Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 4
Ljubljana, petek, 27. januarja 1928.
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak.obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO - KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
»ENOTNOST — je velika stvar in veliko geslo. Toda delavski stvari je potrebna enotnost marksistov, a ne enotnost marksistov s takimi, ki marksizem pačijo ali mu celo nasprotujejo.«
Kmečko demokratska koalicija * koncentracija buržuazije.
Radič in Pribičevič sta napravila politično zvezo, politično koalicijo. Onadva hočeta soglasno nastopati v vseh političnih vprašanjih. Stepati Radič, veliki republikanec in federalist v letih 1923—24, Svetozar Pribičevič, jugoslovanski Mussolini, najhujši centralist v tisti dobi. Ko ne bi živeii mi v deželi samih neverjetnosti, bi se nam zdelo to vsaj za prvi trenotek pravo nezmislo. in vendar je to čisto naravno, čisto normalen razvoj političnih dogodkov v Jugoslaviji.
Naslednji momenti so dovedli ta dva ekstrema v prijateljski objem:
Hrvaška kmečka stranka in samostojno-demokratična obstojata iz prečanskih malomeščanskih in kmečkih elementov, ki živijo pod neznosnimi gospodarskimi bremeni. Radičeve mase so hrvaške, Pribičevičeve pa srbske narodnosti in prve kakor druge so teško prizadete po hegemoniji (nadvladi) srbijanske buržuaziie.
V hrvaških kmečkih množicah izdajstvo Radiča ni moglo izpremeniti njihovih zahtev. Hrvaški kmet ni Hrvat iz puhlega ponosa, temveč iz želje po boju za svoja socialna vprašan»a, za svojo zemljo, proti davkom itd. Radič se je po svojih vrtoglavih skokih moral zopet vrniti na bojno polje, ker drugače bi ga bile njegove lastne množice likvidirale. Ravno tako pa so bili gospodarski momenti prisilili tudi Pribičeviča-da se je moral začeti boriti proti srbijanski hegemoniji, pa čeprav je moral pri tem pogoltniti vsaj navidezno skoro vsa svoja dosedanja načela v enotnosti države in naroda.
Poleg tega pa je danes tudi že vsakomur jasno, da se pripravlja srbski kapital s svojim reprezentantom na odkrito vojaško diktaturo.
V ministrstvu že dva generala, Macedonija dobiva vojaške okrajne glavarje in vojske velike župane. Sedanja vlada izjavlja brez zadreg, da tudi, če bi dobila opozicija v oarldmentu večino, ne bo dobila vlade v roke. Način, kako se pripravlja komercializacija železnic in drugih državnih podjetij, vse to goni opozicijonalne stranke v skupno fronto proti srbskemu kapitalu .
Boj kmečkih in malomeščanskih množic proti belgrajski hegemoniji bi bil vesel pojav, ko bi stale te množice pod vodstvom resničnih nasprotnikov buržuazne diktature, toda tega ravno ne vidimo. Radiča in Pribičeviča, Puclja in Žerjava vlečejo množice in dogodki za seboi, toda recimo, da bi se jim posrečilo pridobiti jutri zase tudi Davidovičeve demokrate in da bi jim krona vendarle dala vlado v roke, kaj bi doživeli? No, ti bi pač kapitulirali na vsej črti in na mesto radikalsko-klerikalne vojaške diktature, bi pač dobili kmečko-demokratsko vojaško diktaturo. Mi smo Pribičeviča in Žerjava že videli na poslu in tisti Radič in tisti Pucelj, ki sta dosedaj ponižno služila vsakemu režimu, samo da sta sedela na ministrskih foteljih, bi se tudi v vojaški diktaturi počutila prav dobro.
Tako nas torej ni mogel iznenaditi tudi doma objem gospoda Puclja z Žerjavom/ V soboto, 14. t. m. je imel okrožni odbor SKS v Mariboru svoj občni zbor. Mi smo pri slovenski buržuaziji navajeni jia marsikaj, toda skoro da nismo še videli dosedaj človeka, ki bi tako pljuval v svojo skledo kakor gosp. minister Pucelj. Naj navedemo samo par citatov iz njegovega demagoškega govora! Pucelj je n. pr. dejal:
»Še predno smo šli lansko leto na volitve, so napravili v Belgradu načrt, kako bodo parlament, ki je podlaga vsega svobodnega državljanskega življenja, potisnili na stran ..
Prav lepa hvala za to dragoceno priznanje, gospod Pucelj, toda dovolite nam, tedaj, pred volitvami, ste bili tudi vi minister v Belgradu in s tem važnim razkritjem nastopate vi še-le sedaj pred slovenskimi kmeti?
Še lepše pa je ta:
»V tej vladi imajo Srbijanci ogromno večino in slovenski klerikalci so v tej vladi le žalosten prispevek, ki ima ta pomen, da daje Srbijancem potuho, ker se ti sedaj lahko bahajo, da niso srbijanska vlada, ker so v njej zastopani tudi Slovenci.«
Popolnoma pravilno, toda dovolite nam, g. minister, ali se ne bi hoteli prijeti tu malce za nos?! Alf niste tudi vi s svojim ministrovanjem »pucali« s slovenskim »biksom« škor-nov ravnoisti, srbijanski večini? Ali ji niste dajali ravno vi še na najmanj desetkrat jasnejši način iste potuhe? Ali mar niste sedeli v radi-kalski vladi, da je lahko izigravala radikaija Slovence proti Hrvatom? Tu pač kritizira kotel ponev, kar nam služi v prav lepo zabavo.
Gospod Pucel pravi, da sta s Pribičevičem računala in da je račun pokazal, da imata oba iste račune. Kdo bi vam tega ne verjel! Slovenska kmečka stranka je izšla iz razkola v demokratski stranki. Ona zastopa interese vaške buržuazije in ne malih kmetov. Ona se opira na bogate kmete in vaške trgovce in gostilničarje. Zato se njeni interesi najbolj krijejo z interesi SDS in zato je tudi čisto naravno, da se v kritičnih trenotkih zopet vrača k svoji matici — SDS.
Toda čas pa je, da kmet to uvidi in da uvidi tudi, da se da, ko se buržuazija med seboj združuje in koncentrira,^ boriti proti diktaturi buržuazije samo v enotni fronti z delavcem.
----------------------- ----------r-  -----Vh&rr
= V Brodu na Savi so bile prejšnjo nedeljo občinske volitve. Delavska lista (DKRB) je dobila 401 glas in 5 mandatov, Radič in Pribičevič 726 glasov in 8 m^datov, federalisti 542 glasov iri 6 mandatov. Socialisti niso mogli liste sestaviti.
= ! Agrarna reiorma. Po statistiki ministrstva je bilo doslej razdeljenih 598.376 oralov zemlje 224.991 kolonistom. To se pravi, da je vsak kolonist dobil povprečno po 1 ha, na katerem se ne morejo preživljati.
—miTtf- -	-¥ ■»
VABILO
na občni zbor ljubljanske podružnice »SVOBODE«.
Občni zbor »Svobode« podružnice Ljubljana, se bo vršil v petek dne 27. januarja ob po! 8. uri zvečer v prostorih »Svobode« v Delavskem domu v Ljubljani. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev novega odbora. 6,- Razno. Ako se občnega zbora ne udeleži v določenem času zadostno število članov, se isti vrši eno uro pozneje neglede na številu navzočih. Za odbor: Franjo Aleš, Vek. Černe.
Nov napad na zavarovanje pri Bratovski skladnic! (B. S.)
Še nismo zaključili protesta proti brezobzirnemu uničevanju starostnega zavarovanja pri B. S. že prihaja nov udarec od ministrstva za socialno politiko, klerikalca Gosarja. — Že leta 1926 si je ministrstvo za socialno politiko vteplo v glavo, da delavci Kranjske Industrijske Družbe (K. 1. D.) ne spadajo pod rudarski zakon, isto ne delavci firme Artur Perger v Mislinju in da se te delavce zavaruje pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. To zahtevo ministrstvo za socialno politiko utemeljuje s tem, češ, da podjetja Artur Perger in K. I. D. niso podrejene nadzorstvu rudarskega urada in da niso v zvezi s čl. 36 pravilnika Bratovske skladnice.
Že leta 1927 smo protestirali proti tej mahinaciji ministrstva, mu to namero odločno pobili in dokazali, da gornje trditve ne držijo. In sedaj prihaja Gosar znova s to zahtevo in pravi v aktu z dne 21. decembra 1927, štev. 5030 IV. namenjenemu ministrstvu za šume in rude, med drugim tudi to-le: »Osrednji urad za zavarovanje delavcev naj zahteva, da prestane takoj bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev tt. Pergerja in K. 1. D. pri B. S, in da se iste brez zavlačevanja zavaruje pri Okrožnem uradu v Ljubljani. Kar se tiče zavarovanja v bolezni in nesreči, katero je od 1. julija 1922. leta in do danes sprovedeno pri nadležnem nosilcu zavarovanja, bi se moralo to zavarovanje naknadno sprovesti na račun Osrednjega urada.«
Dalje ministrstvo za soc. politiko samo priznava, da splošno delavsko zavarovanje še ne pozna pokojnine in starostne rente, niti zavarovanje družinskih vdovskih pokojnin, katere že dajejo Bratovske skladnice svojim zavarovancem. S tem je jasno povedano, da se pri splošnem delavskem zavarovanju še ni ničesar ukrenilo in se ni niti skušalo ukreniti, da se splošno starostno zavarovanje sprovede.
Za danes pri SUZOR-u (Osrednji Urad) še ni storjeno ničesar, kar bi dalo podlago, da se to zavarovanje uredi in Gosar hoče delavstvu, ki ima že urejeno vsaj to malenkostno zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti pri B. S., še to odvzeti.
Ali ni to zločin, ki ga hoče SLS storiti nad delavstvom, ki je 50 let nosilo svoje težko prislu-žene pare skup za to, da na stara leta ne pogine od gladu? Sedanji klerikalni minister za socialno politiko je tak krščanski socialist, da uničuje še ono, kar so njegovi predniki že v avstrijskem parlamentu potrdili!
Jeseniški, javorniški in dobravski delavci, zaposleni pri Kranjski Industrijski Družbi, stojijo torej pred dejstvom, da se jih izloči iz rudarskega zavarovanja Brat. skladnic in priključi SUZORu in da se jim pri tem vzame vse stare pravice, za katere se borijo že od 1866. leta dalje. Žalostno je, da je reakcionarna Avstro-Ogrska vendar le imela toliko socialnega čuta, da je dne 28. julija 1889. leta postavila zakon o Bratovskih skladnicah in s tem pripomogla rudarskemu in plavžarskemu delavstvu do bolniškega starostnega in drugega zavarovanja, da nam po »osvobojenju« še to jemljejo kar smo pod »tirani« imeli.
Smešna je trditev ministrstva za socialno politiko, da K. I. D. ne spada v okvir rudarskega in plavžarskega podjetja, a vsakdo ve, da je K. 1. D, železo-topilniško podjetje z značajem plavžarskega rudarskega podjetja. To je jasno in se ne da zakona drugače tolmačiti kot tako, da spada podjetje, ki rudo koplje, k podjetju, ki rudo topi, kar je omenjeno tudi v čl. 36 pravilnika Bratovske skladnice.
Jeseniško delavstvo se je dne 22. t. m. zbralo na javnem protestnem shodu ter ogorčeno protestiralo nad takim brezvestnim uničevanjem bolni-
škega, nezgodnega in starostnega zavarovanja in sprejelo sledečo resolucijo:
Ministrstvu za socialno politiko in ministrstvu za šume in rudnike v Beogradu.
Delavstvo železo-topilniškega podjetja Kranjske Industrijske Družbe na Jesenicah-Savi, Javorniku in Dobravi, zbrano na javnem shodu dne 22. januarja 1928 v Delavskem domu na Savi, po podanih poročilih
ugotavlja:
1.) da vlada v zvezi s podjetniki kljub že enkratnemu protestu z dne 2. januarja 1927 še vedno stremi za izločitev tega delavstva iz rudarskega zavarovanja Bratovskih skladnic in mu s tem odvzeti zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti.
2.) Da bi to delavstvo, izločeno iz rudarskega zavarovanja Bratovskih skladnic ter priključeno zaostalemu bolniškemu zavarovanju pri SUZORu, le izgubilo svoje že pridobljene pravice v pokojninskem zavarovanju, ki si jih je v teku od leta 1866 ustanovljene Bratovske skladnice s trudom pridobilo in ki jih more danes edino z zavarovanjem pri Bratovski skladnici še ohraniti.
3.) Da je reakcionarna Avstro-Ogrska z zakonom o ureditvi razmer Bratovskih skladnic z dne 28. julija 1889 vendar le omogočila razvoj Bratovske skladnice, katere določila so se v. toku časa in po nujnih potrebah delavstva tudi dala znatno zboljšati, medtem ko se v sedanji dobi to zavarovanje krivično ter brezmiselno na škodo zavarovancev uničuje.
4.) Da ima železo-topilniško podjetje Kranjske Industrijske Družbe, (naslednica barona Dragotin COIZ-ovih in RUARD-ovih rudnikov in plavžev od leta 1873), vendar-le značaj rudarskega in plavžarskega podjetja, ki ima še vedno v posesti vse nekdanje rudnike, katerih se sicer trenotno ne izrablja, vendar pa so kot taki še vedno priglašeni, kar se razumeva tako, da ima to podjetje še, vedno namen in možnost obratovanje teh rudnikov obnoviti.
Sicer pa je značaj podjetja KID kot železo-topilniško podjetje povsem v zvezi z rudarstvom in je zato samo ob sebi umevno, da si ni mogoče zakona tomačiti tako, da bi spadali v to zavarovanje zgolj samo rudarji, t. j. one osebe, ki rudo kopljejo, temveč na vsak način tudi ono delavstvo, ki to rudo topi in predelava v plavžih, livarnah in topilnicah, kar predvideva tudi člen 36 pravilnika Bratovske skladnice z dne 1. decembra 1924.
5.) Da so merodajni faktorji v državi vendar le dolžni socialne ustanove, (med katere je gotovo prištevati tudi to zavarovanje, ustanovljeno zgolj na temelju nujnih socialnih potreb tega industrijskega delavstva) — ne samo vpoštevati kot nekako običajno obstoječo ustanovo, temveč jih celo negovati in zboljšavati in to predvsem iz stališča, ker v doglednem času žaiše ni pričakovati izvedbe splošnega zavarovanja v državi za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, kot se predpisuje z §§ 120 in 209 v odst. 2) zakona o zavarovanju delavcev.
Z ozirom na gornje ugotovitve delavstvo soglasno
protestira in zahteva:
Da naslovljeno ministrstvo vsak tudi posredni poskus za izločitev tega delavstva iz rudarskega zavarovanja Bratovske skladnice odločno zavrne ter poskrbi, da se to zavarovanje predvsem v pogledu zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, tako za polno-pravne člane kot za ožje družinske pripadnike zavarovancev utrdi in zboljša tako, da bo to zavarovanje res zgrajeno na solidni podlagi ter tako polno-odgovarjalo svojim namenom.
Pod kopitom fašistične reakcije.
Ml gram© prš nas p® isti P£m!
Fašistični režim v Italiji je začel segati tudi po slovenskih gospodarskih zavodih. 19. t. m. je prefekt goriške province razpustil načelstvo, nadzorstvo in občni zbor Zadružne zveze v Gorici in ji postavil za komisarja dr. Licurga Petrellija, bančnega ravnatelja v Parmi. Ta najnovejši akt fašizma je nov hud udarec slovenskemu življenju v Italiji na splošno in bo še posebej oškodoval slovensko ljudstvo na gospodarskem polju. Je pa ta akt naravna psledica bistva fašističnega režima. Kdor resnično hrepeni za tem, da se gospodarsko in kulturno življenje Slovencev v Italiji obnovi, da dobe Slovenci vsaj one elementarne pravice, ki so v meščanski državi sploh mogoče, se mora zaobljubiti protifašističnemu boju v Italiji in povsod, kjer bi se skušal fašizem uveljaviti.
Fašizem ie v Italiji v šestem letu svojega obstanka. Za seboj ima krvavo zgodovino. Ni nastopi! nikdar proti izkoriščevalcem. Obratno, prišel je na vlado s pomočjo vseh mogočih izkoriščevalcev.
J Ni zmagal nad proletariatom s silo svojih privržen-
! cev, niti ne s silo svoje ideologije, ki je ni imel.
| Zmagal je s pomočjo orožja veleposestnikov, vele-industrijalcev, bančnega kapitala in vsega državnega aparata. Na najvišjem mestu pri kralju, je dobil vsakojako pomoč in »placet« za vse, kar je hotel narediti in kar je proti proletariatu naredil. Fašizem je požigal in ubijal in še ubija. Odkritosrčno se mora priznati, da so bili Slovenci v Italiji od fašistov ravno tako obsovraženi. kakor proletariat in so radi tega morali sorazmerno prenašati vse posledice takega sovraštva. Najprej pa so fašisti začeli uničevati vse, kar je nosilo delavski pečat. Požgali so skoro vse sedeže proletarskih organizacij. Razpustili domalega vsa delavska kulturna društva po vsej Italiji. (Sedež Ljudskega odra v Trstu je bil dvakrat v plamenu. Pokradli so mu vse knjige in drugo imetje v centrali in v 64 podružnicah,) Najdelavnejše borce so zaprli. Delavske zadruge in velike delavske zadružne gospodarske ustanove V Turinu, Milanu, Trstu in povsod kjer so se nahajale so davno prišle, po vladnih odlokih, ob svoje legitimne upravne odbore in dobile komisarje. Italijanski velekapitalistični krogi so hoteli in morali dobiti v svoje roke in pod svojo kontrolo vodstvo vsega gospodarskega življenja v Italiji. Fašistična diktatura je v svojem bistvu pravzaprav diktatura velekapitala. Le ako se tega zavedamo in se zavedamo, da je velekapital čutil nujno potrebo kontrole nad vsem gospodarskim in s tem vsem drugim življenjem, lahko razumemo, zakaj je fašizem odpravil vse demokratične in po demokraciji dišeče ustanove. Od-
pravi! je oblastne skupščine; odpravil je občinske svete in ustoličil srednjeviške poteštate, ki upravljajo občine docela absolutistično, brez ljudske kontrole. Sedaj se fašizem pripravlja, da odpravi parlament, ki sedaj obstoji edinole zato, da brez razprav glasuje za vse vladne predloge in da pridejo poslanci do svojih dijet.
Kdor vse to razume, bo tudi razumel, zakaj fašizem ni mogel prizanesti slovenskim kulturnim in gospodarskim ustanovam. Fašizem (velekapital) noče več krinke meščanske demokracije, uvedel je fašistično diktaturo. On hoče vladati in si je moral zato vse gospodarske in kulturne in politične ustanove podvreči in prilagoditi svojim potrebam. Odtod poteštati in komisarji. Saj še v svoji stranki ne trpi volitev in so vsi odbori, vsa hierarhična mesta so zasedena po imenovanju od zgoraj.
Slovenci v Italiji imajo popolno pravico in dolžnost, da se bore proti nasilju, ki se vrši nad njihovim življenjem. Tudi tukaj smemo protestirati in imamo sveto dolžnost, da pomagamo vsem, ki pod fašističnim režimom trpe. Je pa vmes nek, ampak, ki se nanj ne sme pozabiti. »Slovenec« je brez vsakega obotavljanja izlil v penečo kupico praznovanju Zupančičeve petdesetletnice nekaj grenkih spominov. Taki grenki spomini se nam bude, ko čitamo sicer upravičene proteste proti nasilju nad Slovenci v Italiji. Nihče ni protestiral, ko je italijanski proletariat s svojo dragoceno krvjo moral braniti pravice svoje in vseh zatiranih. Paragraf za paragrafom se je jemalo italijanskemu delavcu vse v težkih bojih izvojevane pravice; zapiralo, mučilo in morilo se je najboljše proletarske predstavnike; odvzelo se mu je vsako pravico do združenja in ga uklenilo v verige korporativizma. Fašisti so proletariat domalega oropali in obubožali.
Nič nismo protestirali!
V Jugoslaviji se je spravilo delavce pod zakon o zaščiti države. Delavskim poslancem v skupščini odvzelo mandate in poslance tudi zaprlo. Strokovne organizacije razpustilo in njihovo imetje izročilo socialpatriotom, ki so tak dar sprejeli. In vendar nismo protestirali! Še celo lepo in pravično se nam je zdelo. Nismo se zavedali, da ne more biti niti lepo niti dobro v Jugoslaviji, kar je grdo in hudo v Italiji. Zlasti se nismo zavedali stare resnice, da se o reakciji sicer ve kje in kako se pričenja, ne ve se pa kje in kako se z njo konča.
Bivši komunistični poslanec v rimskem parlamentu, Tuntar, je bil v zbornici do krvi natepen zato. ker je javno razkrinkal in ožigosal nečuvene krivice, ki se vrše nad Slovenci v Italiji. Tuntar, ki ni bil po rodu Slovenec, je izvršil svojo nalogo po sklepu svoje stranke in je svoj znameniti protest utemeljeval z idejo narodne enakopravnosti in z idejo o samoodločbi narodov, kakor jo razume proletariat. Slovenci smo šli ošabno mimo tega protesta, kakor da ne rabimo prijateljev, zlasti ne ako prihajajo iz vrst proletariata, ki je, kjer ie imel
to možnost, praktično dokazal, da je samoodločbo narodov mogoče udejstviti le tedaj- ako se odpravi svobodo in pravico izkoriščanju posameznika po posamezniku in naroda po narodu.
Mi se pridružujemo boju zaper nasilja fašizma nad Slovenci v Italiji. Ampak ta boj je v polnem obsegu boj proletariata, ki pod fašističnem nasilju imperialističnega kapitalizma najbolj trpi. Komu je zares na tem, da pridejo Slovenci v Italiji do vseh svojih pravic, ta se mora boriti za zmago proletariata, za zmago delavcev in kmetov.
Pred pokrajinsko strokovno konferenco.
4. in 5. februarja se bo vršil v Ljubljani kongres strokovnih organizacij. Pred dvemi leti se je delavstvo istotako zbralo na strokovnem kongresu v nadi, da uresniči strokovno zedinjenje v Sloveniji. Leta 1924. ob času Pašič-Pribičevičevega režima in ob času orjunaškega umora s. Fakina v Trbovljah, je zavladala nad slovenskim delavstvom tretja obznana. Tedanja vlada se je maščevala nad neodvisnimi strokovnimi organizacijami v Sloveniji. Zaupnike in delavske predstavnike je polovila in pahnila v zapore, organizacije je pa razpustila. Kongres takozvanega zedinjenja 24. in 25. decembra 1925 v Tivoliju naj bi bil dal novo življenje in razmah razpadajočemu strokovnemu pokretu. Trdili smo in trdimo še danes, da Kristanovim socialistom ni do tega, da bi se strokovno gibanje razširilo in učvrstilo. Oni sicer pišejo in se delajo kakor, da jim je res do močnega strokovnega gibanja, v praksi v organizacijah pa delajo ravno narobe. Odtod dejstvo, da so vsi delavci, ki mislijo marksistično, pasivni, ker ne marajo sodelovati pri delu v kojem ne vidijo nobenega haska.
Tako postopahje od strani delavcev nikakor ne odobravamo. Konštatiramo samo, kaj se med delavci godi in kje je iskati vzrok delavske apatije napram strokovnim organizacijam, zakaj danes na strokovnem polju stojimo tako slabo kakor nikdar prej. In ako je res, da je k temu stanju v obilni meri pripomogla reakcija, je še bolj uničujoče vplivalo dejstvo, da je iz strokovnih organizacij šel duh marksizma in razredne borbe in se je vanje vgnezdilo kompromisarstvo in taktika kratiteljev lačnih želodcev. Takemu lažnjivemu socializmu delavec ne mara služiti. Zato je rajši doma in čaka na boljše čase. Čaka v nadi, da izgine iz delavskega pokreto to, kar danes imenujemo predstražo balkanske buržuazije.
V tem se delavstvo moti. Še dolgo ne bo konec ljudi, ki se štulijo v delavske vrste na način, da zbujajo sum, da so v službi meščanstva. Boj proti tem ljudem pa ni in ne more biti boj proti strokovnim organizacijam. Strokovne organizacije so sestaven del delavskega gibanja. Zato moramo v strokovne organizacije. V njih se boriti za njihovo neodvisnost, da ne bodo organizacijsko vezane na nobeno stranko, da bodo v svojih sklepih avtonomne. Pri tem pa se mora delavstvo zavedati, da organizacije niso in ne morejo biti politično nevtralne niti ne nevtralne v razrednem boju proti kapitalizmu.
Zveste tem načelom morajo strokovne organizacije sprejemati članstvo iz vseh delavskih vrst in dovoliti svojim članom delavcem, da smejo odkrito in prosto izpovedati svoje mnenje in svoje stališče v vseh strokovnih vprašanjih.
Niti zedinjaši niso bili sposobni, da bi si bili priborili zaupanje pri delavstvu. Zato ne. ker so se udajali socialistom in ker niso ostali zvesti svojemu namenu. Mesto da bi bili postali močerad v želodcu socialistov, so sami močerade požirali in sicer s tekim veseljem, da se jim je tak banket prikupil.
Funkcijonarji v strokovnih organizacijah morajo občevati z organiziranci, sodružno, kakor je najlepše mogoče. Danes postopajo naši funkcijonarji kakor paše. Ne sme se več zgoditi, da bi organizirani delavci krmarili ali da bi organizacije štrajkbreherje branile. Strokovne organizacije ne smejo dovoliti, da bi kdo njih zastopal v raznih komisarijatih in se morajo otresti varuštva režimske Delavske Zbornice.
Glasilo strokovnih organizacij bi moralo podajati članom potrebno strokovno izobrazbo. Bi moralo v razumljivi obliki pojasnjevati položaj in kaj se iz takega položaja vse lahko izcimi. Bi moralo biti razredno borbeno in pustiti pri miru boje med političnimi skupinami. Kar imajo delavske politične skupine med seboj, naj same poravnajo.
Sploh bi morale postati naše strokovne organizacije zares marksistične, da ne bodo med drugim zagovarjale tudi reči. ki so v dijamentralnem nasprotju z marksizmom.
Seveda se zamore po našem mnenju vse to zgoditi, ako se delavstvo vrne v svoje strokovne organizacije, brez bojazni in brez sramu. Te organizacije so delavska last in se morajo vrniti delavcem To 'se bo zgodilo, ako le delavci hočejo.
Zedinjaš.
Žeiesnlcarjem grozi komercializacija!
Zakon o saobracajnsm osob|y b© ukinjen.
V Belgradu dela komisija, ki pripravlja komercializacijo. Na pondeljkovi seji so sklenili tudi to, DA JE TREBA S POSEBNIM ZAKONOM RAZVELJAVITI ZAKON O SAOBRACAJNEM OSOBJU, DA SE BO MOGLO ELIMINIRATI (t. j. ODSTRANITI) IZ ŽELEZNIŠKE SLUŽBE ONE ELEMENTE, KI SO LE V KVAR ŽELEZNICI, KER NISO USPOSOBLJENI. MESTO ZAKONA NAJ BI SE IZDALI POSEBNI PRAVILNIKI.
Če se režimu posreči tudi ta namen, bodo železničarji zgubili vse pravice in penzijo. Znova se bodo morali potegovati za definitivno nastavitev in za službena leta po novih pravilnikih.
Kakšni bodo pravilniki, pa kaže že pred kratkim objavljeni pravilnik za pomožno osobje.
SŽJ se je doslej izjavljal za komercializacijo in napada! nas, ki smo takoj spočetka nastopili proti temu poslabšanju položaja železničarjev, ki ima ime komercializacija. Upamo, da bo sedaj tudi centrala SŽJ spoznala svojo napako (za katero nosi krivdo v veliki meri Uratnik, ki je komercializacijo popolnoma napačno razložil) in nastopila v obrambo interesov železničarjev, proti komercializaciji.
Sodrug! Poravnaj naročnino in priloži svoj del k tisk. skladu.
Jour-fix.
Dva dogodka sta se v tem tednu zgodila. Ve-liki in silni ljudje so ju povzročili. Dva problema sta bila rešena. Dva težka problema, ki so se zaradi njih zaman belili lase z redovi in medajlami obdarovani učenjaki. Zdaj pa..-, kakor na zabavo.
Zgodilo se je v Belgradu. S težko gesto se je mož minister vsedel in napisal zakon; Od tega in tega dne morajo neoženjeni delavci šparati. Morajo! V svrho šparunge morajo delodajalci odtrgati delavcem 10 od sto pri plači. Delavci bodo v par letih nehali biti delavci. Ker bodo imeli denar po vseh bankah. Le to je; deset od sto pa prisilno šparanje toliko od sto pa D. Z., toliko za bolniško in nezgodno zavarovanje, toliko za stare, toliko za nove davke. Lahko se pač zgodi, da ostane delavce dolžan delodajalcu za vse. kar mu je ta dolžan odtrgati na plači. Kaj zato, saj bomo imeli denar v bankah in iz tabele živilskih cen je razvidno, da je mogoče živeti tudi potom ... dolgov.
Ti moj ljubi krščanski solidarizem.
Potem se je zgodilo v Pragi. Ako so v Belgradu izpremenili delavce v bankirje, so v Pragi premagali prostitucijo. Tudi tam se je mož vsedel, napisal je odredbo in ... ljudje so jo čitali. Odredba pa ukazuje: V barih, v kabaretih, in v vseh nočnih lokalih mora vladati največja in najstrožja morala. Prostitucija je prepovedana enkrat za vselej. Zato separe sobe ne smejo imeti zapaha od znotraj in v separe sobah ne sme biti divan.
Imenitno kaj? In v Pragi, od tistega dne ni več prostitucije. V barih in kabaretih ponočnjaki očenašijo, šansonetke prepevajo litanije in v separe sobah se ljudje spovedujejo. Nobenemu prej ni prišlo na um, da sta zapah in divan kriva prostitucije. Pač je nekdaj zgleden soprog zapazil ženo. ki ga je varala na divanu. Mož je od jeze in da reši svojo čast, prodal divan. Pozabil je na zapah in ljudje so se mu smejali. Njemu.
No, dotični mož je živel v resnih časih, zato so se mu smejali. Lahko je bilo takrat se smejati. Ali dandanes? Saj živimo v komediji!
Jezua.
dudarji proti sistemu giavnjače v državi,
Trbovlje, 24. januarja 1928.
Prosim, da objavite resolucijo, ki je bila sprejeta na nedeljskem shodu.
MINISTRU NOTRANJIH DEL, BELGRAD.
Trboveljsko delavstvo, zbrano na javnem ljudskem shodu 22. januarja 1928 protestira proti nasilju in mučenju, ki se vrši v belgrajski glav-njači nad političnimi jetniki. Trboveljsko delavstvo protestira tudi proti metodam ljubljanske policije, ki je aretirala in odpeljala iz Ljubljane s. Vlado Maksimova, o katerem ni nikakih vesti več.
Zahtevamo, da se z nasiljem in mučenjem ljudi takoj preneha in da se politične osumljence reši iz policijskih mučilnic in jih preda sodišču, da jih izpusti. Zahtevamo anketo, ki naj v prisotnosti delavskih zastopnikov preišče glavnjačo!
Ta resolucija je bila na shodu, kljub prepovedi policijskega komisarja, z ogorčenimi klici »Proč z glavnjačo« sprejeta.
Potrebno je, da sodrugi po vseh krajih posnemajo trboveljske rudarje in da na vseh svojih shodih protestirajo proti glavnjači in glavnjačarjem.
Živilski deiavci obračunavalo s StralKbreherii!
Koren soglasno Izključen iz strokovne organizacije!
Franjo Koren, direktor Delavske pekarne, član pokrajinskega odbora SSJ in njen kandidat pri državnozborskih volitvah, je bil še iz prejšnjih časov član osrednjega društva živilskih delavcev pri ljubljanski podružnici. Na seji krajevnega od-: bora ljubljanske podružnice so v nedeljo govorili | o položaju v Delavski pekarni, o gaženju kolektivne pogodbe, o neplačanih nadurah, o štrajkbre-herstvu in preganjanju zaupnikov v tej »delavski« instituciji. Koren je bil na tej seji SOGLASNO izključen iz organizacije, kar je pač samo zaslužena obsodba.
Zanimivo bo, kako bodo skušali socialpatrioti zamolčati ta upravičen sklep’ Verjetno je, da bodo skušali z vsemi sredstvi pritisniti na odbor, da mora preklicati svoj sklep, kakor je Svetek to po-skušil pri s. Zupanu, da prekliče svojo izjavo. Toda živilski delavci so lahko uverjeni, da jih bo pred terorjem in grožnjami socialpatriotov birokracije branila večina delavstva, ki je poštena in ki bo vodila boj do konca, dokler ne zginejo iz delavskih vrst vsi štrajkbreherji.
Sedaj ko so železničarji z obsodbo Kovača in živilski delavci z obsodbo Korena očistili svoje organizacije očitka štrajkbreherstva je zadnji čas, da se zganejo kovinarji in »marksistični« klub Delavske zbornice ter da uredijo zadevo Sveteka s šfruco.
Štrajkbreher ne sme in ne more biti niti funkcionar niti član razredno-bojevnih organizacij! .
Pomili
konference delavskih zaupnikov 11. rudarske skupine, sklicane v Trbovlje dne 22. januarja 1928. Za revirje Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Dnevni red konference je bil: 1. Razprava v pravilniku in poslovniku k zakonu o zaščiti delavcev. 2. Vprašanje brezposelne podpore rudarjev. 3. Razgovor o uredbi Ministra Šume i rude glede rudarskih pokojnin. Konferenca je po zaslišanju poročila likvidacijskega odbora 11. rudarske skupine, sklenila, predložiti vsem lokalnim odborom sledeči predlog:
Dne 4. marca se naj vrši zborovanje delavskih poslancev H. rudarske skupine (občni zbor) v Trbovljah s sledečim dnevnim redom: 1. Razveljavljenje likvidacije II. rudarske skupine. 2. Letni obračun in proračun. 3. Volitev članov načelstva. 4. Razno.
Ker je stari rudarski zakon še v veljavi, je konferenca mišljenja da vse rudarske ustanove, ki so v zvezi z rudarskim zakonom ostanejo še v veljavi. To poročilo sporočamo v vseh strokovnih listih vsem lokalnim odborom II. rudarske skupine s prošnjo, da zavzamejo k predlogu svoje stališče. V slučaju, da katerikoli lokalni odbor do 10. februarja 1928 ne bo odgovoril na ta predlog pismeno na naslov Štruc Jakob loke 343, Trbovlje, bo likvidacijski odbor smatral, da dotični lokalni odbor s tem predlogom soglaša.
Oskar Kanem.
Karlu Liebknechtu*
V spomin na deveto obletnico njegove mučeniške smrti.
Ti živiš . . .
ker Tvoji proletarci žive.
V sleherni globini, ki vodi v rudnik,
v slehernem hlapcu, ki stopa za plugom, v kurjaču, ki z nagega telesa znoj si otira, v njem, ki med zemljo in nebom visi na podstavku.
V kanclislu, ki se sklanja čez pult, v šivilji, ki prsti ji od igel krvave.
v ženah proletarkah, ki otroke pestujejo si Ti.
Po deželi in mestu nebroj Tvojega ljudstva
mrgoli.
V vseh beguncih si Ti, v vseh izkoriščanih,
v vseh, ki v ječah trpe. V vseh ponižanih, v mladini ponosni in uporni, v plamen vstajajoči si Ti.
Ti si
pri ognju, po čigar toplini v kotlu vre.
Na žičnici, ki zemeljske zaklade prevaža, pri regulatorju, ki napaja in daje človeštvu svetlobo, električni tok. Pri kolesu gigantskem, ki se neumorno vrti v delavnici našega dela.
Ti si
v tovarnah. V azilih, v podstrešjih, v kaznilnicah,
A’ krčmah in blaznicah,
na vseh neštevilnih bede popriščih —
človeškega rodu.
Iz Tvojega jarka vstajajo revolucionarji.
Čuješ njih obljubo v vseh jezikih človeštva?
In vojske upornikov gredo svojo pot zmage.
Od vseh mrtvecev bojišč, klavnic čoveških življenj,
si Ti najcešče blažen v besedi.
Karl Liebknecht.
Ti živiš,
ker Ti si v nas in med nami.
Ti živiš,
ker Tvoji proletarci žive.
V stoterih pesteh stiska Tvoja se pest, v tisočerih srcih bije Tvoje srce,
iz ust milijonov kličejo Tvoja usta:
ŽIVEL SVETOVNI PU^T!
(Poslovenil F. Kozar.)
Podpirajte žrtve reakcije!
UL IZKAZ
prispevkov za žrtve reakcije in razrednega boja
za leto 1927.
Dohodki:
Predikaka 10 Din; veselica 100; Prj. Petro 2; M. F. 5; veselica 115; Ž. R. 10; Prj. Petro 13; Iv. Erbež. 6; X Y 1; L. F. 1; Sk. C. 10; neimenovan 3; Janez 100; skupaj; Din 376. Saldo iz II. izkaza Din 314.30 je Din 690.30.
PRVI IZKAZ prispevkov za žrtve reakcije in razrednega boja
za leto 1928.
Dohodki;
Janez 50; Ž. R. 10; N. S. 50; L. F. 2; nabiralnik v delavskem domu 93.50; Prj. Petro 2; skupaj; Din 207.50. — Prebitek iz 1. 1927; Din 690.30. — Skupni dohodki na januar: Din 897.80.
Izdatki:
Jakob Pančur, zapor v Novem mestu Din 253.— nekemu emigrantu iz Italije (P. J.) Din 200.— Ivan Janc, v celjskih zaporih	Din	103.—
dolg na hrani za preganjance	Din	270.75
Din 826.75
Koncem januarja znaša prebitek Din 71.05.
Kateri kraji so v preteklem letu nabirali za žrtve reakcije in razrednega boja?
1. Ljubljana: Din 2277.80.
2. Sodrugi v Belgiji in Franciji: Din 264.80.
3. Hrastnik: Din 234.—.
4. Jesenice: Din 137.50.
V dobi reakcije proletariat v Sloveniji za žrtve reakcije ni zbral več kakor Din 2714.10 in še to je zbrala skoro izključno Ljubljana.
Ali bomo tudi v letu 1928 ostali tako brezbrižni napram žrtvam reakcije in razrednega boja? Vsak proletarec je danes izpostavljen nevarnosti, da ga vrže reakcija v ječo, da ga vrže podjetnik na cesto, ker se bori za razredne pravice proletariata. Sami moramo zbirati sredstva, da bomo sposobni pomagati žrtvam, pomagati samim sebi. Cim več sredstev bomo imeli, tem izdatnejša bo pomoč, tem uspešnejša bo naša borba.
Do danes prevzaprav nismo ničesar napravili. To kažejo najbolje številke, ki jih priobčujemo. Tu čaka še mnogo dela. In vendar to delo ni težko, treba je samo vztrajnosti in reda in javne kontrole. Izkoristiti je treba tu vsakih deset par!
Sodrugi, v letu 1928 pričnimo po vseh revirjih, po vseh tovarnah, po vseh delavnicah z organizacijo stalnega mesečnega nabiranja prispevkov za žrtve reakciji in razrednega boja. Vsaka para bodi dobrodošla! Vsak kraj priredi najmanj eno prireditev v letošnjem letu na žrtve!
Sodrugi, na delo in naša parola bodi:
vsak mesec zberimo najmanj 1000 Din
za žrtve reakcije in razrednega boja!
Vesti in beležke.
= »Policija je za delavce!« Takega mišljenja so klerikalci. V »Slovencu« so zapisali: »Kaj je treba v takem mestu kot je Novo mesto pet policajev, ko ni tu nobenega delavstva in nobene indusfrije«. Policaji so torej zato tu, da ščitijo industrijo pred delavci. —
= Delavska zbornica, t. j. njen upravni odbor, v katerem imajo socialisti večino, je za delavski denar kupila kar 100 komadov protirazredne in protisocialne knjige »Zena z zaprtimi očmi«, o kateri smo zadnjič pisali. — Ena sramota več ali manj, si misli »marksistični« klub. Saj si noben delegat ne bo upal odpreti ust, mislita Uratnik in Svetek.
i= Novega notranjega ministra je imenoval kralj. Mesto Vukičeviča je postal minister Glavnjače radikal Ceda Radovič, ki je ožji prijatelj V. Vukičeviča. Zamenjal se je minister, režim Glavnjače pa ostane.
= Amnestija, ki je bila objavljena par dni po rojstvu drugega princa, izrečno določa, da ne velja za komuniste. Moša Pijade in vsi mnogoštevilni drugi sodrugi bodo ostali še naprej v ječah. Sicer pa je vprašanje, če bi tako amnestijo, ki ni izvojevana od proletariata sploh sprejeli.
= Vojaška diktatura. O vplivu in vlogi, ki jo imajo visoki vojaški krogi na politiko v SHS se navadno molči, ker se mora molčati. Zdi se pa, da smatrajo militaristi čas za zrel, da preidejo v javnost, ker po zagrebškem shodu se je kot najvažnejše v vladnem časopisju navajalo, da so oficirski krogi proti Radič-Pribičevičevi koaliciji. Da dobiva oficirska organizacija »Bela roka« vedno večji vpliv, dokazuje tudi dejstvo, da je bil za velikega župana v Skoplju postavljen polkovnik Naumovid, dose-
danji komandant 39 polka v Celju. Vukičevič-Koroščev režim pripravlja teren za vojaško-fašistično diktaturo.
= »Gašperlteater« je na kongresu »Svobode« imenoval to kulturno organizacijo socialistični voditelj SSJ Bohm iz Celja. To si moramo zapomniti, ko bo SSJ zopet govorila o svoji skrbi za »Svobodo«. Da Bohmu ta beseda ni samo ušia dokazuje dejstvo, da celjska podružnica, ki jo vodi Bohm, že od 1926 leta ni nič obračunala centrali.
= Beli teror. V Vršacu v Vojvodini je policija brez vzroka zaprla 4 bolgarske emigrante (2 delavca in 2 študenta) in zdaj jih hočejo srbske oblasti izgnati v Bolgarijo, kjer jih čaka maščevanje Cankov-Ljapčevske reakcije. Mi se odločno pridružujemo protestu proletarske javnosti v Jugoslaviji proti tej nameri in zahtevamo, da vlada političnim emigrantom dovoli svobodno bivanje in gibanje v Jugoslaviji.
= V Brodu na Savi so pri volitvah obratnih zaupnikov dobili neodvisni 8, sociaipatrioti 4 in radičevci 2 zaupnika. Svetek" pa piše v »Delavski Politiki«, da je zagrebška Delavska zbornica zato v rokah socialpa-triotov, ker neodvisnih nikjer na Hrvaškem ni.
= Čehoslovaška je poslala na Kitajsko kontrarevo-lucionarjem 90.000 pušk in drugega orožja. Ladja se je pa morala iz Avstralije vrniti, ker so mornarji odpovedali pokorščino, ko so zvedeli, kaj pravzaprav vozijo. Vrli mornarji!
= 7 urni delovni čas in SSJ. V proglasu ob 10 letnici obstoja- USSR je centralni izvrševalni odbor sklenil pričeti z uvajanjem 7 urnika v obratih, kar je delavstvo celega sveta z navdušenjem pozdravilo. Kar pa delavstvo pozdravlja, to SSJ ni prav. Zato so napisali v 3. št. »Volksstimme«, da je bila cela zadeva z 7 urnikom samo prevara in da je ruska vlada sedaj prepovedala v državnih in drugih podjetjih uvesti 7 urni delovni čas. Tako poroča nemški list SSJ. V slovenskem listu SSJ v 5. številki »Delavske politike«, ki se tiska v isti tiskarni, pod istim uredništvom pa piše SSJ, da so že v 15 tekstilnih tovarnah uvedli 7 urni delovni čas in da se bo radi tega 17.000 delavcev več zaposlilo.
= Ruska opozicija. Buržuazno evropsko časopisje trobi v svet gorostasno novico, da bo sovjetska vlada izselila vso iz ruske komunistične stranke izključeno •opozicijo v Sibirijo in na Kavkaz. Svetovna buržuazija že ve, zakaj so ji take Tace potrebne!
= Občinske volitve bodo poleti po vseh občinah v državi, ker v Belgradu pripravljajo nov občinski zakon, ki bo menda kmalu sprejet.
= 100 letnico rojstva Leva Tolstega, ki bo letos 10. septembra, bo proslavila sovjetska vlada z velikimi kulturnimi dejanji. Izdala bo med drugim popolno izdajo spisov tega velikega pisatelja v 90 zvezkih. Vsa dela bodo izpopolnjena z onimi odstavki, ki jih je caristična cenzura črtala. (Tolstoj je bil eden največjih ruskih pisateljev, ki je s svojimi deli vplival revolucionarno, čeprav je imel svojo posebno ideologijo nekakega krščanskega anarhizma.) — To vest so objavili tudi naši meščanski časopisi, ki so, »Jutro« in »Slovenec« ponovno, objavljali iz Rusije poročila, da so »sovjetski diktatorji« konfiscirali spise Tolstega. Laž ima kratke noge.
Če smo kritizirali Delavsko zbornico, da ne podpira preganjanih delavskih zaupnikov, da ne daje brezposelnim nobene podpore, so nam odgovarjali, da to ni naloga Delavske zbornice, ki ima po pravilih samo to nalogo, da podaja mnenja državnim organom o ureditvi delovnih odnošajev itd. Na drugem mestu govorimo o tem, »kako se trgovska, obrtna in industrijska zbornica briga za vse pojave v gospodarskem življenju, kako intervenira, daje predloge in mišljenja k vsem zakonom in uredbam, ki se tičejo trgovine, obrti in industrije in znano je da TOI zbornica potom tiska obvešča o vseh svojih tekočih poslih svoje člane.
Pričakovati bi bilo, da se bo Delavska zbornica, ki se ne more pritoževati, da nima sredstev ali aparata, brigala vsaj za zakonodajo, če že odklanja pomagati preganjanim in brezposelnim delavcem. Toda tudi na tem polju je delovanje Delavske zbornice pod vsako kritiko.
Minister Gosar je izdal tri pravilnike, ki so za delavstvo silno važni: O volitvah obratnih zaupnikov o delovanju obratnih zaupnikov, o brezposelnih podporah. Delavska zbornica je bila o teh pravilnikih obveščena, toda na nobenem članskem sestanku v strokovnih organizacijah se o teh sila važnih stvareh ni razpravljalo, ker Uratnik je držal vse te stvari tajno, noben delavski časopis ni pisal o teh pravilnikih ker ga DZ ni prav nič informirala in če nismo napačno obveščeni, celo Strokovna komisija ni nikoli razpravljala o načrtih pravilnika, ker ni mogla, ker tudi ona ni bila prav nič informirana.
Vršila se je v Belgradu konferenca »delavskih« zastopnikov z industrijci in ministrstvom. Delavce sta zastopala Pavičevič in menda Uratnik in na tej konferenci se je sklenilo, kar je zdaj kot uredba razglašeno. Vsi trije pravilniki so škandal brez primere, vsi trije pravilniki samo omejujejo delavske pravice. Doslej so bili zaupniki brez moči in zaščite, ker ni bilo pravilnikov, poslej bodo brez moči, ker jim Gosar-Uratnikovi pravilniki jemljejo vsako pravico, celo tiste, ki so jih že doslej brez pravilnikov imeli. In stojimo pred poraznim dejstvom, da demokrat Tavčar v »Jutru« kritizira pravilnike, »socialist« Uratnik in drugi pa morajo držati jezik za zobmi, ker so za hrbtom delavstva, v sporazumu z industrijci in ministrom sestavili pravilnike.
Kakšni so pravilniki?
Navodilo za volitve zaupnikov takoj v členu 1 odreja, da ni treba volitev, če se delavci in podjetnik sporazumejo. Pri današnji praksi podjetniškega terorja, je po tem členu odvisno od podjet-nikve dobre volje, če bodo sploh volitve, ker lahko
Zupančičeva petdesetletnica rojstva.
Letos je bil pesnik Oton Zupančič star petdeset let. Slovenska buržuazija v Ljubljani in po deželi mu prireja velike slavnosti. Nabrala mu je v dar tudi 100 tisoč dinarjev. V Ljubljani se je' vršil v soboto, 21. t. m. v gledališču recitaciiski večer in v nedeljo ob res številni udeležbi ljubljanske gospode v Unionu velik banket. Slavnostni govor v gledališču mu je govoril dr. Lončar. Dovolj je, čitati ta govor, da človek lahko oceni novo sodobne miselnosti družbe, katere krona je Oton Zupančič. Mi pripominjamo samo, da bi bil na mestu dr. Lončarja lahko govoril tudi dr. Fran Ilešič. Za svojo petdesetletnico je dobil Oton Župančič tudi red belega orga V. reda. Istočasno je dobil red belega orla tudi neki major, toda le-ta IV. reda. Mi mislimo, da velesrbska buržuazija bornirano podcenjuje pomen Otona Zupančiča za čas in sredino, v kateri živi.
Recimo, da danes še živi Ivan Cankar in da je tudi njemu petdeset let. Kaj mislite, ali bi tudi njemu prirejala buržuazija take slavnosti in mu dajala rede? Mi vemo samo, da se ljubljanska občina demonstrativno ni hotela posloviti od Cankarja,'ko je odhajal za vedno od nas. Z vso gotovostjo po vemo, tudi da Cankarju ne bi govoril dr. Lončar, da ne bi bil prejel reda belega Orla, ter da bi bila družba njegovih slavljencev v Unionski dvorani temeljito drugače izgledala. Cenkar bi bil praznoval svojo petdesetletnico — če bi jo bil sploh praznoval — med delavci in za delavce.
Končno pa je vse v najlepšem redu! Eno stvar bi samo še dostavili, zato da bi se nas pravilno razumelo.
»Svoboda" ostane enotna in nestrankarska
Poskus eksponentov SSJ, da razbijejo »Svobodo« na
dvoje in da jo priključijo SSJ, se ni posrečil!
V nedeljo se je vršil kongres »Svobode«, na katerem je bilo zastopanih 20 podružnic, 6 podružnic ni poslalo delegatov.
Iz poročil podanih na kongresu na kratko objav-ijamo tele ugotovitve. Konstatira se oživljenje »Svobode«, v preteklem • letu je bilo ustanovljenih 6 novih podružnic. Od podzvez je bila najbolj agilna (delavna) telovadna, druge (pevska, dramatična) niso delovale. Centrala je težko delovala vsled finančnih težkoč, ker je podpora s strani DZ bila dana z pogojem, da se vpo-rabi v svrhe, ki jih je diktiral Uratnik. Nekatere podružnice neredno obračunavajo. Med takimi podružnicami so: Celje, Borovnica, Lesce, Šoštanj,' ki so v zaostanku še od 1926. leta. Maribor ni obračunaval vsa leta, šele lani je pričel obračunavati.
Kakor znano SSJ z »Svobodo« ni zadovoljna, ker ni vprežena v strankarski voz SSJ. Zato so na kongresu socialisti Bohm, Arh in mariborski socialisti nastopili s predlogom, naj kongres sklene, .da postane »Svoboda« strankarsko socialistična organizacija, v kateri bernotovci in komunisti nimajo kaj iskati. V zvezi s tem predlogom, so po sklepu konference v Muti zahtevali mariborski socialisti da se »Svoboda« razdeli po vzorcu SSJ na oblasti, z posebnimi oblastnimi odbori. S temi predlogi SSJ ni uspela. Proti Bohmovem predlogu je bil soglasno sprejet predlog, da ostane »Svoboda« strankarsko neodvisna, z 720 proti 295 glasovi je bil odbit tudi predlog za razdelitev »Svobode« na dve oblasti.
Sprejet je bil tudi predlog, da bodi »Svoboda« federativna organizacije podzvez, ki naj se opre in ki naj deluje v zvezi z strokovnimi organizacijami.
Ker je s. Tuma odklonil ponovno izvolitev, so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: Vrhovec Jože, Aleš Franc, Bitežnik Stanko, Siard Kari, Kermavner Duš., Pezdir Ivan, Moretti Josip, Štukelj Ciril, Simonič Rudi Gregorič * Josip, Ajdiškova, Sova Stanko, Klenovšek Jaka, Kozmos Josip, Komavli Valentin, Gabrijelčič Franc, Selinšek Josip, Vidovič Stanko, Korenjak Ante, Schau-berger Rudolf, Vuk Viktor, Dolinar Franc, Lušin Jože
Konstituiral se odbor še ni.
PRAVILNIK O OBRATNIH ZAUPNIKIH IN BORZAH DELA-
V založbi Delavske zbornice za Slovenijo so izšla v ponatisu iz »Uradnega lista« »Navodila za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva«, »Poslovnik o delovanju delavksih in nameščenskih zaupnikov« in »Uredba o organizaciji posredovanja dela, dajanja neposredne podpore brezposelnim delavcem in dajanje cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj«. Knjižica, ki vsebuje vse te pravilnike stane 3 Din. Naroča se pri Delavski zbornici v Ljubljani. — Denar se lahko pošlje v znamkah.
z grožnjami, z odpustom itd. prisili delavce, da se »sporazumejo« z njim.
Clen 4 n. pr. odreja, da zaupnik zgubi funkcijo »zbog prekršitve dolžnosti, če s tem nastane nevarnost za podjetje«. Ce in kdaj nastane nevarnost za podjetje, odloča inšpekcija dela!!
Paragrafi, ki govorijo, kako se vršijo volitve, so dolgovezni in predpisujejo zelo kompliciran volilni postopek, tako, da bo posebno v manjših krajih, kjer ni še izkušenih zaupnikov, volitev skoraj nemogoča.
§ 39 predpisuje čisto prav, da mora vse stroške volitev trpeti Delavska zbornica. Dobro! Toda v proračunu DZ je vstavljeno v to svrho samo 10.000 Din, tako, da bo že iz finančnih razlogov nemogoče izvesti volitev, če se v proračunu DZ ne unese dovoljni kredit v ta namen.
Še hujši in naravnost nezaslišan je »Poslovnik o delovanju delavskih zaupnikov«. Ta poslovnik predpisuje take stvari, da bodo zaupniki morali biti podjetniški žandarji in ministrovi zaupniki, ne pa delavski zastopniki.
Z besedami: »Delovanje zaupnikov je posred-niško-pomirjevalnega značaja« je mnogo povedano, še več pove odstavek, da morajo zaupniki »sodelovati pfi delavskih napravah in sicer po navodilih ministra« in »da ne smejo niti sprejemati v delo niti odpuščati delavcev ne določati mezd in akordnih cen, o teh zadevah smejo SAMO posredovati«. In končno mora delavski zaupnik »vzdrževati v podjetju red in disciplino«, t. j. biti podjetnikov žandar!
»Med stavko zaupnik ne sme nastopati niti kot govornik, če bi nameraval zavleči spor niti ne sme biti vodja stavke-..«. Ni napisano sicer, povedano pa je s temi besedami, da sme nastopiti zaupnik kot govornik proti stavki in iz vseh drugih paragrafov je razvidno, da se to od njega tudi pričakuje.
»Zaupniki se morajo držati navodil inšpekcije dela« — ne pa navodil delavstva, ki jih je izvolilo.
Če se sklene stavka, se mora zapisnik poslati inšpekciji dela, da bo lahko obvestila podjetnika itd. itd.
Take določbe so v pravilniku, na katerega je DZ pristala za hrbtom delavstva brez da bi z besedico opozorila organizacije na nevarnost teh pravilnikov. Ni besede, ki bi mogla dovolj ostro obsoditi to delo DZ, ki je napravilo ogromno škodo in sramoto delavskemu gibanju.
Pokrajinska strokovna konferenca in prihodnja plenarna seja DZ ne rnorejo iti mimo teh škandaloznih pravilnikov. Očete teh protidelavskih pravilnikov Gosarja in Uratnika delavstvo ne bo pozabilo, kakor ni pozabilo Kristana, katerega temna senca vodi vse delo in nedelo socialističnih slug buržuazije.
Nekateri naši prijatelji, ki stoje ob robu našega političnega in kulturnega gibanja, nam očitajo, da smo slepi za Župančičevo poezijo in da ga hočemo a priori zanikati. Ali je Oton Zupančič pesnik? Seveda je! Za okolico, za katero poje, morda celo velik. Tudi \Valter von der Vogehveide je bil velik pesnik. S te strani mi nismo Otona Zupančiča nikoli kritizirali. Dosledno našemu materialističnemu stališču pa smo vedno trdili in trdimo tudi danes, da je vsak pesnik, vsak umetnik le najvidnejši izraz svoje dobe, svoje družbe, svoje sredine. Kakor je Walter von der Vogelweide produkt fevdalne družbe, tako je Oton Zupančič izraz dekadence kapita-litične revolucije. Zupančič in Cankar sta v našem slovstvu v naši kulturi mejnika dveh različnih dob naše družbe. Zupančič je konec, Cankar je začetek. Zupančič je anemični 1’ art - pour -1’ artizem propadajočega kapitalizma, Cankar je njegova negacija, je boj, je revolucija proti temu anemičnemu 1’ art - pour - 1’ artistovske-mu artizmu.
Kdor razume to, bo razumel tudi Zupančičeve slavnosti, njegove rede, Cankarjevo pot in naše kritike.
Buržuazija ve, zakaj v tej dobi toliko slavi svojega pesnika. On je šel, slep, dober in ponižen mimo te dobe. Cankar bi bil rohnel proti nji z vsemi vlaknicami svoje duše, bi jo bil obsojal in pribijal na križ. Cankar bi jo bil pomagal rušiti, Zupančič jo pomaga fiilcati.
Tudi proletariat ve, zakaj časti Cankarja.	G.
IZ MOSKVE
sta se vrnila v Ljubljano dva živilska delavca ss. Pretnar in Tome, ki sta bila 4 tedne v Rusiji. S. Pretnar je organiziran član SSJ, Tome pa ne pripada nobeni stranki.
K Korenovi izjavi v »Delavski Politiki .
Sodrug urednik! Prosim Te, da k Korenovi izjavi v »Delavski Politiki«, v kateri bi se rad Koren opral z neresničnimi podatki, objaviš naslednje;
Vse delavce bi opozoril na dejstvo, da Koren z nobeno besedo niti poskusil ni utemeljiti in opravičiti to, da gazi kolektivno pogodbo, da ne izplačuje niti nadur niti 50% za nadure, kar bi moral že po zakonu o zaščiti delavcev in tudi po kolektivni pogodbi, katero je podpisal. Vse te stvari imenuje voditelj SSJ »infamnosti«, na katere se mu ne zdi vredno odgovarjati.
Tudi v ostalem je Korenova izjava samo »bluff« (prevara), na katero se on, kot je pri sodišču pokazal, prav dobro razume. Dve leti sem zaposlen v Delavski pekarni in sem tudi član zadruge. V celih dveh letih sem samo dvakrat izostal od dela in še takrat sem pred pričetkom dela obvestil Korena, da sem bolan. Korenov «bluff« je, če pravi, da nisem vzel bolniškega lista in da nisem bil pri zdravniku. Resnica pa je, v pisarni Delavske pekarne sem dobil zdravniški list in sem bil tudi pri zdravniškem pregledu, kar Koren dobro ve, pa »bluff« je »bluff« in v krvi vseh social-patriotičnih voditeljev je, da proti delavcem operirajo z »bluffom« (prevaro).
Kako Koren, voditelj SSJ, skrbi za delavske interese in kako visoko ceni strokovno organiza-| cijo, je znano iz naše — po krivdi štrajkbreher-j jev — propadle stavke. Po izgubljeni stavki Koren ! ne izplačuje nadur ne 50% in ko je po stavki polno izprtih in brezposelnih organiziranih članov strokovne organizacije, je Koren v podružnico delavske pekarne v Prevalje poslal, ne kakega iz-prtega ali brezposelnega organiziranega pomoč-nka, temveč neorganiziranega je poiskal in ga zaposlil v »delavski« pekarni.
Niko Zupan,
iz Kristan-Korenove »Delavske« pekarne na cesto vrženi predsednik ljubljanskih živilskih delavcev.
(Konec pisma, ki govori, kako se peče in pre-pekuje star kruh, postopanje Korena v pekarni, ko je nekoč zmanjkalo premoga itd. radi pomanjkanja prostora nismo objavili.)
Zanimivo.
Predsednik zbornice TOI gospod Jelačin, se je čutil po nekem članku, ki je izšel v »Jutru« in »Slov. Narodu«, užaljenega. Poslal je poravek. Iz popravka se izve: Par dni pred sklicanjem ljubljanske oblastne skupščine je gospod Jelačin govoril s predsednikom ljubljanskega odbora g. Natlačenom. Poslednji je povedal prvemu, kakšne nove davke namerava oblastna skupščina uvesti. Vsled tega je po inicijativi g. Jelačina zbornica TOI stopila v stik s finančnim referentom oblastnega odbora prof. Jarcem. Uspeh teh raznih pogovorov je bil, da je Zbornica poslala glede novih davkov oblastnemu odboru spomenico z odklonilnimi ali izpreminjevalnimi nasveti. Zbornica je tudi poskrbela, da se je vršila ob navzočnosti prof. Jarca konferenca interesentov iz špiri-tozne stroke na kateri se je govorilo o povišku trošarine in o drugih nedvomno važnih rečeh. Da zaključim: Oblastna skupščina ali oblastni odbor, preden je uvedel nove davke se je pogovarjal s predstavniki Zbornice TOI in z drugimi gospodarskimi interesenti. Oblastna skupščina je tudi vzela marsikaj v poštev, kar je predlagala Zbornica.
Nič nimamo proti vsemu temu. Zbornica TOI ščiti pač interese svojih članov. Vendar bi morala v takih slučajih kaj povedati in pripomniti tudi Delavska Zbornica. Ali so njo obvestili, da namerava oblastna skupščina uvesti nove davke? Ali so glede novih davkov vprašali za svet interesente, ki prihajajo v poštev pri DZ, t. j. delavce? Ali se je predsednik DZ potrudil, recimo vsaj tako, kakor predsednik zbornice TOI, da izve ali bodo proletarci zmožni nositi nova davčna bremena itd.
Bilo bi zanimivo vedeti.
Iz Maribora.
»Generaleiznponar« je zopet enkrat zavihtel s svojim bičem, da prištedi kredit za kakega brata, katerega je treba na visokem položaju nastaviti in potem odmah upokojiti. Kaj ne, gospodine djenerale, da to nije korupcija.
Z našim delavskim pravilnikom so cincali, kakor pač cincarji cincajo in sedaj se je vendar porodil, toda kot »Missgeburt«, saj so seveda žolti imeli svoje kremplje vmes, ki se sedaj še celo drznejo ta skrajno reakcionaren pravilnik hvaliti. Ge ga bereš se ti zdi. da imaš v roki generalov eksercir reglement. Manjka samo še: marš u p... m..., delavec garaj za »zlati« Dinar, plačuj penzijo, penzijski fond bodo upravljali zanesljivi visoki gospodje, ki se na upravljanje tujega denarja razumejo, kakor so to dokumentirali že razni korupcijski procesi. 8 urnika ni več, delati moraš tudi 10 ur, če se zahteva in to brez nagrade. Samo v enem slučaju še velja 8 urnik, to je če delaš manj kakor osem ur, se ti dnevnica primerno zniža. Po dvanajstih letih dela imaš pravico na 35 % penzije, na> »polno« 80 %, pa po 35 letih, ker prvih pet let si nestalen: v tem času niti na dopust nimaš pravice.
Ni pa to edini udarec buržuaznega biča: likvidirati hočejo tudi živilsko skladišče z 1. aprilom. Kredit :'a nakupovanje se ustavi in privatni trgovci že molijo kremplje, da dobijo železničarja, ki bo pri njih moral vzeti na puf, da ga bodo vedno držali za vrat in spre-šali. Zel. konsum je živila oddajal ceneje, plačal davke kakor vsako drugo podjetje dal 5 % koncem leta in ima 12,000.000 Din čistega v par letih; Minister general kot izvrševalec volje buržuazije seveda ustreže trgovcem in s pomočjo svojih Zutreiberjev — žoltih organizacij — pripravlja teren, da lahko odredi: ker se železničarji ne sporazumejo, *se ima likvidirati in premoženje izročiti Sodišču v nadaljno razrešetanje teh 12 milijonov. Kar sistematično se spravljajo vsi kot hijene na ubogega železničarja^ da ga pritisnejo še bolj k tlom in udušijo vsak poskus osamosvojitve proletariata, ker njih cilj je, nas kakor »Markota« voditi na špagi.
Toda vse do gotove meje! Čimbolj se lok napne, tem prej poči. Zapomnite sl to gospodje!
V četrtek 19. januarja so v Gotzovi dvorani, ki je bila nabito polna Mariborskih železničarjev burno protestirali proti reakcijonarnemu pavilniku in likvidaciji skladišča za živila. Slej ko pej moramo železničarji stati na stališču, da naj o onih 12 milijonih odločujejo tisti, kis so jih skupaj znosili!
Toda imamo na, železnici kategorijo ročnih delavcev, ki hočejo biti gospodje in imeti svojo »Extravvurst«. V drugih državah tvorijo avantgardo bojevnega proletariata, pri nas so pa z zelo malimi1’ izjemami balast, ki zavira akcije. So to strojevodje, ki še vedno delajo bur-žuaziji štafažo in imajo tisti kategorijsko separatističen ponos, katerega si minister general rav»o želi. Treba samo prečitati v zadnjih Službenih Novinah njegov apel na železničarsko osobje. General misli menda ves, vsled korupcije v desolatnem stanju se nahajoči promet konsolidirati, ne pove pa, kako je mogoče brez denarja prazen želodec konsolidirati?
Minuli teden so tudi strojevodje imeli svoj shod, kjer se jim je razlagalo, da naša vlada ne izpolnjuje svoje socijalne dolžnosti. To menda pri nas vsak otrok ve, potrebno pa je govoriti o tem, kako buržuazljo k Izpolnjevanju dolžnosti napram delovnemu ljudstvu prisiliti. Strojevodje! Vaša dolžnost napram samim sebi in ostalem žel. proletariatu boste izpolnili le takrat, če boste dali brco režimskim dežmanovcem, opustili svojo sektaštvo in stopili z ostalim proletariatom v enotno strokovno organizacijo, na pot nepomirljivega razrednega boja!	Ivan.
Bratko Kreft:
Seipelmarsd>.
(Popotna legenda.)
In zgodilo se je. V tisti majhni vasi	»	en-
landu se je zgodilo, da so nemški fašis	oje
človeških bitij: delavca, invalida, otroi	'ije
pa so bili proletarci. To se pravi v jei.m.u našega sveta: manjvredna, plebejska roba, ki se trpinči v tovarnah in rudnikih, v podzemlju in na zemlji. Je slabo oblečena, nežlahtnih kosti — skratka manjvredna, slabokožna človeška žival, ki ni rojena za fino, lepo in sito življenje. Med vojno so sicer v Evropi porabili veliko tega blaga, toda kakor iz živega vrelca voda — vedno znova se poraja in gospodje so zadovoljni. Hodijo v bare in lepa gledališča, kadijo fine cigare in ljubijo razkošna dekleta, zakaj tista bedna para, ki se ji pravi proletariat, je najboljši obrestovalni kapital. Zato ga je treba trdno držati v rokah. Zato ne smeš nikoli spustiti vajeti in izgubiti prisotnosti duha. Tako pravijo vsi veliki politiki... Chamberlaine, Dawes, Mussolini. Briand, dr. Marx... in dr. Seipel... Marinkovič... Dr. Korošec ... Itd.
I.
Tukaj pa se začne legenda. Zakaj, da bi ne bilo preveč ropotarenja in kričanja med proletarsko maso, so postavili tiste fašistične strelce iz Bur-genlanda pred sodišče. Da, sodrugi, cel proces so napravili! Velik proces kakor takrat v Celju, ko so sodili delavce in orjunaše. Prvi junij 1924. In so sodili dobro, zakaj 14. julija zvečer je izvedel dunajski in avstrijski proletariat, da so bili oproščeni. Ker morilci niso krivci, ampak umorjeni so krivci... (O, zapletena logika! Kakor tista od 1. junija 1924.)
Mi smo molčali Dunajski sodrugi pa so naskočili justično palačo, kjer so oprostili morilce delavske krvi, in so jo uplamenili. Zakaj, spozna Ji so, da je tisto lepo dekle, ki stoji v dvorani, izklesano iz najlepšega marmorja in drži v roki tehtnico, ime pa ji je Justicia, kar se pravi po naše — pravica — da je tisto dekle — vlačuga, sodniki vlačugarii in justična palača — bordel...
Tako daleč so se spozabili, da so najprej pobili šipe, nato pa jo uplamenili. Za trenutek je zatrepetalo srce avstrijske republike. Za trenutek se je čutil sunek po celi Evropi.
Kaj bo?
Tako so se vpraševali veliki gospodje avstrijske republike, tako so zatrepetali v tistem trenutku vsi domači in tuji bankirji, ki so naložili v avstrijsko republiko svoj kapital. Tako so jo namreč sanirali in dr. Seipel, duhovnik, državni kancler, bivši član habsburško-avstrijske gosposke zbornice, ki je vse to sprovedel — je triumfiral. Sicer so se delavci nekaj bunili, toda saj imamo vojsko, nacionalistične, državi in bogu zvesto vdane oborožene organizacije in Francija in Anglija sta na naši strani. Samo, držimo vajeti, držimo, da bodo fabrike dobro funkcionirale ...
15. julija 1927 pa so se fabrike pokvarile. Čuden defekt je nastal: delavci so šli na ulice, mesto na delo. Kaka predrznost, kaka nesramnost! Der lavci, umazanci, pijanci, faloti, pa si upajo kaj takega ...
In gospodje so imeli velike skrbi. Tudi gospod dr. Seipel, ki je božji namestnik vsega dobrega na zemlji zakaj duhovnik je in pobožen mož...
In gosposke duše bankirjev, fabrikantov, vele-podjetnikov, barskih špekulantov, bivših grofov in baronov, so v molitvi poletele skozi vse cerk/e gori do svojega božjega namestnika, ki je še danes državni kancler: »O gospod dr. Seipel, reši nas teh nadlog!«
... Dunajska policija je dobila dum-dum krogle. S tem jih je gospod dr. Seipel obhajal. In božja Seipelova milost se je preselila v njih srca, da so streljali vsevprek... Zakaj, kdor pozna zgodovino, ve, da so že stari Egipčani pri svetih daritvah žrtvovali človeške žrtve, da tako pokažejo svojo bogovdanost in pokorščino... In mi ne smemo biti tako reakcionarni, da bi kulturnih pridobitev drugih narodov ne posnemali.
In dunajski policaji so se skazali. Saj je precej tiste bedne pare obležalo na dunajskih ulicah. Boj pa je bil strašen, celo dvomljiv boj je bil nekaj časa. zakaj sredi boja je nastopil strašen defekt: generalni štrajk. Železnice so se ustavile, telegrami so obtičali, na ulicah so se z vagoni električne železnice delale barikade.
Ojoj, gospod,
reši nas teh nadlog!...
(Konec prihodnjič.)
Za „inotnost“ dvakrat na teden.
11.646 Din tiskovnega sklada, 641 novih naročnikov, za dvakrattedensko izhajanje 308 naročnikov.
Vsled nastalih težkoč ne moremo izdati lista še na 4 straneh. Upamo pa, da bodo v kratkem te tež koče odstranjene in da bomo s pomočjo sodelavcev mogli pozneje zamudo nadomestiti.
od 17. do 25. januarja 1928.
Kodeljevo, Ljubljana: »Živela sovjetska Rusija 5, Lubej Jože 10, Kajba Jakob 5, neimenovan 2, Črnoga Alojz 5, Meglič Jože 5, Košir Jaka 10, Hrovat Miha 10, Zorko Alojz 5, neimenovan 3, neimenovan 2, neimenovan 2, neimenovan 5, neimenovan 5, Zupanc Ivan 5, »Za boljšo bodčnost« 15, Frelih Janez 10, Frelih Jakob 10, Petan Anton 5, Črnigoj August 4, neimenovani sodrugi 12, Horvat Ignac 5, Kramer Ignac 2, Hafner Franc 10. Skupaj 152. — Eysden, Belgija: Hočevar Alojz 15 fr. Josip Raspotnik 10, Raspotnik Štetana 5, Kepa Rudolf 5, Remenih Štefan 5, Zajc Jozes 5, Rupar Anton 5, Janežič Johau 5, Korber Ivan 5, Lipovšek Martin 5, Bratec Ernest 2, »Živela Sovjetska« 20, Jora Polšak 1. Skupaj 88 tr. belg. = 114.40 Din. — Trbovlje: Razboršek 4. — Jesenice: Knific 5, Resman 5, skupaj 10. — Laško: Jazbinšek 5, F. k. 2, B. G. 6, skupaj 13. — Žirovnica: Pristav 5. — Št. Vid: Križman 10. — Dol: Vilfan 10. — Sirač: Babič 7. — Sevnica: Drstvenšek 2. ■— Zagorje: Zinka 5. — Dobrlln: Ljubej 5. — Ljubljana: Maščevalec 5, Tomažič 15, Monte Kristo 6, »Na korajšo s. (^jistin-čiča 3, .Za dober nasvet« 10, Remškar 5. Skupaj 44 Din.
Skupaj 381.40 dinarjev. — Od 4. septembra 1927 11.646.40 dinarjev.
= Na boleznih smo bogati. Imamo po ministrski statistiki, ki je zelo pomanjkljiva. 350.000 tubekuloznih ljudi, letno umre 50.000 ljudi na tuberkulozi. Na malariji boluje 1 milijon ljudi, sifilida je zelo razširjena v Srbiji in Bosni (v tuzlanskem okraju 60% sifilitičnih). Zelo razširjene bolezni so še šarlah, rak in golša (krof).
= Izkoriščevalci rudarjev TPD so po vsem svetu. Z delnicami Trboveljske družbe kupčujejo borze v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu, Parizu, Ženevi in Lyonu. Rudarji garajo, mednarodna buržuazija pa uživa. Le trdna mednarodna organizacija rudarjev more zlomiti medna-j rodne kapitaliste.
Škandalozni <3osar-Uratnikovi pravilniki.