Posamezna Številka 30 vinarjev.
šiev. 72.
V Liomiani, v souoro, m i \ marca
& Velja po poŠt! i 5
u oelo leto naprej.. B 60-— u en mesec „ „ 5 -58 M Inozemstvo .. „ 70 —
V	Ljubljani na dom Za oelo leto uproj.. K 58'-* sa •■ meieo „ ,. K 5-—
V	iprmrt prijemu neseSno,, 4-50
5 Sobotna Izdaja: s Za oolo leto ..«,,& 10 — Inozemstvo. 11 ■ „ 15 —
Leto XLvn.
In sorn ti:
Enostolpna peiltvrsta (50 mm Slroia la i ura vi; afca ali n;Q prostor)	1
ia nnrrat . ... po 50 r aa dva- ln večkrat . „ 15 „
Ob sobotah dvojni fnrit.
Poslano:
Enostolpna petltvrsta a I*— Izltajrt vsiaS din (zvzsmšž po-nodeljek in dan po prizoUo, ab 5. nu 2[airisj.
BMr Uredništvo Je t Kopitarjev) nllol Stev. 6/I1L Boioplsl sa ne vračajo; seirtaklrana pisma ie ne ■prejemajo.	Telelona itev. 60.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — Rafinn po&tne hran. ljubl|an«ke St. 650 za naročnino In it 349 za oglase, ! tvalr. In čeiKe 24.797, ogr. 20.511, bosn.-liero. 75E3. i

K Pred politično pomladjo.
Čim bolj minevajo posledice vojske, tem živahnejše silijo na dan male strankarske strasti, ki jih je bil naš narod junaško zatrl ob času, ko je šlo za njegov obstoj. Ravno v teh dneh politične pomladi pa si mora naš politik, če je njegovo delo skrb sa blagor vsega naroda, zjutraj, ko vstane, fn zvečer, preden zaspi, ponavljati bridko resnico; Naša zemlja še ni osvobojena, tujec je na naših tleh. Vsako dejanje, ki bi ga storil, pozabivši na to dejstvo, bi bilo zmotno, znamenje politične nesposobnosti in pomanjkanje Čuta za odgovornost. Opustiti mu je vse, kar bi moglo državo oslabiti K boju za njeno ozemlje.
Nasprotno pa bi bila dolžnost tistih, Id stoječ izven provincialnega prepira etrank vodijo krmilo vlade, da z vsemi sredstvi podpirajo notranjo okrepitev državo in ustvarijo pogoje za miren razvoj političnega in gospodarskega toka. Kakšna pota si bo ta tok izbral, bi ne mogel danes nihče z gotovostjo prorokovati, a to se lahko z gotovostjo reče, da ga v pravih strugah ne bo ohranilo nobeno dokazovanje, kako nam je potrebna disciplina, kako Je vsak nered začetek katastrofe. Še nihče ni razburkanih elementov ukrotil z abstraktno maksimo, nihče ni pogasil ognja | dokazi njegove škodljivosti.
Naša centralna vlada tega nima na timu. Ona ni doslej storila ničesar, da preskrbi duška ljudski volji, ki se zgoščujc do nevarne napetosti. To, kar delajo tako-zvani poslanci v Belgradu, vendar ni mogoče označiti drugače, kot da se igrajo parlamenta. Nedvoumno znamenje, kako je ta institucija ljudstvu tuja, jo okoliščina, da vlada med širokimi plastmi manj zanimanja za ta naš prvi narodni ustavni dom kot za sovražni dunajski parlament v njegovih najdolgočasnejših dobah. Revolucionarna tvorba, ki se imenuje narodno predstavništvo, bi ne smelo imeti nobenih važnejših opravkov, kot da izdela volilni rod za konstituanto in da pospeši redne volitve. Namesto tega se bo parlament — po besedah prcstolnc besede — razgovarjal o ustavi, o kateri sploh ni kompetenten odločevati, ter o agrarni reformi, katere ni sposoben izvesti. Pri tem vodi vlado misel, da je treba pustit! državljanom časa, preden se začne volilni boj, da se takorekoč vžive v novo državo — naziranje, ki ni brez podlago. Zelo upravičeno pa jc tudi mnenje, da se državljani nc bodo mogli vživeti v razmere, ki izključujejo možnost svobodnega izraza ljudskega mnenja, da dolgo časa nc bodo voljni nositi maske, parlamentarizma, za katero se skriva goli* oktroa. Nasproti bi imeli v dobi, ko bi parlament pripravljal volilni red, ki bo zahteval nele mnogo dela, ampak tudi mnogo časa, dovolj prilike, tla se prilagodijo novi domovini, kakor tudi, da sc preoričaio o resni volji vlade spoštovati avktoriteto ljudske volje. In čc bi to prepričanje prešinilo naše ljudi, bi imeli v njem vrč garancije za mir in red, nego ie moremo doseči s katerimikoli drugimi sredstvi.
Isto velja za posamezne pokrajine. Medtem ko se centralna vlada krije z nekim videzom parlamenta, delujejo pokrajinske vlade brez vsake kontrole. One so odgovorne lc osrednii vladi. Ircni'a pa obstoji v tem, da jc osrednja vlada zopet odgovorna lc regentu, ki ni nikomur odgovoren, ter poslancem, ki niso odgovorni ljudstvu, ker jih ni volilo, Iz te^a nenormalnega položaja nujno sledi, da se ljudstvo smeje demokratičnim geslom vlade da misli s svojo glavo ter čisto drugače nego vlada. Najrcsnejši sklepi, storjeri v oficielnih posvetovanjih so mu predmed posmeha in vse skromno, a vendar pošteno delo vlade mu je nerazumljiv hokuspokus, Liudstvo ve, nc vlada, marveč da je vladano, in upravičeno hoče, da bodi njegovo razmerje do države drugačno. Kako sc bo to izvršilo, jc. postransko vprašanje, o izvršilo se bo, etaji morda drugače, nego vlada pričakuje in žili.
Pred politično pomladjo smo, pred dobo klitja, cvetja, a tudi vetrov in viharjev. Kakšna bo la oonilad. ie nalvcfi od-
visno od konstelacije, ki jo zavzame devetnajst ministrskih zvezd, žarečih na nebu centralne vlade.
Pred dobrim tednom smo poročali o agitaciji, ki jo uprizarjajo agenti JDS. v Loškem potoku, kjer so dali oklicati, češ da je JDS. dosegla, da so prišli gozdovi kneza Auersperga pod državno nadzorstvo, ki bo odslej delilo les po najnižjih cenah. -
Sedaj imamo v rokah drugi dokument, ki ga je razposlala JDS. po prizadetih krajih. Ta dokument, ki jo bil podlaga za zgoraj omenjeno agitacijo v Loškem potoku in drugod, jc dokument korupcije, dokument izkoriščanja skupnega državnega premoženja v strankarske koristi.
Poudarjamo, da to ni edini slučaj! Vemo natančno, da JDS. izrablja informacije, ki jih dobiva od kompetentnih mest, da ž njimi uganja demagogijo med nepoučenimi ljudmi, Znano nam je, da je vlada sklenila dejati pod državno nadzorstvo neko industrijsko podjetje. To jc bil sklep vlade, pri katerem so sodelovale vse tri slovenske stranke. Čez dva dni sc jc vršil v dotičnem kraju shod JDS., na katerem jc govoril o stvari dobro poučen mandatar JDS, ter so sklenili, zahtevati od vlade, da dotično podjetje pride pod državno nadzorstvo. Ko se je sklep vlade, ki je bil storjen že dva dni poprej, pozneje zaznal v dotičnem kraju, je služila ta okoliščina agentom JDS. v agitacijske svrhe!
Hujši še jc morda slučaj z Aucrspcr-goviim gozdovi! Dokument, ki ga imamo v roki, se glasi:
»Jugoslovanska demokratska siranka naznanja v smislu želj in predlogov, ki so jih stavile nekatere naše krajevne organizacije Jugoslovanske demokratske stranke; Z ozirom na izsekavanje gozdov po knezu Auerspergu je tajništvo Jugoslovanske demokratske stranke žc posredovalo pri deželni vladi, da se postavi Auerspergovim posestvom nadzornik, ki bo nadziral, oziroma popolnoma samostojno vodil upravo Auerspcrgovih gozdov. Na našo intervencijo pri g. podpredsedniku vlade ar. Žerjavu je bil imenovan za pretečem teden nadzornikom strokovnjak gosp. Ourado, bivši deželni upravitelj. Ta sc bo s 1, aprilom t. 1, stalno naselil v Soteski na gradu Auerspergovim pri Toplicah.
V posameznih krajih, kamor segajo Auerspergovi gozdovi, tako v Kočevju, Žužemberku, Ribnici, Loškem potoku, Dragi itd. bodo imenovani posebni poslovodji, ki bodo upravljali knezove gozdove v smislu navodil deželne vlade.
Že sedaj pa ima nadzornik nalogo, tla oddaja domačinom posestnikom in drugim ves potreben stavbni les, les za domačo industrijo itd. po najnižjih cenah.
Sporočite to ljudem, da naj sc glede nakazila lesa obračajo na nadzornika g. Ourado v Soteski pri Toplicah, ozir. pozneje na postavljene poslovodje ali pa tudi potom deželne vlade v Ljubljani.«
Ista pesem! JDS. je spravila Auer-spergove gozdove pod državno nadzorstvo!
To ic gola demagogija. Na intervencijo JDS. jc podpredsednik g, dr. Žerjav imenoval za nadzornika Auerspergovih gozdov g. O u r a d a, ki jc očividno JDS. ljub in naklonjen. Iz vsega sestava to okrožnice se vidi, da JDS. hoče v lji:doh ustvariti mnenje, kakor da bi ona bila gospodar nad knezovimi gozdovi, kakor bi bila ona državna oblast, ki nastavlja poslovodje ter oddaja les svojim ljudem po najnižjih cenah.
Tako postopanje od strani strank ie demagogija. Izrabljanje vladnih odredb, ki so namenjene v korist ljudstva, v korist stranke pa je politična — korupcija! In samo to dvoje smo morali za danes pribiti!
19
Ljubljana, 27. marca 1919. (P. P.) — O
delovanju bivše italijanske komisije (Sotto-Commissione d' Armistizio) v Ljubljani, ki je bila priinorana zapustiti naše mesto, kar je povzročilo takozvani »ljubljanski« dogodek in velikansko razburjenje v svetu de-ssloricc in ogorčenje gospoda Clemence-aua, da je smatral za potrebno poslati k nam komisijo 4 generalov, »da kaznuje krivce« — smo prejeli sledeče poročilo:
Vsled naročila deželne vlade za Slovenijo z dne 4. februarja 1919 je Posredovalni urad zu bcguncc sestavil imenik družin in posameznikov, ki se žele vrniti v domovino preko demarkacijske črte, Vocjja Posredovalnega urada je izročil imenik teh oseb predsedniku italijanske komisije s prošnjo, da mu v najkrajšem času izposluje dovoljenje za povrnitev beguncev. Major je obljubil, da pošlje prošnjo še istega dne po kurirju v Trst in da bo dal v 2 dneh vsa potrebna pojasnila glede prevoza begun-ccv preko demarkacijskc črte. Dne 12. februarja se je vodja zopet zj^lasil pr; majorju, ki pa ni prejel šc nikakih navodil od italijanskega guverr.eja v Trstu, Vrnil se je v drugič in tretjič — v teku 10 dni sedemkrat — zaželjenega odgovora pa le ni bilo, kljub vsakokratni majorjevi obljubi, da bo naslednjega dne odgovoril povoljno, Korčao je bil poslan k nekemu italijanskemu nadporočniku, ki je pa izjavil, da v vsej zadevi šc ni prav poučen, ker je bil brzojavno pozvan iz Idrije v Ljubljano, ne da bi vcdci zakaj.
Med tem se jc raznesla vest po ccli Sloveniji, da sc nahaja v Ljubljani italijanska komisija, ki daje dovoljenje za potovanje in vrnitev v zasedeno ozemlje. Prihajali so hegunci iz vseh krajev z družiita-mi, z domačo opravo in še cclo z živino, v dobri r.adi, da sc bodo lahko v najkrajšem času vrnili, domov. Ti nesrečni ljudje so trum cm a prihajali v hotel »Union«, kjer je bila naslonjena komisija, pozneje pa v Pražakovo ulico, kjer jc imela svoj urad za izdajanje potnih listov. Najprej jc zahtevala ta komisija od beguncev legitimacijo Posredovalnega urada. Ko so to prinesli, je zahtevala pismeno prošnjo v italijanskem jeziku s sliko prosilca. Končno so jih odpravili z izgovorom, da nimajo pečata, da ni majorja doma, da jc zadržan, da je bolan, da so prenesli urad v Pražakovo ulico i Id, Komisija je imela svoje uradne ure od 10, do 11, dopoldne in od 5. do 6. zvečer. Navadno je prišel uradnik malo pred 11. ali pa pred 6. uro, ali r>a ga sploh ni bi'o. Vsak dan je čakalo pred vrati tega urada od 100 do 200 ljudi, ki so prihajali oa daleč z otroci vred in so morali končno zopet or'iti, ne da bi preieli tako zaželje-nega notnega dovoljenja. To je trajalo ves čas, dokler ri italijanska komisra nenadoma odpotovala iz Ljubljane, ne da bi sploh izdala kakega notnega dovoljenja.
Zato ni čuda, je vladalo med ljudmi mnenje, da italijanska komisra sploh nima namena izdajati potni-i legitimacij preko dcmarkaciiske črte in to niti goriškim beguncem, ki bi imeli pravico na podlagi VIII. člena nofjodbe za premirje z dne 3. novembra 19?9 med entento in bivšo Av-stro-Ogrsko, da sc smejo vrniti v porušeno Goriško na svo'e domove. Tako na čoka v Sloveniji še vedno 30—40.000 holmcev, teh nesrečnih žrtev svetovne vrvne, ki že neto leto tavajo po vseli morjočih taboriščih ?n žive v rajJalostnejšlh razmerah, brez doma, brez tlela, brez sreče ,,,
itod E. Li, 0 Košssif®.
Kmalu po preobratu se js začela organizirati S. L. S. tudi v Kočevju. Poprej so bile težave nepremagljive, ali sedaj, ko je vsem kočevskim Slovenccm prisijala svoboda, stopili smo tudi mi na plan in začeli preskušati moč načel naše stranke ter zaupanje, ki jc ima ljudstvo do nje. Vendar pa smo ves ta čas delali lojalno vzajemno z J. D. S. za dobrobit Slovenstva ter često zapostavljali koristi stranke z ozirom na skupne potrebe in koristi.
Decembra so se kazali prvi obrisi naše stranke; ustanovili so se povsod krajevni odbori, za župniji Kočevje in Staro cerkev pa en skupni krajevni odbor z zaupniki po posameznih vaseh, ta krajevni odbor pa jc zajedno odbor S. L. S. za sodni okraj Kočevje, Prvi sad te organizacije so bile volitve v pokrajinsko veče, pri katerih je bil z vsemi (nad 100) oddanimi glasovi (kolikor jc bilo v naglici in pri tedanjih zasneženih cestah storiti mogoče) izvoljen g. Karol Škuli poslancem, mož, kočevskim Slovencem dobro poznat po svojem delu ter skrbi za nas. On jc bil, ki je silil dolgo pred preobratom še na stranko, da se ustvari strumna organizacija ter napravi narodni kataster. A tudi Koče-varjem je rad in dostikrat pomagal, dasf ga sedaj sovražijo in zaničujejo.
Med tem jc imel glavni krajevni od' bor večkrat seje, pri katerih eni je sklenil napraviti shod in naprositi poslanca Šku-Ija, da pribiti med nas. Slednjič smo ga vendar dobili, da narn je obljubil za dan 23, marca.
Malo v skrbeh smo bili: Slabo vreme, dolga j>ota Ln — kar trije slicdi so bili tisto popoldne!
Po slovenski popoldanski službi božji se vsuje množica ljudij iz cerkve, velik del krer.c v telovadnico ljudske šole na naš shod. No, fijasko ne bo, smo si dejali. Ob uro šteje eden navzoče, čez 120 mož in žena, a še prihajajo. Ko pride g. poslanec, olvori krajevni predsednik gosp. vodja V7atzl s prisrčnim pozdravom shod, naprosi m tajnika g. dr, Kodreta ter da besedo gosp. poslancu.
Pet četrt ure jc govoril, a ljudje se niso naveličali. Pa js tudi govoril no samo slvarno-zanimivo, ampak prav domače — umljivo ter često šegavo — poredno, tako da jc vladala napeta tišina ves čas govora, znamenje razumevajočega zanimanja. Razlagal \z v velik h potezah program stranke sploh ter program, po katerem S. L. S. hoče gradiii novo državo in domovino. Pokazal je v krepkih besedah vso glupost in neumnost t. zv, »farške gonje«, kazal na dr. Kreka, dr, Korošca, knezoškofa ter delo teh mož za narod. Razložil je pa tudi, kako sedanji čas tira do izrazite ločitve: vera ali nevera, ko bo vsak moral brez ovinkov priznali barvo. Močno je poudarjal demokratično smer naše stranke ter razjasnil jasne pojave in dogodke v tei luči. Pečal se je obsežno tudi z gospodarskimi vprašanji, zlasti s kmečkim vprašanjem ter vprašanjem naše industrije.
Ko je predsednik po končanem govoru zahvalil g. poslanca za njegov trud in niegove besede, so sc zbrani krepko odzvali v znak hvaležnosti z glasnim živijo. Bodril jc nato navzoče, naj krepko vstra-jajo pri stranki, ki ima tako izborna načela, preizkušena v tolikih bojih in zmagah ter zaupajo voditeljem, ki so tako nesebično vodili in še vodijo stranko k lepim uspehom. Slednjič je predlagal po kratkih razjasncvalnih besedah sledeče resolucije:
Na shodu v Kočevju, dne 23. marca 1919 zbrani pristaši S. L. S. z največjo odločnostjo protestiramo proti hudobnim in krivičnim nakanam zemljclačnih Italijanov, ki nam hočejo ugrabiti najlepše dele naše domovine: Goriško, Istro, Trst in Dalmacijo ter velik del našega naroda, da ga potujčijo s kruto silo, ter nujno prosimo zastopnike SHS kraljestva, da preprečijo z vso močjo to' našo narodno nesrečo, slednjič pa svečano izjavljamo, da bomo vsi zastavili vse svoje sile, da oprostimo svoje brate, ako bi jih mogočnjaki v Parizu proti vsej pravici izročili nasilju Ita-Ijanov.
Shod je vihamo odobril vse te resolucije.
Na to se je vršilo konečno konstituiranje glavnega krajevnega odbora. Izvoljeni so bili: predsednik gimn. vodja g. Fr. V7atzl, podpredsednik g. komisar dr. Anton Kodre, tajnik kaplan g. Franc Bele ter i:; vsakega slanu in iz vseh vasij po dva, trije zaupniki ter tudi dve zastopnici žen-stva, skupno 16 odbornikov in odbornic.
Gosp. poslanec jc na to pojasnjeval šc zadeve krajevnega značaja, ki sc njemu očitajo, kot da bi nc bil v tem oziru svoje
dolžnosti, n. pr. kočevska gimnazija, kočevsko okrajno glavarstvo i. dr.
G. predsednik shoda se vsem iskreno zahvali za trud in udeležbo, želi obilo sadu temu delu ter zaključuje lepo uspeli shod.
Pristaši pa so šc dolgo zadrževali poslanca s svojimi zaupnimi pritožbami in prošnjami, katere je radevolje poslušal in obljubil po svojih močeh pomagati. Osvojil si je vsa srca, naša stranka pa je stopila častno in krepko na plan tudi v Kočevju.
iajg o Italiji se

LDU Curih, 28. marca. (ČTU) Od italijanske meje se javlja: Vesti o razširjanju revolucionarnega gibanja v Italiji se potrjujejo. Po sklepu milanske konference socialistične stranke se je po vsej Italiji pričela živahna agitacija izrazito revoluci-jonarnega značaja in z republikanskimi tendencami. Boljševiški preobrat na Ogrskem, o katerem smejo listi vsled še vedno stroge cenzure zelo malo poročati, je naredil na proletarijat kar najglobokejši vtis. V Milan in v Florenco so se sklicali novi kongresi socialistov in anarhistov. Slabi gospodarski položaj, omejitve v obratih, povzročene vsled pomanjkanja premoga, in vedno večja brezposelnost razširjajo revolucionarno gibanje. V Rimu so bili prejšnji teden izgredi brezposelnih, ki so demonstrirali proti vladi. Skupino demonstrantov, ki je nosila rdečo zfstavo z napisom za boljševizem, so karabinijerji obkolili in aretirali več demonstrantov. Pri poizkusih množice, da bi osvobodila % aretirance, je prišlo do krvavih spopadov. Ena oseba je mrtva, ranjenih je več. V severni Italiji postaja položaj tako kritičen, da namerava vlada pritegniti angleške čete za vzdrževanje reda. Deloma zaplenjena notica »Avantija«, ki naznanja prihod angleške vojaške transportne ladje v severo-italijansko luko, potrjuje ta namen vlade. V tako kritičnem položaju ie umljivo pisanje italijanskih listov, ki zahtevajo takojšnji sklep miru in hiter sporazum z Jugoslovani.
V Mirovna pssvet,
LDU Bern, 28. marca. (ČTU) Iz New Jorka javljajo: Ameriški listi so zelo ogorčeni zaradi postopanja sveta, ki ga tvorijo štirje ministrski predsedniki. Posvetovanja tega sveta so strogo tajna. Niti tajniki niti stenografje se ne smejo udeležiti teh posvetovanj. Časopisje vprašuje, zakaj je treba ta tajnost in opozarja na nezaupnost, ki jo bo izzval ta sistem v javnosti.
LDU Bazel, 27. marca. (ČTU) Iz Pariza javijo : Večina desetorice, t. j. Amerika, Japonska in Angleška, je odklonila zahteve vojnega sveta, odstopiti Gdansko in ozemlje vzdolž Visle Poljski. Ameriški predlog dovoljuje Poljski vporabo gdanske tuke in neomejeno plovbo na Visli.
LDU Rotterdam, 27. marca. (DKU) »,Nieuwe Rotterdamsch Courant« doznava iz Pariza: Svet četvorice je imel danes sejo, na kateri je sprejel zelo važne sklepe. Baje so dosegli načelno soglasje glede treh vprašanj in siccr glede vprašanja poravnave škode ter glede renskega in jadranskega vprašanja. Mogoče je torej, da se uresničijo obljube Lloyd Georgea in polkovnika Houseja, da bodo pogoji za predhodni mir določeni koncem tega tedna. Potrebno je, da sc pogajanja kar najprej končajo.
LDU. Weimar, 28. marca. (ČTU.) V krogih, ki imajo zveze s parlamentom in vlaao, ie bila danes popoldne razširjena vest, da so ententne vlade stavile nemški vladi ultimatum, kjer zahtevajo, da mora Nemčiia dovoliti izkrcanje poljskih čet v Gdanskem. Nadalje se govori, da jc ententa zagrozila s prekinjenem premirja, ako bi Nemčija ne ugodila tej zahtevi. Vse kaže, da je ta vest popolnoma resnična. Smatrati se more za gotovo ,da je ententa poslala nemški vladi noto glede vprašanja izkrcanja poljskih čet. Nemška vlada je že izgotovila odgovoT in ga bo takoj poslala ententi. Ker merodajni krogi o tem varujejo strogo tajnost, doslej ui bilo mogoče ničesar doznati,
LDU. Prajfa, 28. marca. (ČTU.) »Ven-kov« ooroča, da se v tukajšnjih diplomatskih krogih kolportira vest, da bodo do sobote, dne 29. t. m. popolnoma določene meic Čehoslovaške republike.
Nemška £vstrl|n.
Zekzničarska stavka v Nemški Avstriji.
LDU Dunaj, 28. marca. (ČTU) Ponoči se je pridružilo stavki osobje zapadne in Franc-Jožefove želcznice. Vlak, ki odhaja ob 7. uri 30 min. zjutraj z zapadnega kolodvora preko Solnograda v Monakovo, ni odšel. Na Franc-Jožefovi železnici se niso odpeljali vlaki na Češko. Tudi več lokalnih vlakov je izosiaio. Kakor na drugih železnicah, so se tudi tukaj uradniki in železniški nameščenci pridružili stavki. Mihovi zaupniki so se scslali z zaupniki
drugih železnic in se bodo skupno z vlado pogajali. Na severo-zapadni železnici sc vrši promet Še dalje. Državni urad za promet poroča, da se je danes ob 10. dopoldne pridružila stavki tudi severna železnica. Ob 9. dop. so bila v parlamentu pogajanja z železničarji. Vlado so zastopali drž. tajnik Paul, drž. kancelar dr. Rfenner in posl. Tomschik. Zastopane so bile vse železničarske organizacije. Prebivalstvo in vlada stojita pred položajem, čigar resnost nihče ne podcenjuje. Nič manj kot sedem vlakov z živili, ki so se peljali iz Trsta na Dunaj, je nekje na progi obtičalo. Zaloge, ki jih imajo oblasti za prehrano na razpolago, so tako majhne, da že v kratkem ne bodo vedeli, kaj bodo dali dvema milijonoma ljudi prihodnje dni za hrano. Ententne komisije so odre-dile> da se ne sme noben vlak z živili odpeljati iz Trsta, dokler ne bo proga prosta in dokler ne dospejo vlaki, ki so obtičali na progi, v namembno postajo.
LDU Gradcc, 27. marca. (DKU) Davi so pričeli stavkati tudi nameščenci državnih železnic. Promet na progi Gradec— Fehring—Aspang je ustavljen. Stavkujoči južni železničarji so imeli zborovanje, na katerem so imenovali svet železničarjev. V tem svetu so zastopani tudi uradniki, ki so se izjavili solidarne z delavci. Svet železničarjev se je proglasil permanentnega. Stavkujoči so prevzeli varnostno službo na kolodvorih, da preprečijo sabotažo.
Živila za Nemško Avstrijo.
LDU Pariz, 28. marca. (ČTU) Po brezžičnih francoskih poročilih iz Rima, je Italija dobila nalog, da preskrbi Nemško Avstrijo z živili, ki so nakopičena na Reki in v Trstu. Za prevoz teh živil mora dati na razpolago italijanski prevozni materijah
Mažari.
LDU Nauen, 28. marca. (Brezžično.) Ogrska revolucionarna vlada svetov je odredila ustanovitev Rdeče armade, ki naj obstoja zlasti iz delavcev.
LDU Nauen, 28. marca. (Brezžično.) Da se prevede gospodarsko življenje v komunistični tok, je odredila ogrska sovjetska vlada, da se morajo zapreti vse trgovine, izimši trgovine i živili, drogerije, knjigotržnice in lekarne. Zaloge bo kontrolirala in prevzela vlada. Prej ne sme nihče ničesar prodati. Prestopki se bodo kaznovali s smrtno kaznijo. Ljudski poverjenik za uk je odredil, da se proglase vsa gledališča za občno lastnino in da se prihranita dve tretjini vseh vstopnic delavstvu.	/
LDU Nauen, 28. marca. (Brezžično.) O novih oblastnikih ogrskih se javlja, da je bil Garbai prej zidarski pomočnik in da je bil sedanji novi minister za zunanje posle Bela Kun v ruskem vojnem ujetništvu organizator Rdeče armade.
LDU. Bratislava, 28. marca. (ČTU.) Iz Kcšic poročajo, da je danes dospelo tjakaj 20 ogrskih častnikov, ki so uskočili čez demarkacijsko črto, ker nočejo več služiti v ogrski armadi.
Nemško nasilje na Koroškem,
LDU. Ljubljana, 28. marca. Uradno sc poroča: V Grebinju na Koroškem je sedaj okoli 30 mož nemško-avstrijskega vojaštva, častnikov pa jc 8 do 10. Štacijski poveljnik je stotnik Skalka. V Enzelsdorfu je tudi majhna posadka kakih 20 mož, ki spadajo pod Grebinj. V Vobrah je 80 do 100 vojakov. Med nemškim vojaštvom je taka nediscipliniranost, da so pretepi med njimi na dnevnem redu. Sredi februarja t. 1. so nemške tolpe tako razgrajale, da so slednji začeli prepepati svoje lastne častnike. En nadporočnik in en praporščak sta bila ranjena. Naše ondotno slovensko prebivalstvo so Nemci internirali in ni smelo iz hiše. Šele kasneje so mu dovolili, da se sme po trgu prosto gibati, vendar se pa iz Grebinja ni smel nihče odstraniti. Na Narodnem domu so imeli napisano: Naznanja se, da so Narodni dom zasedli republikanci in da začasno nihče nima pravice upravljati poslopje. Duhovniki (Pfaffen) ni-
majo do poslopja in niti do ene opeke, nobene pravice več. Nato je dala občina še
nastopno objavo nalepiti: Naznanja se, da je po povelju postajnega poveljništva vstop
v to poslopje vsem, ki ne stanujejo notri, strogo prepovedan. Ob priliki, ko je bi!r ameriška komisija v Grebinju, so Nemci žt poprej dali razglasiti, da bo vsak Slovenec, ako bo skušal priti v dotiko s komisijo, takoj interniran. Več oseb je bilo nato tudi res arePranih.
irO.OOO ententnih mož proti boljševikom.
LDU Rotterdam, 28. marca. (ČTU) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Pariza: Ententna vojska, ki odide na Romunsko, šteje 200.000 mož. Tudi ameriške čete odhajajo na Romunsko in na Ogrsko.
češka in nemško-avstrijska krona,
I.DU. Pro^a, 28. marca. (ČTU.) .»Na-
rodni I.istv	Dr.c 26. t. m. sc j* ra
curiški borzi povišalo notiranje devize na ' Prago od 27.50 na 28.50 frankov, dočim j jc padla cjeviza na Dunaj od 21,50 na 20,50. Razlika v vrednosti čehoslovaške in nem-ško-avstrijske krone je torej znašala za 100 kron 8 frankov. Agio čehoslovaške krone znaša napram nemško - avstrijski kroni sedaj 39 odstotkov.
Polltitne novice.
+ Shod S. L. S: v Šmartlnu (Spod. Tuhinj). Dne 23. marca po jutranjem cerkvenem opravilu se je vršil v Šmartinu zelo dobro obiskan shod, G. dr. Mohorič je v prav poljudnem govoru razložil političen položaj; pojasnil vrednost našega papirnatega denarja in vojnih posojil. Priporočal je zbranim možem, naj se organizirajo v Kmetsko Zvezo, ker le dobro organizirani bodo dosegli, česar je potreba za procvit kmetskega stanu. Ko se je izvolil krajevni odbor S. L. S. — 12 mož — se je zaključil lepo uspeli shod, ki je jasno pokazal, da je šmartinsko ljudstvo, s prav neznatnimi izjemami, trdno m neomajno v taboru S. L. S. Enako prav dobro obiskan' shod se je vršil isti dan po službi božji ob 11. uri v Zg. Tuhinju.
-f- Socialnodemokraški shod v Bohinjski BistricL Jugoslovanska cocirJno-aemokratična stranka je priredila v torek 25. marca 1919 v Bohinjski Bistrici javen shod. Zborovalce, večinoma r Iczničarje in delavce, od teh precej z Jesciic, je pozdravil tudi načelnik bohinjske Kmetske Zveze kot sobojevnikov boju proti kapitalizmu. Poudarjal jc načelna nasprotstva med krščanskim kmetskim ljudstvom in socialno demokracijo, ki onemogočajo združitev. Izjavil je, da bo Jugoslavija močna, ko dobita odločilno besedo pri zakonodaji jugoslovanski kmet in delavec. — Govori socialistov so bili začetkoma stvarni, pozneje pa so nekateri sodrugi začeli operirati s »popi« in »žegnanimi ka-noni«, pesem, ki jo zna še bolje peti kapitalistični buržoal Tako imata v tej točki kapitalist in socialist svojo skupno fronto.
+ »Novine«, glasilo ogrskih Slovencev, z dne 23. marca se pečajo z volitvami v »narodno skupščino« in z raznimi socialnimi in narodnopolitičnimi programi. Slovenskim kmetom kličejo »Novine«, naj se varujejo volkov v »ovčenom gvanti«. Dalje pravi list: »G. dr. Obal je v Soboti gučo prve dni marca od nikše autonomije. So-bočki Magjari so tiho gratali en čas, Celo delo na dol ide. Nego Slovenci, ne zaspite. Pazte, da ne oslepijo vas s sladkimi rečmi. Drobtine nam ne doidejo.«
-f- Iz časopisja. »Siidslavischer Cou-rier<' poroča: »Kot smo izvedeli, je uvedla Jugoslovanska demokratska stranka veliko akcijo glede organizacije njenega časopisja. V to svrho bo ustanovila v Belgradu »deinokraško delniško družbo« s začetnim kapitalom dveh milijonov kron. Vabilo za podpisovanje delnic bodo podpisali vsi člani demokratskega kluba in člani ustanovnega odbora, izvoljenega na sarajevskem posvetu. Izdajati nameravajo v Belgradu glavni, dvakrat na dan izha jajoč Ust, poleg tega bodo ustanovili nov dnevnik v Sarajevu (uradni list »Narodno Jedinstvo« bo ostal nedotaknjen in bo izhajal še nadalje kot političen list), medtem, ko bosta zagrebška »Riječ SHS« in splitska »Nova Doba« proglašena ko strankini glasili. Za Slovenijo bodo pridobili »Slovenski Narod« v Ljubljani. Na ta način bo stranka zastopana v vsaki izmed jugoslovanskih dežel po enemu velikemu dnevniku, ki bo dobival svoje informacije po večjem iz Belgrada. Kar se tiče pisave, bodo izha-ajli listi v Belgradu in Sarajevu v cirilici, oni v Zagrebu, Splitu in Ljubljani pa v latinici in bodo s tem z mešano pisavo zvezane težkoče izključene.«
-{- Razkol v Parizu. Zadnje seje če-' tvorice razsvetljuje vedno jasnejše veliko nesoglasje med amerikanskim in francoskim stališčem napram mirovnim pogojem Nemčiji. Medtem ko oficijelna Francija z vso trmoglavostjo vztraja pri svojem sklepu popolnega vojaškega in gospodarskega uničenja Nemčije in zahteva ne le Alzacije-Lorene, ampak tudi premogovno ozemlje Sarre in take garancije na levem bregu Rena, ki bi onemogočile kak na-daljni vpad Nemčije v francoske pokrajine, stoji ameriška delegacija z Wilsonom na čelu na neomajnem stališču o popolni preureditvi sveta, v katerem bi svoboda vseh narodov ne potrebovala več strate-gičnih meji, ker bi našla zadostno zavetje v Zvezi narodov, ki danes ni več prazna beseda, ampak program uresničenja najbližje bodočnosti. Pri taki koncepciji je pa vsako podjarmljcnje kateregasibodi naroda izključeno, izključene so vse revanže in strategične meje. To nasprotstvo med Ameriko in Francijo pa ni le doktrinarno in taktično, pač pa idejni razkol, ki ne pozna kompromisa. Gre za popolno pre-ustrojitev starih državotvornih pojmov in vse dosedanje svetovne politike, ob kateri imperialistično-absolutistični cilji vodilnih državnikov Italije in Francijo, ki ne predstavljajo narodov, pač pa lo jjospod-
stvaželjno buržoazijo in kapital — nimajo obstanka.
-f Jugoslovanski umetniki proti Italiji. Ob priliki otvoritve jugoslovanske razstave v Parizu so jugoslovanski umetniki izdali oklic zoper italijanske zahteve po našem ozemlju, v katerem pravijo med drugim: »Mi unapred protestujemo protiv take nepravde i apelujemo na sve narod« i sve ljude, koji su svesni čovječjeg dostojanstva, da je žigošu kako zaslužuje. Mi, koji duboko osečamo dušu našeg naroda, kunemo se pred oltarom otadžbine, pred senama bora ca palih za pravdu, i pred neprebolnlm i neprebrojnim žrtvama naših golorokih mučenika, da čemo se boriti protiv svakoga ko i dalje bude hteo da podjarmi ma koji deo naroda Srba, Hrvata i Sloven.?ca, i ma s koje strane dolazilo to nasilje. A naše susede Italijan« uveravamo pred rvetlom tispomenom božanstvenog Dantea i Michelangela, i pravednog Maz-zinia i Garibaldia, čija bismo dela želeli da i dalje svetle u našoj zemlji, da če Ju-gosloveni krvavo odbiti one, koji ne bi bili dostojni velikih otaca.«
-f- »Popolo d' Itaiia« o jugoslovanskem iredentizmu. Guido Podrecca, znani beneški renegat, polemizira v »Popolo d' Itaiia« proti zmernejšim laškim listom, »Corriere della Sera« i. p., ki ne odobravajo aneksije Dalmacije, ker bi si s tem ustvarili Italijani iredentizem v lastni deželi. V svojem vse drugo kot duhovitem članku navaja kot glavni princip, da ne srne in ne more vladati kulturno manj razvit narod nad Italijani s svojo večtisoč-leino kulturo. Jugoslovani in posebno Hrvatje v Dalmaciji so, kakor pravi Podrecca, surov, neizobražen, brutalen in nasilen narod; v celem zadnjem tisočletju se ne more najti niti sledu o kaki umetnosti,
Eoeziji ali književnosti. V takem smislu esediči in čveka ta »italijanski« časnikar, ki niti o laški literaturi in umetnosti nima pojma, kamoli o jugoslovanski: Ivana Gunduliča n. p. ima za pristnega Italijana »Giovanni Gondola« (1). To kar imajo nekateri Italijani za iredentizem, ni nič drugega kot špekulacija propalih odvetnikov in duhovnikov, katerih prototipa sta Trumbič in Korošec. Rezijanski Slovenci so eedaj najboljši Italijani in tudi goriški in istrski Slovenci že komaj čakajo, da jih sprejme »mati Italija« v svoje okrilje; oni molče za 6edaj samo radi tega, ker sc boje onih jugoslovanskih divjakov onstran demarkacijske črte, ki jih hočejo prisiliti, da se izrečejo za Jugoslavijo. Renegat Podrecca bi sc moral osebno informirati pri goriških Slovencih in bi kmalu zvedel, zakaj molče sedaj, seveda bi mu odgovor ne bil prijeten.
-f- Kje sa neki jemljejo ii Italijani? — Rimska »Tribuna« priobčuje brzojavko, ki so jo poslali v Pariz splitski Italijani, v kateri zaklinjajo italijanske delegate, naj otmo Split večnega suženjstva. Ta brzojavni apel je bojda podpisalo 7000 splitskih Italijanov! Sedaj je pa ljudsko štetje 1. 1900. naštelo v Splitu delih 1096 italijanašev in 1. 1911, je celi splitski okraj oddal za italijanskega kandidata 538 glasov proti 4467 glasovom, ki jih je dobil hrvatski kandidat. Odkod se je torej sedaj naenkrat v samem Splitu vzelo kar 7000 odraščenih Italijanom — saj otroci ne podpisujejo političnih brzojavk —?
-f- Lati proJi angleškemu listu »Ti« mas«. »Popolo d' Itaiia« napada angleški list »Times«, koje;;a urednik Sleed zavzema napram jugoslovanskim težnjam prijazno stal'šče, Laški list ga imenuje imperija-lista, ki neče slišati ničesar o Ircih, šc manj o egiptovskem vprašanju in ld hvali nasilja in zatiranja angleške vlade, ki sa pa sedaj drzne nastopiti kot zaščitnik jugoslovanske pravice, jugoslovanskega riasilstva in blaznega imperijalizma in intrigirati proti Italiji, brez katere bi se sedaj sprehajali Hrvatje skupno z vojaki Viljema II. po Londonu (I?). Angleži pač poznajo dobro kakovost ital;janskega vojaka in vedo tudi, da bi brez francoske in angleške vojaške pomoči in brez razpada avstrijske armade in preobrata v Avstriji Italijani še dane? stali ob P avi ra 5e nižje.
-f Proti italijanskim »kavaKrjem«. V Inomostu se je ustanovila zveza, ki ima nalogo, »kaznovali nemške žene in dekleta, ki se nahajajo v družbi laških oficir- . jev«. Italijansko poveljstvo je smatralo to za sovražnost ter jc posadki dalo nalog, da naj v takem slučaju rabi orožje.
-f- Italijanski general in češki Sokol. Vrhovni poveljnik češke vojske je italijanski general Piccionc. Kakor poročajo češki listi, je gameral Piccione v Krcmerižu »imel priliko spoznati sokolsko organizacijo, je vzljutfl kromerižkega Sokola ter obiskal njegove vaje«. O sokolski organizaciji je dejal: »Visoko cenim sokolsko organizacijo, !ki ni vzgojila le zdrav in krepak narod, marveč ki je celo vojsko delovala, da uniči Avstrijo in Ogrsko. So-kolska društva naj se povsod podpirajo, in srečen bom. če bom čimprej mogel obiskati požurtsko sokolsko društvo.«
Bsdari;© redkih ItalijttnnJev. Po Italijanskih listih sc je razširila \cseh vest, da io mrlvi na Reki t pregovorili za zdru-
že nje z Italijo. Neki mladi ljude so baje prešteli napise po grobovih in 80 odstotkov je bilo italijanskih. To ;e res pravi plebiscit. Počenju bi motili mrliče, ko živi - i č i in - v i č i tako lepo služijo laški ideji? Sploh se pa Italijani živega plebiscita povsod boje. Toda če bi klicali povsod mrtvece iz grobov, ne vemo, kako bi govorili?
-f- Za avtonomijo Moravske. Izvršilni odbor Čehoslovaške ljudske stranke je izdal oklic, v katerem protestira proti pripravljenemu načrtu ustave, ki je centralističen in ki uničuje dosedanjo avtonomijo Morave. Oklic zahteva, da se pridruži Moravski opavsko in tešinjsko ozemlje ter del Pruske Šlezije. V Pragi naj zboruje državni zbor, v katerega naj poši Ijajo poslance deželni zbori.
Dnevna nov^«,
—	Ves promet z inozemstvom ustavljen. Vsled vladne odredbe je ustavljen do daljnjih odredb tako železniški kakor tudi vsak poštni, brzojavni in telefonski promet z vsem inozemstvom, posebno tudi z Nemško Avstrijo,
—	Oiicij velikega tedna, Z ozirom na zadnjo notico v »Slovencu« sporočam, da je oficij za Veliko noč dotiskan. Dobi se v prodajalni Kat. tisk. društva (H. Ničman) v Ljubljani. Stane pa izvod 4 K. Kdor ga misli še dobiti, naj to hitro stori, ker je le še 120 izvodov na razpolago, drugo se jc že razposlalo. — V. L.
—	Notarji. Za nadaljno izvrševanje notarskih poslov na ozemlju Slovenije se poverijo sledeči notarji: Ivo Bakovnik v Metliki, dr. Josip Barlc v Kozjem, dr. Anton Bartol v Lelikih Laščah, Lovro Baš v Celju, Kazimir Bratkovič v Ptuju, Franc Bur-ger v Radečah, Anton Carli v Žužemberku, Gregor Demšar v Mokronogu, Jurij De-tiček v Celju, Avgust Drukar v Gornjem Gradu, dr. Franc Firbas v Mariboru, Otmar Golob v Kranjski gori, Mate Hafner v Ljubljani, dr. Franc Horvat v Kamniku, Aleksander Hudovernik v Ljubljani, Rado Jereb v Črnomlju, Mihael Jerovšek v Vranskem, Ivan Kolenc v Slovenski Bistrici, Anton Komotar na Vrhniki, Mihael Korbar v Sevnici, Vekoslav Krajnc v Šmarji pri Jelšah, dr. Josip Krevl v Cerknici, dr. Andrej Kuhar v Litiji, Niko Len-ček v Škofji Loki, Matija Marinček v Tržiču, dr. Vilko Maurer v Logatcu, Alojzij Pegan v Radovljici, Ivan Plantan v Ljubljani, Karol Pleiweis v Novem mestu, Viktor Poznik v Ložu, Hinko Požun v Gornji Radgoni, dr. Jurij Pučko v Krškem, Janko Rahne na Brdu, Jožef Rohrmann v Kostanjevici, dr. Karol Schmidinger v Ljubljani, Josip Smodej v Ribnici, dr. Ivan Stojan v Trebnjem, Franc Strafella v Ptuju, dr. Franc Strelec v Ormožu, Anton Šlamberger v Kranju, Hubert Završnik v Višnji gori. Poverilo za nadaljno izvrševanje notarskih poslov se odreče sledečim notarjem: dr. Moric Karnitschnig v Kočevju, dr. Robert Baumgartner v Rogatcu, dr. Konrad Stoklinger v Marenbergu, dr. Herman Wiesthaler v Mariboru, dr. Adolf Mravlag v Laškem, Valent;n Schwarzl v Pliberku, Vilibald Swoboda v Konjicah, dr. Hans Winkler v Slov. Gradcu, Anton Galle v Ljubljani.
—	Za Narodno predstavništvo se iščejo za takojšnji nastop službe dva dobra prevajalca iz srbskega na slovenski jezik in obratno, dva dobra stenografa in dve dobri strojepiski. Ponudbe naj se vpošljejo presedništvu deželne vlade za Slovenijo
v Ljubljani.
—	Prijet vohun. 211etni elektrotehnik Ivan Trapfeit, brez stanovanja, je bil včeraj prijet od vojaške policije v Št. Juriju ob Pesnici, kjer se je potikal v avstrijski vojaški obleki. Imel je pri sebi več dokumentov, naslovljenih na razna imena, in volilne listke za nemško-avstrijsko kon-stituanto ter več vlomilnih instrumentov. Oddan je bil kot vohunstva osumljen okrožnemu sodišču v Mariboru.
—	Zaplenjena mast, Na mariborskem kolodvoru sta bila včeraj zaolenjena dva vagona masti, ki sta bila na Zidanem mostu priklopljena ententnemu vlaku z žitom, Priklopljenje vagonov so povzročili nemški železničarji proti plačilu 5000 K. Mast je prišla iz Hrvatske vsled posredovanja neke banke ter je bila namenjena gospodarskemu uradu v Gradcu. Bila je zaplenjena v prid mariborskega mestnega gospodarskega urada.
—	Pred porotnim sodiščem v Mariboru se je moral zagovarjati Robert Schnell, bivši policijski agent v Ljubljani, ki je bil obtožen da je 3. oktobra 1918 v družbi večih tovarišev ukradel iz zaprtega skladišča mestnega gospodarskega urada tri sode masti v vrednosti nad 4000 kron. Skladišče se nahaja v pivovarni Tschelligi na Glavnem trgu v Mariboru, kjer je služboval Schnellov oče kot varilec. Tatvini je prišel na sled mestni nadstražnik Jerin. Obtoženec je svoj čas izjavil, da je nakupil mast na Ogrskem po 15 K in da jo je hulel prodati v Mariboru po 40 K 1 kg. To je nadstražnik Jerin prijavil mestnemu gospodarskemu uradu, ki pa je mnst
spoznal za ukradeno iz svojega skladišča. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil k tatvini zapeljan. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe, vštevši preiskovalni zapor.
— Poslovalnica za krmila bo oddajala otrobe v sredo 2. aprila od 8. ure naprej.
USODA BELJAKA.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Bera, 27. marca. Italijani se v Parizu z vso odločnostjo potegujejo, da dobe Zilj-sko dolino z Beljakom, ki je najvarnejše železniško križišče proti Celovcu, Mariboru, Franzensieste, Dunaju, Solnogradu, Gorici, Trstu in Ljubljani. Beljak je ključ med severom in Jadranskim morjem. Ziljska dolina je kompaktno naseljena s Slovenci.
DRAVA SEVERNA MEJA?
(Posebno poročilo »Slovencu«,)
Dunaj, 28. mtrea. V tukajšnjih političnih krogih z velikim zanimanjem zasledujejo pisavo francoskega časonisja o bodočnosti Nemške Avstrije. Upajo, d<». bo Drava mejila med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo. To bi napravila ententa za to, da pridobi Nemško Avstrijo za donavsko federacijo in da jo odvrne od zveze z Nemčijo.
POGAJANJA ZA NOr/O VLADO.
(Posebno poročilo »Slovencu«)
Belgrad, 28. marca. Narodni klub je pri dogovorih za vstop v vlado slavil sledeče pogoje, pod katerimi bi bil pripravljen sodelovati v ministrstvu: Zahteva dve mesti v ministrstvu, dva člana v hrvatski vladi, od katerih eden bi bil poverjenik za notranje zadeve. Nadalje poverjeništvo za notranje zadeve v bosanski vladi. Ker pri dogovorih gre samo za število mandatov, se zdi, da se bo dosegel sporazum.
POGAJANJA S SOCIALNIMI DEMOKRATI.
Kristan minister?
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 28. marca. Danes se je dogovarjal ministrski predsednik Protič s socialnimi demokrati radi vstopa v vlado. Socialni demokrati zahtevajo dve mesti v ministrstvu. Kot kandidata se imenujeta Korač in Kristan. Kakor smo zvedeli, bi dobili socialni demekratje ministrstvo za socialno politiko in ministrstvo za prehrano.
Belgrad, 28. marca. Socialno demo-kraški poslanec Kristan je odpotoval v Ljubljano, da se dogovori s svojimi organizacijami glede vstopa v vlado,
Belgrad, 28, marca. Kakor kaže sedanje razpoloženie, je skoro Gotovo, da bodo socialni demokratje vstopili v vlado.
KONFERENCA NAČELNIKOV KLUBOV.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 28. marca. Danes popoldne ob 4. uri se je vršila konferenca načelnikov klubov radi preosnove kabineta,
JUGOSLOVANSKI KLUB IN AGRARNA REFORMA.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 28. marca. Jugoslovanski klub je v glavnih potezah izdelal načrt za agrarno reformo,
MINISTRSTVO ZA AGRARNO REFORMO.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 28 marca. Za agrarno reformo se bo ustanovilo posebno ministrstvo. To ministrstvo zahteva zase JDS, Kot kandidat se imenuje dr. Poljak.
DR. KOVAČEVIČ ARETIRAN.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 28. marca. Včeraj so zaprli frankovca dr. Milan Kovačeviča, Kakor znano, se je dr. Kovačevič pred 2 letoma izrazil, da so Slovenci balast za Jugoslavijo.
MIR PODPISAN DO VELIKE NOCI?
(PospI)iio porofilo »Slovencu«'.)
Bsrn, 28. marca. Iz Pariza poročajo, da je Pichon v zbornici izjavil, da bo do Velike noči podpisana mirovna pogodba.
STAVKA V NEMŠKI AVSTRIJI KONČANA.
LDU Dunaj, 28. marca. Med državno vlado in med organizacijami železničarjev je došlo do sporazuma glede poravnave stavke.
WILSON O MIROVNEM POSVETU.
LDU Pariz, 28. marca. (Brezžično.) Predsednik Wilson je pretekli četrtek izjavil sledeče: Z ozirom na nepričakovan in neugoden vtis, ki prevladuje v gotovih krogih, in ki vzbuja sum, da naj bi bile razprave komisije za zvezo narodov krive, da se sprejem končnoveljavnih pogodb mirovne konference zavlačuje, sem pri tej priliki pripravljen izjaviti, da so sklepi te komisije bili prvi pripravljeni za plenarno sejo mirovne konference, Izgotovljeni so bili že dne 14. februarja in javnost je imela od tetSa časa priložnost razpravljati o
vsaki točki programa. Tekom zadnjih dni je komisija začela plodonosno uporabljati kritike, povzročene s publikacijo. V komiteju komisije so se tudi zglasili zastopniki nevtralnih držav, ki kažejo največje zanimanje in se enodušno zavzemajo za sprejem v zvezo narodov. Sedaj je revizija programa izgotovljena in se ta nahaja v rokah komiteja, ki ma nalogo za delini-4iyno urediti in v drugič predložiti javnosti. Seje komisije so se mogle vršiti le v času, ko ni bilo posvetovanj z delegati, kajti ti imajo nalogo formulirati splošne zaključke popolnoma drugih mirovnih problemov, tako da si člani komisije lahko čestitajo k dejstvu, da nobena njihovih sej ni povzročila kakršnegasibodi zakasnenja.
SEJA ČETVORICE.
LDU Pariz, 28. marca. (DKU) Agence Havas: Wilson, Lloyd George, Orlando in Clemenceau so imeli sejo v četrtek ob 3. uri 30 min. popoldne v vojnem ministrstvu. Maršal Foch in general Pershing sta prisostvovala seji, ki je trajala do 6. ure 45 minut popoldne.
KOMISIJA ZA ZVEZO NARODOV.
LDU Pariz, 28. marca. (DKU) Agerce Havas: V komisiji za Zvezo narodov, ki je zborovala pod predsedstvom Wilsona, so bili imenovani članom komisije Orlando, general Smuts in polkovnik House, ki naj proučujejo vprašanje Zveze narodov. Komisija je potem proučevala predloge o maščevalnih odredbah. Lord Cecil, Veni-zelos in polkovnik House tvorijo skupaj revizijski odsek, v katerega področje spada končna ugotovitev projekta. Komisija se bo zopet sestala, čim je revizijski odsek dokončal svoje poročilo.
MADŽARI NAPADAJO.
LDU. Bratislava, 28. marca. (ČTU.) Iz Parkany Nane poročajo: Davi so napadli Madžari naše straže na mostu čez Donavo in so streljali nanje s strojnicami. Ranili so enega naš!h vojakov, ki je kmalu nato umrl, drugega pa lahko ranili. V mestu je mir in red. Postojanke na mostu držimo.
ŽENE IN DEKLETA V RDEČI ARMADL
LDU Budimpešta, 23. marca. (DunKU.) OKU javlja: Povodom vršečih sc naborov za rdečo armado se zglasujejo tudi žene in dekleta.
.PREKI SOD NA REKI.
LDU. Reka, 28. marca. Poveljnik mednarodnih čet general BraVoli je preglasil nad mestom preki sod za nastopne prestopke: ubojstvo, težko telesno poškodbo, ki more povzročil smrt ali trajno izgubo kakega telesnega uda, vlom in rop.
POTOPLJEN ITALIJANSKI PARNIK.
LDU^ Benetke, 28. marca. (DKU) Agenzia Štefani poroča: Parobrod za nafto Periglione z vojaki in civilisti na krovu, je na potu v Pulj vsled eksplozije zletel v zrak. Kljub takojšnji pomoči je vendar 50 mrtvih in več kot 100 ranjenih.
KLUB DUHOVNIKOV ČEŠKE LJUDSKE STRANKE.
LDU Praga, 28. marca. (ČTU) Ob udeležbi približno 200 oseb se je včeraj konstituiral klub duhovnikov čehoslovaške ljudske stranke. Prijavilo se je približno 1000 duhovnikov.
ADRESNA DEBATA V ČEŠKI SKUPŠČINI.
LDU Praga, 28. marca. (ČTU) V včerajšnji seji narodne skupščine je v odgovoru na poslanico predsednika dr. Masa-fyka kot prvi govornik povzel besedo poročevalec dr. Hajn. — Govornik spominja na poniževanja, ki jih je narod moral pretrpeti po Habsburžanih, ki so ga prisilili, da se je bojeval zoper svoje brate. Politično življenje so mogotci udušili s silo, ker se je češki narod orientiral v proti-avstrijskem zmislu. Vsled tega so se širile persekucije. Čehoslovaške legije, delo predsednika Masaryka, so namah razširile češko ime po vsem svetu. Češki narod je s tem postal soustvaritelj nove Evrope. Adresa smatra Češko, Moravsko, Šlezijo in Slovaško za temelj obnovljene češke države. Da obdržimo, kar je našega, se moramo ojačiti na zunaj in na znotraj. Na zunaj s tem, da stopimo v prijateljsko razmerje s svojimi slovanskimi sosedi, v prvi vrsti s Poljaki in Jugoslovani; s Poljaki bomo na vsak način neposredni sosedje. Da pa moremo mejiti neposredno na jugoslovansko državo, je naravna potreba, da si ustvarimo umetno zvezo, koridor. To jc najboljša in najbolj izvedljiva pot. V aprilu 1918 smo si z jugoslovanskimi brati prisegli zvestobo, in tej prisegi hočemo ostati zvesti. Zahtevali bomo internacionalizacijo Labe, Donave in Visle do morja ter železnice od Bratislave čez ogrsko ozemlje, od naše meje čez ozemlje Nemške Avstrije in od Furtha čez Norimberk do Strassburga. Zveza narodov mora biti podlaga za trajen mir in za državno neodvisnost. Zveza narodov mora predvsem jamčiti za varstvo neodvisnosti onih narodov, ki doslej niso bili svobodni. Trdna jc naša vera in neomajno naše preverjenje, da se bo tudi Rusija mednarodno zooet
povzdignila, da izpolni svojo nalogo v prid slovanstvu, demokraciji in civilizaciji. — Adresa sc nadalje bavi z obnovitvijo Čehoslovaške republike. — Zbornica je adreso sprejela.
Zagrebška borza.
LDU Zagreb, 28. marca. Zaključni kurzi na današnji borzi:
Denar i	Blago
Banka za trg., obrt in Industrijo	445'	455 Banka in hranilnica za Priraorje
na Kušaku, nove delnice . .	_	514
Hrvatska eskomptna banka . .	—	1445 Eskomtna in'meni. banka, Brod
stare delnice, .	—	—
nove delnice . .	—	385
Hlpotokarna banka, Zagreb . .	335	395
Jadranska banka, nove..........—	870
Hrvatska kreditna banka ....	—	1C15
Narodna ^anka. broz kupona .	420	440 Obrtna banka, :adnjrx emisija,
stare......................_	350
Poljedelska bruto . .........._	120
Prva brvatska hranilnica, stare	—	9:00
» „ „ nove	—	8600
Petka ptička bank"...............220	230
Zemaljska banka, nove , . . .	715	725
„ . stare . .	_	748
Sladkorna tovarna, Osjek ...	—	2750
4'založnice blpotekame banke	115	—
41/3% zuložnice eskomptne banke	113	—
4'/,"/u založnice zemalske banke .	—	—
LiM&Manske novke.
lj Vlak Pariz—Ljubljana—Bukarešt.
Direktno zvezo med Parizom in Bukare-štom vzdržuje vlak, ki je doslej vozil preko Dunaja in Budimpešte. Po prevratu na Ogrskem jc vozil preko Dunaja, Maribora, Zidanega mosta. Ker pa je tudi ta zveza vsled štrajka v Nemški Avstriji nemogoča, vozi vlak sedaj preko Ljubljane. V Ljubljano prihaja ob 11. uri zvečer.
lj Družabni klub vabi svoje člane in prijatelje na izredni občni zbor, ki se vrši danes dne 29. marca t. 1. ob pol 8. uri zvečer na verandi poleg velike dvorane hotela Union s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in revizorjev. 2. Sklepanje c računskem zaključku. 3. Volitve, 4. Določitev članarine. 5. Revizija pravil, 6, Raznoterosti. Po občnem zboru prosta zabavaj In»*. Remec, tč. predsednik, lj Občno zborovanje Vincencijcvih in Elizahetnih konferenc je prdoženo n« nedeljo, 6. aprila 1919. Vrši se ob isti url Na sporedu zborovanja je govor g. dr. A. Gosarja: »Skrb za uboge v Jugoslaviji«.
lj Šcntpeterski družabni klub. Izlet na Šmarno goro se radi stalno slabega 1 vremena preloži na poznejši čas.
lj Zveza trgovskih nastavljenjev na slovenskem ozemlju. Članski sestanek so vrši v sredo 2. aprila ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve. Vabljeni so vsi člani ter sploh vsi trgovski nastavljenci. — Odbor.
lj Zgubljeno truplo. Kakor znano, je dne 18. novembra 1915 umrl v laškem ujetništvu vsled zadobljenih ran na bojišču rezervni nadporočnik 10. stotnije 17. pp. in uradnik tobačne tovarne v Ljubljani Franc K o r e n t, ki je bil pokopan v S. Lorenzo di Mossa. Ko so zavzeli 1, 1917* Avstrijci Gorico in več laškega ozemlja, je prosil njegov oče trikrat poveljstvo Boroevičevc armade in vojno ministrstvo za ekshumacijo in prepeljavo trupla svojega sina v Ljubljano. Prošnja pa je bila odbita s pripombo, da primanjkuje železniških voz, dasiravno je bilo občezpano, da vozijo vlaki z bojišča večinoma prazni nazaj. Šele v oktobru 1918 se je posrečilo s posredovanjem g. majorja Žerjava, ki je bil dodeljen Boroevičevi armadi, izposlo-vati dovoljenje za prevoz. A žalibog je pa slavni mestni pogrebni zavod ljubljanski celo zadevo zavlekel za celih 20 dni, češ, da ne more dobiti propustnice za spremljevalca v vojno ozemlje. Zato se je koncem oktobra 1. 1. podal sam oče — ne boječ se stroškov — s svojim prijateljem v S. Lorenzo di Mossa, da izkoplje in prepelje pred 3. leti padlega sina. Dne 26. oktobra 1918 se je pričela bivša avstrijska vojska umikati pred Italijani; ekshu-macija pa se je izvršila šele 28. oktobra popoldne. Oče je prižgal na sinovem grobu svečo in poškropil zemske ostanke z blagoslovljeno vodo, nakar so krsto v navzočnosti nečaka umrlega nadporočnika, Jakoba Korenta, narednika Bratcta od 27. domobranskega pešpolka in spremljevalca g. Raka naložili na železniški voz, ki je bil plombiran in z belim križem zaznamovan. Postajenačclnik (Italijan)" je očeta zagotovil, da pride voz še isto noč v Nabrežino in drugi dan v Ljubljano, vsled česar se je oče odpeljal v Ljubljano z br-zovlakom, misleč, da bo sedaj vse v redu. Trupla s krsto pa še do danes ni bilo možno najti navzlic raznim reklamacijam na ravnateljstvo južne železnice, ki je odgovorilo, da je vse iskanje brezuspešno, na Narodno vlado, poverjeništvo za promet, laški Rdeči križ v Rimu in štacijsko poveljstvo v Gorici, katera pa še niso dala nikakega odgovora. Tako je ostalo vse i prizadevanje očeta, da bi našel trup'o ljubljenega sina, brez uspeha. Kdo da js | zakrivil izgubo železniškega voza, se ne da dognati — bržkone oa ie temu vzrok
umik in razpad nekdaj toliko slavne soške armade.
lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani je imela na praznik sv. Jožefa popoldne pod predsedstvom g. A. Giuda redni občni zbor. Načelnik se je spominjal umrlega člana Fr. Kovača ter poda! sliko o delovanju minulega leta društva, Zelo povoljno se dviga starostni sklad, ki jc letos narasel na 3634 kron. Na predlo1" preglednikov se jc podelil odboru absolutori;. izvoljeni so bili nato v odbor gg. Giud, Kersnič, Weisbacher, Ahčin, Bizjak, Aleš. Jakopič. Erjavcc, Gajer, Kernc, Vider in Zupančič. Za namestnike odbora gg. Primožič, Praunseis in Rogelj. V nad-
zorstveni svet gg. Rozman, Gjud Iv. in Šeber. Zri namestnike gg. Jcrina, Trink ,;n Velkaverh. Odbor še enkrat priporoča, naj se opozori člane, kateri so prišli cd vojakov, da se zopet prijavijo k bol. blagajni, ker s tem prihranijo pristopnino. Po daljši debati giede povišanja doneskov se jc sklenilo sklicali izredni občni zbor.
VesSnJSi S, K. 5, Z.
* Društvo »Kranj* vabi k predstavi, ki se vrši v soboto 29. marca 1919 ob 8. uri zvečer in v nedeljo 30, marca 1919 ob pol 4. uri popoldne v dvorani r,Ljudskega doma« v Kranju. — Pogumni Ton-
ček, Pravljica v 5. dejanjih. Spisal J. Špi-car, — Godbenc točke proizvaja orkester požarne hrambe.— Vstopnice sc dobe v predprodaji v knjigarni »Ilirija« in pred začetkom predstave pri blagajni.
* Ketol. izobraževalno ln podporno društvo v Domžalah vabi k predstavi v nedeljo dne 30. sušca 1919 ob pol 4. uri pop. v Društvenem domu. Spored: 1. A. Foer-ster: »Pesem koroških Slovencev«, moški zbor. 2. M. Vilhar: *Slavjanska«, moški zbor. 3. F. Ferjančič: »Šivilja«, ženski zbor. 4. F. Ferjančič: »Mc smo deklice vesele«, ženski zbor. 5. H. Sattners »Opomin k petju«, mešan zbor. 6. Govor. 7. S. Gregorčič: »V pepelnični noči«, deklamacija, govori
Lojzika Bertoncelj. 8. Dr. L. Lenard: »Dekla božja«. Drama v štirih dejanjih, 9. Dr. J. Valjavec: »Satan«. Dramatičen prizor. Vstopnina: Sedeži I. vrste 3 K, II, vrste 2 K, stojišče 1 K. K obilni udeležbi vljudno vabi cdhor.
a Meso na sdeč*. izkaznice B št. 1 do
600 bo delila mestna apn vizacija v soboto dne 29. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Doliča so ta-'e red: popoldne cd 2. do pol 3. šte 3 do 200. od pol 3. do 3. š' 201 do 400, od 3. do pol 4. Štev. 401 cio fCC. Ostale stranke dobe meso v toiek, dne 1 aprila.
Torbica se jo 25. t. m. izr 'bila tvečer ob prihodu dolenj.Kega vlaka od kolodvora po Resljevi cesti in Slomšk. ulici do škofje ulice. V njej je bila zlata ženska ura. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v 2106] Š k o f j i ulici 7.
Koza
se proda krme. Št. Podnora štev 24.
zaradi pomanjkanja Vid nad Ljubljano,
2121
DR. H. BOTTERI
prlmarl) okulističnena oddelka deželne bolnice
ordinira zopet redno od 11.—12. ure dopoldne
Sv. Petra cesta 2.
Pn ičn riOi/ o 201et staro- žel1 st°Pui OUjMJ Um K, v kaUo boljšo hišo ali zavod oziroma v kuhinjo, cla bi se naučila kuhati in pri tem pomagala pri kuhinjskih delih. Gre tudi v Zagreb Ponudbe na upravo „Slovenca" pod •Dekle« 2101.
OseDO E OlfOklL
Sprejme se takoj k malemu otroku popolnoma zanesljiva oseba. Ponudbe na gospo Frici fllaravič, Zagreb, Hokov perivoj 1, I. nad.	1950
Urin l/o lcai 0 alojziju eboulj, ki
illlu Ju se jo nahajal v ruskem ujetništvu, naj poroča njegovi ženi Tere-z.Ji Erčulj, Zagorlca st. C4, p. V.dcm—
Dobrepolie. — Zadnie njegovo pismo je prišlo iz Čisto polje, Kazanska gu-bernija. Datirano je 15. IV. 1915. Povrnejo se vsi stroški.
poštena, vešča sloven-
_____FUl skega in nemškega br-
zopisja, strojepisja, enostavnega knjigovodstva, želi službo plemeniti. Cen j, ponudbe pod praktična moč 2063 na upravo lista.
nf)> žigosan denar za neži-it. gosanega. Pojasnila v Anoiični ekspedlciji Alojzij MaJelič, Kongresni trg 3.-1.	2139
Opiirin en* 1 malo rabljena preproga, l l UHO 5C. 1 bakren kotliček za čuj
(bocola), 1 srebrn črnfln k (Tintenzeug), 1 damskt klobuk za pomlad z nakitom (Reilier), 1 Jamski površnik >;a pomlad, radi preselitve po ugodnih conah v hiši: Grad šče šiov. 8,1. nadstr. (zadramskim gledališčem) vpogled: vsak dan med 2. in 3. uro popoldne.	2136
Sivilia (šteparica)
J	----
slamnikov na stroju,
se sprejme takoj proti dobri plači s hrano in stanovanjem. Ponudba na:
Biuba mali
Zareznn slrešoa opefcfl sez&S
Ljubljana, Šelenburgova nlfcn 6.
Frispevojie u skiai s. L S.
Sprejme sa takoj
Iščem za takojšnji ali poznejši nastop veščega
tesarskega pofsrja
Plača po dogovoru.
Fran Ravažlkar, mestni tesarski mojster
L£nbl]ana, Linhartova nI! ca št. 25.
Išče se
spretna strojepiska in stersografinja,
Zglasi naj se v Zadružni centrali na MikloSiCevl cesti Stev. 8. 2065
Kleparske pomočnike
sprejme v trajno delo
K. Eocak, Tržič.
I3fn PftCfirirs kakor razne skiotle, la-liitilu JilJiuUl; Ivica, kolafnliie, mo-dele, ^omivnino skieda.. lončke za cvetlice ter nasadne lonoo priporoča tvrdka Gsvaid Dojeic, Ljubljana, Martinova cesta 15.
Kupujem ^OV iSS l^ukov^
okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj ae naznanijo na V. Scagnctti. parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana
ne velika, 5 aH bolj z vrtom, blizu Ljubljane, se takoj kupi. Prijazne ponudbe na upravništvo tega lista pod šitro JlNHIte".
UUiuvuii|i
za dve dijakinji se odda, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 3-IL
Povodom bridke izgube mojega iskrenoljub-Ijenega očeta, starega očeta, gospoda
lin Petrovčič-a
izrekam vsem onim, ki so spremili ranjkega na zadnji pbti, mojo najtoplejšo zahvalo.
LJUBLJANA, dne 27. marca 1919.
Žaluj o Ca Natalija
hči.
gMmHaBI
se vrši dne 2. aprila 1919 na Sv. Petra cest! št. 2, II. nadstr.
Na razprodajo pridejo:
razne svetilke in podobe, 1 salon, garnitura, 1 omara za knjige, 1 novi lovski škoruji in veliko Brnzih predmetov.
Kupci se vabijo.
Sprejme se
izurjena v trgovini z mošanlm blagom. Vajena mora biti tudi knjigovodstvu. Sprejrce sa tudi
__:
poštenih Flaršcv, kateri je bil morda že nekaj časa v trgovini z mešanim blagjom. Ponudbo sprejema: F. S. škrp,-bar, trgovec z mešanim blagom v Višnji r.ori.
doaluženl SIIS f-rjcjoval mojstei
se priporoča sluv. občinstvu za napeljavo in popravita domačih taiofonov, elektr, zvoncev in za vsa v to stroko spadajoča dela. Gre tudi na deželo. Dopisnica zadostuje. Ljubljana, Resljcva cesta št 22.
Kolekl. oznanila ,,Union', Propaganda MariSiir,
Proda so dobro ohranjen _ pod šifro: »Uglašen."
slosovlr i uprava lista
Tvrdka ilnt. Krisper v Ljubljani sprejme • js e 1
s prakso, zmožno popolnoma slovenske in nemške stenografije. Bcflektuie se le na prvovistno moč.
TrsevsKfl m
v mestu je naprodaj. Več se poizvo na Trnovskem pristanu štov. 14.	2142
2E1
Slavnemu občinstvu naznanjam, da se sem otvoril
innfm Jnlmni?
im« u y ž i: s c
ter izvršujem delo točno in solidno. Se priporočam IVAN LOGAR sedlar in jormeuar, Marije Terezije cesta št. 13. v Ivolizeju, Ljubljana.	2124
iščo službo v trgovini s Špecerijskim ali mešanim blagom Gre tudi na deželo. — Naslov povo uprava Slovcnca pod štev. 2105.
Sprejme sc dobra
Proda se ua Bledu enonadstropna, novo zgrajena
v pritličju z lokali, primernimi za trgovino ali gostilno, ozir. obrt, z vrtom, zn 63.000 kron. Ponudbe na upravništvo „Slovcnca" pod 1710.
Lepa kompletno
naj so obrne po najnižji dnevnt ceniik na znano Trgov. ageijCuro V. Petan, BrcSJco. Sigurnasin izvrstna postrežba. Vestni zastopniki so sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
trda in mehka, metrska, drobno klana, kolobarji, trske oddaja po primernih cenah na drobno in debelo tvrdka F. & A. 11HER, Ljubljana, šelenburgova 4.
Jedilno scdIj©
se zaradi preselitve po ugodni ccmI proda. Red iu prilika za navoporočence. Naslov pove uprnvniStvo „S!ovenca" podit.2081.
Imam veliko komadov ro?n!h torbic
(cekarjev) iz lepili slamnatih kit. Lepo, močno delane iu barvane vsake vrste velikosti se dobe na drobno in debelo po primernih cenah pri Frauc Percu, Domžale 8J. Pošljem tudi vzorce.
4 S;©iij$kQ siia
Janez Pazdir. mizar, Podsmroka 12, pošta Dobrova pri Ljublinnl.
Kupi se
vsako množino, dobro, močno blago; ponudbe na tvrdko IVAN FERDAN v Ljubljani.
vseh boljših vrst iz trdega lesa kupuje po najvišji dnevni ceni vsako množino do 20. apr. tvrdka
M. Omahen, Višnjagora.
suhe in lepa
Uupujo po najvišjih dnevnih cenah tvrdka: Franc Me^s,
pvv ti
s stanovanjem in hrano v hiši. Sprejme se tudi oženj en, kateri
bi imel stanovanje v hiši pri Ivanu Perdnnu v Ljubljani.

Drago Tomšič 3	Pavla Robežnik
zaročena
Vič	23. sušca 1919 Trebnje
eko se s prabarvanjem starih in kemlč iitn čiščonjem zamazanih doseže isto.
Najmotenejše fcarve, prihranek denarja.
Hitra in točna izvršitev. — Prva in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenjo, pranje iu svetlo likanjo perila.
J
br
c.v*. m ki iiji i ^231
Tovarna: Poljanski nasip Slov. -5. Poilružnica: šelenburgova u!. i.
PfiSžas žsareLžia 22 ločsso !zc75HtC^3.
Nudim dobro
proti dobri plači. Naslov pove uprava ^Slovenca" pod Šifro: „Dobra kuharica 2119".
V nedeljo 30. t. m. pop. ob 2. nrl pe
prihodu vlaka se bo prodajalo v pivo* varni na Vriiniki«
železne pee&, železni sodi9 zidna ©peka, Jesena baraka, več ve-iiMIIn mSz, pripravnih za gostilno, in nekaj
Kupim za reja 30—50
Ponudbe na Upravtfclfctvo Sendovllt posestev, Bled.
zamenjam za gnoj. Poizvo se v DRAVLJAH St.
BI
Proda se icp, rujav, napol dresiran poldrugo loto star
Kje, pove upravniStvo lista pod šL -li« ako znamka S3	^^^.'^»^»»^v^^/^aa.v A
Naprodaj je lepa domača
fuksa, belon^avka. Poizve sc v Ljubljani. 'Poljanska cesta 55.
na proda]. Cepljene na riparia« portalls, različnih vrst I. in II. Cena po dogovoru. Zglasiti so je osebno ali pismeno, dokler je žo kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) Franc Horvat, Mostje, pošta Juršincl pri Pluja.
(cuge) za Cevlie m po K 6'—, S-—, 10-—. Vzorci, 3 po 30 cm za K 10'— franko. Pri odjemu nad 40 m dam 10% popusta Istotam so dobi tudi fini kiej in sploh vse poirebščine. Ivan Tramšak, Dobrepoljo, Dolenjsko.	2149
bele in črno (rdeče), najboljše hrvaške in štajerske provcnijence kupuje in prodaja po zmernih ccnah na veliko tvrdko PENlC, MOLLER in dr. Zagreb, Frankopanska ulica 12.-----

Strngar
Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 6
se priporoča cenj. občinstvu, sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, ki jih izvršujo hitrn in po ceni.
Sprejme sc izurjenpomočnlk.


najnovejšega sestava fino omajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svoiilk, Ljubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami: KLN'1'A Ljubljana,
Izdaji konzorcii »Slovenca«,
Odgovorni urednik: .tosio UostinCar v Ljubliani,
■BBnBHBDHESEEBBSSSimBnmBnn
® zanesljiv v bilanci, samostojon, zmožen šefa v slučaju odsotnosti ziift.opati, so sprejme takoj. Za lesno industrijo in stavbarstvo klasifici-ranl knjigovodje imftjo prednost. Ponudbe: V. SCAGNETTI, stavbu-uik iu tovarnar, Ljubljana.
.TrriUT.unmiimii.il Mgnm IHIIUM
^"doslovans i tiskarna v Ljubljani,
8