Št 870. V Ljubljani, četrtek dne 9. marca 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin. .JUTRO* izhaja v s ek dan — tudi ob nedeljah im pravnikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništva »esečno K 1'—, z dostavljanjem n?, dem K 1*20; s pošto odoletao K 18'—, poiietno K 9'—, četrtletno K 4-50, etesežno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28—. s Telefea šteyiika 5! 8. : = NEODVISEN P01 : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravniStvo je v Frančiškanski nlid 9. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStv* Neifrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi »e ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, ©smrtnice, posiana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znanko. ■ Telefon številka 118. Napačne premise. (V odgovor .Edinosti*.) Trst, dne 8. marca. Čakali smo in srečno dočakali kotiec članka »Tržaško Slovenstvo, njega vodstvo in njega delo/ ki ga je »Edinost" priobčila s pravim oči-vidnim namenom, da odgovori na kritiko vodstva tržaške slovenske politike, ki smo jo večkrat izrekli v našem listu. »Edinost" je priobčila, kakor pravi, ta članek v namenu, 1. da začne trditev »kritikov", češ, da je vse, kar se je storilo tekom let v spopolnjenje narodne slovenske o r ga n i za ci j e, kulturne, socijalne in gospodarske v Trstu, le delo ljudstva, a vodstvo, je le oviralo v tem; 2. da dokaže »vso absurdnost trditve, da ljudstvo ustvarja vse iz sebe, brez vodstva in br’ez poukov od zunaj", in končno 3. da ovrže »kritiko", ki hoče trditi, da je v Trstu ljudstvo eno, vojdstvo pa drugo, da ste to dve struji, ki nimata nič skupnega, ki niti ne tečeta paralelno, marveč se križata. Kolikor je nam znano o kritikah tržaške slovenske politike, so vse te kritike zadevale sedanjo politiko, sedanje vodstvo, in so se le v prav redkih slučajih, samo mimogrede nanašale na oddaljenejšo preteklost. Sploh se dandanes povsod upošteva v takih stvareh samo čas od 1. 1907 sem, od uvedbe splošne in enake volilne pravice, posebno če je govor o »ljudstvu", njegovih pravicah in dolžnostih, kajti šele od 1. 1907 se more pri nas sploh govoriti tudi o pravicah, dočim je bila prej samo dolžnost. To velja tudi za Trst, posebno pa za »kritiko", katera tako zelo boli našo ljubo »Edinost", ki je morda na svoja stara leta izpoznati, da so ljudje na svetu in to celo med tržaškimi Slovenci, ki ne verjamejo kar na slepo njenim pridigam, ki se ne dajo več voditi na vrvici in ki ne plešejo tako, kakor bi jim ona rada piskala. »Edinost" je seveda govorila v celem tem članku o vsem drugem, samo ne o današnjem političnem vodstvu in njegovem delu in se je tako prav popolnoma izognila rešitve tretje točke svoje dispozije, o kateri je prav posebej hotela dokazati, da vsa kritika političnega vodstva tržaških Slovencev njegovega dela stoji na krivi premisi, vsled česar da so tudi zaključki krivi in napadi krivični. Vsa dolga klobasa članka se bavi z razmerami daleč pred uvedbo splošne in enake volilne pravice, še pred tistim uso-depolnim kozlom, ki ga je ustrelilo vodstvo, kandidirajoč 1. 1901 v peti kuriji pokojnega Nabergoja ne samo v okolici, temveč tudi v mestu, kar je povzročilo tudi izgubo okoličan-skega mandata. »Edinost" se torej bavi v odgovor na kritiko današnjega političnega vodstva z delovanjem vod- stva tržaških Slovencev pred desetimi leti. Kakor rečen©, nismo mi nikdar v svojih kiitikah poGegali iz sedanjosti v preteklost, ako pa smo morda, a to mimogrede, smo se pa tudi vedno s primernim spoštovanjem in hvaležnostjo spominjati mož, ki so v tedanjih hudih časih orali ledino narodne njive na Tržaškem. Zato tudi dandanes priznavamo brez pridržka njihove zasluge Cegnarjem, Dolencem, Dolinarjem, Mandičem itd. in obžalujemo le, da »Edinost" sama in njeno politično vodstvo ni tako priznaval.o teh zaslug svojih prednikov, kakor bi to moralo biti, dasiravno se baha sedaj z delom teh mož v prilog današnjemu vodstvu in to po vsej krivici! Kdo tržaških Slovencev n. pr. ne ve, s kako besnostjo se je bil v poli-ličnem društvu »Edinosti" boj proti istemu prof. Matku Mandiču, ki ga sedaj proslavlja »Edinost", da se ponaša z njegovim delom, kdo ne ve, kako pisano gledajo še dandanes gospodje v »vodstvu" prof. Mandiča in mu do kosti zavidajo vsak uspešek v državnem zboru. Saj je na zadnjem občnem zboru političnega društva »Edinosti" bil neki prvak, med prvimi izmed prvih, toliko drzen, da je oblatil Dolenčev spomin, zadrži se v njegove rodbinske razmere, dočim je ta prvak sam član gotovega nemškega društva in mu je tudi dobro znano, da tržaški slovenski odličnjaki, ki so prav blizu »vodstva", pošiljajo svoje otroke v — šulferajnsko šolo, kar se je javno obsojalo naistem občnem zboru! Pa reci, ti ljubezniva zakrivalka resnice, »Edinost", ali ni to vse do pičice gola resnica? Tu se ne da utajiti prav nič, in če hoče »Edinost" sedanje »vodstvo" opra.i njegovih grehov z zaslugami njegovih prednikov, je to kratkomalo — drzno one-čaščenje spomina umrlih voditeljev tržaškega slovenstva, oziroma še živečih žalitev! Kakor torej rečeno, si je »Edinost" odgovor na »kritike" napravila prav lahek: piše vse drugo, samo ne odgovor. Clankar je pač ob koncu dolge klobase, ki jo je napisal, pozabil, zakaj je sploh začel pisati. Mi mu ne bomo sledili v tem, temveč hočemo iz delovanja današnjega vodstva tržaškega slovenstva dokazati, da je v Trstu v resnici ljudstvo eno, vodstvo pa drugo, da sta to dve struji, ki se križate, dokazati hočemo, da ljudstvo ustvarja vse iz sebe, ako ne brez vodstva, kakor je današnje »vodstvo" tržaških Slovencev, in končno, da je sedanje »vodstvo" bilo v marsičem, kar se je storilo v zadnjem času med tržaškimi Slovenci v kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru, le v oviro! Ako je kaj zgrajenega na napačnih premisah, ni to naša kritika, pač pa tista »Edinostna" usurpirana samo-upravičenost razvoja tržaških razmer, s katero hoče onemogočiti vsak natančnejši pogled v takoimenovano ofi- cijelno slovensko politiko v Trstu ter njene uspehe in neuspehe. Ako je 25, ali 35 let veljalo za absolutno resnico, kar je »Edinost" trobila v svet, ker ni bilo nikogar, ki bi bil konstatiral to »resnico", je sedaj stvar drugačna. Mi si ne bomo pustili mašiti ust, tudi ne na račun one oboževane »sloge", še manj pa na račun kake osebne »glorije"; zato pa na dan z resnico! Klerikalci kupujejo duše z deželnim denarjem. Ogromna večina slovenskega naroda stoji za nami in vsak te ogromne večine je naš z dušo in telesom naš po svojem popolnem prepričanju. Skratka: Mi in samo mi smo slovensko ljudstvo. Mi, samo mi smo slovenski narod. Take so bahate besede dr. Šušteršiča ob vsaki priliki javnega nastopa premlete. Kdor je pri takih prilikah strogo pazil in zasledoval utis teh baharij na zbrane klerikalne poslušavce, je mogel konstatirati, da se je »ogromna" večina istih v nemali zadregi muzala, nekatere novejše klerikalne obraze je celo pri tem oblila rudečica sramote, kot jo opazite pri še neizpridenem dekletu, ko je prvič prodalo svoje telo pohotnemu prostituizmu, ali po domače rečeno, ko je pošteno dekle prvič za denar postalo navadna vlačuga. In ta primera prenesena v politično življenje označuje kvaliteto tiste »ogromne" dr. Šušteršičeve večine v njegovi stranki. Ta ogromna večina obstoji po pretežnem obsegu le iz kupljenih, navadno tako ali tako falit-nih elementov, ki so se za te ali one vrste vsekakor pa za sramotno plačilo z dušo in telesom zapisali dr. Šušteršiču v brezpogojno oblast, kot se po naši krščanski veri zapisujejo in prodajajo po posvetnem blagu stremeči grešniki samemu hudiču v last. Ker moramo na drugi strani priznati, da je duhovščina po deželi že imelo ljudstvo v svoji oblasti pod strašilom pekla in hudiča, obenem pod obljubami neskončnega veselja v nebesih, je umevno, da so se ti lovi za dušann pričeli še le od tedaj, ko se je dr. Šušteršič osamosvojil od škofove nadoblasti, ko je previdoma začel odrivati duhovščino na stran ter si z močjo posvetne mase osvojil oblast nad cerkveno nadvlado. Denarja takrat stranka še ni imela za nakup takih duš. Ustanovili so konkurenco vžigalicam družbi sv. Cirila in Metoda. Dobiček iz klerikalnih vžigalic navidezno namenjen za narodno obrambo je romal v zaklad za nakup »ogromne" večine. Izpočetka ni bilo treba posebno veliko denarja. Ob času volitev za frakeljne šnopsa, za gulaže je zadostovalo, »ogromna" večina je bila nasičena in napojena. Potem so prišle na vrsto suhe in mastne službe. Ob času zadnjih volitev pa je bilo treba že globlje poseči v žep, zakaj »ogromna" večina se je sčasoma »ogromno" razvadila. No, ustanovila se je »Straža" in kar je nesla za dozdevne »narodne obrambne" namene so gospodje zopet prenesli v zaklad za nakup nadalj-nih duš. In hudič je hotel imeti še večjo »ogromno" večino za nove občinske volitve v Ljubljani in po celi deželi, hi prišel je satan, izkušnjavec k dr. Šušteršiču ter mu rekel: Glej 13 milijonov ti dam, vse kar še ni, bo pri teh volitvah tvoj e, za teh 13 milijonov pa mi prodaj slovensko vseučilišče, vsa napredna podjetja, vse narodno obrambno delo, vso samostojnost slovenskega naroda." Dr. Šušteršič si je le malo pomislil, zahotelo se mu je pri tej kupčiji namreč tudi še po ministrskem portfelju, kar pa je satan za enkrat še odklonil ter rekel, da ima za nameček za tako kupčijo za enkrat dovolj če postane Šukljejev naslednik. Dr. Šušteršič je udaril satanu v roko, kupčija je bila sklenjena. — 10 milijonsko deželno posojilo se lahko vporabi tudi za nakup klerikalnih glasov pri občinskih volitvah.------ Opozarjamo vse davkoplačevalce naše dežele na zaključek k temu članku, v 1. dnevni vesti današnje izdaje »Jutra" pod istim naslovom. Iz slovenskih krajev. Iz Jesenic. Vsem je znano, da imamo na Jesenicah že tretje leto klerikalnega občinskega predstojnika, postavljenega od c. kr. deželne vlade. Nikjer na svetu v še tako absolutistični državi bi ne bilo kaj takega mogoče, le v Avstriji, na ljubem Kranjskem, se more kaj takega dogajati. Ni naš namen se danes pečati z osebo občinskega gerenta g. A. Čebulja, ker bi bilo brezpomembno, saj vemo vsi, da je on le orodje tujih rok. Čemu se to ni dogajalo pod prejšnjimi župani ? Danes dvignemo le svoj glas, da glasno in odločno protestiramo proti početju občinskih organov. Na Jesenicah imamo enega celega in pol policaja (ker ta opravlja le ob sobotah in drugih »kritičnih" dnevih svojo trudapolno službo). V celi Avstriji pa ne dado policijski organi toliko opravila sodnijam kot tu. Pa ne da bi kdo mislil, da so tako vestni v svojih službah, ne, sami pridejo v izvrševanju svojega poklica tolikrat v nasprotje z zakonitimi določbami, da skoro ne mine dneva, da bi se v tej zadevi ne pisal zapisnik pri kranjskogorski sodniji. — Trpeli, dolgo časa smo trpeli, da so policaji pretepavali ljudi, metali na tla itd., a sedaj pa, ko na nas kar streljajo, proti temu moramo odločno protestirati in protestirati, čeprav smo Jeseničani tako mirni in potrpežljivi ljudje. Da na pustni torek vsakdo malo ponori, pri tem pač ni nič hudega. Tako so se tudi jeseniški fantje malo sporekli pred neko gostilno. Nastal je mal ravs in kavs, kakor navadno pri sličnih prilikah, a vsled tega ni treba ponosnemu jeseniškemu policaju streljati na ljudi kot na živino. Ustrelil je trikrat in ranil nekega zelo pridnega in marljivega mladeniča, ki je baje bežal, v nogo, da so ga morali prepeljati v bolnico. Nočemo se več spuščali v to reč, ker ima vse v rokah že sodnija. Tudi to si pridržimo, ko bo končana sodnijska obravnava. Ne zamerimo toliko policaju, ker on je neveden, brez vsakega najmanjšega predznanja za težavni in odgovorni policijski poklic, zamerimo le onim, in državno pravdništvo naj prime za učesa te, ki nastavljajo za to nesposobne ljudi, oziroma, ker jih ne inštruirajo. Policijski šef na Jesenicah je obč. gerent, ta je sam nezmožen, ker je prišel tudi že z različnimi §§ v navskrižje. Čemu imamo pa potem c. kr. okrajno glavarstvo? Sedaj pa še prav ponižno vprašanje na pristojne oblasti. Ali sme policaj, ko še ni po-jasneno, če je upravičeno rabil orožje ali ne, še izvrševati policijsko službo ? Kakor pripovedujejo očividci, ni rabil orožja upravičeno. Ce že morajo imeti nevedni ljudje pištole in revolverje, dobro, naj se jim dajo, ampak taki iz — bezga. Iz Proseke pri Trstu. Pred dobrim letom so dobili naši sosedje Kon-toveljci novega župnika. V začetku je bil sicer dober in pošten, a komaj se je malo privadil, že je začel motiti naše mirno in res narodno življenje. A sedaj, ko smo ustanovili Sokola, ki bo, kakor kaže dobra volja, vzor vsem okoličanskim društvom, prepovedal je našemu žeeskemu naraščaju zahajati v telovadnico, češ da je v vrstah Sokolov največje pohujšanje. Otroci so se seveda tega zbali in ne zahajajo več v telovadnico. — Naj si g. župnik nikar ne domišljuje, da bo naše ljudstvo ugnal s svojimi neumnimi frazami in besedami v kozji rog, kajti naše ljudstvo je napredno. Kontovelj-ski župnik naj si raje vzame za vzgled svojega prijatelja Martelanca na Pro-seki, pa ga bo vsakdo čislal in spoštoval. Odločno pa protestiramo proti temu, da bi se v šoli znašal nad otroci, katerih stariši so Sokoli. Gospodu župniku povemo ponovno, naj bo le brez skrbi. Kajti dokler bo na Proseki in Kontovelju le iskra zdravega duha, ne bo ne čukarij in ne Marijinih devic. Sokolu pa kličemo: Vstrajaj na svoji začrtani poti, kajti na tržaškem ozemlju imaš bodočnosti Slovanski jug. Gonja proti dr. Hinku Hlnko-viču. Samodržci se hočejo na vsak način maščevati nad dr. Hinkovičem. Vsemu svetu je znano, najbolj pa še današnjim samodržcem v monarhiji, da je ravno dr. Hinkovič oni junak, ki je preprečil njih peklenske nakane, ki so jih hoteli doseči z znanim vele-izdajniškiin procesom v Zagrebu. Njegovi neumorni požrtvovalnosti in klasični obrambi, ki je pravi vzor pravne znanosti in govorniške umetnosti, se je največ zahvaliti, da so bile izpuščene iz ječe nedolžne žitve. Toda dr. Hinkovič še ni bil zadovoljen z abolicijo procesa. Iskal je za svo« LISTEK. ftllCHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Ali vendar . . . — Molčite! je zarohnel Roland in zagrabil župana za roko. Šest let ste puščali mučiti tega starca; niste ga branili, vi ste krivi, da je postal zasmehovanje otročadi in morda tudi zabava odraslih mož . . . Štejte se srečnega, gospod, da ga jemljem samo s seboj in ne zahtevam računa o tem, kar je pretrpel pri vas I Štejte se srečnega da del njegovega prokletstva ne pade na vašo lastno glavo 1 — Storite, kar hočete ! je vzkliknil župan. Saj na vse zadnje ne poznamo tega človeka. — Dobro! — je pritrdil Roland s pretečim glasom. Nato je trudoma pomislil in nadaljeval: — Zdaj mi povejte kako je živel v teh šestih letih gost, ki ga je katastrofa njegovega življenja postavila pred prag vaše vasi ter ga zaupala vašemu človekoljubju. — Od javnega usmiljenja, gospod, je odgovoril župan s tistim glasom zadoščenja in srdite vljudnosti, s katerim so od pamtiveka še vsi uradniki izpuščali svoje gorostasnosti. Gotovo je menil, da je povedal prekrasen odgovor in da se mora sobesednik zdajci nizko pokloniti pred njim. — Kaj pa imenujete javno usmiljenje? je vprašal Roland, brisoč si znoj, ki mu je preplavljal obraz. — Bogme, saj veste . . . hodil je od hiše do hiše hiše . . . tu je dobil skorjo kruha . . . tam dovoljenje, da je smel spati na senu . . . krščansko usmiljenje, z eno besedo I Kajti mi, v tem kraju, smo sami usmiljeni ljudje ... In prepričan sem, da je malokdaj stradal ... Rolandove prsi so se napele, kakor da bi hotele zarjuti. Stopil je k očetu ter ga prijel za roko. — Ali hočete iti z menoj? ga je vprašal s toliko milobo, dili da je župan zdaj prvikrat zaslutil, koliko je moral prestati ta neznanec. Slepe oči starega Kandiana so se uprle tjavendan, v smeri tega glasu, — Da bi šel od tod? — Da! — In da ne bi več slišal krika in zasmehovanja ? — Da! — In ne več poslušal preklinjanja, kadar prosim kruha? — Da! — Odidiva! Pojdiva takoj! . . . Roland je segel starčku pod pazduho. — Oprite se name, je dejal; ne bojte se, da bi me utru-. . močan sem . . . Rahlo, s kratkimi koraki, ga je odvedel iz hiše. Pred hišo je stalo v polkrogu kakih dvajset kmetov in kmetic, ki so jim bili paglavci povedali, kaj se godi. Pojavil se je Roland, popiraje slepca . . . norca. Ni jih videl, ker je obračal vso svojo pozornost v to, kako vodi očeta. Molče so se umaknili, in v slutnji, da gre mimo njih veliko gorje, so obstali v drhtečem strmenju. Ko je Roland dospel na kraj, kjer je bil pustil Skalabrina, je bila že noč. Oster gorski veter je pometal dolino Piave, ki je šumela kake polčetrt milje odondot. Roland je odpel svoj plašč ter ogrnil očetove rame. Nato ga je s precejšnjim trudom posadil na konja; prijel je za uzdo in dejal: — Na pot! — Gospod, je dejal Skalabrino, vzemite mojega konja, jaz pa pojdem peš. Roland je tako odločno odkimal, da se je Skalabrino začudil in ni dalje silil vanj. Peš, roko na uzdi svojega konja, in sklanjaje glavo naprej, se je Roland napotil v nemirno noč. V Trevizu je Roland izpregovoril Skalabrinu par besed, nakar je ta naglo odjahal proti Mestre in Benetkam. On sam pa se je ustavil v skromni obcestni gostilni, kupil obleke, da nadomesti cunje, ki jih je nosil njegov oče, naročil dober zajutrek in lastnoročno postregel starčku pri jedi. Ko je bil stari Kandiano nasičen, je zaspal, in v spanju je bil njegov obraz srečen kakor lica otrok, ki so zadremali v materinem naročju. Roland ga je pustil spati do popoldneva; nato je kupil za par Srebrnjakov majhen voziček ter vpregel svojega konja vanj. Na dno vozička je položil sedlo, na klop pa je posadil očeta, Šam je prisedel ter krenil na cesto proti Mestre. Dospel je pozno ponoči ter se nastanil v revni gostilni 'nasproti »Srebrnega solnca". Pretekli so trije fhievi. Vse te tri dni se ni Roland niti za minuto ganil od starega Kandiana. Imel je z njim dolge razgovore — čudne razgovore: govoril je on sam, slepec pa — ali sploh ni odgovarjal, ali pa le tuintam, s kratkimi, zmedenimi besedami. Na večer tretjega dne sta prišla v gostilno moški in ženska. Bila sta Skalabrino in Juana. Zdaj je Roland odšel z doma ter pričel bloditi po mestu. V predmestju, skoraj na koncu mesteca je našel majhno hišico, obdano z vrtičkom, ki jo je lastnik ponujal v najem. Takoj se je pogodil ter plačal za šest mesecev naprej. Nato je šel po svojega očeta in po Juano ter ju odvedel v hišo, ki jo je bil najel. Skalabrino je ostal v gostilni. — Juana, je dejal Roland, ali poznaš tega moža? Juana je zmajala z glavo. — Moj oče je, je rekel Roland preprosto, Juana je sklenila roke. — Njegova Visokost Kandiano, dož beneški! je zamrmrala. — Ne, Juana ! Ne dož Kandiano 1 Slepec Kandiano 1 Norec Kandiano I Izgnan Kandiano! Kandiano, oče razbojnika Rolanda, ki je ušel iz temnic, in je zasanjal tisti dan, da bi razbil človeštvo, kakor je ogenj nebes razbil Most Vzdihljajev . . . Juana je poslušala, zadihaje se. Roland je naglo vzmahnil z roko, kakor da bi hotel pregnati roj turobnih misli. — Juana, je povzel rahlo, zaupam ti svojega očeta. Ali me razumeš ? ____________ (Dalje.) imajo zdravniki po mestu obilo opravila. s cepljenjem. — Pri tej priliki zdi se nam umestno, spregovoriti par besedi o črnih kozah. Mnogi mislijo, da je to bolezen za-se in pravijo: »Navadne koze sem že imel črnih pa še ne“ — pri tem pa zamenjavajo koze s noricami ali ovčjimi kozami, ki so lahba otroška bolezen in ki ne nudijo varstva proti pravim kozam. Črne koze so le posebna vrsta pravih kos, pri kateri nastopajo krvavitve v gnojne mozolje, vsled česar zadobe ti črno barvo. Ker so te krvavitve posle-disa posebno hude infekcij«, so seveda bolniki s črnimi kozami izpostavljeni večji nevarnosti. Pri večjih epidemijah: opažamo vsepovprek lcose z navadnimi gnojnimi mozolji pa take z mozolji; ki so vsled krvavitev postali črni. Proti zopetnemu obolenju je za nskaj let zavarovan le oni, ki je prestal; prave koze; norica pa so lahka otroška bolezen, ki nima s kozami i prav nobene zveze. Kedor je koze prestal pred več leti ali pri komur je od zadnjega cepljenja sem preteklo že sedem let, ta stori pametno, če se da sedaj znova cepiti. Na vsak način pa je v očigled preteči nevarnosti cepiti vse one, ki še niso bili cepljeni ali ki* so bili brez uspeha cepljeni. Izza režima Ig. Fajdige na kranjski gimnaziji. Že zadnjič smo poročali, da je bojevnik božji na naši gimnaziji, jezuit Rakovec, uvedel zelo praktično metodo pretepanja v pouku veronauka. Vojščak Kristov se ne zmeni za rahle dvome o tem načiau učenja, katere je izreklo »Jutro", temveč gre še dalje: sedaj 12 letnim dečkom pripoveduje o visoki politiki, ko ravno jemljejo razširjanje sv. matere Cerkve. Ker pa njegove teorije gotovo mnogo donesejo k rešitvi vprašanja, kakšna politična smer je na Slovenskem zveličavna, naj kratko orišemo njegove misli: „Veste dečki* liberalec je maga-rac. Sv. Cerkev je skala, ob njo buta peklenski ogenj tudi na Slovenskem. Če liberalci v Ljubljani zmagajo, bo krščanstvo v Slovencih zgubljeno. Pritisnili bodo Srbi in Rusi, katolicizem bo fuč. Če pa zmaga sveta stvar, bodo pa liberalci fuč". Nato zabeli še s krepkimi ocvirki svoje pobožno razmišljanje. G. ravnatelju priporočamo z ozirom na to, da je Rakovec sin reda njegovega patrona, da ga dostojno protežira, ker tudi žarki zaslug se razlijejo na vse strani. Postajališče na Ježici je tako majhno in prostor tako ozek, da je pravi čudež, da se ne pripeti kakšna nesreča. Ltpsolnčni dan je v nedeljo privabil vse polno ljudi na Ježico, ki so se vrnili zvečer v Ljubljano. Ko smo zagledali vlak, smo zapazili že na mostu, kako je strojevodja mahal z roko. Mislili smo, da se veseli, da bo dobil toliko pasažerjev, toda on je bil le v velikih skrbeh, da bi koga ne povozil. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, due 10. marca 1911., ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednika in 3 računskih pregledovalcev. 5. Volitev 2 zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin 6. Volitev zborničnega zastopnika v kuratoriju slovenske trgovske šole v Ljubljani. 7. Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtno nadaljevalne šole v Krškem. 8. a) Prošnja za izredno podporo obrtnim nadaljevalnim šolam v Ljubljani, b) Prošnja za zvišanje podpore raznim j obrtnim nadaljevalnim: šolam na Kranjskem. c) Prošnja gostilničarske zadruge I v Ljubljani za podporo za gostilni-j čarski in kuharski tečaj, d) Prošnja za ■ podporo za »poučno-obrtno razstavo j,; zadruge rokodelskih obrtnikov na j v Krškem*, c) Prošnja deželne zveze j za tujski promet na Kranjskem za podporo. 9. Tajna seja. . Vladni živinozdravniki in njihi ; služba. Vladni živinozdravniki menda' nimajo nobenega drugega dela, kakor da vlečejo mastno plačo. Njih sveta dolžnost je, da takcj-pregledajo vsake* živino* ki se pripelje na kolodvsr in ne delajo strankam tako nepotrebne škode. Tako je morala v nedeljo neka; stranka čakati na dolenjskem kolodvoru cele štiri ure na milost vladnega živinozdravnikaain je imela vsled njegove komodnosti osem kron škode. Mislimo, da tudi za gospodo na slavni vladi velja službeni red. Skrajna podivjanost. Včeraj popoldne se je vršila na Bleiweisovi cesti v Ljubljani tekoborba v pravem; pomenu besede. Pred dekliškim, licejem je stalo več dam, deklic in nekaj dečkov, med njimi pa šolski sluga iz: dekliškega liceja, bre& pokrivala, brez kake suknie, torej basorok, kakor res za kako tekmo pripravljen. Kak pogovor se je vršil, se iz■ daljave ni moglo slišati. Kar naenkrat pa skoči sluga za nekim dečkom, ki ja bil od njega oddaljen kakih 10 korakov in. zavpil za njim: „Pa ti se boš iz mane norčeval ?“ Deček, oblečen v že bolj ponošen havelok, v roki nekaj šolskih knjig, je bežal po Bleiweisovi cesti in se končno zatekel v vežo Supančičeve hiše v Šubičevi ulici. Tu ga je slu<*a butnil z vso silo- od zadaj v hrbet, tako da je deček padel na tla. Tu ga zgrabi sluga za obe nogi; dvigne kvišku in nato pošteno obsuje. Ker se je na licu mesta zbralo več ljudij, je sluga spustil svoj plen,, poprej pa še enkrat dečka sunil s tako silo v hrbet, da bi siednji kmalu telebnil z glavo v zid. Kje se je ta sluga navadil te prakse, ne vemo. Lahko si pa mislimo, kako postopa, s šolskimi otroci za zidovjem, ko si take surovosti že privošči celo na tujem dvorišču. Kako vzorno gospodarstvo imajo klerikalci posebno pri »Mle-karski zvest*1, o tem se vsakdo lahko prepriča, če čita jutrišnji članok „Sod-ba katoliškega moža o klerikalnem gospodarstvu". Škofova brošura pred sodiščem. Danes se pred deželnim sodiščem nadaljuje že drugo leto stara pravda v zadevi škofove, oziroma zelene brošure. Kakor znano, toži časnikar Pirc kot avtor zelene brošure ter neizdane kritike „Odrešenik“ tiskarja Lampreta v Kranju radi neizplačanega družabnega dobička za I. zvezek, oziroma za honorar za ostale zvezke zelene brošure ter za odškodnino za neizdano kritiko »Odrešenik«. Začetek razprave ob 4. popoldne, soba št. 123, civilni oddelek. Kot izvedenca bosta zaslišana g. Etbin Kristan ter faktor Narodne tiskarne g. Nigrin. Ob enem se bode razpravljalo o zadevi »Dolenjca" kot prilogi »Gorenjca". Za Ciril Metodov obrambni sklad se je priglasila .Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Bazovici" ter plačala I. obrok 30 kron. Kamen ima ;št. 887. Sokolski dom v Domžalah bo slovesno otvorjen v nedeljo dne 2. ju-1 ja t. 1. Pri odborovi seji S. S. Z. dne 23. januarja t. 1. je bilo sklenjeno, da prirede bližnje Sokolske župe ta dan skupen zlet v Domžalah. Tehniško vodstvo tega zleta bo pa v rokah S. S. Z. Vabljena so tudi vsa druga sokolska društva na udeležbo, da bo ta dan v Domžalah, kjer se Nemcem sanja, da imajo »domovinsko pravico" klijente samo pravico, ne pa milosti. Povodom abolicije veleizdajniškega procesa je dr. Hinkovič napisal članek »Abolicija", v katerem je javno izrazil svoje mnenje in imenoval abolicijo kot milost, ki naj bi Srbe na Hrvat-skent pridobila za protinaroduo ma-džaronsko politiko. Ker so pa Srbi solidarni z dr. Hinkovičem in so ostali kljub vsem obljubam bana Tomašiča še vedno v opoziciji, t. j. v boju za narodne pravice, se hočejo sedaj samodržci najprej maščevati nad Hinkovičem. Prišel je v disciplinarno preiskavo radi vseh člankov, ki jih je pisal za časa »veleizdajskega" procesa. Toda dr. Hinkovič je javno odklonil sodnega svetnika Pavešiča, ki je fungiral v »veleizdajskem“ procesu kot votant in mu je sedaj poverjena preiskava. Odklonil je dalje ves sod-nijski senat radi pristranosti in vložil na banski stol prošnjo, naj nominira za preiskavo druge sodnike. Svojo obtožbo in odklonitev sodnega senata je dr. Hinkovič obelodanil v koalicijskih listih. A ravno ta članek je sedaj predmet kazenske preiskave radi opora proti dr. Hinkoviču. Preganjanje tega zaslužnega moža izzvalo je povsod velikansko ogorčenje nad onimi, ki mislijo, da lahko z »milostjo" delajo kupčijo z narodnimi težnjami in pravicami. Splošni pregled Garibaldi o Albaniji. Ricciotti Garibaldi je priobčil v »Ikdariu" pismo, v katerem popisuje razmere med Albanci kot neznosne in da mora Albanija dobiti avtonomijo. Italija ne želi nikakega turškega ozemlja. Ako pa se razmere v Albaniji ne izpremene, izjavlja Garibaldi, da ga nobena vlada ne zadrži, da bi ne šel Albancem na pomoč. Ruski odgovor na kitajsko opravičevanje se glasi v tem smislu, da Rusija zahteva prosto trgovino za Mongolsko, kakor se da razlagati iz pogodbe 1. 1881. Kitajska vlada je odgovorila, da ne želi revizije pogodbe, ker druge vlade žele imeti isto pravico kakor Rusija, posebno Japonska v južni Mandžuriji. Študentski nemiri v Rusiji so se končali s hišnimi preiskavami, ki so baje imele uspeh. Policija je našla skrivno tiskarno, ki je tiskala letake in razne pozive na ljudstvo in delavstvo. Pri organizaciji so tudi sinovi boljših družin, tudi sin in hči dvornega svetnika Pasoiča. Aretirali so razne osebe. Na moskovski univerzi so vsa predavanja ustavljena. 103 slušatelji so izgnani iz Moskve; iz Petrograda je izgnanih 76 študentov. — Poročila vlade pa niso zanesljiva in vlada hoče le (prikriti svoje namene, da bijjopravičila svoje postopanje ter vzela vseučiliščem svobodo. Parcelačnl zakon v Nemčiji. Govori se, da hoče vlada podati novo osnovo zakona namesto razlaščeval-nega zakona. Vlada se bo na vsak način potrudila, da izvede ta zakon, ker ga odločno zahtevajo konservativni in nacijonalni krogi. Francoska komora. Pri prvi seji so bili pričujoči skoraj vsi poslanci. Tribune so bile natlačeno polne. Mo-nis je čital program nove vlade. Glede dohodninskega davka je centrum s smehom označeval svoje mnenje. Isto se je zgodilo pri točki o železniških akcijah. Levica je ploskala. Tudi točko o novih določilih proti kongregacijam je levica s ploskanjem pozdravila. Stališče glede zunanje politike so sprejele stranke z zadovoljstvom na znanje. Minister Plchon postane baje francoski poslanik v Petrogradu. MALI LISTEK. Malomestne tradicije. Veseloigra v enem dejanju. (Češko spisal V. Štech.) (Dalje.) Strel: Ko sem izstopil iz »O-lepševalnega društva" — je šlo takoj vse v franže. Zakaj? Moj naslednik ni znal nabirati prispevkov. Pri strelcih govorim o nameravanem streljanju na dobitke pri veterajnarjih o nameravanih paradah, članom »Dramatičnega društva" obljubljam novega režiserja, članom .Učiteljskega društva" govorim kakor Tominškov »Antibarbarus* in pazim na končnice — iti in eti, gospodje učitelji so za gramatiko natančni. (Govori prav pismeno slovenščino:) Kadar jim je članarino plačevati, jim je to tudi privoščiti! Članicam »Ciril Metodove podružnice pravim »Klanjam se", »Sokolom" »Na zdar, »Narodnim delavcem" »Živijo" in v pogrebni bratovščini »Hvaljen bodi Jezus Kristus". Žakelj: Hvala — hvala. Vi ste pameten človek — ampak nečem vas zadržavati — vem, da se vam mudi Strel: Apropos! Gospod svetnik je član »Šokola* (izvleče člansko knjigo). Pretep v turški zbornici. Vodja, zmernih liberalcev Ismail Kamel je v proračunski debati napravil medklic,, ki je dolžil vlado, da je jemala denar za železniške komisije. Vsled tega je nastal vihar, veliki vezir je udaril Ke-mala po roki. Kemabjje nato kričal velikemu vezirju, da je tudi njemu vladni list to očital, na kar je neki poslanec dal Kemalu zaušnico. Vsled tega je nastal boj it) seja je bila zakljeučna. Požar v kinematografu v Bolo-govu je nastal pri predstavi požar v kinematografu. 90 je mrtvih, 40 ranjenih. Zaslrupljenje v Benetkah. Predstojnik beneških utrdb oberst Scolari, ki je pred kratkem umrl, je pred smrtjo izjavil, da je zastrupljen. Prijeli so nekaj oficirjev. Slučaj budi veliko pozornost, ker so baje izginili-tudi važni papirji in načrti. Boj med ribiči in gospodarji se je razvnel v Kaukali. V nedeljo je zborovalo 15.000 ribičev na shodu, kjer so manifestirali za svoje pravice. Gospodarji ladij pa so hoteli z ladjami odpluti. V pristanu je nastal hud bojy posredovala je policija. Velikanska nevihta je divjala včeraj okoli Sicilije. Po celi obali je divjal orkan. V Mesini je bilo mnogo barak razdejanih. V Castru je orkan izruval mnogo dreves. Pri begu se je ubilo več oseb. Tudi na morju so se pripetile nesreče. Na Kitajskem se je za kugo pojavila lakota. Tisočere množice se pomikajo na jug za živežem, mnogo jih obleži na potu. Velik požar je nastal v Minne-polis, ki je uničil celo četrt mesta in napravil 5 milijonov dolarjev škode. DNEVNE VESTI. Klerikalci kupujejo duše iz deželnega denarja. To klerikalno kupčijo smo podrobneje opisali v posebnem članku na drugem mestu pod istim naslovom. Članek mora marsikoga zanimati, zato čitajte ga. Tu navajamo le en konkreten slučaj izza zadnjih dni, slučaj, ki kaže klerikalce v taki luči, da se mora res vsak človek, ki čuti le še količkaj poštenja v sebi, naravnost zgražati nad klerikalno podlostjo. Stvar je bila taka: Dr. Šušteršič in dr. Pegan sta priredila v neki gostilni okraja Št. Florjanske doline shod za ljubljanske občinske volitve. Na ta shod je prišel tudi neki gospod, ki sicer ni bil namenjen na shod in katerega klerikalci že zdavno zalezujejo, da bi ga kupili za »svojega". Ko tam sedi za mizo, pride dr. Pegan k njemu ter mu bolj pritajeno reče: Pristopite tudi Vi k nam! Tako nagovorjeni se je naredil, kot bi tega vabila ne razumel, zato mu dr. Pegan bolj glasno ponovi: Pristopite tudi Vi našemu mnenju, saj Vam ga dobro kupimo! Tedaj pa je v onem možu kar gneva in studa zaplamtelo, ter je na glas, da da so slišali vsi, izkušnjavca zavrnil: Proč satan od mene, jaz ne pro dajam svojega prepričanja najmanje pa vam, klerikalcem, ki niste vsi skupaj nič vredni! ... Dr. Pegan se ie osramočen in poparjen pobral, dr. Šušteršič pa je bil v prvem hipu tak, kot bi strela vanj treščila; potem pa jo je s pestjo proti onemu poštenemu naprednjaku kazaje, od jeze in sramote ves zelen, hitro odkuril iz sobe. Naj nam oba prekupovalca slovenskih naprednih poštenih duš še to povesta, iz katerega fonda kupujeta duše in glasove za ljubljanske občinske volitve. Iz svojega najbrže ne, torej iz deželnega, kaj? Kar povejta resnico! Žakelj: Da, da! (Nevoljen se podpiše v knjigo in plača.) Strel: (mu da nov zapisnik) In »Strelskega kluba*. Žakelj: Ampak to bi lahko — (se vendar podpiše in plača). Strel: In »Pevskega društva* (nov zapisnik). Žakelj: Tako, tu je — zdaj pa imam tega že dosti — ne krajcarja več ne dam! Strel: Prosim, še Ciril-Metodova podružnica." Žakelj: Sem že dejal, da ne dam ne groša več! Strel: Gospod svetnik! (S pa-tosom). Naše najvažnejše narodno društvo — naš ponos — in vi se obotavljate, gospod svetnik! Žakelj: (jezen) Za božjo voljo, pustite me že vendar — tu imate zadnji goldinar, zdaj pa marš ven, to mi je že preveč — Sr el: Saj že grem. Mudi se mi. Samo goldinarček še za »Planinsko društvo". Žakelj: Dejal sem, da ne dam ne ficka več — kar pojdite. Strel: Gospod svetnik — Žakelj: Kar sem dejal, sem dejal — sicer pa tudi nimam drobiža. Strel: (izvleče usnjato listnico) O, saj lahko zmenjam magari stotak. Žakelj (jezno): Niti groša več — niti groša, pridite jutri, pojutrišnjem Mavha ljubljanskega kneaoškofa dr. Jegliča ni nikoli sita. Vsako leto si napravi ljubljanski škof obširen program za sv. birmo na deželi. Od pomladi do jeseni se vrši potem delitev tega zakramenta po farah in raznih dekanijah in za vsako birmo-vanje mu mora fajmošter iz cerkvene kase odšteti 100 K. In vsled teh bir-movanj po deželi škoduje škof neizmerno ljubljanskemu trgovcu in obrtniku. Ker je po deželi toliko birm, pa ne ostane o Binkoštih za Ljubljano niti desetina otrok z dežele. Škof kot prvi klerikalec in dr. Šušteršičev general je prvi škodljivec ljubljanskih trgovcev in obrtnikov, za njim pridejo — drugi! Tudi za letos je škof sestavil že obširen potovalni načrt za — krone in mavho! Kristus je delil po deželi za-kramentp zastonj, škofje in papeži pa praznijo ljudem mošnje in cerkvam pa kase, ker pri njih je prva rea »gšeft" in glavni bog — denar! Saj- »vera je le za kmeta", pravijo proti aristokratom med štirimi očmi! Škofova rdeča brošura »Ženinom in nevestam" rodi po deželi lepe sadove te svinjarske knjige.. Starši ki so jo pazljivo prebrali, jih: skrivajo pred odraslimi otroci, češ, da takih svinjarij še njso v nobeni posvetni knjigi brali! Škof je s to budalostjo več otrok pohujšal po deželi, kot jih more ples in slaba družba pohujšati. Seveda: v lemenatu se ti ljudje morale ne nauče, zunaj lemenata pa tudi ne, kaj pa tak duhoven človek potem sploh ve o morali! Hlapci. V soboto se je poklonila deputacija slovenskega občinskega zastopa mesta Črnomlja kranjskemu deželnemu predsedniku baronu Schwarza. Deputacijo je vodil čr-nomeljski župan sam. Izročil je baronu Schwarzu diplomo o njegovem imenovanju častnim meščanom mesta Črnomlja. Hlapci! Kako se prodaja argentinsko meso v Ljubljani ? Iz delavskih krogov nam pišejo: Včeraj se je v Ljubljani zopet razprodajalo argentinsko meso. Da je prišlo to k nam, to je zasluga delavstva in sploh nižjih slojev, ki si spričo neznosne draginje ne morejo navadno še ob nedeljah privoščiti košček dragega mesa naše živine. Naravno je, da bi morali odločujoči faktorji razprodajo tujega mesa tako urediti, da ima delavstvo in nižji sloji v prvi vrsti kaj od tega. Toda, kakor smo včeraj zopet poskusili, smo mi uboge reve tudi pri prodaji argentinskega mesa le zato tukaj, da smemo gledati, kako ga kupujejo taki, ki jim ni taka sila, kot nam. Mesarji ga prodajajo hotelirjem, gostilničarjem kar po 30 do 50 kg skupaj, nam pa ga niti pol kg ne privoščijo. Najbolj preže pa na to meso tisti, ki so se najbolj uprli proti uvozu argentinskega mesa, to so naši ljubi dosledni klerikalci. Danes pravijo, da pridemo šele me uboge pare na vrsto. Nam bodo argentinsko meso zavijali v papirčke in ker imamo več (?) denarja kot bogatini, ga bomo morali tudi dražje plačati. Gospod zastopnik mestne uprave, kaj porečete vi k temu — škandalu? K slučaju koz. Zdravstveno stanje za kozami obolelih in v bolnici za silo izoliranih dveh delavk je dosedaj povoljno, akoravno je njih obolenje resno in opasno. Kak nov slučaj se dosedaj ni pripetil, kar dokazuje, kako uspeš ia je izolacija in desinfekcija, če se hitro izvede. Pred leti, ko higiena še ni bila tako razvita, je skoraj vsak posamezen slučaj koz prouzročil večjo epidemijo, danes pa se često posreči, zadušiti bolezen v kali. Velik napredek je tudi, da uvideva občinstvo korist cepljenja. Danes se je že precejšnje število ljudi udeležilo javnega cepljenja v »Mestnem domu*, pa tudi privatno — kadar hočete, ali pa sploh ne hodite, danes ne dam — Strel: Prosim, dejal bom gospodu blagajniku, da Vas ni bilo doma in da gospodična ni imela ključa in — to je najboljši izgovor. Žakelj: Recite, kar hočete, zdaj pa — (odpre vrata na sredi in mu kaže ven). Strel: Hvala lepa, oprostite, da moram že iti — sluga — klanjam se — (vzame zavoje in odhaja). Žakelj (si briše pot s čela): Ti kujon ti! Strel (odpre spet vrata): Prosim, oprostite — kmalu bi bil pozabil, gospodična ima plačati za podružnico »Ciril Metodove družbe* — Žakelj (prime za kljuko in zapre Strelu vrata pred nosom): Jutri! (Zaklene.) Tako! Skozi okno menda vendar ne bo prilezel! ^Grozen človek! (pogleda na uro.) Četrt na sedem. Čas je še, da pogledam na klavnico. (Preoblači se pri omari.) Da bi mi ti osli ne postavili govorniškega odra kam v kot. (Odkašlja si in med oblačenjem deklamira.) .Visoko čislani someščanje!* — Kaj začetek! — to gre kakor ura. Da bi le Ščuka prinesel konec. — Kar za vrat ga bo treba prijeti. Čitalničarji bodo od jeze kar zeleni! (Oblekel se je docela. Trkanje na sredi.) Naprej! (Hiti k vratom in odklene.) Pred tistim zlomkom sem bil zaklenil. (Vstopi Klepčevka). III. Nastop. Žakelj. Klepčevka. Klepčevka: Klanjam se, gospod svetnik, ah, gospod svetnik odhaja; prosim — prosim — samo par besed. — Žakelj: Prosim, milostljiva, res me veseli, res se mi mudi — Klepčevka: Takoj bom gotova — še sedla ne bom. (Se vsede) Prihajam pravzaprav v imenu ženske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda" — včeraj smo imele literarni večer, predaval je gospod nadučitelj Žolna. — Žakelj: — Aha — Klepčevka: Strašno dober človek, izvrsten značaj, pameten — ah, moj bog! ne da bi ga hvalila, ker bo vzel našo Pepco — tega ne; če ima človek tri hčere za možitev, mora zanje skrbeti, ampak da bi zaradi tega govoril kaj druzega, kar je res, tega pa le ni treba. Jaz nisem kakor gospa Švarcova.ki tisto svojo frkl jo oblači, kakor bi bila bogve kakšna lepota — to je govorjenja, dobila bo pa samo pet tisoč, Ta njena princezna ima spet nov klobuk — pravi da je veljal de-setak — pa da bi ga izpod dvajset goldinarjev nikdo ne dobil. Sicer me to nič ne briga — ampak — Žakelj: Torej milostljiva prihaja — Klepčevka: Da, gospod svetniki Stvar je ta-le! Gospod nadučitelj Žolna je včeraj predaval — kar je res, je pa res, naša šola si lahko gratu-lira — Žakelj: Gospod nadučitelj torej — Klepčevka: — je imel predavanje o novi knjigi povesti, ki jih ima na prodaj Kalin — ta Kalin bi tudi lahko zaprl svojo trgovino; če človek potrebuje »Alphabetenmuster* ima komai pet vzorcev na izbiro — Žakelj: In gospod nadučitelj — KI epčevka: No, gospod nadučitelj je govoril o tej novi knjigi in jo je prav po notah raztrgal. Imenuje se menda: — malomestna — malomestne — Žakelj (vzame eno z knjig na mizi in bere): »Malomestne tradicije*. Klepčevka: Da, da! »Malomestne tradicije". Vzel je torej te »tradicije" na rešeto in prerešetal jih je prav pošteno. Seveda on to zna — saj tega seveda ne pravim zaradi Pepce — saj se on še ni prav nič izrazil — Žakelj: In kaj torej milostljiva pravzaprav — Klepčevka: Gospod nadučitelj je presodil celo knjigo, in kaj je našel ? Celo vrsto napak proti slovnici, proti pravopisu, proti slovenskemu — temu — mi smo rekli včasih »štil* — takrat je bilo seveda vse nemško — enkrat je glagol spredaj, enkrat zadaj — vse preplavljeno Sokolov. Zlet v Domžalah je pa tudi z ozirom na bližajoči se hrvaški vsesokolski zlet v Zagrebu, ki bo tudi letos in se ga udeleži Slovensko Sokolstvo, velikega inštruktiv-nega pomena za župe, društva kakor tudi za vsakega posameznika. Tudi zaradi tega je torej želeti, da se udeleži Slovensko Sokolstvo polnoštevilno zleta v Domžalah, ki bo dne 2. julija t. 1. Na zdar! Gledališko društvo na Jesenicah. V nedeljo, dne 12. t. m. zvečer se uprizori v dvorani pri „Jelenu“ na Savi dr. I. Vošnjakova drama „Lepa Vida“ z jgdčn. Kernovo v naslovni vlogi. Cene navadne! Slovensko akademično društvo »Slovenija11 na Dunaju priredi v soboto, drie 11. t. m, v vrtni dvorani restavracije Haindl (IV. Favoritenstrafie 54) Tolstojev večer. Na sporedu je predavanje tov. A. Sovreta, pevske točke iz prijaznosti sodelujočega moškega in mešanega zbora „Zvez > C/5 S ...H alfi? — .E « e. S s g£ > E ► O w M — - B Ul ni B ~ n = “Q . S uj &O iS" S3 'H Lastna tovarna ur v Švici. Najboljši pokončevalec mrčesa je tirezdvomao E. Scherag-a JANOL pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. - Naroča se: Dunaj XV., Fiinfhausgasse štev. 5. ,Jutro‘se prodgya vTrstu po 4 vinarje ■v a^aslednjilh. tobakarnali: Beciier, ulica Stadion, Tievisail, ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. PoStni trg, može, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, Raunacher, Campomarzio, Bruna, s. S. Martin, Ercigoj, ulica Masimiliana, Rončelj, ulica S. Marco, Cecllimi, ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopiulo, ul. Bariera, SpOder, nlica Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta, Kichel, Bojan, Bajc, ulica Gepa, LuzattO, ulica Aquedotto, Šeguli II, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, lug. ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. it c n Izvod samo 4 vinarje. T rgovski potnik dobro upeljan po Kranjskem, Hrvaškem in Štajerskem želi premeniti službo. Ponudbe sprejema inseratni oddelek „Jutra“ pod šifro „Dobro vpeljan“. Zvezdna tkanina • • o e z znamko repata zvezda je najboljše blago za obleke in perilo. Trgovski pomočnik s tare jšaTmoč,« želi premeniti^ službo. Cenjene ponudbe pod „Stalnost“ na inseratni oddelek „Jutra“. Razglas. S sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. februarja 1911, opr. štev. A 1 35/11/19, dovoljena prostovoljna prodaji v zapuščino dne 23. januvarja 1911 v Ljubljani, Knaflova ulica štev. 4, zamrlega gospoda Dezlderija Zeba!-a spadajoče premičnine, kakor pohištva, obleke, perila, knjig i. t. d. vršila se bo v ponedeljek dne 13. marca 1911, počenšl ob 9. uri zjutraj na pokojnikovem stanovanju v Ljubljani, Knaflova ulica štev. 4, II. nadstr. ter se eventuelno naslednji dan nadaljevala. V Ljubljani, dne 8. marca 1911. Aleksander Hudovernik 1. r. e kr. notar kot sodni komisar. Edina slovenska kisla voda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je j7V*r>rnn vrfrfsvilrt za Tatare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za že-IZ.UUlli'-' iuiuviiu lodčni krč, zaprtje; bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška sla- Iricla tina ni le izborno zdravilna, temveč osvežujoča IittllllAlKl iVIald VUiaci. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični [razstavi na Dunaju 1899. Naroča se in zaloga vode je gostilna pri RUSU, Marije Terezije cesta št. 8 v Ljubljani, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Slovenci! Svoji k svojim ! < * Zahtevajte povsodjle Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj itna(le edino šloven. kislo v«do! Det čistih dohodkov gre v narodne •==; namene. =====t==e==i= Letovišče, zdravilišče, sobe za tujce. ■ a h m Ed. Šmarda potovalna pisarna Ljubljani, Dunajska cesta \l. C r-, ProdaJa originalnih voznih listov („šifkart“) O lilll l franzoske linije čez Ilavre v Icw-l'ork in nazaj. SBSBR3& s^isem Ff3*is/jjggfsa iS3W Ul Združeni čevljarji v Ljnt)3Jani Wolfova ulica 14 “»ar*«™- t/? odlikovani na mednar. lov. razstavi na Dunaju 1910 priporočajo za zimsko sezono svojo mr S Mmm bogato zalogo obuval vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje. Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejefnajo tudi popravila Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike. Garantirano pristne nnmnlrn I?1, po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin. R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko. ! Kolesarjem! = v zna oje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti. Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno ------------- tvrdka EZ. Čarasrnlfe, specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. j* S> CJ ^J O« c °? o CJ bJO o N C\J CJ *-• > JS o E — NI TO • — E CJ_ %— e • e • CD ? & S CD C3 N N OJ .5 o N CJ U. CS N oS ►IS3 3 ess o 03 (L) KO rz C3 • c/5 £ > C- o bi) a a , V— o Cu O -_x c/o rt O ^ ■ ud ° ■iJ Qh> (/3 *- 03 co > ° *L “"e C3 « N 5 S “ •— J J O’— » ) t* 0' ) ) 0* — > ) 6*— Razpošiljatev po povzetju. Otvoritev nove konfekcijske trgovine IČtI & X0!iP. Dovoljujemo si sl. občinstvu vljudno naznanjati, da smo v Ljubljani, Franca Jožefa cesta 3 (v obližju glavne pošte) ©tvorili novo dobro sortirano konfekcijsko trgovino za gospode in dečke. Kot dolgo let v tej stroki delujoči, se bomo potrudili cenjene odjemalce vsestransko zadovoljiti z dobrim, solidnim blagom ter nizkimi cenami. Da ustrežemo cenjenim odjemalcem z dežele, bode trgovina med opoldansko uro tudi odprta. Maček & Komp. Z odličnim spoštovanjem Kovačija v jako prometnem kraju ljubljanske okolice, ležeča ob glavni cesti, se z orodjem vred pod zelo ugodnimi pogoji takoj odda v najem. Reflektira se le na boljše moči. Natančnejša pojasnila daje inseratni oddelek „Jutra“. Ustanovljena leta 1831. Največja zavarovalnica, avstro-ogrsbe države Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. Rez. fond K 450.000. k85,ooo!ooo.: Ljubljanska kreditna banka w LfuMfanl, Stritarjeva ulica ntev. 8. - Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu tn Gorici. ■■■ Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|o.