reči se bodo morda dale rešiti, ali le s privoljenjem in po želji Lahov, kateri so v odločilni večini, in ki se kažejo po svojem »laškem poslancu", kakor imenuje samega sebe deželni glavar, skrajno ošabne. O tem je prepričan vsakdo, kdor prav razmotriva razmere, in sploh kdor ve, kake sta bili prvi dve seji. Alf ser"bo nadaljevalo v isti meri to poniževanje, bomo videli že danes, ker po-poludne ob 4. uri bo seja. Tisto poniževanje našega jezika in sploh našega naroda v dež. zboru pa mora nehati, če ne še sedaj, pa — v kratkem. Pre?ed patrijotizma, — Stari greh pri nas je ta, da imamo preveč — patrijo-tizma! Le spomnimo se malce nazaj na naše »žrtve patriotizma* v Batujah, Dorn-bergu itd., upoštevajmo, da na Dunaju iz ust c. kr. višjega sodnijskega uradnika pri drugi obravnavi o znanih »izgredih* povodom smrti cesarice je bilo čuti besede, da n i k d o ni prisiljen, biti patrijotičen — in k temu denimo slučaj, da deželni glavar dr. Pajer v otvoritveni seji ni klical »živio*, nego samo »Evviva*! To nas uči, da v naši deželi po nauku samega deželnega glavarja v seji, v kateri je bil navzoč sam cesarjev namestnik grof Goess, nam ne pritiče biti patrijotičnim! — Čemu torej se trgati za tako reč z dež. glavarjem? — Če nam en odreka pravico do patrijotizma, on, ki je deželni glavar, in prosimo, v s<;ji, v kateri je bil navzoč grof Gočss, namestnik cesarja samega, — prav, jemljemo na znanje, in bomo vedeli tudi uravnati si po tem svoje postopanje za prihodnost I Časi se menjajo, in zmenjnjo se tudi v goriškem deželnem zboru, kr bo čul in občutil deželni glavar na impertinence vse kaj drugega nego golo interpelacijo! Za sedaj Učimo še globoko pod laškim tiranstvom..... Za'rezervo. — Kardinala baje — tako je posneti tudi po listu dr. Gr. — ne bo v deželno zbornico, ako bodo prisostvovali slovenski poslanci. Verjamemo, da ga ne bo, dokler ne pride do kakega posebnega tie-notka, v katerem bi vlada računala na njegov glas, ako ne bo gotova, da bi Slovenci glasovali za to ali ono reč. V takem slučaju pa bo uplivala nanj in skušali ga bodo pridobiti tudi Lahi, čeprav v neprilog Slovencem. Kaj stori, ako pridemo do takih slučajev? AH se jim" uda,'''ali ne pride ? Videli smo že seje z njegovo pomočjo brez Slovencev, vemo, da je bil na Dunaju tik pred otvoritvijo dež. zbora, vemo, kaj so pisali dobro informovani laški listi — zato smemo sklepati, da je virilni glas postavljen v rezervo le za slučaje, kadar bo treba.... Tudi na to stran nismo osigurani pred presenečenji! Noto društva — nov Ust. — Italijanski »mladiči" v Gorici nameravajo ustanoviti na mesto v aferi Coderrnaz razpu-ščenega društva »Lega della gioventu friu-lana" novo, fnenda pod naslovom »Societa della gioventu friulana", ki bo imelo tudi svoje glasilo. Duh irredentovca Goderraaza, ki živi | sedaj v Milanu, torej v »domovini*, je trdno ucepljen v mlado in staro »mladino" med Italijani v Gorici ter se dviga zopet na« površje z novim nameravanim društvom in s svojim glasilom. To ne bo nič drugega kot: »Lega della gioventu friulana" in »Sentinella del Friuli* v drugi izdaji! Bati se jim ni dosti, ker kakšno nedolžno preiskavico že prenesejo, in slučaj Co-I dermazov, ki je bil oproščen obtožbe pred poroto, govori dovolj jasno.... Iz KobnrLlskega Kota nam poročajo, da tam nekje se nahaja vikar, ki pravi, da kdor čita »Primoru" in »Sočo*, bo »ferda-man*. Ljudje pa ne verjamejo dosti takim besedam, in imajo tudi prav. Pestunja je bila prekucnila otroka nekemu posestniku, da si je zlomil nogo. Poklical je bil zdravniško pomoč, ali, žal, reklo se mu je le, da naj povije otroka, drugega i nič. To seveda ni moglo otroka ozdraviti, zato I je bil primoran, peljati otroka v Čedad, kjer je dobil šele pravo pomoč, da sme upati, da okreva. — Tako sej« nam sporočilo. Ako je kaj krivde v tem, naj se jo popravi, oziroma iiaj bo to navodilo za prihodnost Seja dež. zboru bo danes pop. ob 4. uri. Na dnevnem redu je poleg drugih rečij predlog, da se da na razpolago dež. odboru 1000 gld.v svrho. da jih razdeli za gojenje amerikanskih trt, poročilo dež.,; odbora o ureditvi pokojnine, dovoljene učiteljskim udovam ter o povišanju- iste, predlog, da se dovoli kredita 10.000 gld. za predplačila, ki se dovolijo le za vinograde, prizadete po filokseri, predlogi oredifcvtinpoboljšanju plač deželnih uradnikov. »Ravnopravnost" na glavni davkariji v Gorici. — Te dni smo videli neko vabilo,Jtatero-je buVposlala glavna davkarija v Goriei nekam v Brda. Pečat je bil seveda samo nemški, ker drugače ne sme biti! Slovenec v »ravnopravni* Avstriji, ko plača davek, ali kadar ga vabijo v davkarijo, ne sme dobiti vabila v čisto slovenskehi jeziku, ampak v kaki jezikovni zmesi! Tako tudi v tem slučaju.... G..... (priimek je bil tudi napačno pisan) Johann sel. Joseph, potem pa slovenski skončano. —r Komu je to podobno ? Vidi se baš iz tega malega vabila veliko. Vidi se, da gospodje na c. kr, glavni davkariji naravnost brijejo norce s Slovenci, dočitn so v uradovanju z Italijani točni na vse strani! Mi bi prosili g. svetovalca, da napravi red v tem pogledu, da prenehajo povsem opravičene pritožbe! Uvrstitev Ločnlku pod gradiščanskl politični okraj. — Italijani bi radi izločili Ločnik i?, goriškega okrajnega glavarstva ter ga priklopiti h Gradišču, čeft, da občina je italijanska, da torej ne spada pod goriško okolico, ki je slovenska, zato da naj bi plačevala občina za svoje potrebe v Gradišče, itd. Zato že danes nameravajo Italijani predlagati izločitev Ločnika iz goriškega okraja. Znano je, da Ločnik so poitalijančili že skoro popolnoma, in da bi ložje poitalijančili ga docela in l njim okolico, si žele priti pod gradiščanski okraj. V spominu je še našim čitateljem, kako so lovili lani za tekoče šolsko leto slovenske stariše tam, da so nekateri res morali dali !$voje otroke v italrjansko Šolo namesto v slovensko, ker se jim je pretilo z nepostav-nostimi z raznih siranij, in so se bali nevšečnosti) in nepvilik ter škode. Uvedena je bila neka preiskava, in sodnija je dobila vso reč v roke — sedaj pa ni čuti ničesar več! Najbrže deluje zopet tisti izborni »Vertusebungsapparat*!... »Slovenec" in — toleranca. — »Soča" je priobčila 31. marca t. 1. dopis iz Prage, v katerem je gospodom urednikom »Slovenca* prav dobro znani dopisnik poročal mej drugim tudi o — premogarski stavki, seveda stvarno, nepristransko. Dotaknil se je tudi lažnjive trditve različnih katoliških in kapitalistiških časnikov, češ, da so socijalni riemokratje umetno uprizorili stavko, ter je s Številkami in fakti dokazal, da temu ni tako. In v Slovencu je — »zagromelo" po starem katoliškem običaju. V uvodnem članku 2. aprila so se častiti gospodje iz Semeniških ulic v Ljubljani obregnili ob naš dopis ter — udarili po Andr.Gabrščeku, pišoč : 9Tako blebeta goriški Gaberšček! Mož mora imeti vedno odprta usta, katera zapre le tedaj, kadar bi moral povedati resnico itd?!* Ne bi pisali o tem podlem napadu na osebo Gabrščekovo od strani kranjskih klerikalcev, da nas k temu ne sili časnikarska dolžnost. t Dejali smo že v našem listu: udarite po »Soči*, «e po osebah. Nič ni pomagalo. No, namen posvečuje sredstva! Mi smo že zgorej konstatovali, da je ! bil inkriminirani članek dopis, katerega je napisal »Slovencu" znani dopisnik. Ali kaj to posvečenim, blagoslovljenim gospodom ? Kar po Gabrščeku, da ga bo preje konec 1 Ali motite se, motite, ker s takimi nepoštenimi dejanji ubijate same sebe. Naše ljudstvo "iora v kratkem spoznati, kdo ste, in kakšni ste. Ne mislite, da ste še vedno nedotakljivi, »atn že posvetimo, da bodete izprevideli, da erjudi k nam, katere reprezentirajo prod Širnim svetom izv. alpski klerikalci, prihaja že svetlo. »Soča" ni imela, priobčujoč dopis iz Prage, namen, da brani socijalno demokracijo, ** se bo že branila sama. Hoteli pa srno, da povemo resnico, katero naši katoličani nadomeščajo, z lažjo. In naleteli smo na tak odpori... Ponavljamo pa še danes: socijalna demokracija jo stavko vodila spretno, požrtvovalno in z najboljšimi nameni. Oni žalostni dogodki v Mor. Ostravi so se pa pri godili ravno vsled hujskanja katoliških in narodno-socijalistiških agitatorjev. In sedaj ti isti hoteli zvrniti vse skupaj na socijalno demokracijo. Nu, zopoi: namen posvečuje sredstva. "''^e&tfl^Tl^iiega odpravnika v Koj-skeni« — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Kojskem (lit. razred IV. stopnja), okrajno glavarstvo Gorica, proti pogodbi in kavciji 400 K ; letna plača 300 K; uradni pavšal 80 K in letni pavšal 140" K' za dostavljanje poštnih pošiljate v. Prošnje v teku dveh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Listnica. — »Akademik* J. Skorja-"Trei^je1ž7a'virv~^TOjinh1mlacijit da se bo le smejal, ako mu damo kak odgovor. Toda minila ga je volja k smehu in pomalcal je še dalje pero v žolč. V zadnji »Gor." je napisal zopet dolgo klobaso, katere živ krst ne razume.... Mi se dalje ž njim ne bomo pečali, Prišel je na par mesecev, ne vemo odkod, v Gorico menda samo zgago delat. Ako se kedaj zopet vrne, bodo naši somišljeniki vedeli, kako se jim je obnašati nasproti takemu gostu. Radodarni donesek »Trgovskemu in obrtnemu društvu" v znesku 5 K je nabrala včeraj neka družba, spominjiije se nekaterih Slovencev v mestu, ki se še vedno ne poslužujejo pri slovenskih trgovcih in obrtnikih. ~ Živeli darovalci in njih nasledniki ! Razgled po svetu. Iz deželnih zborov. — O našem goriškem dež. zboru pravi h komentarju o govoru grofo Goessa „ Edinost" r »V deželnem zboru goriškem je namestnik grof Gofiss spregovoril nekaj besed tudi slovenski. To je menda prvikrat, da se je grof Goess poslužil v javnem zboru našega jezika, Marsikomu se bo zdelo to nekako veselo znamenje. Saj jo namestnik s lom pri-poznui jednakopravnost. našega jezika, Mi pa ne polagamo v ta dogodek posebne važnosti. Za Boga, saj je vendar naravno, da zastopnik ustavne vlade dokumentira določbe ustave, na kateri sloni naše javno življenje, na kateri temelji ista vlada in na katero je prisegel on sam. Veliko bolj bi nas veselilo, če bi tržaški namestnik izvajal iz te javno pri pozna ne jednako-p ravno s ti tudi na dalj ne posledice: če bi s svojim uplivom skrbel za to, da dosperno Slovenci tudi v praktičnem življenju, na polju gospodarstva, šolstva, na poštah, sodiščih, finančnih in drugih javnih uradih do svojih pravic. Hic Rhodus, hic salta! * V deželnem zboru g a 1 i š k e m je predlagal poslanec Romanovski, da je za dežel-nozborske volitve ustanoviti peto občo kurijo s 30 poslanci, da je pomnožili število poslancev iz skupine mest za 4 poslance ter v vseh kurijah uvesti neposredne volitve. V deželnem zboru češkem je bila podana interpelacija poslanca Krajnika o izganjanju avstrijskih podanikov češke narodnosti iz pruske Šlezije. — Deželni veliki maršal je odgovarjal na interpelacijo glede ureditve plač učiteljem, da se predmet že proučuje ter da se je zahtevalo od vlade prispevkov. V deželnem zboru moravskem je predlagal posl. Šilenv v imenu finančnega odseka, da je od 1. 1900. naprej ustanoviti za slušatelje češke tehnike dve deželni ustanovi po 400 K in ena po 210 K. Poslanec Jelinek je izjavil, da bodo Nemci glasovali proti predlogi, ker se po njih mnenju češka tehnika ni aktivirala ustavnim potom. O tem da Nemcev ne vodi osebno nasprotstvo proti dejanskim potrebam. — Posl. Šilenv je na-glašal, da je tehnika v Brnu izgubila svoj utrakvistični značaj na škodo Cehov. Z ustanovitvijo češke tehnike se je le popravila krivica, ki se je godila Cehom. Predlog finančnega odseka je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasovom Nemcev. V nižjeavstrijskem dež. zboru so se vršili 3. t. m. burni prizori. Posl. Schnei-der je stavil predlog: Vlada naj skrbi, da bodo kristijani varni židovskih morilcev. V to svrho naj nastavi posebne nadzornike židovskih rabincev, mesarjev in vseh onih zidov, pri kateri prebivajo ljudje drugih verskih izpovedanj. Utemeljeval pa je svoj predlog z različnimi sodnimi obravnami in pravljicami, katerih predmet so rituvalni umori. V kranjskem deŽ. zboru je zahteval dr. Majaron s posebno interpelacijo, da se ima na najvišji dež. sodniji v Gradcu izvesti jednakopravnost slovenščine z nemščino. Odobrili so proračun za tek. leto. Proti novi volilni reformi na Dunaju so priredili socijalni demokratje dne 4. t. m. 19 shodov; na nekaterih je prišlo celo do izgredov iz vzroka, ker so prišli na shode tudi krščanski socijalislil Za mornarico predloži vlada delegacijam nove zahteve, in sicer bodo iznašale te okoli 2 milijona K. Istotako stori vlada glede armade, le svota še ni preračunjena. Tako trde ogerski listi. ©bstrukelja v italijanski drž. zbornici. — Predsednik italijanske zbornice, C o-lombo, 1n veTpfedStojniški bureau sta se v soboto odpovedala, ker je nastopila ob-strukcija tako brezobzirno. Zbornica je volila iznova ter je dobil Colombo 265 glasov, kandidat opozicije, Bianchini, pa 125 glasov. Colombo je prevzel predsedstvo, in so poslanci večine sprejeli spremembo opravilnika. Levica je odšla iz zbornice, prgtestovaje proti opravilniku. Molitve v Trstu. — »Edinost«« v danesnamnlbslhfiitefilld'~vnaiavdušišnib besedah priporoča okoličanom slovenske kandidate, ki so: za 1. okraj dr. Jos, Abram ; za 2, dr. Ot. Rybaf; za 3. Ivan Mar. Vatovac; za 4. Fran Dolenc; za 5. Ivan Gorjup; za 6. dr. Gust, Gregorin. Vojna v južni Afriki. — O bitki med Brandfortom in Bloemfonteinom poročajo, da Buri so napadli Angleže, katerih je bilo kakih 7000 mož, ter jih pognali v beg, da so imeli velike izgube. Burov je bilo le kakih 4000, Ko so pa Angleži dobili na pomoč še kakih 10.000 mož, so bili Buri že došli, N« strani Burov so ,le male izgube. — Angleži so bili torej zopet enkrat i prav pošteno te-peni, kar kaže, da Burom Se ni upadel pogum, zato jim tudi verjamemo, da se bodo borili do zadnjega. h Simonstowna javljajo Angleži, da med Buri, katere imajo tam ujete, vladajo razne bolezni ter da jo umrlo že lepo število ujetnikov. - - Na otok sv. Helene so odpeljali le dni okoli 1000 ujetih Burov s Cronjem vred. Srbija. — V »Information" čilamo, da Milan namerava novo kazensko postopanje proti zaprtemu biv. ministru Taušanoviču. Dolži ga ponarejanja delnic nekega bell-grnjskega zavoda. Tuuflanovitt jo v ječi in šo ni umrl. To podtikanje pa ga gotovo pahne v grob. Tužna Srbom majka! KcaHsilškl ustanovni škod v Pragi 31. m. m. in l. t, m. se je izvršil na veliko veselje vseh navzočih prelepo. »Cas* piše: Z vznesenimi mislimi in radostnimi čutili vzemamo pero v roko, da zaznamujemo, da se je ustanovni shod češke ljudske stranke izvršil vsem prisotnim v radost in najlepše nadeje za bodoče dni. Razšli smo se po dvadnevnem razpravljanju utrjeni s popolno zavestjo, da stopamo na torišče odgovornosti, napolnjeni z voljo na novo delo in nove borbe in pokrepčani z zaupanjem, da s svojimi ideali pomagamo svojemu narodu. Torej naprej! Raznotero. — V noči od 3. na 4. je nastal v Budimpešti velikanski požar v tovarni strojev tvrdke Podvinetz & Heister, ki je. tipepelil skoro vsa poslopja in kar je bilo v njih. Škoda je okoli 200.000 K. — Iz Klad nega poročajo o stavkah, da dnč 3. t. m. je prišlo na delo izmed 5367 mož 1601 rudar. Stavkuje jih torej še 1716. — V Plznu stavkuje 70 pekovskih pomočnikov od 126. Poslano.*) Ko sem se vrnil koncem preteklega tedna v Gorico, sem izvedel iz »Soče*, da čestili gg. okoli »Prim, lista" očitajo mej drugim tudi meni ne vednost. Pravijo za-ničljivo, da v odbor »Trgovske in obrtne zadruge" je prišel tudi neki Peter Birsa, na kar stoji v oklepaju takoj Corte Gara-veggia! Ce sam »neki", to je nepoznat, kako vedo torej gg., d« prebivam v Corte Cara-veggiaV To pač kaže, da nisem tako nepoznat, da mi torej ne pristoja pridevek »neki* ! Kar se tiče nevednosti, moram povedati gg., da kot mnogoletni krčmar in trgovec s sadjem sem si pridobil veliko več ved-dnosli in poznanja v trgovini in obrti, nego oni, ki se jih uče le iz knjig. Zato jim vračam očitano nevednost nazaj, kamor edino tiče. Čemu me vendar zaničujete v listu ter me hočete smešiti, ko jaz nikomur nič hudega ne prizadenem?! Toliko omenja v prav dostojni obliki na neotesanosti duhovniškega »Prim. lista" »Neki" Peter Birsa, trgovec in krčmar v Gorici, Corte Garaveggia. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno urednUtvo le toliko, kolikor zahteva tiskdvni zakon. Op, wed. Narodni gospodarstvo. Solkanci In Kobaridcl, pozor! — To je naslov članku iz peresa dr. Karola Pečnika v Aleksandri ji. Priobčimo ga prihodnjič. -— Poleg članka nam je poslal še načrte, kako on misli ureditev mizarske in stolarske obrti v Aleksandriji. S temi načrti se bo bavilo »Trgovsko in obrtno društvo". V Kobaridu bo treba ustanoviti stolarsko zadrugo, ki bo delovala lahko vspoi-edno z mizarsko v Solkanu. Pravila priredimo v Gorici in skličerao shod v Kobaridu. Po načrtu dr. Pečnika bi bilo isto treba i v Bolcu in Tolminu, ker samo za Egipet in Sudan dela lahko več tisoč delavcev. - Torej pozor! Na delo, dokler je čas! Pozor vinogradniki, trgovci in obrtniki v BrdihU »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" priredi dne 8. t. m. v K o z a n i v prostorih ondotne občinske pisarne javen shod trgovcev, obrtnikov in vinogradnikov. Začetek ob 41/, pop. Na shodu se bode obravnavalo o vinski klavzuli in o pomenu in važnosti »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško" za nafie vinogradnike, trgovce in obrtnike. Kogar shod zanima, naj so udeleži tega pomembnega javnega shoda! Na svidenje v Kozani! Prlzivna komisija. — Redno zasedanje prizivno komisijo za Goriško in Gra-diščansko se je zaključilo dno 31. marca 1.1. Po dokončanem posvetovanju o pri-zivih proti odmerjenju osebne dohodarine za leto 1899 je dvorni svetnik in finančni ravnatelj Oton vitez pl. Zimmermann članom komisije izrekel iskreno zahvalo za njih nepristransko, marljivo in stvarno sodolovnnje, izrazujoe ob enem željo, da naj dobro premišljene rešitve prizivne komisije tudi same na sebi pripomorejo davčno moralo uvelja-vati v polnem obsegu. V imenu članov komisije je na to baron Michael Locatelli ž«» hvalil dvornega svetnika za spretno vodstvo teh obravnav. Krošrijarskt zakonski načrt. — Trgovinski minister baron Gnil je predložil dne 15, pr. m. poslanski zbornici dolgo željen! zakon o krošnjarstvu, Glavne določbe so: a) posebno uradno dovoljenje; b) uplafcevanje pridobnine, deželnih, okrajnih in občinskih doklad ter do-klad za trgovsko in obrtno zbornico. Pogoji za dovoljenje: avstrijsko državljanstvo; starost 33 let ,• najmanj enoletno bivanje v okraju pristojne obrtne oblasti itd. V katerih krajih ni krošnjarstvo dovoljeno ? V dež. glavnih mestih, v mestih z lastnim statutom (Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Ptuj i. dr.), v krajih z več kot 5000 prebivalci in v zdraviščih. V imenovanih krajih sme občinski urad trženje z vsem ali gotovim blagom za določen ali nedoločen čas prepovedati, katero prepoved pa potrdi trgovinsko ministerstvo. Določbe so torej jako ostre, in zato bi bilo nujno želeti, da jih malce spremene. Mi se nato še povrnemo. Trgovski češki naraščaj. — Na Češkem zapušča vsako leto lepo število mladih mož trgovske akademije ter se namešča v raznih zavodih. Mnogo jih gre v ptujino. Trgovska akademija v Kraljevem gradcu n. pr. pošilja vsako leto kakih 30 mladeničev v svet. »01 i v a", društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem gradcu opozarja v nam poslanem pismu slovenske izvozce na absolvente te akademije, ki poleg praktične vzgoje razpolagajo tudi z znanjem ruščine, francoščine in angleščine. Vzvišanjo utežnega postavka za jednotno poštnino r prometu z Nemčijo. — C. kr. poštno in brzojavno naVnateljstvo razglaša: Vsled odloka c. kr. trgovinskega mi-nister»tva od 22. marca t. 1. štev. 13842 se naznanja, da velja v prometu z Neničijo od 1. aprila 1900. poštninski postavek 10 h 10 pf. za pismo do 20 gramov. Ta sprememba velja tudi v prometu iz Ogerske, Bosne in Hercegovine v Nemčijo Ali je opravičena zahteva osenmrnega delavnika? (Dalje). No, to določevanje ni čisto natančno, vendar je tu poskus, da rešujejo to vprašanje ne samo z izkušenostjo, ampak strogo teoretično. Drug način dokazovanja je fiziologičm. Ruski fiziolog Sččenov primerja delovanje srca z delom,.ki ga vrši'človek. Fiziologično bi hil normalski delavski čas 6 ur, toda iz tega ne sledi, da bi se moglo in moralo po tem vzorcu določevati vsako delo v tovarnah. Med srčnim delovanjem in med tovarniškim ali ročnim delom je razloček. Srce ne deluje nepretrgoma, ampak v presledkih; delo -~ počitek, delo — počitek. To ni mogoče pri tovarniškem delu in drugod. Tu ne, moremo takoj po ikA&ffl Mfcoru pofcivati. Tukaj so drage razrtw*a nego pri sten, le toliko bi se morebiti r». naredi mnogo napačno, lažje se jwssreei, trati material, stroje itd. Danes še fcisruo napredovali toliko niti znanstveno niti Pfeftiftio, da bi mogli natančno določiti pf«r« delavski* dobo. To je Se vpra-nje prihodDjosti« Skr$J4jttjje delavnika ima ogromno važnost % sdftffctvetiega in moralnega, torej kulturno-StjCialnsga stališča. Čim krajši delavnik, te1« večji prosti &». Tu nastane vprašanje, kaKtj viL»jboljf> uporabiti prosti cas. A tu je praAiit>rav $]ftvitt lučka. Vse družabno zlo je odtod* iftrne sna j o ljudje uporabljati btost&ga časa. Zato ima vprašanja skrajšanja delavnika velik socialni r»onien.Večina ljudij, ne le dejft vci, ampak 5 drugi sloji, ne vedo K pr., kaj bi ob nedeljah delali, k^ko bi prosti čas na kak način tfbil», Cista i ^tirovstvenega stališča bi s skrajšanjem d%Jftvnika delavci mnogo pridobili, (sicer p% Mi drugi sloji), n. pr. le z ozirom na hraoA Mislim* si človeka, ki je pri tramvaju V službi, kjer um preostaja časa za obed tw'vty$ \K minut. Umevno je, da zaužite hfMe ne rnore do voljno prebaviti, da jo t«r«j IrMi, pri tem je sploh tako hlastno iA Aaglfe {»uživanje jako nezdravo. Skrinje delavnika omejuje nezgode in poškadVv Yr 3© ljudje previdnejši. Za kulturni «#oj delavstva je gotovo skrajšanje delavske #le v»Ltio. Delavec bi se lažje izobraževal, kar* nm je doslej težko, cesto čisto neifl^gtjCe. (Konec pride). V-pisiurrii 5ftit«-ava tiskarne nasproti se%L*rišC*i •» Sofici prodaja se po znižani vfenj ~ 2 kroni 60 vin. Valiti teden in , Velika noč, spisal pr&f- A. n d rej M ar uši č. Knjiga se pobija tudi po pošti po p o v-zetju. lL*t& J. t. d. Prifcofcftča g& slavnemu občinstva za mnogobr^jr4a sadila ter obljublja solidno postrežb &a j^lto zmernih cenah. mm- VELIKA ZALOGA -•« ŠIVALNIH STROJEV » NOULES SAUNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Municipio št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16. V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno \ezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi L!a v zatopi dvokolesa prvih *** tovarn kot avstrijskih, in (Brez konkurence!) inozemskih. gjNT* Cene so od ffld. 90 naprej. "901 Z nami je vsaka konkurenca namogoča I Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Naznanilo. Podpisani si usoja uljudno naznanjali p. n. slavn. vojaštvu in drugemu častitemu p. n. občinstvu, da se v krojaeniei vsled smrti SIMONA ROSANZA v Vrtni ulici št 3, nič ne spremeni. Ta krojačnica je že 25 let na dobrem glasu, poasbno odkar jo podpisani že več let samostojno vodi. Dovršil je tudi leta 1897. glasovito šolo za krojenje po Hoffmanovem zistemu na Dunaju, ter leta 189S. napravil izpit krojenja z odličnim vspehom na c. kr. obrtno tehnološkem muzeju na Dunaju. Trudil se bo tudi nadalje gospode naročnike v vsakem oziru najbolje po-streči, ter se nadeja obilih naročil od p. n. vojaštva in občinstva. V zalogi ima različno angleško in tuzemsko blago najboljše kakovosti. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani Anton Krusič, zet in naslednik pokojnega Simona Rosanzn. V Goriei, 28. marcija 1900. EMm, DRUŽBE SV.C1RIIA IN METODA V LJUBLJANI Tvarina je najboljša cikorija. 1V.«IIBA€II11 « yUBLJAN|, Cenjria gospodinja! Ne dajte si usiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi to je eikorija ali: „Kava družbe so. Cirila in Metoda v Ljubljani'i ESN? Dobiva se povsod! --%® Glavna zaloga pri: IVANO JEBAGINU v Ljubljani Potatzky v Gorici. Na sredi Kastelj« 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjiee. —- Kožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse Iefne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarjt;, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. « »- - ¦ N a j lepše Velikopočpo darilo doktorja >>>>>>>>>>>>>*>>>>>>>>> >>>> Franceta Prešerna Poezije ilustrirala izdaja, c^qa mehko Vezana 5 K> v platqo vezaqa 6-40 K, v svirpkem usnju Vezaqa 9 K, po pošti 30 h Več. IG. pt. KLEINMAVR & FCD. BAMBERG < A < < ZALOŽNA KNJIGARNA V LJUBLJANI. < < < < I Dobi , '*//' >, - "*•"— I Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Korjedic 6n ZgJ©c (prej G. Darbo) pred nadškolijo giv. 5. Podružnica konec KaStela »Iv 2. Zaloge v ulici Moreili št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični biši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinka ste, pocinjene in medene plošče v i ne, orodja za razne obrti in pohlinega, štedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico In okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. .Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. jžps^BgeesegoBg^i______ jgjl Novoporočenci pozor Štejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V1 zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in poselne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojeiih delavnic v ulici Ponte nuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in BudapežUnskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naroČila iu izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsafce velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v nalogi, preskr-byo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošuja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. ^ tf *\* dr* ^ A **" ..*** **" fi' ** ^^M ja da so se testenine „Prve kranjske tovarne testenin ŽnideršiL & Va 61 lenčič iz Ilirske Bistrice" priljubile v vsakej rodbini kjer so jih yi Mj pokusili. Makaroni fidelini in razne vloge za na juho so zanesljivo y3 lQ prave le v kartonih po V« kg z gornjo firmo. fc; ; b@@S@^^l@@S@^i@S^@@^@S@@@@@^@^l