IDOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". i Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in ( petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta _ . . , . , Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. - Dopise bla- i H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele 'n8erate se Plačuje 1 krone temeljne pristojbine govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. J toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za S pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. veC]e lnserate m mnogokratno insenranje znaten popust, j plačuje se vnaprej. j rokah teoretično izobraženega urad-ništva, katero se čedalje bolj izolira in čedalje bolj okameneva v posebno kasto, katera nima s praktičnim življenjem nikake zveze, nobene prave simpatije s praktičnimi poklici, ker jih ne pozna in ni imelo nikdar priliko je spoznati. Zato postajajo držav uradi bolj tvornice za reševanje akt > kakor oblastva, katera bi imela m dežno voditi, n^zjtrovati in regulirat produkcijo novih"" vrednosti na vse'> poljih človeške delavnosti. To odtujevanje je pa škodljivo in treba mu napraviti konec. V državni upravi treba odkazati mesta tudi praktično izobraženim ljudem, tehnikom, trgovcem, industrijalcem, obrtnikom. poljedelcem itd. Samo tako bode mogoče, da se vstvari ona vez med delujočim prebivalstvom in upraviteljem države, katera je potrebna, ako hočemo uspešno napredovati, mesto da se, kadar se to dandanes le prepogostoma dogaja . ..">.1 drugega oviramo. Ta demokratizacija uradništva bo pa mogoča, ako se demokratizuje parlament in vlada. Le ko bode vlada v rokah parlamentarnih ministrov bo mogoče tudi v tem obziru misliti na potrebne reforme. Demokratičen parlament in demokratična vlada bo pa tudi avstrijskim narodom nasproti pravičnejša in ne bo več stala na potu njih gospodarskega in kulturnega razvoja, bode ga mari-več pospeševala po' svojih najboljših močeh, kajti spoznala bode tako jasno resnico, katere današnji mogotci v svoji sebični zatlepljenosti nočejo videti, da je džžava tem mogočnejša, čim bogatejši, čim zadovoljnejši in čim bolj prosvitljeni so narodi, ki v njej prebivajo. Do tega preprostega in jasnega spoznanja je pa žalibdg^ še dolga pot. Naša in naših poslancev dolžnost pa je, skrbeti za to, da damo priliko vladi, katère član je mihister Kory-towski, da ham dejanski dokaže, je li voljna vlada dati tudi Slovencem pri-,.dO, da se v strokovnih šolah bolj iz-»razijo za praktične poklice. Evo nas jopod minister, tu nas je na stotisoče, V- .imamo niti ene trgovske, nobene oortne iu nobene kmetijske slovenske šole na Štajerskem, ki plačujemo v denarju in v krvi toliko davka, kakor naši 4 srečni sosedje, ki imajo vsega v preobilju! Dajte nam vsaj majhen del tega, do česar imamo pravico! Svetovno-politični pregled, Domače dežele. Parlamentarni položaj je še vedno nejasen. Glede Severne železnice se bodo Nemci in Čehi pač pobotali. Nemci zahtevajo, naj se postavno določi, da bodo v nemških krajih nemški, v čeških češki in v mešanih okrajih službenim razmeram v vsakem obziru zadostujoči železniški uradniki nastavljeni. Čehi se upirajo podobnim postavnim določbam, ker le predobro poznajo Nemce in nemškutarje v malih moravskih gnezdih, katerih vlado naj bi podobne postavne določbe za večno zavarovale. Poljaki so Nemcem obljubili svojo pomoč tudi v tem vprašanju, proti primerni odškodnini drugod. V odseku za volilno reformo pa ni videti, da bi prišlo db sporazum-ljenja. Nemci, trdno stoje na tem, da naj se zavaruje razdelitev volilnih okrajev z dvetretjinsko večino če ne za vedno, pa vsaj za 30 let. Potreba praktične naobrazbe. To potrebo povdarjajo dandanes govorniki vseh strank, na vseh zborih i shodih in zdelo bi se odveč še kaj fiati o tem. Ker je pa na to živo jjtrebo pokazal tudi finančni minister p svojem govoru, v katerem je zbornici predložil proračun za 1907. leto naj nam bo dovoljeno spregovoriti o to par besed. Prihodnje leto se odpre v Avstriji edenjfldrajset srednjih šol. Taka po-možitev teoretičnih učilišč daje misliti, iato tudi finančni minister pravi: „V Ita, da vzgajamo ljudi, katerim prak-ično delo ne bode glavna stvar, vidim ki neko prednost, katere gotovo ne memo opustiti. Vendar pa, gospoda loja, ne sme biti prevelik odstotek [takih ljudi, že zato ne, ker hočejo ži-jtìi po večini od države in njenih do-Mtov in ker je vsaj za sedaj, dr-ttaa potreba kandidatov za državne itòbe več nego pokrita. Zato pač lislim, da bi si pridobili oni gospodje, iteri so se že tolikokrat nesebično in Ižrtvovalno potegnili za želje in stremljenja, prebivalstva in se skazali tako prive prijatelje izobraženja in kulture, mnljivih zaslug, ako bi svoj vpliv vpvbili v to, da široke mase pouče o veliki koristi, katere jim daje praksa izobrazba na strokovnih šolah „Le vrste, kakor na obrtnih, trgov-"kih, kmetijskih in podobnih šolah, bi bilo tem bolj potrebno, ker je v industriji velika potreba višjih delili moči, katerim se ponuja v ma-jalnem obziru prav lepa eksistenca". Mi Slovenci nimamo najmanjše potrebne šole, da. nam se je treba z vsemi silami boriti za najnujnejše LISTEK. Diogen. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevedel —nj—. (Dalje.) Odobrili ste postavo soglasno in tsklikali ste od veselja. A kaj se je imilo? Kraljica vas je pohvalila "i vaše udanosti, samo da je na .ov predlog neke malenkosti spremenila. Pro primo: (prvič) vse višje Istnike bo imenovala kraljica sama -te vi, pro secundo: (drugič) vse nižje častnike bo imenoval na vašo priporočitev seveda ban — ne vi, pro Wo: (tretjič) za častniške plače bo plačevala vsako leto 34.000 gl. ta siromašna zemlja — ne kraljica. Vi stiskate pesti, jezite se kakor deca, a v saboru morate molčati. Kiefeld se vam smeje, počasi prileze en Nemec ali Italjan za drugim semkaj ter postane stotnik, major ali polkovnik. Sedaj imate darilo. Svaril sem vas in na Štajerskem, na Koroškem in v Islri nimamo niti toliko, kolikor je za kulturni eksistenčni minimum potrebno, Sramota je za državo, v kateri se narodu, ki hrepeni po izobrazbi, sistematično zapira pot do omike in napredka in hudodelstvo je ono nečuveno postopanje naših nasprotnikov, kateri so šolsko vprašanje, ki je zgolj kulturno, spremenili in ponižali v politično vprašanje. Pride doba, ki bode to divjaško zaslepljenost sedaj gospodujočih plemen v Avstriji dostojno ocenila in njih politiki dala ono ime, katero edino zasluži: barbarizem, divjaštvo! Mi nimamo ne osnovnih, ne srednjih; še manj pa strokovnih šol, nas se dosledno in s preračunjeno sistema-tičnostjo zapostavlja in se näm stavi vse mogoče zapreke na pot napredka — in ker smo zaostali, ker smo morali zaostati za srečnejšimi našimi tekmeci, se nam ti zaradi tega posmehu-jejo in kar je še huje, izkoriščajo našo zaostalost prav brezvestno v gospodar skem oziru. Besede finančnega ministra so za Slovence simpatične, če smemo sklepati iz njih, da naveščajo novo dobo, dobo demokratizacije našega avstrijskega šolstva. Skrajni čas je, da se tudi v Avstriji začenjajo posvečati najboljše moči praktičnim poklicom, praktičnemu delu in ne samo takozvanim učenim, zgolj teoretičnim stanovom. Tak preobrat bi pospeševal demokratizacijo naših šol, naše državne uprave, našega časnikarstva. Pripomogli bi zdravi pameti do veljave in z njo načelom spravljivosti med narodi, brez katere ni mogoč pravi napredek ne na gospodarskem ne na prosvetnem polju. Današnja državna uprava je v svoj čas: Varujte se Klefelda, varujte se Nemca. Ali smejali ste se mi v obraz, smatrali me za nemirnega duha, vrtoglavca, a Kiefeld vam je bil poštenjak. Sedaj imate poštenjaka. A to še ni vse. Vikali ste od veselja, ko je odložil vojvoda Hildburgshausen čast karlovškega in varaždinskega generala. Klicali ste: sedaj je rešeno banstvo, kateremu je krojil pravice Hildburgshausen, sedaj se nam ne bodo upirali več pravoslavni, katere je ščitil Hildburgshausen in jih celo povzdigaval na častniška mesta. Toda malo časa ste se radovali. Kaj pa je pokrajinska postava? Nož, ki deli našo kraljevino na dva dela, sredstvo, s katerim se polovica naše kraljevine jemlje izpod banske oblasti, vrata, skozi katei a prihajajo tujci čredoma v staro hrvatsko zemljo. A vi ste to zapečatili — vi Hrvati! Mi smo hoteli mirno pustiti poleg sebe ljudstvo grške vere, ki je pobegnilo k nam, hoteli smo mu za-jamčiti njegovo vero, ker trpi kakor mi. Ali da, kdo hujska to ljudstvo proti nam, kdo ga šunta, da se upira banski oblasti? Klefeid in zopet Kiefeld. Navidezno se vodi preiskava proti nemirnežem, pro forma se jih morebiti tudi nekaj obesi, — a skrivoma šunta Kiefeld naprej. A vi vsega tega ne opazite s svojimi zdravimi očmi ? Vi ne vidite, da igra ta Nemec s krivimi kockami? A ban, gospod grof Karol Bačan? Kaj stori ta madjarski velikaš za Hrvatsko? Sedi lepo na Dunaju, obeduje na dvoru, jemlje hrvatsko plačo in upravlja zemljo po odposlancih sto in še več milj daleč. Kdaj si že slišal o banu, da ne živi v banovini? A škof. gospod Anton Klobn-šički, Erdeljec, ki je prišel iz tujega kraja v tuj kraj, da tukaj škofuje in podeljuje svojemu bratu Antonu mastne službe! Da, in še to. Ali ni tudi hrvatske tridesetorice pograbila požunska zbornica? Et caetera, et caetera (itd. itd.) Tukaj Madjar, tamkaj Nemec, a kje je Hrvat na Hrvatskem? Pred plugom in semtertja pred farnim oltarjem. Ali ni smešno zvati se Hrvata? A jaz sem vender ostal Hrvat. Daj, poskusi malo čokolade, „illustrissime", reče z nasmehom Jankovič in pokaže s prstom na polno šalico, katero je postavil med tem sluga na mizo. Molče pije Oršič, a tudi Jankovič srkne parkrat iz svoje čaše, potem pa nadaljuje: „Illustrissime, ti veš, da sem veliko potoval, da rad čitam in brskam po starih kronikah. Videl sem širom sveta marsikaj dobrega, v kronikah sem našel slavno hrvatsko zgodovino. Jezuitje pravijo, da sem „prostozidar", plemiči mi pravijo jezuit. Nemci govorijo, da sem stara hrvatska buča, a Hrvati me črnijo, da sem francoski norec. Toda jaz sem Diogen, ljubi grof, jaz iščem s svetilko Hrvate, kateri bi bili zmožni pojmiti, da je treba delovati tudi za obče dobro, ki so zmožni razumeti, da je najlepši del nesmrtnosti delovanje v korist domovini in vsemu človečanstvu. Iskal sem, da iskal sem, a našel nisem ničesar. Pustil sem svet, zlezel sem v svoj sod in od tod motrim to početje. Češki klub dobiva od vseh krajev in koncev Češkega pozive, naj se ne vda nemški neopravičeni zahtevi, pod utisom teh pozivov je bila včeraj seja parlamentarične komisije, katere so se vdeležili Mladočehi, Agrarci in Narodni socjalci, pa se niso mogli dogovoriti in določiti složno postopanje v odseku in v parlamentu. Ra-dikalci so sklenili v odseku začeti ob-struirati. Odsek vsled te nejasne situ-vacije včeraj ni imel seje. Nemški krščanski socjalci in konservativci pojdejo svojo pot in ne bodo, kakor se kaže stali odločno na stališču nemške napredne in ljudske stranke, naj se Nemcem zavarujejo za vedno sedanji volilni okraji, pripravljeni so sprejeti primeren posredujoč predlog. Vsenemci so pa sklenili " obstru-irati če treba, samo da vržejo volilno reformo. V Slovanski zvezi je stavil posi. Robič predlog, naj bi člani Zveze, ako bi volilni odsek sprejel zahtevo dvetretjinske večine, iz tega izvajali posledice. Robič je ostal v manjšini s 6 proti 12 glasom. • Poljaki so Nemcem obljubili, da bodo glasovali za tak kompromisni predlog, ki bi bil Nemcem i^PoljakonjJ po volji, da pa zahtevajo za to, da Nemci odškodujejo s tem, da v av nomijskem odseku glasujejo za ti predloge, ki bodo v prilog sedaj g spodujoči stranki v Galiciji. V parlamentu je bila sprejeta v generalni debati postava o lekarnah, ter je zbornica prešla naposled v podrobno razpravo o tem zakonu. V grajalnem odseku, ki naj sodi v častni aferi Onciul contra grof Sternberg so n prišle stvari na dan, ki nam jasno dokazujejo, da je naš parlament, tako kakor je danes sestavljen, nezmožen odstraniti korupcijo, kjer koli se ta pojavlja v javnem življenju. Znano je. da je pri nas protekcija .vsemogoča in da se brez protekcije in proti njej ne da nič doseči. Dolžnost vsakega poslanca bi bila, da temu pro-tekcijskemu sistemu napove odločen boj in da si po svoji moči prizadeva, da stopi na mesto protekcije preprosta poštenost, pravičnost in resnična zasluga. Temu pa ni tako. Naši poslanci se ne bore proti protekcijskemu sistemu, ampak ga po svojih najboljših močeh pospešujejo. Tako je tudi poslanec Onciul zastavil svoj poslanski upliv za to, da so nekemu .Tanopolu premenili zapor, na kateri je bil obsojen v globo. Kmalo na to se je pokazalo, da je Janopulo zavržen subjekt obdolžen radi raznih hudodelstev in nečastnih dejanj, da mož je celo na sumu, da tera trgovino z dekleti. Navajamo ta slučaj, ker kaže, kako malo mislijo oni poslanci, ki igrajo ulogo protek-torjev, mesto bojevnikov proti korupciji! Socjalni program ogrske vlade, kakor ga je razvijal ministrski predsednik Wekerle se lepo glasi, kako in v kakem duhu ga bode koalicijska vlada izvrševala nam kaže ta dogodek. Ko je Wekerle napovedal, kot najvažnejšo točko socjalnopolitičnih reform davčno preosnovo, zaklical je nek socjalnodemokratski poslanec: „Kaj pa je s progresivnim zemljiškim davkom?"' — „S progresivnim zemljiškim dr.vkom? s tem pa ne bo nič'1, je na to odgovoril Wekerle in vsa koalicija se je v koru smejala. Mi pa po tem lahko sklepamo, da napovedane socjalne reforme, katere je vrhu vsega tega že Fejervaryjevo ministrstvo pripravilo in je sedanji kabinet že gotove načrte od svojega prednika prevzel, ne bodo preveč „revolucjonarne" in da se jih sedanja „družba" nema biti. Vnanje države. — Rusija. Ruska telegrafska agen-tura izjavlja, da je odpustila iz svoje službe vse one židovske in ruske žur-naliste, ki so sistematično razširjali krive, ali pa silno pretirane vesti o ruskih razmerah, katere so se vedno skazale kot neresnične. — Na moskovskem vseučilišču so dijaki imeli razne shode, vsled tega je nastal razpor med vodstvom in upravo univerze. Rektor se je hotel svojemu dostojanstvu odpovedati. Profesorski zbor je pa sklenil poslati dva profesorja k naučnemu ministru, da se z njim posvetujeta o položaju — in dotlej ustaviti predavanje. - Srbija je odgovorila Avstro-Ogrski, kakor je tolikrat prej — sprejme pač vse predloge grlede industrijalnih naročil, glede petroleja, soli in pušk — nikakor pa ne glede kanonov. V odločilnih krogih na Dunaju in v Budimpešti so mnenja, da bodo nadaljna pogajanja tudi formalno pretrgana: — Ravnokar začeto zasedanje skupštine bode imelo rešiti dve veliki nalogi: pretresti in sprejeti načrte trgovinskih pogodb z raznimi državami in pa pre-nujno in velevažno nalogo reforme neposrednih davkov. Sedaj veljavni davčni f/.item v Srbiji je, kakor priše „Trgo- v Kil ^ f vjnski glasnik najslabši v Evropi in "'Vi ovira gospodarski razvoj dežele, ne da Ki» bi dajal vladi toliko dohodka in koristi, kakor bi to zamogel racjonalni sistem storiti. Sedanji sistem torej ni za fiskus ne dovolj elastičen, ne dovolj izdaten, za davkoplačevalce je pa ogromna ovira v vseh podjetjih, ker vali ogromno večino plačil na delo in dohodke ter obremenjuje tako bolj bogastvo v stvarjanju, nego stvarjeno bogastvo, bolj delo nego kapital. Velik pogrešek sedanjega sistema je tudi ta, da je razdelitev absolutno nedoločljiva in da ne more noben trgovec, noben podjetnik niti približno preračuniti, koliko deVka bo moral v prihodnjem letu plačati in tako tudi ne določiti rentabiliteto svojega podjetja. Dokler ni dana podjetniku ta možnost, ne more imeti ne poguma ne pravega veselja do novih podjetij. Reforma sedanjega sistema je torej v interesu dežela neobhodno potrebna. — Italija. Vojni minister bo zahteval, kakor poroča „Corriere della Sera", 250 milijonov več za obnova Ijenje topništva, za nove utrdbe na vzhodni meji, na vzhodnem bregu, za brezžično telegrafijo, kretalne zrakoplove in avtomobile. — Španija. Vlada pripravlja postavni načrt o uvedbi civilnega zakona) Dopisi. Brežice. Večletna pravda g. dr j a. Josipa Strašek, okrožnega zdravnika v Brežicah, in sanitetne občine okolica Brežice zoper okrajni zastop brežiški se bliža koncu in se konča s popolno zmago slovenskega stališča v tem principijelnein vprašanju. Slovenska večina prejšnjega okr. zastopa ni hotela več plačevati ogromnih stroškov za lečenje okrajnih ubogih trem zdravnikom, odpravila je prosto izbero "dravnikov in ni g. dr. Straška imenowa okrožnim zdravnikom. Preje se je na leto plačevalo čez 4000 kron le za lečenje okrajnih ubogih, prispevek za okrožnega sodnika pa znaša le 1500 kron, tedaj vsako leto 2500 K dobička! Leta 1903 so Nemci zopet dobili večino v okrajnem zastopij in prvi korak je bil, da so gosp. dr. Strašku kratkomalo ustavili plačo; novi okrajni zastop je zopet plačeval stroškč za lečenje ubogih trem zdravnikom mesto enemu, seveda v prvi vrsti na korist ljubljenca nemške večine dr. Hans Höllerja, občinskega zdravnika v Brežicah. Okrajni zastop se je skliceval na to, da g. dr. Höller ni bil formelno obveščen o sklepu okrajnega zastopa leta 1902., s katerim se je dr. Strašek imenoval okrajnim zdravnikom. Četudi zakon nikjer ne predpisuje taKega obvestila, četudi je bil dr. Höller tangiran le v svojih interesih, ne pa v svojih pravicah, postavil se je tudi deželni odbor na stališče, da je imenovanje nepostavno. Politične oblasti so se držale pasivno kot sploh tedaj, kadar se gre za slovenske pravice. Dr. Strašek je že 1. 1903. nastopil pravdno pot in 20. oktobra 1905 se je pravda končala pri okrožni sodniji v Celju s tem, da je okrajni zastop popolnoma podlegel. Tedaj se je .deželni zbor spomnil, da sodišča nimajo pravice soditi o veljavnosti te službene pogodbe (!) in je celo zadev'o spravil pred državno sodišče; najvišje sodišče je pa že preje priznalo kompetenco sodišč. Državno sodišče je aprila 1906 zavrglo pritožbo deželnega odbora kot neutemeljeno; nato je višje deželno sodišče dne 14. septembra 1906 potrdilo prvo razsodbo in okrajnemu za-stopu naložilo vse stroške. Seveda to ni še dovolj in se hoče okrajni zastop pritožiti .še na najvišje sodišče, četudi očitno brez upa zmage. G. dr. Josipa Straška in sanitetno občino zastopa g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah, okrajni zastop gg. dr. Jabornegg iz Celja in dr. Hochen-burger iz Gradca, deželni odbor pa je zastopal sedanji minister dr. pl. Der-schatta. V teku pravde je' okrajni zastop protizakonito plačeval zdravniške stroške trem zdravnikom, mesto le enemu in na ta način vsako leto v vodo vrgel 2500 K, tedaj za tri leta 7500 K; vrhu tega mora plačati ogromne pravdne stroške, približno 3500 K, tako da davkoplačevalce stane trmoglavost nemške veČine najmanj 11.000 K (enajsttisoč kron)! Kdo bode to povrnil? Ali morda gg. baron Moscon, Priklmayer, Fa-leschini, Schniderschitsch, dell Cott in drugi? Kaj ne, lepo gospodarstvo! Sedaj se menda pač oči odpro tudi onim Slovencem, ki volijo v okrajni zastop z Nemci. Prihodnji okr. zastop pa naj tem možem stopi na kurja očesa; naj iz svojega žepa plačajo te stroške. Sedanji okrajni zastop, ki bi se moral že spomladi letos razpustiti, še vedno protipostavno posluje; nastaviti hočejo svojega živinozdravnika, ki seveda ne bode slovenski razumel, četudi bi državni živinozdravnik zadostoval, če bi izpolnjeval svojo dolžnost. Sedanji okrajni zastop hoče še nastaviti novega nezmožnega tajnika, seveda se piše Faleschini! To delo pa je lahko opravljal obenem dosedaj tajnik hranilnice, preje tajnik Posojilnice. Kdor bode še volil v okrajni zastop te gospode, mesto kmete, ta je slep in gluh in je sam svoj sovražnik. Te škodljivce je treba pomesti iz okrajnega zastopa. Ako vsak kmečki volilec stori svojo dolžnost na dan volitve in odda' svoj glas pravim kmečkim prijateljem, potem bo za vselej odklenkalo gospod-stvu brežiške gospode v okrajnem zastopa. Brezje pri Rajhenburgu. V zadnji številki „Domovine" smo či-tali o vrlih narodnjakih, županih gg. Šeštirju v Kokarjih in Martinu Paj- dašu v Pleterjah, ki se možato boju' za pravice našega slovenskega je G. Janez Gabri č, župan občine B~ pri Rajhenburgu zasluži, da se pri med prvoboritelje za slovenske pra ' On je kot župan vsikdar branil sy soobčane proti protipostavnemu p" panju birokratov, ki svojo učenost jemajo na lovu, na biciklu in v kava Naš župan je že večkrat poslal nem nam nerazumljive spise okrajnega varstva v Gradec, celo na Dun prestavo, toda plemeniti Vista in njegovi birokrati poskušajo ve vtihotapiti nekaj nerazumljivih spi v naš županski urad, pa vse roma rešeno nazaj, kajti mi spoštujemo kone in zahtevamo, da se tudi č XIX. osnovnega zakona upošteva ljudi, ki imajo za svoje nepopo znanje veliko plačo. Naš župan jeklen značaj in vsa občina podpirala. — Z veseljem pozdravlj g. Janeza Gabriča kot tretjega v di-družbi naših županov-prvobvriteljev pravice našega jezika v deželnih državnih uradih, Trd je ta boj — ' poln neprijetnosti za one, ki ga jejo; toda možje, krepi naj Vas v. da Vam narod ohrani večno hval: spomin, za Vašo neustrašenost, u , uzorni vzgled lepe, v resnici slor možatosti v dobi, ko se je gledalo nas še z vrha doli, kakor na F druge vrste. Spominjali se bodo pozni rodovi Vas, uzorni slovenski pani, ki ste se s svojo neupogljivo in jedrnato značajnostjo borili za n ravnopravnost na naših slovenskih ti' Nadjamo se, da se trojici: Šeš Pajdaš, Gabrič pridruži vst ki hoče nositi častni nasi slovenskega župana. Slovenske novice. Štajersko. — Ponarejeni bankovci. C. okrožno sodišče v Celju nam pi" Tekom zadnjih tednov začeli so sejmih na Dolenjskem zopet razp vati ponarejene bankovce po 20 Dne 20. septembra 1906 '/.mali orožniki na sejmu v Škocijann IsMi iz Trebenskega okraja, ko je ravn svinje plačal s štirimi ponarejeni desetaki. Našli so pri njem v mo5 31 komadov in doma na podu v si" še 77 ponarejenih bankovcev po 20 Bankovci so iste vrste, kakor so: leta 1904 prinesli iz Amerike in ; v jeseni 1904 začeli izdajati na Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem, čujejo se pa od prejšnjih po tem, nimajo več na besedi „Szàm" napa" vejice ali akcenta („Szàm") in da majo več pike pri besedi „Serie"', znajo se pa vendar po kričeči rd barvi in po tem, da je rdeča črta levem robu na Avstrijski strani j slaba in nepravilno izdelana in sp ne seže do konca. Da se ljudstvo obvaruje škode ' da se zamore hitro zasledovati izd jatelj tega denarja treba je, da vsakdo, ki dobi banko"ce po 20 posebno na sejmih, te i.obro pogl in pravim primerja, in ako se mu bankovec sumljiv, naj ga takoj iz sodniji, orožnikom ali občinskemu ur ter naznani kje in od koga ga sprejel. — Občni zboi „Celjskega skega društva" bo danes, dne 17. m. ob 8. uri zvečer v čitalniški dvor v „Narodnem domu", na kar še enk" opozarjamo na>e člane. — „Celjsko pevsko društvo" redi svojemu iv.šemu članu in borniku g. L M ii k usch-u odhoda v četrtek il e 18. t. m. ob 8. zvečer v pisi i Ini „Narodnega doma na kar < p r ino vse narodno o vo, kateremu se je g. Miikusch igralec, pevec in dober družabnik pil. Odbor. — Umrla je v Škofji vasi pri nagle smrti žena posestnika in "ja Janeza Adama Kožuha, po če Samca. V nedeljo, dne 14. t. m. še stregla gostom, drugi dan pa je ~rtva. Iz Škofje vasi se nam poroča, m posebno ob nedeljah in pone-'h v noči ustavljajo fantje popot-in jih izprašujejo: kdo si? kam ? kaj delaš tukaj? in na vse je pride še: „ali ne boš bežal?" veku, ki je brez vsega orožja, ne nič druzega, kakor iskati osti v kaki hiši, kajti ako se i v beg, leti cela tolpa za njim s njem in drugimi takimi pripra-s katerimi ga pošteno naklesti, ga dobi, kakor so pokazale ka-obravnave, ki so se vršile v jih letih zaradi takih napadov v ji vasi. Tu bo treba skrbeti za in red. — Vojniški župan Trattnig ni 1 neki stranki, ki mu je prinesla "polnjen ubožni list v slovenskem podpisati, ker je bil slovensk. mož je prisegel kot uradnik nepre-J6 držati se državnih osnovnih — Yojnik. Naš nemčurski tržki očka Tratnik, ki imajo čisto mško ime — so začeli nekaj špeku-ti. Y dna duše jih boli, če vidijo Slovenca, ki si uda njihovo o mešati — zato so pa sklenili, ošljejo tako počasi vse tiste slo-e ljudi „kašo pihat" — pa očka J — kaša je sicer dobra in pri-a, pa za druge vrste ljudi, mi pa 0 za take ekspedicije premalo in jih priporočamo vašim ljudem, «tanejo bolj pametni z vami vred! ^tpa pridite nas vprašat, kaj bi storiti proti temu, da se slovensko 'vo ne sme veseliti, da se ne sme slovenska pesem in ne govoriti lšna slovenska beseda. Svetujemo da se daste preiskati in se poji nam približate, da vam poskr-za bolj zdravo duševno hrano, je nevarnost, da------ + Dobrna. Dne 14. t. m. pois je nastal v Mihalovcih pri Bre-požar. vničil je vso imetje po-u Fran ju Volovcu, vdovi Urši in Ani Čančer. Mož Ane Čančer Ameriki, da bi si prislužil kaj in tako rešil zadolženo po- 1 Vzrok požara ni znan; sodi se, kod pri kajenju neoprezno zagnal e garečo vžigalico, ker so po-poslopja stala ob cesti in je veliko slame nakupicene pri hlevih, so hiteli gasiti, vendar so tez moči, celo brizgalna jim je 'rek Še le ognjegasci iz Dobove, ' once in Brežic so pogasili ogenj. je več kot 10 tisoč kron, pozvani so prišli v veliko bedo. — Iz Škal se poroča, da tamošnji I dekan Lempel resiguira na čast dekan. Vzrok odstopa je šoštanjski iik Govedič. — Politični shod v Poljčane ' nje slovenje - bistriško slovensko eno društvo na nedeljo, dne 21. ri popoldne ob 2. uri. Shod se bo pri gospodu Gajšeku po domače v Spodnjih Poljčanah. Shodu i ljudska veselica, pri kateri so-ije slovenje - bistriška „Narodna V zaporu se je. obesil pri jni sodniji v Slovenski Bistrici Leskovar, upokojeni železnični aj iz Videža. Sodnija ga je velela 13. t, m. zapreti in je uvedla zoper preiskavo zaradi hudodelstva po , 9/b k'az. zak. (nečistost zoper na-z osebami istega spola). Moža pa je le bilo menda sram pred javnostjo in je še isto noč napravil konec svojemu življenju. Zvil si je vrv iz žepnega robca in zavratnice in se obesil ob stenski klin. Bil je 60 let star, oženjen in oče 4 otrok. — Trsničarska zadruga pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah vrlo napreduje in ponuja iz svoje trtnice cepljenih trt v večji meri. — V Veterniku pri Kozjem se je ustrelil dne 11. t. m. posestnik Juri Kunej. Kroglo iz samokresa si je zagnal v prsa na potu blizu svojega stanovanja. Nesreča v rodbini ga je, kakor pravijo, gnala v obup. — Nov okrajni glavar v Ptuju bode kakor se govori, vitez Madeyski, sin bivšega ministra koalicijske dobe. — Iz Rogatca prihaja poročilo, da so slovenski zastopniki kmetskih občin v tamošnjem okrajnem zastopu odložili članstvo tega zbora in protestirali proti sestavi okrajnega odbora ter se tudi pritožili proti okrajnemu glavarju, ker je bil prejšnji okrajni zastop protipostavno razpustil. Vsled tega nastopa pravijo na slovenski strani, da s^ okrajni odbor ni sestavil, to je, da se ni izvolil — vsaj veljavno ne — načelnik in podnačelnik okrajnega zastopa in se niso izvolili udje okrajnega odbora. Nemški listi pa poročajo, da se je vsa ta volitev izvršila in razglašujejo imena izvoljencev. Stvar nam ni popolnoma jasna. Prvič ne vemo, če so imeli slovenski udje okrajnega zastopa pravico odreči se izvrševanju članstva okrajnega zastopa po § 46 štajerske deželne postave o okrajnih zastopih, ako niso smeli izstopiti iz okrajnega zastopa, tedaj je bilo mogoče voliti enega izmed njih veljavno v okrajni odbor po § 41 omenjene postave. Razpustiti okrajnega zastopa okrajni glavar ni mogel in smel, ker to pravico ima samo namest-ništvo. Kolikor smo izvedeli, potekla je doba prejšnjemu okrajnemu zastopu in zato so morale biti nove volitve. Slovenski udje okrajnega zastopa bili bi dobro storili, ako bi se bili pred prvim shodom novega okrajnega zastopa obrnili za svet v Celje ali Ptuj. - Več občin gornjegraškega okraja je storilo sklep, da je slovenski jezik zanaprej uradni jezik in se je zahtevalo, da naj c. kr. uradi zanaprej dopošiljajo tem občinam vse dopise v slovenskem jeziku. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju pa je, kakor hitro je izvedelo za ta sklep v smislu občinske postav^ ga razveljavilo, češ, da nasprotuje veljavni postavi. Kako so vendar gospodje nagli, kadar se gre za pravice slovenskega jezika in kako se bojijo slovenskega uradovanja. To je naravnost smešno! Gospodje, ki služijo na Spodnjem Štajerskem se bojijo slovenščine; to je pač najboljši dokaz, da je ne razumejo. Za ljubi kruhek se njim gre. Ko bi se enkrat uveljavilo načelo, da se mora vsem slovenskim strankam dopisovati v njihovem jeziku, bi skoraj vsi naši uradniki, ki služijo pri okrajnih glavarstvih, morali popihati v severne kraje. Samo ob sebi se razume, da se bodo te občine pritožile in sicer ker je c. kr. namestništvo ta odlok potrdilo, na ministrstvo in da ne bodo poprej mirovale, do I er ne pridejo do svojih pravic. Mi Slovenci nismo samo za to na svetu, da plačujemo davke in dajemo vojake, tudi mi nimamo samih dolžnosti ampak tudi pravice, katerih se hočemo tudi posluževati. Zakaj pa naša modra vlada ni razveljavila onega sklepa mariborskega mestnega odbora, da ne smejo slovenski obrtniki in trgovci nikjer imeti več slovenskih napisov? Ta sklep res nasprotuje veljavni postavi nikdar pa ne naša zahteva, da naj državni uradi za naprej z nami slovenski dopisujejo. Človek bi mislil, da smo na Turškem, ne pa v Avstriji. Nasprotno naj pa tudi vse naše občine za naprej dosledno postopajo in naj se pritožijo, kadar se jim bodo še nemški dopisi od uradov usiljevali. Občine in posamezniki naznanite vse take slučaje takoj in pravočasno svojemu poslancu ali političnemu društvu „Naprej" v Celju, da ukrene potrebne korake. — Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju ima svoj I. redni občni zbor na Dunaju dne 20. oktobra 1906 ob pol 8. uri zvečer v restavraciji . „Schwarz" VIII. Landesgerichts-strasse. Spored: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbornikov. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitve. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. — Slovanski gostje dobrodošlil — Petrolejski vrelec je našel baje dunajski inžener Evgen vit. Jen-stein in sicer za cerkvijo v Sveči pri Stopicah (okraj Ptuj). Po zatrdilu navedenega inženerja je vrelec tako bogat, da bi se izplačalo njega redno izkoriščanje. Vit. Jenstein namerava osnovati posebno društvo za pridobivanje petroleja. — Službene razmere poštnih uradnikov. Dne 14. t. m. so se vršili v 33. avstrijskih mestih shodi poštnih uradnikov. Na teh shodih je bilo kon-statirano : da znašajo dolgovi avstrijskega uradništva do sto milijonov kron; ponočna služba zadene poštnega uradnika! 120 do 180krat na leto, na na železnicah traja delavnik 14 do 25 ur vrhu tega treba pomisliti, da mora tak ambulantar skoro ves čas stati in da je on prvi, katerega zadene usoda, pri nesrečah na železnicah; dopuste dele, če, in kadar služba to dopušča. Tako, da so ti dopusti večinoma iluzorični, pred in po dopustu čaka vsakega podvojeno delo. Sprejete so bile resolucije v katerih se zahteva 35 letna služba, časovni avan-cement in dosega VIII. čin. razreda po 24. službenem letu, moderna službena pragmatika in času primerno disciplinarno postopanje. Kranjsko. — Slov« trgovsko društvo „Merkur" je imelo 14. t. m. izredni občni zbor, na katerem naj bi bili oni, ki so v raznih slov listih objavili protest proti zidanju „Trgovskega doma" v Ljubljani, javno utemeljevali svoje zahteve in svoja očitanja proti poslu-jočemu odboru društva. Ker se na zboru ni nikdo oglasil v imenu te opozicije, še je odboru izrekla zaupnica in še enkrat odobril sklep, da naj se sezida taka reprezentantčna hiša, v kateri bi imela vsa trgovska društva, trgovski denarni zavod in v bodočnosti ustanovljene trgovske šole svoje prostore. — Kmetijska družba v Ljubljani razpisuje podpore, oziroma nagrade za izboljšanje hlevov do 1. dee. t. 1.; pri oddajanju se bode oziralo na tiste kraje, kjer daje govedoreja največ dobička; pogoji so razglašeni v „Kmetovalcu". — V Ljubljani bode v drugi polovici meseca novembra vinski sejem in vinarski shod, kojega" priredi avstrijsko društvo za varstvo vinstva. — Pri državni železnici je razpisano veliko kancelijskih mest z letnimi dohodki 1700 K. — Tiskovna pravda. Dr. Evgen Lampe je podal ovadbo proti odgovornemu uredniku „Mira" g. Jos. Ster-garju in proti gg. Antonu Ekerju in dr. Brejcu kakor piše „SI. Narod" za- radi stavka v članku „Podivjana politika": „Naj torej tem Lampijadam napravijo že enkrat konec, če hočejo, da bomo še naprej ločili osebo enega pobesnelega žurnalist» od cele stranke in zlasti Od ostale duhovščine". Pravda, če pride do nje se bo vršila pred porotniki v Celovcu. G. dr. Brejc in msgr. Podgorc sta pa, kakor poroča „SI. Narod" tožila že prej uredništvo „Slovenca" v Ljubljani. — Koncertni mojster g. Leon Funtck, sin profesorja Funtka je z velikim uspehom nastopil 9. t. m. v filharmoničnem društvu v Helsine:-forsu na Finskem. — Svetčeva osemdesetletnica. V mestnem domu je bila 14. t. m. slavnostna seja sekcije „Ljubljana" avstrijskega notarskega društva, katere so se vdeležili vsi notarji in notarski kandidati na Kranjskem, da počaste svojega najstarejšega kolego o priliki njegove osemdesetletnice. O pomenu slavnosti je prvi spregovoril g. Plantan ter podal na to besedo g. A. Hudover-niku, kateri je v lepem govoru podal sliko življenja in delovanja slavljenca. Luka Svetec je rojen 8. okt. 1826 v Podgorju pri Kamniku. Po dovršenih ' udijah je vstopil v državno službo „er služil na Kranjskem in Hrvatskem od koder se je pa moral 1861. vrniti. 1869. 1. je vstopil v notarski stan ter službuje še danes kot notar v Litiji. Svetec je deloval na vseh poljih, kjer koli se mu je zdelo, da more svojemu narodu koristiti, bil je jurist, pesnik in pisatelj in pa politik. Svetec je še edini živeč jurist, ki je poslušal slovenska pravoslavna predavanja in sicer: Mažgonova predavanja civilnega in Lehmanova predavanja kazenskega prava. Pomagal je Cigaletu prevajati občni državljanski zakonik. Bil je so-trudnik „Slovenije" in „Lipe" (1848.1.) „Novic", „Vedeža", „Bčele" in drugih listov. Bil je deželni in državni poslanec. Njegova deviza je bila: „srčnost, previdnost in delavnost vse premaga". Ta resnica je še danes veljavna za vse delavce, na katerem koli polju. Njegovo vrednost za Slovence znači Bleiweissova sodba: „Svetec je kristalizovanaslo-venska .pamet!" Častitljevemu starčku želimo, da bi še dolgo živel med nami in dočakal popolne zmage svojega prej omenjenega gesla. — Narodni kolek in občina v Dobu. Občinski odbor v Dobu je sklenil v svoji seji dne 9. okt. 1906, da se od sedaj naprej kolekujejo vse uradne občinske listine z narodnim kolekom. Županstvu se je naročilo, da preskrbi te koleke od družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Iz Amerike. Kje je John Struna? Doma iz Hriba št. 3, občina Toplice na Dolenjskem. Pred sedmimi leti je bival nekje v San Franciscu v Kaliforniji. Prosim cenj. rojake, če vedo za njegov naslov, naj ga blagovolijo naznaniti njegovemu bratu: Joe Struna, 9440 Commercial ave. south Chicago, III. U. S. A. — Dolenjske novice. Novomeški župan pl. Sladovrc bode z novim letom odstopil, ker bode zopet lekarno prevzel. — Kočevska gimnazija, ki je letos dobro obiskovana, dobi z bodočim letom 5. razred, ako bode občina preskrbela potrebne prostore. — V Ribnici se je osnoval Sokol. Ondotna posojilnica je letos vsled smrti zgubila kar dva silno delavna odbornika, gg. Klun in Cotar. Šols .a občina ima letos križe, ker dobi težko pripravnih prostorov za šolsko mladino,, ki seje liios zopet pomnožila. — Na Bučki, ki