/ l'M! Ljubljana, sobota, 16. marca 1957 leto XXIII. Stev. 63 glavni cm odgovorni ČREDNIH rVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR Ust izhaja mak dan razen oetka — Cena 10 dinarje« cCjucL&kc* PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SE' 4JOOU< PRAVICA* OSTANOVUENA 4. OKTOBRA UM — NABODNOOftVO* aODO-NO BORBO 11 IZHAJAL* KOI l »-DNEVNIK Hi TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JTTLdlA IBS) KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK - OD L TONIJA 1999 IZHAJA 7 RED AKCIJ 8 KI POVEZANOSTI Z .BORBO« TOVARIŠ MOŠA PIJADE Pariz, 15. marca (Tanjug). Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je nocoj po hudem srčnem napadu umrl. V Pariz, je prispel danes po enotedenskem obisku v Veliki Britaniji na čelu jugoslovanske parlamentarne delegacije. Člani jugoslovanske parlamentarne delegacije so se z Mošo Pijadom odpeljali z letališča naravnost na sedež jugoslovanskega veleposlanika v ulici Mes-sine v Parizu. Tam se je predsednik Pijade nekaj časa prisrčno razgoVarjal s člani veleposlaništva, potem pa je šel počivat. Okrog 18 pa je dobil hud srčni napad in kmalu potem je umrl. val k ustvarjanju AVNOJ in je bil na II. zasedanju v Jajcu izbran za podpredsednika tega najvišjega telesa nove države. Dejavnost tovariša Moše Pi-jada kot enega vodilnih partijskih delavcev je segala v novi državi na vsa področja našega življenja. Skoraj ni važnejšega vprašanja, o katerem ne bi pisal in govoril. Pisal in govoril je o naši izgradnji, o naši Armadi, o naši mladini, o ljudeh naše socialistične domovine. Ko je bila leta 1948 Partija napadena, je Ljubljana, 15. marca. Po vsej, naši domovini je nocoj bridko odjeknila vest, da je na po0 uri. ko je letalo, ki je pripeljalo našo parlamentarno delegacijo iz Londona, pristalo na letališču Bourpes, je izstopil iz njega veder in nasmejan ter dobro razpoložen Moša Pijade z drugimi člani naše delegacije. Napotil se je v veleposlaništvo. Nekoliko kasneje je odšel na sprehod s svojo soprogo v bližnji park. Počutil se je dobro. Zatem je odšel v svojo sobo ter okrog 17.30 s težavo prišel iz nje ter se napotil v sosednjo, kjer je bil naš veleposlanik v Parizu dr. Aleš Bebler. Bil je bled in težko je dihal ter dejal tovarišu Beblerju: »Slabo se počutim, ne morem dihati ... ne morem stati... ne vem, kaj mi je. Pomagaj mi.< Tovariš ga je takoj posadil v fotelj in poklical zdravnika ter poiskal njegovo ženo. Ko je prišla žena. se je njegovo stanje že poslabšalo. Vlegel se je na posteljo in vse, kar je lahko rekel, je bilo: »Slabo se počutim, ne morem dihati.« Ko je točno ob 18.10 prišel »Prepozno je.< Po izvidu znanega pariškega specialista za srčne bolezni dr. Portena je bil vzrok smrti in-farctus mioeardi. Takoj po ugotovitvi vzroka smrti so se poklonili spominu Moše Pijada predstavniki francoskega zunanjega ministrstva. Njegove posmrtne ostanke bodo položili jutri na mrtvaški oder na veleposlaništvu in od pokojnika se bodo poslovili njegovi nnjbližji tovariši in predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu. Beograd žaluje Po Beogradu, mestu, v katerem se je rodil, se je zelo hitro razširila vest o nenadni smrti njer-govega velikega sina Moše Pijada. Druga za drugim brez posebnih uradnih naročil so se zapira-’ la vrata gledališč in kinematografov. Vse prireditve so odpovedane. Mesto-junak tudi na ta način izkazuje poslednjo čast velikemu revolucionarju, čigar ime bo vklesano z zlatimi črkami v junaški zgodovini njegovega mesta, za katerega je neprenehoma skrbel vse svoje življenje. I , Ta mesec poteka 40' let februarske revolucije ▼ Rusiji, ki je bila uvod k dogodkom, ki so privedli do proletarske socialistične revolucije v oktobru 1917. Pod udarci delavcev in kmetov je (po ruskem koledarju 27. februarja) 12. marca 1917 padla trdnjava ruskega carizma. Ruski proletariat je pod vodstvom boljševiške partije ostvaril boljševiško geslo o »pretvarjanju imperialistične vojne v državljansko vojno«. Dne 12. marca so organizirali Petrograjski sovjet delavskih in vojaških delegatov. Dne 15. marca je bila v Petrogradu sestavljena nova, tako imenovana začasna vlada. Lenin je v »Pismih iz daljnih krajev«, ko je analiziral revolucionarne dogodke v Rusiji, ocenil Začasno vlado kot buržoazno imperialistično vlado, Sovjete delavskih in vojaških odposlancev pa kot »zarodek delavske vlade, kot zastopnika interesov vseh najrevnejših množic v deželi, to je devetih desetin prebivalstva, ki se bore za mir, kruh in svobodo«. Na sliki: V Petrograd« v dneh februarske revolucije leta 1917. SEJA ODBORA. ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS S prehitevanjem reorganizacije gozdarstva je nastala nepotrebna zmešnjava Ljubljana, 15. marca. Danes je skupščinski odbor za organizacijo oblasti in uprave republiškega zbora Ljudske skupščine LRS razpravljal o reorganizaciji gozdarstva na osnovi referata, ki ga je izdelala posebna komisija Izvršnega sveta. O tem vprašanju je razpravljal že odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev in sklenil predložiti Izvršnemu svetu razna priporočila. O razpravi tega odbora je danes govoril ing. Budihna, ki je na kratko povzel glavne predloge odbora za gospodarstvo. Predstavnik republiške gozdne rali iz dosedanje prakse gozdar uprave je nato seznanil prisotne s problematiko gozdarstva, nakar ste je razvila živahna ražprava, v kateri so med drugimi sodelovali tovariši ljudski poslanci Pirkovič, Hafner, Zen, Zupančič, Škof, Remškar, Vodopivčeva, Zlatnar, Voljč in drugi. Diskutanti so zagovarjali različna stališča. Tako je prišlo do zelo ostre izjave, da se s predlagano reorganizacijo v bistvu nič ne spremeni, razen tega da bomo po predlogu imeli v okraju namesto po en organ po dva ali tri, način gospodarjenja v gozdarstvu pa ostane isti. Drugi so spet zagovarjali čimprejšnjo ustanovitev gozdarskih poslovnih zvez in prenos pristojnosti od gozdnih uprav nanje. To so argumenti- Plenum CK Zveze komunistov Slovenije Ljubljana, 15. maroa. — Dne 18. marca bo plenum CK Zveze komunistov Slovenije, ki bo razpravljal o organizacijskih in političnih vprašanjih Zveze komunistov Slovenije in o pripravah za VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Predsednik Tito v Zagrebu Zagreb, 15. marca (Tanjug). — Davi ob osmih je prispel v Zagreto predsednik republike Josip Broz Tito s svojo soprogo. Na glavni postaji so predsednika Tita in soprogo sprejeli podpredsednik Izvršnega sveta LR Hrvatske Ivan Krajačič, podpredsednik Sabora Nikola Sekulič, sekretar Glavnega odbora SZDL Hrvatske Zvonko Brkič, generalpolkovnik Rade Hamovič, predsednik Mestnega odbora Zagreba Vječeslav Holjevac in predsednik Mestnega odbora SZDL Antun Biber. PRVI SIMPOZIJ JUGOSLOVANSKE TEHNOLOŠKE MIKROBIOLOGIJE UTRETI POT TEHNOLOŠKI MIKROBIOLOGIJI Pomena mikrobiologije se pri nas še premalo zavedamo — Predlog za ustanovitev strokovne organizacije mikrobiologov Ljubljana, 15. marca. Nad sto jugoslovanskih strokovnjakov se je danes odzvalo vabilu na 1. simpozij tehnološke mikrobiologije v Ljubljani o Kemičnem inštitutu > Boris Kidrič« SAZU. Udeležence je pozdravil predstojnik Inštituta in član iniciativnega odbora za sklicanje simpozija akademik prof. dr. Maks Samec, nakar '»o pozdravili pobudo in udeležence predstavniki strokovnih organizacij ter poudarjali pomen tehnološke mikrobiologije v našem gospodarstvu. Po svečanem delu je povzel besedo prof. dr. Bogoje Stevič, profesor agronomske fakultete o Beogradu. Prof. dr. Stevič je v svojem meljitvi je nato predlagal poseb-poročiki o sodobnih problemih no specializacijo kemikov-mikro-tehnološke mikrobiologije in mož- biologov za delo v pasedelovalni nostih za njihovo reševanje pri industriji, nadalje naj bi vsako \ .__1 ■ * - 1 - ■- — n tmwi La m 1.1' _ na« prikazal pomen m potrebo sistematičnega proučevanja mikroorganizmov, ki jih uporabljamo v industrijski proizvodnji, kakor tudi potrebo stalne kontrole biokemične delavnosti mikroorganizmov. Po obsežni ute- Namen in posledica Ko- je socialno zavarovanje pred leti uvedlo odmerjanje in plačevanje posebne prispevne stopnje tistim podjetjem, kjer obolevnost presega povprečje, »o to novost precej obširno obrat- ložili. Po prvotnih predpisih so MDodi o Sloveniji, osi to posebno prispevno stopnjo, ki jše M oečje Jeficite_ pomeni večjo dajatev ™*ocialno prao £radi / je ^ •_ zavarovanje, plačevala Usta pod- R,h zaoodoD £ Letalno zavarL SAMO NOV VIR DOHODKOV Tako so tudi okrajni zavodi za socialno zavarooanje domala povsod v stiski, kako pokriti izdatke za zdravstveno zavarovanje. Prebitek izkazujejo le štirje podjetje obvezno uvedlo mikron biološko kontrolo surovin in izdelanih proizvodov, udeleženci posvetovanja pa naj bi sprejeli pobudo za ustanovitev posebne organizacije mikrobiologov, ki bi skrbela za strokovno izobraževanje svojega članstva m pomagala' našim gospodarskim organizacijam. Popoldne so predavali inž. Slavko Rašajski o mikrobioloških problemih v industriji špirita in kvasa, dr. Dragoslav Milosavljevič o sodobnih mikrobioloških problemih v vinarstvu, dr. inž. Vera Johanides pa je govorila o istih problemih v industriji piva. V vseh referatih so poročevalci jetja zveč kot 30 zaposlenim^ pri . ^ ^ posebne katerih je število bolezenskih iz- \ ostankov presegalo republiško T/iiie ArtiJinJ in ranndi povprečje štirih odstotkov. Izje- \ TdZki’ krt‘!Z£,ifiTiSi!« ° ZbZmlh Zi^“d,n.r za mejo postavili nekoliko višji nrimj>ri£ ni hiln odstotek, kajti težavni pogoji ^ dela delno opravičujejo večjo JZLZnih LJZčH obolevnost. Nižjo mi jo pa »o \ “ lahko določili tisti okrajni zavodi £ za socialno zavarovanje, na pod- j t • 'hnJnifr* nreAttanlinla roč ju katerih je bila povprečna '***>* obolevnost nižja od republiškega j Z5&?" ^prečje itinh od- povprečja. UVEDBA PLAČEVANJA POSEBNE PRISPEVNE STOPNJE NAJ BI IMELA DVOJEN NAMEN Prvič naj bi iz teh prispevkov zavodi za socialno zavarovanje krili večje izdatke za zdravstveno zavarooanje, saj ti izdatki dejansko narastejo, če je obolevnost po podjetjih višja od preračunanega povprečja. Drugič pa naj bi predstavljala uvedba posebne prispevne stopnje tudi preventiven ukrep. Bila naj bi pobuda, da bi podjetja okrepila in izboljšala tehnično-higiensko zaščito, skrbela za boljše delovne pogoje, organizirala obratne ambulante itd., skratka, da bi po svojih močeh skrbela za zdravje zaposlenih ljudi. stotkov. Zadnja skupščina republiškega Zavoda za socialno zavarovanje je te stvari delno upoštevala. Nova dopolnilna določila naj bi nekoliko olajšala breme podjetjem, saj »e bo v bodoče odmerjala posebna prispevna stopnja samo podjetjem, ki imajo več kot 50 zaposlenih, dalje se bo kot naj■ manjši povprečni izdatek zdravstvenega zavarovanja na enega zavarovanca letno določil na 3200 dinarjev ter naj bi se posebna stopnja prispevka zaračunavala, če bo ta povpreček presežen, in sicer za vsakih 300 din po 0,50 •/». Razen tega in še nekaterih drugih določil, so na skupščini poudarili, da bi moral priti do izraza tudi preventivni namen sklada ter naj Stevič je omenjal potrebo po vzgoji strokovnjakov in pa potrebo, da bi uporabljali preizkušene kulture mikroorganizmov, za kar je, po njegovih besedah, treba ustanoviti osrednji laboratorij ali inštitut, ki bi za to skrbel. Udeleženci posvetovanja so si zvečer ogledali domač in angleški kratkemeiražni film s področja mikrobiologije. Simpozij bo nadaljeval svoje delo jutri in v nedeljo. S, L. tegne kmeta k sodelovanju pra? zadružna organizacija, vsekakor bolj kot upravni organ. TUDI OBČINE NAJ BI IMELE DOLOČENE PRISTOJNOSTI Pri razpravljanju o reorganj" zaciji gozdarstva se je pojavilo tudi vprašanje pristojnosti ob® _ ___________________ =_____ V razpravi so nekateri ljudsM skih poslovnih zvez in kmetijskih poslanci omenjali, da pri reorga* zadrug. . nizaciji gozdarstva ne bi snieu I mimo pristojnosti in vloge, ki na] RAZPRAVA O REORGANIZA- jo ima pri tem občina. S tem v CIJI GOZDARSTVA SE JE SELE zvezi nastaja tudi vprašanje for-ZACELA, IMAMO PA ZE USTA- miranja gozdnega sklada. Go- NOVLJENIH POLOVICO PREDLAGANIH GOZDARSKIH POSLOVNIH ZVEZ V razpravi so obsodili prehitevanje v ustanavljanju gozdarskih poslovnih zvez in v prenašanju pristojnosti na te zveze. Glavni argument, na katerega so se pri tem naslonili diskutanti, je ta, da se je razprava o reorganizaciji gozdarstva šele začela in že ustanavljamo organizacije, za katere še ne vemo, kako bodo delale. Gozdna uprava v Celju na zdarske poslovne zveze morajo vsekakor imeti gospodarsko osnovo, vendar je treba tudi_ vprašanje sredstev, s katerimi naj bi razpolagali občinski Ijudsln odbori za kritje najnujnejših P°~ treb. PREDLOG REORGANIZACIJ® GOZDARSTVA BO TPEBA S& IZKRISTALIZIRATI V nadaljevanju razprave 3® bilo rečeno, da je dosedanji Prerl log reorganizacije gozdarstva J® vse premalo izkristaliziran. T0 POSVETOVANJE KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV Čimbolj izkoristiti možnosti za nadaljnji napredek kmetijstva Maribor, 15. marca — V Srednji kmetijski šoli se je začelo dvodnevno posvetovanje kmetijskih strokovnjakov, ki je združeno z rednim občnim zborom Društva kmetijskih, inženirjev in tehnikov Slovenije. Razen 172 delegatov se je na posvetovanju zbralo precej gostov, ki imajo pri svojem delu bolj ali manj omenjali probleme, i opravka s kmetijstvom, med temi ki zavirajo našo industrijsko pro- | član Izvršnega sveta in predsed-izvodnjo s pomočjo mikroorga- ; nik Glavne zadružne zveze Sloni zmo v ter industrijsko predelavo venije Jože Ingolič, zastopnik se-poljskih pridelkov. Zlasti prof. I kretairiata za kmetijstvo inž. Tine primer noče dati kadra gozdarski £ ^ med kmetijskinu pos ovm zvezi Ta pa potrebuje zadrugami bot združenji posa-70 ljudi. Zdaj imamo osnovanih meznih kmetov in upravnih zf-vpo o^co Predlaganih gozdar-j oblastvenimi -organi. Ce bodo skih poslovnih zvez. ne da bi ve- kmeti1ske radruee imele pristoj-deli, kaj bo iz tega. S tem pre- ^^‘If drlav^ uprave, bo prehitevanjem je pravzaprav nastala „ . nemoeočesa noložaia. Krne- le velika zmeda Republiški or- tjjska zadru bo P orala Ul žagam bi morali to stvar zavreti, st' ti inte4e skupnosti ali & ker niti Izvršni svet nib Ljud- ter^ -ih Man0^ To pomeni, ska S?fma ŠC mStS reWa Zad'i da bo zadruga ali zaostrila kon' nje besede. | trolo nad izvajanjem gozdarskih Vprašanje kmetove zaintere- j predpisov, ali pa bo te predpis siranosti za čuvanje in gojitev obšla v interesu posameznih sv gozdov je bilo prav tako predmet jih članov. Na drugi strani pa J ostre razprave. Nekateri disku- ljudski poslanec iz kranjske? tanti so se zavzemali, da bi bilo okraja izrazil začudenje zaK ‘ treba najti način, kako stimula- se je gozdna uprava branila n tivno vplivati na kmeta, da bi bil primer prenesti odobritev ser£L gospodarsko zainteresiran čuvati dovoljenj v pristojnost 11 obc svoj gozd. S tem v zvezi je tudi v okraju, zdaj pa bo ta sečna o padel očitek, da so vse predloge voljenja lahko odobravalo kar sestavljali ljudje, ki niso upošte- kmetijskih zadrug, vali interesov direktno zaintere- 1 V zvezi z ustanavljanjem s siranega pri vsej stvari, to je zdarskih poslovnih zvez je om kmeta — gozdnega lastnika. Brez nil še stroške, ki nastajajo s tem-kmetovega sodelovanja ne bomo Gozdarski poslovni zvezi v kra«1' rešili teh zapletenih vprašanj, skem okraju sta Se zahtevali Odgovor temu pomisleku se je oziroma 22 milijonov dinarjev z glasil, da pač najbolj lahko pri- konstituiranje. Poudaril je. da : taki eksperimenti zelo dragi i da so nas oblike prilagaiania ’■ renu že veliko stale. Zato bi moral predlagatelj reorganizacij rešiti tudi vprašanje, ali bo n° , oblika gospodarjenja z S°.? namreč vprašanje gozdarskih . ganov pri občinah, Ti organi_ slej. Za kmetijstvo je namenjeno mnogo kreditov, ki ostajajo neizkoriščeni. V zadnjem času so se Razprava v odboru je V° zala, kako neizčiščeni so do?e nji predlogi o reorganizacij zadružne organizacije močno zdarstva. in prikazala potrebo. okrepile in usposobile za večje naloge. Razpoloženje med kmeti-proizvajalci je poraslo in ljudski odbori so pripravljeni pomagati Naloga kmetijskih strokovnjakov pa bo v tem, da bodo znali vse ugodnosti čimbolj izrabiti. P. J. i ia v C*" se cela zadeva res temeliito P misli in šele nato preide k ps0 novnemu obravnavanju. Zajo na odboru sklenili, naj Pre ®.ga teli pripravi osnutek Pra,vrl„še akta, da bi na tej osnovi razpravljali. **• Izdatki socialnega zavarovanja bi podjetja, ki imajo manj bole- so v Sloveniji razmeroma zelo visoki. Ne le, da so v stalnem deficitu republiški skladi, iz katerih črpamo plačevanje pokojnin, invalidnin in otroških dodatkov, kar opravičuje struktura prebivalstva, med katerim je glede na Razvito industrijo veliko zenskih izostankov kot je splošno povprečje, dobivala premije. Vendar pa tudi s tem še ni zagotovljeno, da bo ta namen res uresničen. Težko je reči kako, vendar pa bi bilo treba najti način, da podjetja plačevanja posebne prispevne stopnje ne bi število upokojencev, temveč so smatrala zgolj samo kot kazen In nadomestilo socialnemu zavarovanju za večje izdatke, temveč predvsem za spodbudo in motnost za izboljšavo delovnih pogojev in zmanjšanje obolevnosti med delavstvom. M. JV. visoki tudi stroški za zdravstve no zavarovanje, pač pa z ozirom na veliko število zaposlenih, dobro razvito mrežo zdravstvenih ustanov in razmeroma oUoki zdravstveni nivo. Na kemičnem inštitutu »Boris Kidrič« SAZU v Ljubljani se Je včeraj začel I. simpozij tehnološke mikrobiologije — Na sliki: pogled v predavalnico med posvetovanjem GLASILO CK ZKJ »SOCIALIZEM« bo začelo izhajati maja Kakor jfe bilo že objavljeno v dnevnem tisku, je Izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije sklenil, da bo začel izdajati revijo »Socializem«, glasilo CK ZKJ, ki bo obravnavalo načelna vprašanja razvoja socializma in socialističnih družbenih odnosov v. Jugoslaviji, politiko Zveze komunistov na raznih področjih družbenega in političnega življenja, kakor tudi probleme socializma na svetu in stike med socialističnimi deželami. Revija bo objavljala tudi prispevke i> gradiv« iz zgodovine delavskega gibanja in ZKJ ter druge aiktualne dokumente iz dela ZKJ, nadalje bibliografijo in prikaze knjig, člankov in drugih sestavkov s področja marksizma, Revija bo začela redno izhajati maja. V njenem uredništvu so: Moma Markovič, Rodoljub Cola-kovič, Veljko Vlahovič, Boris Ziherl, Avdo Ilumo, Stana Toma-ševič. Lazar Mojšov, Miloš Minic, Nikola Sekulič, Stane Kavčič, SEJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL V KRANJU Priprave na kongres delavskih svetov so za sedaj še okvirnega značaja Ja zadnji seji okrajnega odbora Socialistične Kranju so med drugim razpravljali tudi o volitvah v o, .^r ske svete in o pripravah na kongres delavskih svetov, r drugod so tudi tu priprave na kongres za sedaj še okotf značaja. Določili so ključ za izvolitev 30 delegatov. 0 ? terih jih odpade na industrijo 22, trgovino in gosttnf in po en delegat za panoge gozdarstva, gradbeništva, prometa in ostalih. Določili so tudi posamezne ko- rovanja v drugi polovici aPraf- misije, ki naj bi pripravile po- Na seji sekretariata so ° egs trebno gradivo s svojega področja I navali tudi gradivo s tridne ^ za občinske in okrajne konferen- ' zasedanja Zveze društev ce, na katerih bodo delegati to Ijev mladine Slovenije o »3®? ir0- gradivo predelovali in osvojili za stični preobrazbi, družine«. kongres določena stališča. V ta vorili so se, da bodo to dali na dnevni red Pj'p *vo okrajnega odbora SZDL, čl* ‘ e)s pa ga bodo posredovali *u<1 komisije za vzgojo staršev. Sekretariat je tudi sklenil^. bodo na prvi seji plenuma p lagali, naj bi namesto ^os^ju()ra odi*’ namen bodo izkoristili tudi pred volilna zborovanja v tovarnah. Na zborovanjih bodo razen splošnih vprašanj, ki pridejo v poštev za večino delavskih svetov, obravnavali tudi specifične probleme nekaterih panog, kot panog, kot na primer problematiko delavskega uprav- ga predsednika okrajnega Ijanja v sezonskih podjetjih go- SZDL Mirka Zlatnarja, ki -jj. _ ----- --------- stinstva in turizma oriroma grad- na novo službeno mesto. K ta. Filip Rajkovič in Ivan Rukavina, beništva, vprašanja delavskega rali v sekretariat Glavni in odgovorni urednik je . upravljanja v obrti m podobno. : poslanca republiške Moma Markovič. I Računajo, da bodo delavska rbo- 1 skupščine. Vihar . P® sklepu Egipta, da pošlje svo- vzlic odločnemu odporu nekaterih J®|a guvernerja v Gazo, so nekateri ameriških krogov stopile na stran ve- zanodni Časniki ubrali pot burne dra- čine OZN, ki je odločno zahtevala, naj roatizacije nastalega položaja. Egiptu nobenemu napadalcu ne dovolijo, da Pnpisujejo, da »očitno hoče obnoviti bi koval kakršnekoli ugodosti iz obo-r2r2r0 sovraštvo«. Sklicujejo se na roženega napada. Egipt je s svojim uzn in ZDA, češ naj začno akcijo, sklepom, da pošlje v Gazo guvernerja, preden se bo razplamtel nov spopad, pravzaprav dokazal, da hoče uveljaviti ii+ ,morc*a OZN ne bo mogla za- tiste pravice, ki izvirajo iz določb °d svetovne organizacije premirja iz leta 1949. Po teh določbah zahtevajo, naj vztraja na pravici, >*da je dobil Egipt ta del Palestine v za- sama upravlja Gazb«. časno upravo. Hammarskjold je oseb- TakSna ,»1*1 no poudaril, da nihče ne more Egiptu w poskusu, da bi vplivali stališče izvirajočih iz prejš- Piinik^Dunes^Mh^Sin^^n^i^jk1 v množici raznih nasprotujočih si, »doka«Stare ene&ta £ dramatiziranih in nekoliko čudnih pa z namenom da vesti in komentarjev, ki se pojavljajo Egipt, ki bi ™ radt JLSS 2a v zvezi z Gazo v delu svetovnega tiska, Pošlje guvernerja v Gazo lzraelska tudl ^ekaj pomirljivih. Ti kažejo ministrira ra na možnost, da bi Egipt prevzel na Meir je celo Sii nrraSLk rta tem Področju civilno kontrolo, čete so ZDAnenosre^no nd^vS^a ^a OZN pa nalogo, da skrbe za mir na Položaj v Gazi Stališče M le Drišlo meji' Izhod iz tega Položaja bodo našli do izraza ko Tzrae? ni Wei , bržčas v kompromisu, ker je Egipt s svojih čet iz Ca?p in W d šdl? svojim dosedanjim stališčem izpričal je imelo nom?mhna „wJT ari Polno razumevanje za akcije OZN na nitvi skleooiTn^N ih ip naH Lrninin teh področjih, kakor tudi pripravi j e-sankcfjzahtevata™ nost, da pomaga znova urediti položaj, Padataih četT}La^ ki Je poslabšal, toda ne po njegovi poskusi da bi nag orevi krivdi- Za najboljši izhod iz sedanjega Ull odgovornost Ta na položaja na področju Gaze so potrebni Področju^ cjaze vifholaU? mlin mirni, pametni in plodni ukrepi. Novi Presenečenie škTem na ’ vihar na Sinaju, ki ga skuša zanetiti seneeenje, sklepi pa so samovoljni. de, svetovnegJa tiska, in dramatični bi dramatizacija položaja v Gazi naj zapletljaji pa ne morejo prispevati k »ameoda nekakšno maščevanje ureditvi razmer na tem področju, raradi politike, s katero so ZDA na- Z. P. Civilna oblast v Gazi ponovno v rokah Egipčanov Čete OZN bodo zavarovale mejo, da bi preprečile nadaljnje obmejne incidente Kairo, 15. marca (AFP). Novi egiptovski guverner Gaze general Mohamed Latif je odpotoval v Gazo, kjer je prevzel svojo dolžnost. Organiziral naj bi civilno upravo na njenem področju, medtem ko bi se varnostne čete OZN razvrstile tik ob meji in skrbele, da ne bi prišlo do kakih novih incidentov na njej. Predsednik republike Naser je sinoči sprejel kanadskega veleposlanika v Kairu, nato pa tudi ameriškega veleposlanika. O čem so se razg ovarjali, niso objavili. Predstavnik vlade je v zvezi s poslanca Buncha s predsednikom tem izjavil, da slonijo odnosi med Egiptom in varnostnimi silami OZN na popolnem sodelovanju in da sd Egipt kar najbolj prizadeva, da bi jim pomagal pri izpolnjevanju njihovih nalog. Diplomatski krogi v Kairu poudarjajo, da ta Naserjem. Bunch je večkrat zanikal govorice, da bodo varnostne sile OZN internacionalizirale Gazo. Prav tako je dejal, da OZN ne bo ogrožala pravic Egipta do uprave v Gazi Pred svojo vrnitvijo v Gazo Predstavnik vlade je glede včerajšnjega govora Ben Gurioma izjavil, da Izrael ne opušča agresivne politike, marveč še nadalje ne izpolnjuje sklepov OZN in določb mirovne pogodbe, po kateri pripada uprava nad Gazo Egiptu. Prvi egiptski razglas v Gazi Gaza, 15. marca (AFP). Novi egiptovski guverner Gaze Hasan Abdel Latif je danes pozval prebivalce Gaze, naj se ognejo slehernemu incidentu na izraelski Pomoč ZDA za begunce iz Madžarske Washington, 15. marca. (USIS) ZDA so sklenile, da bodo dale tri milijone dolarjev pomoči za madžarske begunce v evropskih deželah. Kakor je izjavil predstavnik Bele hiše James Hagerty, sta dva milijona določena za pomoč beguncem v Jugoslaviji, milijon dolarjev pa za begunce v ostalih evropskih državah. Richords v Bejrutu Bejrut, 15. marca (AFP). Osebni odposlanec predsednika Eisen-howerja Jamer Richards je prispel v Bejrut in takoj začel razgovore z libanonskimi državniki Na prvem sestanku je predsednik vlade Samun obvestil Riehardsa, da je Libanon pripravljen sodelovati z ZDA v uveljavljanju Ed-senhowerjeve doktrine o ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Na meji, ki bi prišel Izraelu prav kot sestanku sta bila tudi zunanji mi. NAPETOST V INDONEZIJI Sastroamidžojo je odstopil — Izjemno stanje v vsej deželi, vendar je povsod mir Džakarta, 15. marca. Kakor po- | Vladi se je posrečilo zadušiti upor ' sami vladi so dve mustimandki agencija Antara, poteka živ- na severnem delu otoka, vendar stranki — Masdžumi in Perti gfbi® v Indoneziji normalno« na njegovem centralnem področju ter manjša ekstremistična stran-^edsedniik Sukamo je predsinoč- pa so vztrajali v zavračanju po- ka prenehale sodelovati s Sastro-nran razglasil izjemno stanje, ker ravnave nesoglasij s Sastroamid- amidžojom. Položaj je pokazal, da . _ . . . . I ^ ULU.1V11 j |l f V ll| |IQ 1 JV-1 1 1 UU izjava prispeva k razjasnitvi ne-, ^ glede egiptovskega sklepa, s sporazuma med Egiptom m - katerim je bil general Mohamed nostmmi silami OZN, ki je _ - imenovan za guvernerja stal, ko so varnostne čete OZN Gaze> ni j^pekel ne za ne proti zasedle Gazo. To izjavo povezu- go namreč poročali, da je jejo z razgovori ameriškega od- da bodo varnostne siile OZN pozdravile novega guvernerja in z njim sodelovale. Spričo tega poročila je nastala majhna zmeda in diplomatski opazovalci se vprašujejo, v čem je dejanski smisel te Bunchove izjave. V Kairu z veliko pozornostjo spremljajo reagiranje Izraela. je Bunch novinarjem dejal, da izgovor za stopnjevanje napetosti, nister Malik in ameriški velepo- Svetozar Vukmanovič pri predsedniku republike —„.<=». - —.---------- ----------------- - - - Beograd, 15. marca. (Tanjug) viacti ministrskega predsednika žojevo vlado. Zaradi nasprotij v si vlada ne more sama spet utr- predsednik republike je sprejel Vsem upravnim organom je za- slanik v Bejrutu Heath. Na raz-povedal, naj sodelujejo z varnost- govorih, ki se nadaljujejo, bodo nimi silami OZN, da bi lahko iz- obravnavali tudi finančno pomoč polnile svoje miroljubno poslan- Libanonu in druga vprašanja ▼ stvo. i zvezi z ameriškim načrtom. , Sastroamidžoja ni uspelo notranjo krizo kabine-Vtada je zato odstopila. nW6<^n^a svoje kore- v starih trenjih med deli na-J«®aJne armade in Sastroamidžo-voi?Jrlado ter v hudem nezado-ijstvu prebivalstva zaradi cen-in^1Zfci3e °hlasti na Javi. Konec ulega leta so vojaški povelj- niki na severni in centralni Su- nia^ razglasih, da se m stri-_ J° s politiko centralne vlade. Veleposlanik Pavlič Pri Sastroamidžoju J 15. marca. (Tanjug) veleposlanik v In-dr- Stane Pavlič je bil stroa^is3r?3cem predsedniku Sa-nove v?2?311’ d° imenovanja no^ z e. opravlja tudi dolž-rzro^ji nanjega ministra, in mu se®, g P,rePise pooblastilnih pi- w,mr?idž°i°in na®veie' diti oblasti. Zaito je predsednik včeraj dopoldne podpredsednika republike Sukarno predlagal nje- Zveznega izvršnega sveta Sveto-no reorganizacijo. Ustanovili naj zara Vukmanoviča, ki odhaja v bi nacionalni posvetovalni odbor, v katerem bi bile vse politične sile v deželi, ter vlado medsebojnega sodelovanja, v katero bi prišle vse večje parlamentarne stranke, tudi komuniste. Predlog pa je naletel na hud odpor. Nezadovoljstvo v deželi je voditeljem opo- , . . bo vojaškim poveljnikom J 56 00 s Egipt, Eisenhower na poti na Bemrade Norfolk, 15. marca (AFP). Predsednik Eisenhower je davi na rušilcu »Canberra« odpotoval na predsednikom britanske vlade zicilje m omogočilo, da so ukrepali na last- no pLt. Ker vlada ni^nogla ugo- Haroldom Macrmllanom. diti zahtevam nekaterih ministrov — predstavnikov muslimanskih strank — po nujni spremembi v kabinetu, je ministrski predsednik Sastroa rrridžo jo odstopil, predsednik Sukamo pa takoj nato razglasil izjemno stanje po vsej deželi Sinoči je predsednik republike Sukamo po radiu pozval oborožene sile in državne organe, naj l Predsednik republike je v četrtek v Belem dvoru sprejel novega madžarskega veleposlanika Csebija, ki mu je ob tej priložnosti izročil svoja pooblastilna pisma. . Trgovinski sporazum ^ ho letos omogočil trgovinsko menjavo blaga s CSR za 24 milijonov dolarjev Bc°£rrod, zdaj, ko velja v deželi izjemno Dosedanji indonezijski ministrski stanje, ne ukrenejo ničesar, kar v*rial»-- se delj časa razgo- j predsednik Sastroamidžojo, ki je bi lahko poslabšalo položaj. »Ni ^ 1 odstopil in s tem zaostril položaj 1 prvikrat, da je morali voditelj indonezijske države razglasiti izjemno stanje. V preteklosti je vselej uspelo premagati težave in prepričan sem, da se nam bo posrečilo tudi zdaj.« j V Džakarti so se danes sestali .poveljniki vojaških okrožij. Sestanek je vodil načelnik generai-15. marca (Tanjug), (kemijske in farmacevtske proiz- nega štaba Hairis Nasution. Pred-zdnan'inilc PE^ssdnika odbora za j vode, surovine, polizdelke in stavniik armade je potem izjavil, j® lf~^®ifgovino Ivica Gretič j razno drugo blago, izvažala pa bo da bodo izjemno stanje ukinili, trgov °^nik ministra za zunanjo! tja večidel živila, surovine in pol- brž ko se bo položaj ustalil, dgjj ®o CSR Robert Šmelc sta 1 izdelke. S sporazumom so bile Sukamo se je začel danes po- rezim. protokol o spo— j urejene prevozne stomtve, ki jih svetovati z voditelji strank, da bi ----------- — — —, — ------------ — - — - v„, nuuc vv/j.,.,.,..,, ^, blaga U trgovinske menjave bo nudila Jugoslavija CSR. videl, komu naj poveri mandat za Y MUnchen-Gladbachu. Ta je da- na otoku, kakor hitro bi bil Ma- med obema deželama za i Gretič je po podpisu sporazu- sestavo nove vlade. Najprej je nes dejal, da gre samo za lahko karios izpuščen na svobodo. Vo-ionovV vrednosti 24 mili- I ma izrazil prepričanje, da so med sprejel voditelje Nacionalistične atomsko rož je, a dodal, da bodo jaški guverner Harding se je za- uvažai olarjev. Jugoslavija bo pogajanji doseženi sadovi trdna stranke in muslimanske stranke tudi angleška reaktivna letala radi tega’dolgo posvetoval s svo- _j°zaja iz CSR stroje, vozila, podlaga za nadaljnji razvoj go- Ulama Nahdatulja. na področju Zahodne Nemčije jimi sodelavci. Se ponoči so ob- spodarskih stikov med obema de- Džakarta, 15. marca (Reuter), kmalu opremljena s takšnim jjavili, da bodo pozdraviti ale- želarna. Tudi vodja češkoslovaške Sukarno je danes poveril mandat orožjem. j herni korak, katerega namen je delegacije Smele je izrazil pre- za sestavo nove vlade predsedni- | Vest, da so v Zahodni Nem- ( doseči dejansko in dokončno usta- Atomske bombe skladiščih ameriške vojske v Zahodni Nemčiji Ameriški veleposlanik v Ljubljani Ljubljana, 15. marca-Ze dva dni se mudi v Ljubljani ameriški veleposlanik v FLRJ g. James W. Riddleberger s so- Bonn, 15. marca. (Tanjug) — j Nemčiji posledica njenega sode-Predstavnik vlade je danes novi- j lovanja v Atlantski zvezi. Socia-narjem izjavil, da so ameriške! listi presojajo to 'vprašanje v čete, ki so v okviru Atlantske zvezi s celotno vojaško politiko progo. V njegovem spremstvu so zveze v Zahodni Nemčiji, oprem- vlade. Pripomnil' je, da bo atom- ge ameriški konzul v Zagrebu g. sko orožje v Zahodni Nemčiji še Ellwood in dva 61ana velepoSla-bolj otežilo sporazum zahodnih držav s Sovjetsko zvezo o bodoč- nistva. Nastanjeni nosti Nemčije. | »Slone. ljene z atomskim orožjem. Te čete imajo atomske bombe, granate in rakete. Pripomnil je, da bi to orožje uporabili samo na podlagi sklepa sveta Atlantske zveze. • Ko je odgovarjal na posamezna vprašanja, ni mogel natanko povedati, na podlagi katerega sporazuma so pripeljali atomsko orožje v deželo. Prav tako ni hotel povedati, kdaj se je to zgodilo. se v hotelu EOKA spet predlaga pogajanja za ukinitev sovražnosti in ureditev ciprskega vprašanja pod pogojeni, da Britanci izpuste Makariosa London, 15. marca (Reuter). V Z njegovimi izjavami pa je ciprskih mestih so se včeraj po delno v nasprotju izjava nekega javili letaki s podpisom Digenisa, visokega oficirja druge letalske kj znova predlaga, naj bi napra-taktične flotilje Atlantske zveze vili konec vojaškim operacijam VREMENSKA napoved za “hoto, 16. marca ‘n Jop.o pričanje, da je protokol o blagov- ku Nacionalistične stranke Su- čiji atomske granate in atomski ni menjayi med obema deželama virdžu. Tej stranki pripada tudi izstrelki, je zbudila veliko po- vitev sovražnoeti. V Londonu še ne komentirajo najvažnejše pobude EOKA. Pra- pričakovan in da je iznenadil britanske uradne kroge. Prizadevanje EOKA v sedanjem napetem vzdušju na Cipru, nastalem spričo tega, ker so v zadnjih dneh obesili dva Grka, presojajo v Londonu kot poskus, da bi pripravili Veliko Britanijo k temu, da bi spremenila svoj načrt o Cipru in ponudila politično ureditev, ki bi bila lahko podlaga za pogajanja. Nlkosia, 15. marca (Reuter). Britanske čete na Cipru so danes ujele Aristida Drausiotisa, o katerem pravijo, da je eden iizmed °tianje t topl° z delno oblačnostjo, m menjayi med obema .. . . , . ^ tumorjum01?frature med ~4 111 +4, ustvaril ugodne pogoje za razši- Sastroamidžojo. j zornost v deželi. Erich Ollenhauer dar ne ravno prijateljsko ogle-2^ n v k° seTn 66 otresal rojev otrok, ki so mi da mi drobiža vsiljevali svoje »male usluge«, 1111 Pokažejo to ali ono. Zdelo se mi je, da je Vino, kruh in nepismenost tod že pravilo: čim revnejša je hiša, tem več otrok se podi okoli nje. Sicer pa lahko samo zelo spretno, umetniško pero, denimo Silonovo, opiše te »vaške podobe«, ne da bi mu bilo moč pri tem očitati tendenč-nosti, da so barve na njegovi slilki bolj temne, kot so v resnici. »Stanovanjska stiska« je tod pritisnila ljudi v skalne jame in v ilovnate koče, ki jih je komaj moč imenovati človeško bivališče. Nekaj povsem navadnega je, da se v enem samem prostoru gnete sedem, osem in veččlanska družina, seveda skupaj s kozo, svinjo in drugimi »manjšimi« domačimi živalmi. Zgodovinarji pravijo, da Kalabrija ni bila od vselej sinonim za zaostalost in bedo, kakor danes. V zgodnjih antičnih časih (Graecia Magna) je bila bojda podobna skrbno obdelanemu vrtu in eo deželo izpridili šele »rimski barbari«, ki so uničili to obilno rodovitnost. Za rimskimi legijami so se na tem strateško pomembnem križišču (prehod na Sicilijo) zvrstili mnogi gospodarji, ki so, kakor beležijo anali, v glavnem kradli in sleparili. Izmed vseh imajo kalabrijski zgodovinarji v najlepšem spominu Normane, ki so z nekaterimi modrimi ukrepi stimulirali srednjo posest in s tem v precejšnji meri poživili kmetijstvo, v najsiabšem pa Spance zavoljo latifun-diističnega monopola, ki se je po njih tod ohranil do današnjih dni. Sele kraljevina obeh Sicilij je razmere neznatno izboljšala. Neradi pa se Kalabrije!, ki so narodno sicer zelo zavedni, spominjajo rojstva združene Italije, ker so se takrat, tega še danee ne morejo pozabiti, davki pri priči podvojili Ko- nec prve svetovne vojne, ki je mnogim Kalabrirj-cem omogočil, da so pogledali čez plotove svojih vasi je sprožil spontano gibanje za zemljo, ki je terjalo razdelitev latifundij in znosne življenjske pogoje. Fašistična oblast, ki sploh ni pripoznala ndikakega »južnega vprašanja«, je zgradila nekaj cest, lastninskih odnosov pa ni spremenila. Tudi po zadnji vojni se upi kalabrijske vaške revščine niso izpolnili Agrarna reforma, če jo lahko sploh tako imenujemo, je razdelila kmetom nekaj več kot 2 tisoč ha zemlje in ustanovila 400 novih majhnih posesti, veleposestniški monopol pa je spet ostal. Kočije — spomin na prejšnje stoletje pred šelezniško postajo v Reggiu 54 veleposestnikov ima nekaj manj kot tretjino ati 74 tisoč ha obdelovalne zemlje. To je osnovna in izhodiščna resnica o kalabrijskem agrarnem vprašanju. Ce jim prištejemo še vse tiste, ki posedujejo več kot 20 ha, ima tisoč ljudi prek dve tretjini obdelovalne zemlje, medtem ko si je ostanek razdelilo 70 tisoč malih zemljiških lastnikov, med katere smo vrinili tiste, ki imajo že večje posesti (od 5 do 20 ha). Tu je gordijski vozel ne samo kalabrijske, marveč celotne kmetijske problematike Juga, kamor sodijo, province: Abruci, Mo-lise, Campania, Puglie, Basilicata, Kalabrija, Sicilija in Sardinija. Zdi se mi, da o kakih perspektivah za izboljšanje ne bo moč govoriti, dokler se bo ohranila ta fevdalska krivica. Za zboljšanje življenjske ravni, za zvišanje hektarskih donosov namreč ne zadostujejo zahteve po mehanizaciji, ki jo sicer imajo samo veleposestniki, in po agrotehničnih ukrepih, čeravno pomena teh prizadevanj ni podcenjevati, saj je vrednost kalabrjske kmetijske proizvodnje po hektaru občutno nižja kakor znaša italijansko nacionalno povprečje in sicer: 45 proti 64 tisoč liram. Agrarna reforma je tisti člen, ki bo potegnil vso verigo za seboj in so tudi z docela »gospo-darsko-teoretične plati« neutemeljeni pomisleki, da bi lahko trenutno tak »socialni poseg« nemara zmanjšal pridelek. V nedogled namreč ne bodo mogoči kompromisi, se pravi reševati ostanke fevdalno španskega inkvizitorskega mračnjaštva, revežem, po italijanski ustavi enakovrednim državljanom, pa deliti pravico in kruh po drobtinah. V kalabrijski, vsakdanji jezik prevedeno, namreč agrarna reforma ne pomeni le demokratični ukrep ki so ga drugod izsilili že pred 6to ali več leti. marveč preprosto tudi večji kos kruha, ki naj bi stotisoču malih posestnikov, spolovinarjev in kmetijskih delavcev omogočil človeka vredno življenje. Razviti pri proizvajalcih boj za kakovostne pridelke Kako bodo v obalnem pasu koprskega okraja odkupovali kmetijske pridelke I skih zadrugah, kjer se bodo s znanili z vsemi podrobnostm kategorizacijo pridelkov in po Topli sončni žarki in zadnji: pričakujemo, da se bo prvi zgod- j dobno. Sklicali bodo konferenc' pomladanski dež, so zemlji ob nji grah pojavil na trgu že med ‘ kupcev iz bližnjih krajev LRH ir morju že spregovorili svojo be-, 20. in 25. aprilom. Okrog 5. maja : sedo prebujenja. Zgodnji grah je , lahk0 pričakujemo prvi vagon ” v sončnih legah že začel plezati j graha. Za prevoz pridelkov s to po nastavljenih opornih vejah. Člani kmetijskih zadrug in privatni kmetje so te dni na že v jeseni pripravljenih njivah in sadijo krompir. Brstje na breskvah že kaže tiste rožnato-rdeče barve, ki govorijo, da bo polno cvetja. vornimi avtomobili, bodo k že omenjeni kupno-prodajni pogodbi sestavili še dodatno pogodbo, ki bo vsebovala tarife za prevoz kmetijskih pridelkov. Glavna skrb vseh pa bo, urediti odkup in odpremo pridelkov tako, da bo Z. eno besedo: Zemlja se je pre- vse blago še isti dan res odprem budila m ,ie pripravljena, da ?a-! ljeno. Upravni odbori KZ naj se dogovorili o odkupu, da ne bodo nastajale med proizvajalo zmede. Glavno vprašanje vseh članov kmetijskih zadrug, ki so hkratu proizvajalci, je: Vsi naši pridelki morajo pravočasno na trg. Ne sme se več dogoditi, kot se je nekajkrat v preteklosti, da je »Fructus« odpovedal za eden ali dva dni odkupovanje določenega pridelka. Taki primeri povzročijo veliko negodovanja — in čne svoj proizvajalni proces. Vse po^krbiro^dr^bodo^člani^radrug tudi,.šk°d<“ Končno bodo organi- kaže, da bo letos vreme veliko dovažali dobro sortirano blago, ! zlral1 sestanek proizvajalcev zim- bolj naklonjeno obdelovalcem k; lahko tekmovalo na ino- i ske zelerUave’ da se bodo z njimi zemlje kot lani. Pri tem moramo zemskih, kot domačih trgih. ------------------------------------- poudariti še to, da je letošnja j , mila zima omogočila, da so obde- Cimprej bodo organizirali te- | lujejo. lovalci zemlje dobro in veliko čaJ 23 odkupovalee pri kmetij- boljše pripravili in pognojili zemljo kot lani. Dani so vsi pogoji za dobro, ali pa celo nadpovprečno letino. * Vodstvo Okrajne poslovne zveze v Kopru je v ponedeljek skli- RAZVESELJIVO POROČILO IZ TRBOVELJSKE KNJIŽNICE Se nikoli niso imeli tako radi knjig dijakov in učencev in 34,2 ostalih, h katerim v glavnem ste* jejo gospodinje in upokojenci V pretesnih prostorih ni več mogoče dobro in lepo ustreči tisočerim željam — Kričeča potreba po mladinski knjižnici Z neverjetno slastjo prebira ▼ »V Trbovljah menda še nikoli i nejših ovir, da bi v več izvodih Trbovljah knjige zlasti mladina lismo tako radi in tako vneto ne mogli kupiti tako rekoč vsa- dijaki, učenci in vajenci. Medtem ■rebirali knjig.« zaporedoma po- ke nove knjige, ki izide v slo- ko je imela knjižnica leta 19*> edo številni izposojevalci in: venskih založbah Se več, zelo komaj 1651 mladih obiskovalcev, bralci, ki se dan za dnem in še ‘ naglo se na policah množe mno- se je v letu 1956 število dvigni pozno v večer gneto v Ljudski ■ ge izdaje knjig iz Beograda, Za- na 3894. Se bolj pa se je knjižnici. Vsa ta procesija, ki j greba in Sarajeva. Stalno pa tudi število izposojenih mladinsKin vsak dan vrača in odnaša na izpopolnjujejo knjižnico z anti- knjig, in sicer od 3146 kar n domove cele skladovnice knjig, kvaričnimi nakupi zlasti starejših 13.155. pri čemer pa niso vftew j niti splošna leposlovna del®* I ampak izključno mladinska lite' ratura. Promet z mladimi _0°‘" je vsako leto daljša. V zadnjih vrednejših knjig in izdanj. pogovorili, kakšne vrste zimske J zelenjave naj sejejo in pride- A. P. Zdaj se je že spremenilo Kmetijska zadruga v Radencih pa je bilo pridobiva pri svojih članih ugled. Tak pridelkov. odkupljenih kmetijskih !§ ;r • , .*■ skovalci je postal v knjižnid vsak dan tako obsežen, da močno ovira normalno poslovanje celotne knjižnice. Sicer to ni bistveno vprašanje, zaradi kate-rega je treba nujno urediti P°" sebno mladinsko knjižnico. preprosto za to, da ob tolikšnem številu mladih in odraslih obiskovalcev in povrhu še v taK tesnem prostoru, ki ga bodo skO' raj zasule samo knjige, ni mogoče več pravilno streči vs®!~ tem tisočerim željam. To velJ posebno za mlade obiskovalce, K* jih je treba pedagoško in vzgojn postreči, jim svetovati in z JU1?’ neprestano podrobno delati, o bo knjižnica lahko mlademu cM' veku vzgojiteljica in učiteljica. Iz tega skorajda nevzdržnega položaja pelje ena sama pot: organizirati je treba posebno m1*' dinsko knjižnico. Ali vse _ kaže. Po samem obisku v knjižnici da bo treba potrpeti vsaj še o nega blaga, za' več "koli'mmjonov SjS °iena^NajMr'deUvna"%ta m?« netljivo narasla. »Tako radi še je tudi mogoče presoditi, da je bro leto, dokler knjižnica ne doo odkupni in živinorejski odsek. Sled- nikoli nismo imeli knjig, kakor knjižnica tako rekoč last vseh obetanih novih prostorov, ki v nji je ustanovil lani umetno oseme- ji)s jmamo zadnja leta,« mi pra- Trbovelj. Ce upoštevamo, da ima j bodo tako razsežni, da bosta im Razgibano prosvetno delo P«"o zadmžniki^ele"* n^bivijo, ko mimogrede stikam po nad 4000 vpisanih izposojevalcev; v njih prostora obe knjižni ; Letošnje leto utpeSno deluj* v stajo ustanovili Se v iirastju-MQti, statističnih polah. »Z nestrpnost- in da doma potem po dva, trije Takrat pa bo tudi mogoče lendavski občini Ljudska univerza, v kar se bo tudi zgodilo. Poljedelski Drihaiamo v knjižnico, boječ ali celo štirje prebero knjigo, po- še vsa druga pereča vprašanj • prvih dveh mesecih je ta skupno s KZ odsek se je najbolje izkazal v se- J ^ J , , tniio* ne tem velia Ha v Trhovliah radi lena raznoredrtev knjig P° P° v Lendavi priredila okrog 60 preda- menski službi. Zamenjali so okrog aa bi te ali druge knjige ne tem velja, aav irDOVijan raai lepa razporeanev Knjig ^ vanj. predavanja so bila v večini s 800 kg semenske pšenice, okrog 500 kg dobili. Včasih knjig nismo tako vsi bero. Med bralcu ki stalno cah, katalogizacija knjig, calo sestanek vseh upravnikov v,is smo dobili na občnem zboru, ki Ko se je radenska zadruga spo- kmetiiskih zadrue obalneea na- 1°. se, Sa„slani udeleiUi v prav lepem jila z zadrugo v Račkem vrhu, je j zaarug ooainega pa- i številu. Ce pogledamo nekaj let na- prevzela tudi njeno žalostno dedi- su, da so se pogovorili o naj- • zaj, ni bilo tako, saj so morali občni ščino v obliki izgube, ki jo je morala boljšem načinu odkupa kmetij- zbor £Y?lc™t’ trikrat sklicati, preden odplačati. Toda kljub temu izkazuje skih nridelkov TJnravniki 7a -Irnu . PnS1’ skupaj. Ljudje so torej do- 4e 107.869 dinarjev čistega dobička. pnaei. v. p K zaarug bUl zaupanje v zadrugo. Delo zadru- Od tega bo dala za investicijski sklad so povedali, da vsi upravni od- ge v minulem poslovnem letu ni bilo 53.000 dinarjev. Z letošnjim letom je bori soglašajo z nameravanim majhn0- sa3 imela več ko 61 mili- zadruga uvedla hranilno kreditni od-enotnim načinom odkuna v teko- „30I!0V d‘narJ®Y celotnega prometa. V sek z obračunskimi knjižicami. | enotnim načinom Odkupa v teKO treh poslovalnicah je prodala potroš- zadruga s tremi poslovalnicami stirih letih ie naravnost prese- čem letu. Glavne značilnosti nikom za več ko 34 milijonov potroš- ima Štiri pospeševalne odsek* in sek- sl;ln11 let*rl 3e naravno 1 P enotnega načina odkupa so: Zastopniki kmetijskih zadrug obalnega področja koprskega okraja, Okrajne poslovne zveze in Zadružno podjetje »Fructus« v Kopru so se dogovorili, da bodo kmetijske zadruge od članov odkupile vse tržne viške in jih V trboveljski Ljudski knjižnici je čedalje več knjig in čedalje več obiskovalcev, ki nadvse radi prebirajo knjige prodale zadružnemu' podi*««, k~jl '"s&a™ ^“Te Mfi. ^bajajo ,Pfi° »Fructus«, ki bo 100 odstotno S predavanji posvetili vasem z ma- omejil predvsem na čiščenje in škrop- časnikih, kdaj in katere Knjige pridelke odkupilo Tržni viški SO džarsk0. narodno manjšino. Za slednjo 1 j en je sadnega drevja, s čimer Je izidejo. In razumljiva bo zatorej vse vrste sadja in povrtnin, ki jih člani KZ pridelujejo' na tem področju, vključno industrijski paradižnik ter grozdje, ki je namenjeno za trg. Vse blago, pa naj bo namenjeno za izvoz ali za notranji trg, mora biti pripravljeno po JUS-u (Jugoslovanski standard). Pridelki bodo odposlani na inozemska tržišča najkasneje v 24. urah. Za notranji trg lahko tudi kako uro kasneje. Embalažo za blago, namenjeno izvozu, bo preskrbelo zadružno podjetje »Fructus«, za notranji trg pa bo podjetje preskrbelo embalažo pri kupcih. Naj tu navedemo važnost pravočasne preskrbe embalaže. Samo kmetijska zadruga Koper-okolica potrebuje letno 50.000 kosov razne embalaže. Če bi hotela* nabaviti novo embalažo, bi potiebpvala 10 milijonov dinarjev. Glede cen so se dogovorili, da bo zadružno podjetje »Fructus« vsak dan sproti dalo orientacijske cene, drugi dan pa definitivne cene. Te cene pa bi veljale le za blago, prodano na domačem trgu. Prav tako so se dogovorili, da bodo sestavili kupno-prodajno pogodbo, ki bo vsebovala vse potrebne klavzule o odkupu pridelkov KZ od svojih članov in prodaji le-teh Zadružnemu podjetju »Fructus«. * V zelo plodni razpravi so na ponedeljskem sestanku posamezni udeleženci povedali svoja mnenja. Tako je direktor »Fructus« poudaril, da pogodba ne predstavlja nekakih fiksnih cen, ker bo le-te določal dovoz pridelkov v zadruge.'Ce bo ie naprej trajalo tako ugodno vreme, lahko ugotavljamo, da je v zadnjih tednih omejil širjenje kaparja in drugih na*a np«trrinr)<5t nn novih knii- na področju kulturno-prosvetne de- sadnih škodljivcev. Zadruga ima svo-, iiesup “V V IVllL javnosti močno razgibana. Kulturne jega tehnika, ki pomaga kmetoval- gan, posebno pri tistin DraiCln, prireditve so bile v Dolini, Lendavi, cem s svojimi nasveti, z uvajanjem | ki go na tekočem in raje zamude Dubrovniku, pripravljajo pa jih v agrotehničnih ukrepov in podobno. | Varkoli dniep«a kot da hi zamu- Centibi in Treh mlinih. Velike težave pa Ima zadruga za- i ’ , aa Dl radi neprimernih poslovnih prosto- dlli lepo novo knjigo...« rov in skladišč. Sanitarna inšpekcija je na to zadrugo že večkrat opozo- Maline in vrtne jagode dajo lep dohodek Številke, ki jih skrbno zbirata rila. zato bo zadruga letos zaprosila knjižničarka Anica Uduč in nje-za investicijski kredit v znesku_k16 na pomofnica Kati Cerinšek, i pravijo: Leta 1953 je imela Ljud 1 ga ponekod v Slovenskih goricah, zlasti v oko- ianj pa 16.215 bralcev. V zad- ; Kovanje aosiej se m duo u*tvar- , 7 vr\nt- imi. v težnji lici Lenarta, so zelo slabe električne f+.viVi i-hu I iero Medtem ko so druea nod- ■ delu še niso imeli elektrike prvi zgradili napeljave ter naročniki električne I žt‘rlh letlh se torej obisk ; J eno. Medtem ko so aruga poa eiektrificirani Naslednja l®ta ii pri zadruž- energije prečesto tožijo o slabem toku potrojil. V malone enakem raz- rocja v ptujskem okraju bila . , ie desni breg .............. ' ■ ' - .................................................... - razmeroma zelo naglo elektrifi- bo prišel na vrsto še desni ° rlrnna FiiactprniTr in lrraii Drave. To postavko drtlŽ Mlada kmetijska gospodarstva so- milijonov dinarjev, cialističnega sektorja v Slovenskih goricah so prešla po prvoletnih težavah _- .. v#. - . . . clra r>a — bliže k specializaciji kmetijske proiz- 1 ret TO Z1CO napel TU ie TO KnJlzniCd Draicev, na vodnje. Velika razdrobljenost p^reel je osnovno vprašanje, ki ga ponekod V Slovemkih goricah, zlasti v oko- lani pa že 16, že rešujejo z arondacijami T •» za dvig živinoreje so sodoben hlev za 50 govedi ,_______________________________________________ - nem kmetijskem gospodarstvu v Sel- ter morajo prečesto poleg električnih rneritl se je dvigalo tudi število cah, ki ga že od jeseni uporabljajo, svetilk uporabljati še petrolejke. 47nnKnipni-u u-j:- 19fiRo vi. Prav tako so pod streho že enaki hlevi Zelo kritično je to v zvezi z uporabo “V”*°iemn.KnJ1? iU“ ^l , .V v Drvanji, Tratah, Zg. Ščavnici in v radijskih sprejemnikov, ki jih v Ju- tu 1953 se je V letu 1956 dvignilo teku je tudi gradnja v prvi fazi v tranjih in večernih urah skoraj ni na 36.939 Izposojevalnica je V Jurovskem dolu, piedtem ko bodo slišati. Naročniki se upravičeno prito- t nhdnhin narasla 190 740 enak hlev začeli graditi tudi v Lenartu, žujejo nad prekomerno uporabo elek- l ODaODJu narasla oa l-o. V obnovljenem sadovnjaku v Sel- tričnih kuhalnikov, peči in likalnikov, din na 493.990 din V letu 1956. cah že dve leti goje med drugim tudi ki jih nekateri brezvestni naročniki Navzlic temu da so zlasti nove podsadež vrtne jagode. Lani je dal uporabljajo v škodo lastnikov radij- 1.nij„„ razmeroma Hraoo ie W pridelek že lepe dohodke. V KG Le- skih sprejemnikov. V Zg. Ščavnici so razmeroma arage, je 1Z- nart so se nedavno odločili za gojenje se spričo teh motenj odločili napeljati posojevalnica prav nizka ter zna-malin, ki jih bodo spomladi posadili še tretjo žico ter so potrebna sredstva ša povprečno za vsako knjigo ne-med vrstami srednjedebelih nasadov naročniki zbrali med seboj ter tako __ j Q ^ * . jablan. Podobne nasade malin bodo rešili pereče vprašanje oskrbe z elek- , J , , . ..priza- pričeli gojiti že letos tudi pri KG Trate, trično energijo. je 27,5 % teka knjig po literarnih zvrst delavcev, 16,5 nameščencev, 21,8 in pisateljih. 'z' Drobci iz družbenega plana za ptujski okraj ELEKTRIFIKACIJA V SLO VEN SKIH GORICAH I predvideva družbeni plan 8 milj* I jonov dinarjev za elektrifikacij V občini Desternik se ljudje Prvenstveno bodo letos že vsa povojna leta zavzemajo za e®li elektrifikacijo levega , .jna slednje leto 8722, potem 15.302, elektriko, vendar njihovo priča- j j5” f° ki na tem 215 bralcev. V zad- j kovanje doslej še ni bilo u.tvar- , De> ermk in J^fJi. konč- cirana, so Desternik in kraji med iJlave. iu pusuav«.u u. Ptujem in Vurbergom ostali brez Plana so odborniki iz ome električnega omrežja. | krajev pozdravili s po Za dokončno elektrifikacijo vese^em' TUDI PROMETNE ZVEZE SE BODO IZBOLJŠALE V ptujskem okraja opravlja ves javni avtobusni promet P Mariboru, razen Ptuj-Kidri' ptujskega okraja bi bilo potrebno še 37 milijonov dinarjev. Potem bi bile potrebe prebivalcev po električni energiji skoraj popolnoma zadovoljene. Okrajni •’“v‘t ljudski odbor je sklenil izvajati slovalmca v u v****. ijuusm jc omciui livajau nn PtUI___ devno skrbi za knjižnico, ni znat- elektrifikacijo postopoma. Letos £evo ^i ga je letos organiziral ob- 1 činski ljudski odbor Ptuj z last B r a 1 c i n a m pišejo Naj zavržemo vse tehnične spomenike v Idriji Pred odločitvijo bo treba dobro premisliti Sredstva bodo presegla proračun V zvezi s pripravami na sprejetje občinskega družbenega plana in proračuna za leto 1957 Je ObLO Mozirje sklical pred dnevi 13 zborov volivcev, j jjrji ,n jjh kot prav0 6udo opisuje naš Na njih bodo razpravljali o predlogu Valvazor. Tri so bile že pred stoletjem po- občinskega družbenega plana in pro-, ruS€,n. {etru, ki je dobila zadnjo obliko računa za letošnje leto. S tem v zVezl M N,p0leona i„ ji zato tudi pravijo je zlasti omeniti, da bo letos mozir- i Napoleonova črpalka, pa le delovala le celo ska občina zaradi strukture kmetij-! ,eti 194a k0 ,e poVOdenj odnesla veliki jez skih posestev ter primerne velikosti. . , Kobm ^ f"5rpalk, u,tav,i, u m- Id je ekonomgko upravičena visoko . p M,„e) je u objekt pr.uredn M ogled lV?,a' !na ?. let°* imela za 401 ( 4 ^ j FHirn naših najbolj zanimivih odstotkov več sredstev, kot znaSa njen , t,hnjlk;h Jspomemkov. ki sl ga radi ogled..-administratlvni proračun, čeprav bo, jo ebn^ tujcl> k, « n4 m„rej0 naSu-oddala M milijonov dinarjev okraju, j ^ eudovltl tehnični napravi davne Ta primer dovolj zgovorno kaže, da -mora imeti občina takšen obse«, ki; p je ekonomsko upravičen. Ce b1 bile V jašku »Borba« stoji parna črpalka na tem področju 2 ali 3 občine, za kar j sistema Kl«y iz tovarne v Plznu na češko so se prvotno nekateri prebivalci za- slovaškem, katerih je bilo izdelanih^ samo vzemali, bi bile vse tri pasivne. nekaj kosov za razne rudnik«, ki pa so bUs Družinski teden v Mariboru Okrajna Zveza prijateljev mladine Pertl pa o telesnih pogojih za srečen 8 sodelovanjem Pedagoškega društva v zakon, predsednik Okrajnega sodišča Mariboru Je priredila od 11. do 15. marca niz predavanj pod skupnim imenom »Družinski teden*. S temi predavanji so organizatorji pokazali, da se zavedajo, da jc v naši socialistični družbi treba družini pomagati v boju za »srečno družino«, ki Je važen temelj socialistične družbe. Predavanja so namenjena staršem, vzgojiteljem in starejši mladini, ki se pripravlja za dolžnosti v družini. Predavatelji so govorili o zakonu in družini z različnih vidikov. Ravnateljica V. gimnazije tovarišica Vida Rudolfova je V uvodnem predavanju povorila o naši socialistični družini, dr. Jože Potrč iz Ljubljane Je predaval o spolnosti in ljubezni pred zakonom in v njem, dr. Eman dr. Drago Tribnik o pravnih osnovah zakona in družine ln znan pedagog pro i. Gustav Šilih o otroku ln družini. Številen obisk, saj je bila dvorana IV. gimnazije vsak večer polna, dokazuje, da ata se Zveza prijateljev mladine in Pedagoško društvo pravilno lotila dela na področju, kjer pravzaprav šele orjemo ledino. Izrečena je bila tudi misel, da bi podobna predavanja organizirali tudi pri večjih podjetjih, ustanovila naj bi se pa tudi »Zakonska posvetovalnica«, dr. Potrč pa naj bi te posebej prišel predavat mariborski mladini. Pripravljenost predavateljev in zanimanje poslušalcev sta porok, da bo delo uspešno. V Stroj, ki j« pravi kolos na parni pogon, ki je odslužil in bi ga moral prevzeti mu- j v privlaeno turistično središče v zgor-je črpal yodo iz globine 300 m. Bralec si zej, pa ga nima kam spraviti. • •• - -• ° - bo o njem napravil najboljši sliko, če bo Tako smo našteli samo nekaj primerov. upošteval, da so v tem stroju, ki je v ce- ki spravljajo pristojne činitelje v Idriji v loti tehtal okoli 200 ton železa in jekla, ' nerešljiv položaj. Vrednost in pomen teh-pokurili na uro po en meter drv in kadar I niških spomenikov ne presega samo občin-je »šel« vseh 24 ur na dan, je šlo z njim ske meje, ampak presega tudi državne tudi 24 metrov drv! Nekaj kurjačev, ki so I meje. Mestni muzej se je že lani zavzel, Na osnovi posebne komisije je tedanji že *»e demontirane ln prelite, tako da niti | Se en kolos čaka demontaže v jašku Svet za industrijo LRS določil nekatere tovarna nima več ne vzorca, ne načrta. | »Delo«. To je star Izvozni stroj na paro, objekte in stroje pri Rudniku živega srebra - • • * ; v Idriji za tehniške objekte in jih izročil v upravljanje Mestnemu muzeju v • Idriji. Med temi objekti je žitno skladišče sredi mesta iz časov Marije Terezije, v katerem so izdajali živila, predvsem žito in slanino, ko so rudarji po pravilniku dobivali večji del zaslužka še v naturalijah. Te vrste stavba je v Evropi ohranjena samo še ena v Nemčiji. Poslopje ima edinstveno arhitekturo, čeprav ima na zunaj nekoliko dolgočasno in nerazgibano obliko. Mestni muzej je uredil novo streho in objekt je bil rešen propadanja. Zdaj ga uporabljajo v praktične namene za pisarne in skladišča, dijaški dom pa ima v njem celo nekaj' rezervnih spalnic. Bolj znana je »Idrijska kamšt«, stara vodna črpalka, kakršne so bile v Idriji nim avtobusom. Vendar avtobusnih zvez še ne ustr vsem potrebam. Posebno slabe zveze v Slovehskih g°rlC'■ / Družbeni plan za leto 1957 Pr videva, da bo treba rešiti vp šanje rednih avtobusnih T ^ prvenstveno na tem področju, še sklenjeno, ali bo zato a , busna poslovalnica v Mario Turistično društvo v Ljubnem ob povečala število avtobusov, a*1 n Savinji se že pripravlja pa letošnjo „«tanovHeno okrainO podjeu* turistično sezono. Da se Ljubno od 1)0 ustanovljeno OKrHjnu f sezone do sezone zmeraj bolj razvija za avtobusni promet. da bi rešil to vprašanje s skupnimi moč mi, vendar ni naletel na razumevanje, ozi roma ni našel sredstev, ki bi mu omogočil# spravilo strojev. Škoda na njih pa Je vsak imeli opravka s tem strojem še zdaj živi in še zdaj ga preklinjajo, ker jim je med delom ni dal niti dihati. Stroj bodo v kratkem demontirsli, proračun za demontažo pa znaša 700.000 din. Kje pa bo dobil muzej sredstva in prostor, da ga bo spet postavil, je ostalo odprto vprašanje. Diesel motor »Leobensdorfer«, ki tehta okoli 15 ton, so demontirali že pred leti in leži sedaj razmetan po raznih rudniških shrambah in Je le slabo zaščiten pred propadanjem. ____________________ Zadostoval bi manjši avtobus Z novim voznim redom, ki bo začel veljati prihodnjega Junija, je predvideno, da bo potniški vlak št. 918, z odhodom iz Ljubljane ob 18.5d, vozil do Mosta na Soči, namesto samo do Podbrda, kamor prispe sedaj ob 23.30 in čaka pet ur ter šele zjutraj ob 4.30 odpelje dalje proti Novi Gorici. S to spremembo voznega reda bo nedvomno ustreženo prebivalcem Tolmina in okoliških vasi, ki imajo opravke v Ljubljani v popoldanskih urah in bi se radi še istega dne vrnili domov, hkrati pa bo ta vlak v poletnih mesecih prav prišel tudi izletnikom in številnim turistom. Vendar pa bo ta izboljšava železniškega prometa v celoti dosegla svoj namen le v primeru, da bo imel vlak na postaji Most na Soči ( _ zvezo z avtobusom za Tolmin, ker sicer ta Se prav posebno pa bi se je razveselili di- vlak Tolmincem ne bo mnogo koristil, ker 'jaki nižje gimnazije in učiteljišča, ki mo- riji Savinjski dolini nam pove število nvAVDAT TrTrr*1 nočnin, ki je naraslo od 1035 leta 1954 TS. £n7D0V na 5500 v lanskem letu. Število poatelj ZA VZDRŽEVANJE se je pa zvišalo od 60 na 130. Upajo, da 7 V7Hr7Pvanip eozdOV Je bo ta številka letos še narasla. Mislijo , x ~a vzarzevanje za- tudi na ureditev prostorov za tabor- letošnjem družbenem di' jenja. Lani so že taborili otroci padlih gotovljeno 22 in pol milij°na , borcev iz Trbovelj. Resno skrb Jim rp^ #i«reirvst več V Pri. prizadeva cesta, ki pelje skozi trg. Ta , nar^y. To je dvakrat d8tfl j £ j-ju «a«,«u t.i.> lm«nain o nrirahlinnimi Sii« ozka. na dveh mestih med hišami tako merjavi S porabljenimi SIC7_do . ... , - —;a. da Je prehod večjim avtobusom^ minulem letu Predvsem D dan večja In bo morda ie konec leta nepo- onemogočen. Zgodilo se je že, da »o* ji ^niltvena dela, f pravljiva. Zmeraj glasneje sl,simo. da bo : se tujci> ki so blll namenjeni v Logar- ^Vršili gozdno SOjitvena £a UC0 el-nnai troha nrnHati to ctarn yolejn .i.n _ . -........ .1 ... - a. ■ 1 a Hilfl ŽC T)fpj pr0(iVlU°‘'0' ^ novogradnje bo letos na lago skupno 22 milijonov 7uu soč dinarjev. Ta sredstva ^ uporabljena za večja P°Pr jar» gozdnih cest in gradnjo 8°' r skih stavb. vse skupaj treba prodati za staro železo, za kar bi dpbili nekaj milijonov, naša Industrija pa nekaj dragocenih surovin. Tu pa stopi v ospredje vprašanje naše kulturnosti. Ali naj se res odrečemo tem tehničnim spomenikom, katere bi z največjim veseljem pograbil vsak muzej v Evropi? Prav gotovo je, da Idrija s svojim skromnim proračunom ne bo zmogla prevelikih atroškov. Ali republika res ne bo mogla pomagati? Mestni muzej bo v kratkem sklical komisijo vseh pristojnih činfte-Ijev, ki naj si na mestu ogledajo vse te spomenike in ki naj dokončno odločijo, ali naj stroje pretopimo kot staro železo, ali naj jih prodamo muzejem v inozemstvo, ali pa naj jih ohranimo našim bodočim tehniškim kadrom, da se bodo na njih učili zgodovine tehnike in z. njimi pridobivali izkušnje za bodočnost. Problem postaja resen, njegova odložitev pa usodna! Srečko Logar Potrebna bi bila čitalnica Medtem ko imajo v Tolminu dobro urejeno knjižnico, pa jim žal do sedaj še ni uspelo dobiti primernega prostora, kjer bi odprli Še čitalnico, ki si jo mnogi želijo. bi morali potniki s postaje do doma pešačiti skoraj dve uri. Podjetje »Avtopro-met« Nova Gorica, čigar avtobusi vozijo na tej progi, naj bi zato ie sedaj proučilo možnost prilagoditve voznega reda tako, da potnikom, ki prispejo iz Ljubljane z zadnjim vlakom, ne bi bilo treba prenočiti na Moatu na Soči oziroma pešačiti proti domu. Za to vožnjo bi zadostoval manJUi avtobus, na primer tak. kakršen sedaj vozi na progi rajo po končanem pouku čakati skoraj dve uri, da se z avtobusom vrnejo na svoje domove v okolici. Ta čaa bi lahko koristno uporabili v čitalnici s prebiranjem kniig in časopisov, saj 50 doma v že itak kratko odmerjenem času zaposleni s pisanjem nalog in učenjem, medtem ko se sedaj, ko čakajo na avtobus, potikajo sem in tja in iščejo zavetja, kjer morejo. Poleti se lahko vsaj sprehodijo v okolici ali v parku, težje Nova Gorica-Gorica (Italija). S tem pa bi , pa je to pozimi, zato bi bila čitalnica v ustregli tudi prebivalcem okoliških vasi, ki hodijo zvečer v Tolmin h kinopredstavam ter na razne prireditve in sestanke, ker k vlaku, vračali domov. Upamo, da bo pod jetje »Avtopromet« upoštevale želje prebl valcev ter zadevo uredilo v splošno korist in zadovoljstvo. Tolminu potrebna tudi zaradi njih, ne glede na to, da bi tudi mnogi odrasli prebivalci zamisel toplo pozdravili, pristojni organi delavci naj bi zato skupno z organizacijo SZDL poskusili pereče vprašanje čitalnice na en ali drug način čimprej zadovoljivo rešiti. J. S. sko dolino, samo zaradi te nev8eCno«ti pred trgom obrnili. Upajo, da bo z dograditvijo nove ceste iz Šempetra do Logarske doline te ovire konec. SliSi-mo pa, da bo nova cesta speljana mimo trga. S tem bi bil zadan Ljubnemu udarec. Preden bi bil ta korak storjen, bi morali projektanti fte vso stvar Uliti. dobro premil O. M. Izpred sodišč Nepremišljen strel KO- ia. xi lesa ao bila pred gostilno, kamor Tridesetletni tehnik L. S. j« dn« <11 lastniki caait tejo. _ _ „,0 le | Jožetu Rumpretu v Krfkem.^vsa^ 6, I«.,_ u 1956 streljal s pUtolo iz raz- Prt razpečavanju koles pa UJ” p. svetljene garaie »Telekomunikacije« v pomagal še njegov bratranec je .obratu Vrtača pri Semiču v temno Kazen 10 mesecev zapora, ki dvorišče. Pri tem pa je zadel obrat- izreklo Okrajno sodišče v *'‘_nanJ3’ nega čuvaja Alojza Severja, ki je ču- ga bo morda privedla do sp° pa val na dvorišču. Zadel ga Je v desno da Je bolje živeti skromnej i polteno. Dobičknnosnn trgovin« Tridesetletnemu Jožetu Blaževiču ni bilo ■in« kmečkemu' d„ d°sU ne- stran prsnega koša v višini zadnjih reber. Sever Je Imel trikrat prestreljeno debelo črevo ln steno žolčnika. Lahkomiselni tehnik je bil pri Okrožnem sodišču v Novem mestu žara*! povzročitve teh telesnih poškodb, ki bi po mnenju zdravnikov bile lahko tudi smrtno nevarne, obsojen na štiri mesece zapora. Sodišče mu J« izreklo . , razmeroma milo kazen, ker storilec te narla Od februarja do julija ni bil kaznovan ln se Je s poškodovan- od raznih kmetijskih zadrug meo tudj cem poravna! ln mu takoj po obstra- elm v prekonl in Podbočju, P* 40O litvi tudi nudil vso pomoč. -- —več ko , irn Jožetu Eiazevicu ni - le ^ kmečkega dela, oprijel se J« se A* en na štiri dovoljene-trgovine z lesom, ke:r ie Jt Izreklo hitro ln n« lahek način prt« ,agpi je gnil v rfcivujji i" *--------- « od privatnikov, nakupil vec liKirn električnih drogov in jin ktro« \ Žejnim je kradel kolesa Štiriintridesetletni Mihael DruSko- pomot tudi 37-letni vl*/v(J0ir®ar4eVi J vič iz Zagreba je izučan mizar in tudi Kazen plačila 150.000 ain h Oo- bolj ali manj stalno zaposlen. Delo pa Jo j e Okrajno sodiftče v bi l5 oco im na i oiiic (irircuiivs in »CSIIHKC, Ror | “'r«' »hi. rn»vojm uigani ITIU ne diši pTSVeČ lp si skuša s tatvl- merilo Blaževiču. Zorku pa 1 • trgobi u lahko • t.m avtobusom, ko bi peljal ) Občinskega ljudskega odbora In prosvetni , nami koles izbo h Sevati premoženjsko naj bi oba odvadila nedovoij j ta ,----------- ■- J-’-" -* -------------------------- 1 stanje. Tako je konec lanskega leta v vlne. Kmetijske zadruge P» g ljod- razdobju enega meseca ukradel kar primer pouči, naj ne trs,„'.inVOije:'>)a‘ tri kolesa in to Janku Culku na Vid- mi, ki za trgovanje nimajo au y mu, Avgustu Kuneju v Brežicah ln I K 0 L T 0 B N 1 OBZOBHiK ZA STVARNEJŠI OBRAZ naše kinematografije MISLI OB PROGRAMSKIH VARIACIJAH V SLOVENSKEM FILMU ... **, iznebimo vtisa, da v riščamo kot igranega in ga dubli- oruh naših filmskih ustvarjal- ranega na ozkem traku damo v x.iV_ PreP°g°6to vlada neka nena- naše šole ter pošljemo v najoddaljenejša naselja, kjer imajo mor-j da samo ozke projektorje, v pouk in za rast kulturne ravni sleher- r nost, ki v priložnostnih snema-Preveč razgalja svojo ne-adnost. Lahko zapišemo, da je tU°Vn? repertoarna orientacija n,Je i e filmske proizvodnje mal° pogojena tudi v resnič-J" P°JreDah naše družbene skup-' svojem prvenstvenem ho-film11 P° 'pranem, celovečernem “lu. posvečamo veliko premalo J0?"«*« dokumentarnemu ali i kratkemu filmu, čeprav ,s°dobnost in bližnja ljudske revolucije prav avt nas’ dokler imamo še skw ?Dih virov' .sv°i«fa f'lm- ’*faza. Obrnili smo se na kult ri® Sveta za prosveto in don;!r° W tovariša Vlada Vo-zva! Cai- I® ljubeznivo od- Dasi Pro^nji in nam v raz- deli nega našega človeka. Predvsem pa ga precej laže posredujemo naši mladini. Seveda pa je potrebno priprayiti res dobre dokumentarne filme, saj nekateri kratki filmi zadnjega časa, zlasti s področja folklore, nimajo nobene prave umetniške ali dokumentarne vrednosti. Zelo široka je lahko tematika kratkega filma in prav z aspekta teh skorajda nejzčrpnih možnosti dokumenta-rista slovenska podjetja doslej niso uspela. Zato je toliko bolj potrebno pohvaliti Viba film, ki ima v svojem letošnjem programu nekaj lepih načrtov prav na področju dokumentarnega filma, kjer - povedal nekaj besed, kako zai™’a *emat*° !akV* svf,a. ye usmeriati i umetnosti, zgodovine NOB kot govor na težnje za izvodnji umetniških filmov, medtem ko žanje na drugi strani že v kratkem času obstoja svojega podjetja Viba film dobre rezultate prav na področju dokumentarnega filma. In v tem smislu bi bilo potrebno voditi temeljno repertoarno orientacijo v ustreznih smereh. Seveda s tem ni rečeno, naj bi podjetje Viba film sedaj delalo izključno dokumentarne filme. Vsako tako ekstremno mnenje bi bilo prav gotovo zmotno. Gre le za to, da celotna slovenska filmska kinematografija doseže širša, kvalitetnejša, bolj žanrska področja kot doslej. Realizacijo dobrih scenarijev umetniških filmov borilo vedno enako radi sprejemali, najsi bo to z zna rX us.merjati programska pri- i }™etnosti, zgod ??^anja slovenskih filmskih tudl W “l0' avcev v sedanjem položaju. Ne pedagoško oblikovanje mladega rodu. Če bo Viba film uspel vsaj *W"kin^Z emo trditi, da sloven- j del tega bogatega programa realistih ■ n?a^ografija ni v zadnjih zirati, bo brez dvoma izpolnjena do? s* lepih uspehov. Tako ta občutna vrzel v našem film- kom Triglav filma ali z Vibino proizvodnje. spiralo. Upoštevati je dejstvo, da je letošnja subvencija v primeri z lansko družbeno dotacijo še nekoliko skopnela na skromnih 29,5 milijonov dinarjev, kar, objektivno povedano, ne bi bilo dovolj za proizvodnjo enega samega igranega filma v celoti. Dajali pa jo bomo tudi v prihodnje podjet- Jem za posamezne filme in ne :olektivno. Med dvema variantama, ali naj bi se dotacija delila za predloženi scenarij ali po končanem snemanju, je druga gotovo pravilnejša pa hkrati bolj poštena. Po ustanovitvi sklada za finansiranje domačega filma, ki je predviden z zakonsko uredbo, bo portal v bodoče nova in stalna Oblika finansiranja naše filmske Znamenita hrvat-ska umetnika sta drug drugega portretirala, slikar Becie kiparja Me-štroviča, le-ta pa Beciča v kipu. Obe odlični umetnini sta vključeni v retrospektivne razstavo VI. Beciča (1886—1954), ki bo odprta danes v velikih dvoranah Moderne galerije ▼ Ljubljani. Vladimir Becič: Portret kiparja Ivana Meitroviča (1926, olje) J. Pogačnik Howardova komedija v Mestnem gledališču SIDNEY HOWARD: POKOJNI CHRISTOPHER BEAN zgoščenosti). In če je bil nesrečni ChristopheT Bean ves čas nevidno pričujoč, je bil vendarle v toliko diskretni razdalji, da je njegova tragedija učinkovala bolj kot spomin in opomin. ___________________________________________ Mre. Haggettova je bila kakor ieMa.™e vVnrri?,T aovlni ^ sllltar®tva' ki Je razumljiva napisana za Rušo Bojčevo, kj ni j... j*. iu u.iauvit nuni. rrivMi so *» v New vornu lamo, Se upoštevamo, da vsak Izviren in so pozitivne. Na prav gotovo podprle proizvodnjo odkrili, ko so mu priredili prvo raz- umetnik ustvarja sproti lastne zakone varčevala s KrepKimi KaraKterni- f • -....... ■' - stavo, in že se začno okrog njegovega »voje umetnosti, za katere ne veljajo mi podčrtavanji, ki pa so ucin- davno pozabljenega groba zbirati stari kalupi, takega enotnega pogleda kovala »ristno klhlb kdai hudi • radi obogateli na ir, dokončne sociološko historičnesod- i. _ P1 _ *: t’ *7. _ * Sr*.. Ta komedija se odigrava na trdi grado najvišje ustanove za slikarstvo skorji ledu, pod katero je pokopana v Parizu. Vsa ta imena so nam dane* tragedija, Id se j« dopolnil* pred de- neznana, medtem ko ni med nagra-seMmi leti: »likar, nepoznan genij, jenci niti enega *lik»rja, od Moneta, Christopher Bean, je pred desetimi Maneta, Cezanna do Van Gogha, ki leti umrl v tej hiši, v hlSi podeiel- blestijo danes na nebu umetnosti kot skega zdravnika dr. Haggetta, za jeti- zvezde stalnice. O teh umetnikih je ko, a bi bil po vsej verjetnosti še bilo pozneje napisanih nešteto mono-danes živ, če -bi bil mogel prodati grafij in biografij. Toda enotnega po-eno samo svojo sliko za desetino nje- gleda na to nezaslišano zmoto v zgo-ne resnične, to je i -- - nos>ti. Pravkar so ga u mm u« m aokoncne socioiosko mstoncne soa- - i- slikarja in na račun be do danes še ni. Kakor da je tu pri zapopranostl. Iva Župančičeva je ‘UlllPnta | BB.CJU usivnijauju. iiaaj nim»w Poinemk16*’8- l‘m?' Dosegla je j delavci nasploh so v zadnjem in ^no Priznanje v naši širši j času prišli do precej realnejših 4veL{ I(n?v'n.L zadnjem času konceptov pri svojem delu. Izgo-%an t •• Pr°dira tudi na vori, da za kratek film ni sred- Pome h Š6e- -To so nedvomno stev, so jalovi, saj bi naše druž- “e stvari, ki jih je treba bene organizacije in ustanove druB-; „4 .ln so pozitivne. Na prav gotovo podprle proizvodnjo ------------—. — — — ; • - —....— ,— ,, . , . Ijanju £ pa ¥ bil° P" sestav- takšnih filmov s svojega področ- ^o ‘"^zabijM.-^ ™*• "JM? P“ podčrtavanji,, ki.pa so ucin 4rJa v ff?-a filmskega reperto- j ja, ker jih končno tudi potrebu- mrhovinarji, Id bi poudarka jejo. Kvaliteta teh filmov pa bi račun nesrečnega s mu, fdmu: dokumentarne- mogla dobljena sredstva, to po- nevedn0*tt preprc ^cnemn-Poljudnoznanstve- raoč kasneje le še dvigati. Za zlasti j ,mo£oče s tem v zvezi dober pedagoški film bi se Svet ^Produk •■mentarneinu v sm*s'u 7S šolstvo gotovo zanimal in bi In prav 5‘!e .dogajanja iz NOB. ga prav gotovo odkupil, če ne v __________ ka v do \ i. ic najšibkejša toč- eeloti dotiral.. Filmi o kulturnih vse tesnejših vezeh, kijema* aJU’ bilanci silovenske spomenikih ali dokumentih iz Ne čudim se, ko berem na čelu kilo ie’ ^se preveč je NOB bi gotovo našli mecena v ^sta komedije, d* je njen »vtor ne8s {jj^®nj®vaDja dokumentar-| Svotu za kulturo in prosveto Ne COzu, ynamreč po Rčnčju Fauchlisu moremo zameriti preprostim ame- liku^T^rK^^n^DOudareiT ?‘i, ki a,- Prevelike so predno-1 nazadnje pa bi bilo delo na doku- -Prenez Garde . la Peinture- (»Po-| risWm nodeželanom. da niso preprostih podeželanov. Francozih neka kolektivna slaba vest, Umni umetnostni kritik iz New Yorka Davenport reši, kar se rešiti da s po- ki jim po eni strani hrani zadnje priznanje svoje zmote, po drugi jim pa močjo tenkočutne služkinje Abby, ki iz strahu pred ponovno blamažo na' je edina sočustvovala s pokojnim nesrečnežem in ki je bila, kot se v teku komedije izkaže, s slikarjem tudi v rekuje, da sprejemajo vse, kar je novo in izvirno, ter čakajo, ko se učijo iz bridke izkušnje, d* čas s»m pove, kaj Je v resnici vredno in bo zatorej obstalo. Zato tudi v tej komediji ne , kiTii,"1 j' prevelike so predi Tako » ciaJeTno igranemu filmu. Kleopatra€. tagonistke težko upiramo, da nas Roman, ki je že pred drugo preveč zaveael d osladnost. 5r,mu„„u svetovno vojno našel pot o naše Mimo tega mu lahko očitamo pre- '\in malomeščanov, katerih pohlep ijsnike kot zelo man podlistek,. avtii mi V7hnNa razpotju«. S pomočjo psihiatra vstopa Charlotte v novo življenje, ki pa ji kljub vrnjeni, novi mladosti prav z njo prinaša tudi bridkosti. Režiser Igor Pretnar je dal broditi, kakor so jih morali pre- \ broditi drugod. Igralcem Drame Slovenskega na-1, , rodnega gledališča smo poatavili na- j komediji dovolj popra m soli, da slednja vpratanja: /. gledalca zamikala in ogrela. Kakšni so bili motivi z* vašo od- < Karakterji so bili krepko podčr-ločitev z« poklic ivobodnega «wet-|tani (kflaj malce preko mere na Kaj sodite o motnostih za raivoj primer pri Adi), postavljeni v igralca v gledališču in kakšne «o^ učinkovite medsebojne odnose, OVlse? vam zdi sistem nagrajevanj«^tempo je bil wv, toda ne prehud gledaliških umetnikov stimulativen? J (človek bi si kdaj želel se večje uro in pol gledate Rhondo Fleming, saj s Kleopatro, kot jo poznamo iz zgodovine, ta nima ni-kake tveze. Na tak način starejšim to škodovati sicer ne more, zadovoljiti pa jih najbrž tudi ne, saj je le preveč izrabljanja potrpež- Scenarist vse preveč izkorišča Ijivosti v bedastih domislicah ne-izredno sugestivnost Bette Davi* duhovitih avtorjev filma. Prav ta naivne situacije in na cenene hvaležni srto kači, ki redko zve-učinke preračunan dialog, pre-1 *fa zgodovini ob koncu piči to bogat v sentimentalnosti, ki »e hollyrvoodsko Kleopatro. jp Na vprašanja so odgovorili igralci j Stane Sever, Lojze Potokar, Stane Potokar ln Bert Sotlar. Z njihovimi odgovori zaključujemo našo anketo o gledališki problematiki. dokaj s,^»liiW.aj ra2ličen od šolanja Plafa |( \ umetnikov in se iz-v«č • kadar imajo podjetja za 40 proiz'oei>r^ 7af?otov'-ieno re<^' H v/ I*roi? 'riena dejavnost S'lovenske *^°dn , je jela komplicirati gledališčih, vendar še akutni obliki, da bi bilo -^delovanje gl< °*Hovo p Wtou postaviti__________ ^tif]aT' slovenski film je bilo *** ru-, i vpdno mogoče posneti ebnih težav. Sele v zad-^tfil su se je ta problem za- ?iih strani je kvaliteta zad- l , Do^miOV slovenske igralce ta-i^«io V irala. da jih redno V°^na « ^delovanju tudi proiz-drnja drugih republik, o«* i j* Triglav film (in Stf'* Dr filmska podjetja) raz- pr*m sv°je proizvodnje *?* fi?la na n*jmanj dva slovenijo si?)a * Perspektivo, da se šte-r*iffranih filmov tu-K ^j’11 letih ne bo zmanj- jrj, P(l*t verjetno zvečalo. 5^rn ?' tako res sprožil pro-?*list:i®ye ureditve odnosov gle-'Idi j 1 gr a 1 cev do gledališča in J?®dar . Zdi se pa, da to ,'tev edini razlog za odlo-igralcev Drame, -ancu v status svobodnega umetnika. Možnost ^ovanja v raznih gledali-T radiu, širše torišče za <*atiPs udej*tvovanje v filmu že v&i° n«*- ,u*r' v televizi ji, odpi-i^ti , ln}. 'frralcem večje mož-i? °Žio n,'“ov umetniški razvoj, ^aei5^Sp#c'.*^z*e*io in sploh uveljavitev njihovih in- Stane Sever: Za umetniško gledališče Dosedaj, smo igralci delo pri filmu nekako podcenjevali, čeprav terja ustvarjanje pri filmu ogromno odgovornost. Dejstvo, da vidi film nekaj milijonov ljudi (n. pr. »Trenutki odločitve«) 1. Osrednje llevMika (MallU* mara imeti v svojem sestavu ne same aalholjše Igralce, temve« tadl najboljie Igralke in režiserje. 2. freiti mera iz kvantitete v kvalitete, in sicer tako, da »niža itevile uprizorjenih del v sezoni. Take bo gledališke pridobilo ~ i , Ul V11* F1* »uciiuim uuiutn*c»/, potreben eas za itudij, ki je aedaj vse cev v fe. ovanje gledaliških dramsko predstavo pa samo oko- prej kot zadosten in «adovoijiv. ugovor, da v M-------------Tt-I na novo j; 10.ooo Ljubljančanov, pojasnju- ^ “_*,k “• W..sl>skee je marsikaj. Če ostanem v stale-žu pri gledališču, mi je praktično onemogočeno sodelovanie pri filmu, razen mogoče pri slovenskem filmu. Štiri ponudbe za sodelovanje pri hrvatskih in srbskih filmih v letošnji pomladi sem moral odkloniti zaradi dela v gledališču. Pri tem gre za tri velike pomembne vloge, kakršnih v svoji dosedanji filmsiki karieri še nisem igral. Odgovor na drugo vprašanje je čisto moj, oseben pogled na razvoj slovenskega gledališča. Moji delovni tovariSi ga poznajo in moram priznati, da se niti vsi ne strinjajo z njim. Sem namreč odločen nasprotnik sedanjega »obratnega« sistema v gledališču in zagovornik »umetniškega« gledališča, kakršno bi osrednje gledališče po mojem mnenju moralo biti. Sedanji alatarn * osrednjem dramskem gledališču namreč n« dovoljuje nlkakega Izjemnega položaja v vrsti slovenskih gledališč, ker s« delovni pogoji v vseh slovenskih gledališčih . enaki. Edina Izjema ja ta, da Im* eentralno gledališče nekaj boljilh Igralcev — In to Je vse. O kakšnih lljem-nih delovnih pogojih, ki bi jamčili aa ta-redno In stalno kvaliteta, *l govora. Za razve) osrednjega slovenskega gledališča la a tean aa raavoj vae alevenske gledališka kulture amatiM. da j« potrebno: ne dril, ker ae praktično vse od osvoboditve pa de danea M dotok nove publike t gledališče ni storile ničesar. Samo na ta način bo Igralec obvarovaa Ivrednih In a tem kvarnih naporov, kot Izključni neellee kvaliteta slevenakega osrednjega gledališča. Na tretje vprašanje tole: sistem nagrajevanja je neživljenjski in nerealen, postavljen po principih »uravnilovke«. Naše gledališke predstave gleda prt-bližno 10.000 gledalcev, medtem ko sl ogleda na primer film domače proizvodnje povprečno milijon ljudi samo v Jugoslaviji. S to primerjavo nikakor ne bi hotel pod* cenjevati vrednosti in važnosti naiih dramskih predstav, temveč samo ugotavljam razveseljivo dejstvo, da ae je tudi slovenskemu igralstvu začela nuditi možnost afirmacije v mnogo širšem smislu. Na tem mestu bi odločno zavrnil mnenje In tendence nekaterih konservativnih krogov, češ da je naš film pač samo »nujno zlo, ki uničuje družbeni denar« prištevam tudi one, ki sodijo prehod katerih dramskih igralcev v. svoboden po- j r>_ u: Ulj,, h svniim (često ne-klic samo s stališča boljšega zaslužka. Ne- iLev’ K* .K1JU“ svoJlw It-CSlu uc dvomno je tudi to eden problemov, kt j« j Dormalmni) honorarjem ustvar-odločal v tem gibanju, vendar ae prvi in jaie predstave, ki po Svoji fcva- ssha KIH Alani nlsdalli^a IH (S x* 1 i ■ 1 • hteti dobivajo »evropska« pri- prav «st«vo ni majhnega pomena za i Glede filma menim, da je tre- gledališkega delavca, da ima v •vojlh »- vsekakor najti neki modus itserjih ter umetniškem vodstvu mentorja, , c-,J* • ki mu daje smernice za obliko pojmovanje vivendi med Filmom in gledali- dramske literatur«, te* njen pemen v da* ki oO Sprejemljiv tako za dašnji družbi. ; i 0j)C stanovi kakor za igralca. Sistem nagrajevanja gledaliških umetnikov se mi ne zdi sti- j mulativen. To je lpislim, pro-i L0jze Potokar: Za polne blciB ki ,0”a,T0 W r»low n>m tuni J zadeva v glavnem tudi delavca v ostalih poklicih. V tej . šem 1 zvezi bi še enkrat poudaril pred-d nost in sposobnost naših igral- edini, saj smo bili člani gledališča, ki po svoji kvaliteti šteje med prve v Jugoslaviji, kljub plačilu, ki sme ga aa svoje dele tam prejemali. Ne gr« torej, da bi nam popolnoma odrekali idealizem in prednosti za svoj poklic. Povzetek prvega vprašanja bi bil torej: težnja za afirmacijo v širšem smislu igralske dejavnosti ter težnja, da si ustvarimo normalnejše delovne pogoje. Na razvoj gledališkega igralca vpliva predvsem sistem dela v gledališču. Od tega sistema je razumljivo odvisna umetniška raven ustanove. Igralcu, ki mora v eni sezoni odigrati do tudi več odgovornih vlog bo to začetnik ali starejši igralec), preti nevarnost, da še ob I relativno majhnem številu naših postav jen visok plan j (rlpflal,,-- hrnmr nilimetni- Bert Sotlar: Težnja za širšo afirmacijo Razlogov za mojo odločitev je bilo več. Eden prvih prav gotovo dejstvo, da je delokrog gledališkega igralca pri nas razmeroma ozek. Pred relativno majhen znanja. pet in (naj si igralski ansambel Drame je vsa- uviu.aj.uu i-rcflimr. n.u^no ste- ^ zmo„KiTost in je T tem pn- v.lo premier je seveda potrebno , m gotovo veliko vprašanje. do*titi°p^rwfvsMn potrebar^naših dg« ^ ^ti v n"* do* e »* d el a ^mob H fzTr a ^dno ^ova in sveže animirati. ^ B®ki"tl večjem številu gledalcev bi t™^liivofti in skoro u Prf>l,lem odpadel, kakor tudi bi .e !P°tr?ha za dvanajstimi premie- di v drugih strokah igralske de- javnosti: radiu, bodočnosti tudi filmu v bližnji v televiziji. rami na leto. Poudarjam ša, da ja dobronamerna I« strokovna ocena Igralčevih stvaritev dra-gocena spodbuda ta njegovo nadaljnja del«. Stane Potokar: Gledališče, a tudi film Na mojo odločitev je največ vplivala želja, da se uveljavim tudi v filmu, hkrati pa tudi to, da ne vzdržim tempa v teatru. ... , • Težnja vsakega igralca je, da stremel k izpoponjevanju, raste, da je popularen, da ga Ji umetniški kvaliteti. Mer čimveč ljudi vidi, vsak je nagnjen k temu, da čimveč doseže, odtod želja po filmu in težnja, da bi tudi v gledališču rajši napravil nekaj močnejših vlog in ne se toliko ukvarjal z vsemi vlogicami. Prav je, da gre igralec skozi vse faze igralskega razvoja. Režiserji pa žal igrajo preveč na umetniške stvaritve ' Glavni kamen spotike je pravzaprav, da nas smatrajo in_ enačijo s povprečnimi nameščenci. Drugo pa, kar je morda še bolj važno, pa je, da bi v gledališču | rad delal to, kar bo zame in za občinstvo najbolj koristno. Isti čas, ki ga vesten igralec žrtvuje za manjše vlogice, bi lahko bolje porabil za bolj pomembno delo bodisi v domači niši, v kakšnem drugem gledališču ali pri filmu. Če je nagrajevanje po umetniški kvaliteti in obenem po storilnosti v redu, bo vsak igralec sam k več. enim. da se bo kvaliteta dvignila s tem, da bo igralec sklepal pogodbe za določene vloge in da s te strani gledališču ne grozi razpad, ampak prej izboljšanje. Glede filma p« želimo le. da bi igralec brez težav lahko sodeloval pri filmu. Igralec mora biti primerno plačan, da ne bo iskal zaslužka gotove postavke pri zasedbah. In povsod drugod in se zaradi tega tako se ustvarja nekakšen ansam- j ne bi mogel 100 odstotno posve-bel v ansamblu. Zato se mi zdi ta *č*ti gledališče. Napačno je, da sistem kot da je stisnjen v neko 1 so mlajši igralci, ki često igrajo nemogočo kletko, za kar je nujno glavne vloge, razvrščeni in pla-najti nekakšno sprostitev. Gl« pa čani po nekih grupah, ki so ne-kajpak tudi za notranje zadovolj- razumljivo nizke. Vendar pa le stvo pri delu, in za take material- finančni pogoji še zdaleč niso ne pogoje, ki bodo omogočali narekovali igralcem odločitve za igralcu nemoteno umetniško delo. poklic svobodnega umetnika. 8 -( fPORT IN TELEtNA VZCOJA ) SOBOTA, 16. MARCA 1957 SVETOVNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO Vsi Jugoslovani med gledalci Stockholm, 15. marca. (Tanjug). V nadaljevanju svetovnega namiznoteniškega prvenstva so izpadli vsi jugoslovanski igralci. Romun Reuter je premagal Markoviča s 3:1, Čeh Tereba Ha-rangoza s 3:0, svetovni prvak Ogimura pa Vogrinca s 3:2 (17:21, 21:23, 21 d#, 21:14, 22:26). Pri dvojicah »ta Dolinar in Harangozo ▼ tretjem kolu izgubila proti Čehoma Te-rehi in Vihnannovskemu z 2:3, druga naša dvojica, Vogrinc-Hrbud, pa se je mrrstfla med 8 najboljših na svetu. V osmini finala sta Jugoslovana izgubila proti svetovnima prvakoma Ogimuri in Tanaki z 0:3 (12:21* 18:21, 13:21). V četrtfinalu *> bfli doseženi tli« rezultati: Moški: Ogimura (Japonska) — Eriich (Francija) 3:0, Andreadis (ČSR) — Tsunoda (Japonska) 3:2, Tanaka (Japonska) — Ber-czik (Madžarska) 3:2, Schneider (Nemčija) — Mia ta (Japonska) 3:2. D R 2 A V N O ŠAHOVSKO PRVENSTVO Udovčič na drugem mestu Sombor, 15. marca. V nadaljevanju državnega šahovskega prvenstva so •d igrali XVI. in XVII. kolo. Rezultati XVL kola: Bradvarevič — Vukčevič remi (španska partija, 17 potez), Tot—Trifunovič remi (angleška, 18). Djt»-raševič— Puc ponovno prekinjen« (sicilijanka), Milič — Ra bar remi (španska, 28), Rakič-Nedeljkov« remi (damski gambit, 57), Gligorič —Cuderman remi brez nadaljevanja po drugi prekinitvi (holandska), Vukovič— Karaklajič §:1 (damski gambit, 38), Udovčič — Ma rič 1:0 (holandska), Janoševič —Kozomera 1:0 (sicilijanka, 32), Ivkov —Matul ovlč remi (kraljeva indijska, 45^, Smailbe-govič —Pirc remi (Pirčeva obramba, 13), Bogdanovič je bil prost. BORIS KRISTANČIČ NAM PIŠE S KITAJSKEGA BALET V ZRAKU Peking, 6. marca. Včeraj smo rani razlegal umerjen aplavz. Prispel | Ušč, čudovita umetnost Igrali prvo tekmo. Nismo se zmo- je predsednik LR Kitajske Cu-En-Laj i bolj žarkih bafv»r J ^ tili v predvidevanjih. Tisti, ki so v spremstvu maršala Ho Luna in več množice ornamentov iz f*^nstvenoe& videli predstavo kitajskega teatra, partijskih funkcionarjev. Pozneje sem ko so v zadnjem prizoru igralci zvedel, da se je Cu En Laj opravičil preskočili višji zid, kot so bili za zamudo. Takoj po končanem sami, so takoj pomislili na košar- ekspozeju o obisku v sosednih deže-karje, kako čudovito morejo le-ti lah, je prihitel na naše meddržavno skakati. V dvorani za 6000 ljudi, srečanje. kjer igramo vse tri tekme v Pe- , urra nrr i«? kingu in kjer so že mnogo dni najivizji Kitajec 182 cm pred nastopom prodali 7000 vstop- Kmalu za tem smo prihiteli na nic, je naša ženska reprezentanca igrišče z našimi nasprotniki. Naj nižji doživela pravo katastrofo. Izgubila kitajski igralec je visok 182 cm. Med je s 45 koši razlike, torej več kot ogrevanjem sem jih lahko prvič opa-z evropskim prvakom, Sovjetsko i zoval pri delu, ker so do včerajšnje-zvezo. ! ga nastopa skrbno varovali skrivnosti ! svojega moštva in igralcev. Nasmehnil Domačinke so začele s pressin- sem se, ker jim tega ni bilo treba! gom. Njihova neizčrpna moč in na- Njihovo ogrevanje je bil pravi balet padalnost je že po desetih minutah v zraku. Kot bi imeli gumijaste noge, Ženske: Eguči (Japonska) — Moszoezi (Madžarska 3:0, Vatanabe (Japonska) -Roseanu (Romunija) 3:1, Zeller (Romunija) — Okawa (Japonska) 3:2, Haydon (Anglija) — Koczian (Madžarska) 3:2. Polfinalni rezultati: moški; Ogimura — Andreadis 3:1 (21:11, 17:21, 21:10, 21:17), Tanaka - Schneider 3:0 (21:12, 21:18, 22:20); ženske: Eguči — Vatanabe 3:2 (21:6, 21:14, 15:21, 20:22, 21:19), Haydon - Zeller 3:0 (21:9, 21:14, 21:11); moške dvojice: Ogimura, Tanaka (Ja- ponska) — Gyetvayi, Sido (Madžarska) 3:0, Andreadis, Štipek (ČSR) Tsunoda, Mia ta (Japonska) 3:0; ženske dvojice: Moszoezi, Simon (Madžarska) — Roseanu, Zeller (Romunija) 3:2, Haydon, D. Rowe (Anglija) — Elliot (Škotska), Galopente (Romunija) 3:0. ^ ^ ^ ..ve>w, polfinale mešanih dvojic: Ogimura, spravila naše ob *sapo. Navajene na so se odbijali visoko v zralc, obstali Eguči (Japonska) — Vihnannovski^ (CSR), eVropski slog igre, kjer ženske ne trenutek in povsem sproščeno metali. Elliot (škotska) 3:2, Andreadis (ČSR), Hay-don (Anglija) — Tsunoda, Namba (Japonska) 3:2. V Stockholmu je bil končan tudi kongres mednarodne namiznoteniške federacije. vse zapuščajo videz nedotakljivosti nekdanjega druzu ^ ga življenja bogatinov, je postalo ena izmed umetnosu. PALICICE PBI KOSILO Ob sprehodu v pravljični dvorec, kjer je zadnja kitajsKa rica, denar, ki je bil namen, ,rre& gradnjo ladjevja, potrošila za teo tev velikega Jezera in hriba, ° y 4 pa pravega sanjskega bivališča, ga lahko predstavlja le najpog jj. domišljija, smo se spoprijeli s čicaml pri kitajskem ko.„,r*niaW majhnem, neobičajnem jj, smo komai utegnili preizkusi brana jedila, ki so jih kot oBj-p,, molčeči strežniki celo uro nos y mizo. Poskusil sem vse, se "uto pa sem poznal (vsaj po imenu) poznajo meta iz skoka, so se morale Ali pa so se zaleteli in ostali kot vdati pred nezadržnimi meti iz skoka prikovani visoko nad zemljo. Njihova fz mladega bambusa. mkajS" kitajskih igralk. Nasprotnice so pre-: elastičnost se mi Je zdela nadčlove- Tako prodiramo počasi v •“'jj. kosile vsa pričakovanja, čeprav so " ' * ~ ‘ “ bile znatno nižje kot naše košarka- na katerem so določili uradne rang-lestvice . rice, v svetovni areni bi bila to tudi moških in ženskih reprezentanc. Naša mo- njihova edina pomanjkljivost v borbi ška reprezentanca je na šestem mestu, ženska pa deli 9. do 11. mesto s švedsko in Francijo. To je doslej največji uspeh jugoslovanskega ženskega namiznega tenisa. z najboljšimi: Sovjetsko zvezo in CSR, ki sta na Kitajskem že nekajkrat položili orožje. Nekaj trenutkov pred zaključkom prve tekme se je po dvo- Rezultati XVII. kola: Karaklajič —Jano-Ševič 1:0 (sicilijanka, 40), Trifunovič —Dju-raševič remi (sicilijanka, 36), Bogdanovič — Bradvarevič 0:1 (sicilijanka, 35), Rakič — Rabar remi (francoska, 30), Cuderman — Udovčič remi (kraljevo indijska, 30), Vukovič—Marič 1:0 (sicilijanka, 40), Smailbe-govič—Matulovič OJ. (sicilijanka, 38), Vukčevič — Tot 0:1 (Karokan, 43). V prekinjenih partijah je Milič neprecizno igral proti Pucu in izgubil kmeta. V 60. potezi se je moral vdati, ker ni mogel preprečiti Pucu nove dame. Nedeljkovič in Gligorič sta ponovno prekinila. V zelo zamotanem položaju je Gligorič pred zmago. V nadaljevanju partije med Kozomaro m Ivkovom je nastal v končnici istobarvnih lovcev zelo zamotan položaj. Kmečka končnica je bila tako težka, da se oba nasprotnika sploh nista premaknila od mize. Ivkov je imel prednost v prostem kmetu, Kozo-mara pa mu je stalno grozil. Naposled se je položaj razčistil, vendar se Kozomara ni najbolje znašel. Partija je ponovno prekinjena, vendar ima Ivkov veliko upov na zmago. Stanje na lestvici po XVII. lrohi: Gligorič 11 (1), Udovčič 10,5, Karaklajič 10,5 (4-), Ivkov 10 (1), Matulovič 10 (+), Trifu-nvič 9,5, Nedeljkovič 9 (1), Pirc 9, Rakič in Vukovič 8,5, Djuraševič 8 (1), Tot 8 (+), Vukčevič in Rabar 7,5, Milič in Janoievič 7, Puc in Cuderman 6,5, Bradvarevič 6,5 (+). Bogdanovič in Smailbegovič 6, Kozomara 5 (1), Marič 5, Jutri šnajo prost dan. Sombor, 15. marca. Čeprav bi moralo biti XVHI. kolo, kar se tiče srečanj, eno najbolj zanimivih na prvenstvu, so trije remiji vodečih igralcev znatno zmanjšali njegov pomen. Do 18.30 sta Gligorič in Rabar remizirala v 14.- Pirc in Matulovič v 15* Milič in Trifunovič pa ▼ 20. potezi. Izmed ostalih pomembnejših srečanj XVTII. kola je še partija Ivkov—Karaklajič, ki pa že tudi kaže na remi. Rudnik živega srebra Idrija razpisuj« PRVO JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih in gradbeno-obrtnlških del pri adaptaciji garderob in kopalnic pri jašku Borba Škapina predračunska vrednost je . , 23,288.177 cfin in sicer: gradbena deda . .•■••« i 10,742.779 dto gradbeno-obrtniška dela . . . 5,520.918 din inštalacija vodovoda, centralne kurjave in elektrike..................... 7,024.480 din Rok za dovršitev del je 27. november 1957. Pravico do sodelovanja pri tej licitaciji imajo podjetja, ki so registrirana za izvajanje takih del. Varščina za razpisana dela znaša 2 % od predračunske vrednosti, daje pa se v obliki garantnega pisma, izdanega od NB, pri kateri ima podjetje svoj tekoči račun. Garantno pismo se položi ob sklenitvi gradbene pogodbe. Pismene ponudbe v zapečateni kuverti je treba oddati Oddelku za investicije Rudnika živega srebra Idrija do začetka razprave neposredno ali po pošti. Tehnične dokumentacije kakor tudi splošni in tehnični pogoji so na razpolago na Investicijskem oddelku Rudnika živega srebra v Idriji ter jih interesenti lahko dvignejo vsak dan med 10. in 11. uro proti kavciji 25.000 din, ki se lahko položi tudi v obliki pravilno izpolnjene bianco menice. Licitacijska razprava bo dne 27. marca 1957 ob 10. uri na Upravi Rudnika živega srebra v Idriji. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu LRS, št. 5/57. 737 v.v ▼ Naši in kitajski igralci po prvi tekmi t Pekingu. V sredini so: kitajski ministrski predsednik Cu En Laj, zraven njega naš dopisnik Boris Kristančič, kot eden najboljših igralcev na tekmi, in jugoslovanski veleposlanik Popovič. Za »Zlato puščicc« v Izoli in jutri bo ▼ Izoli finalno tek-ije 54 najboljših slovenskih strelcev v streljanja z zračno paško za »Zlato po-ičfteoc. Se vedno m spominjamo lanskega repe-btBkega prvenstva in njegovega razburljivega konca. Tedaj je bflo nekaj favoritov, na koncu pa sta ostala le dva: reprezentant Prane Planinc in mladi Miro Letonja. Oba-dva sta dosegla po 566 krogov od 600 možnih. Sodniška komisija je naposled odločila. KEGLJANJE Odličen državni rekord Na prvenstvu Zagreba v kegljanju je stalni član državne reprezentance Dujan Smoljanovič postavil nov jugoslovanski rekord v disciplini 200 lučajev mešano z odličnim rezultatom 947 kegljev. S tem rezultatom je Smoljanovič za 12 kegljev izboljšal rekord, ki ga je na prvenstvu Hrvatske pred dnevi postavil Stanko Pogeljšek. Rezultat Smoljanoviča je tudi za 11 kegljev boljši od svetovnega rekorda. dalje: Razvoj državnih rekordov od leta 1945 1945 SIS kegljev Josip Pancič (»Zagrebs) leta 1946 869 kegljev Josip Pancič (»Zagreb«) leta 927 kegljev Božo Kom bol (»Med ved g rad«) i 194« da je zmagovalec Planinc s 36 zadetki v središče, medtem ko jih je Letonja dosegel le Sl. ------------ —— -—- j— -~ ~ i ajvu . _-g £0 ška. Po tekmi sem se pogovarjal z nje navade, ker je naš hotel n« njimi. Omenil sem, da se nimamo kaj lost popolna oaza ln kopija ev ^ naučiti od njih. Preden sem jim raz- skega načina življenja, kjer tu]<-^ ložil, je bilo vsem nerodno. Nato wm prostem času igrajo biljard in g pojasnil, da so take fizične zmožnosti, kavo, kjer je v vsaki sobi teleiton, - - ivavu, n.jci jc v vaaiu TtU* kot jih imajo, prirodni dar, ki se ga ga nimaš za kaj rabiti, kopalnico • ni moč priučiti. Njihova košarka je Eden zadnjih kontrastov, K* ^ bila čudovita. Cista, brez ostrine v ga srečal, je bil v »templju 5M,_ tjilo obrambi, zgrajena na neverjetnem Koliko denarja in spoštovanja J® - kjer refleksu, virtuozni elastičnosti, pre- v veličastnosti tega' hrama, mišljenostl in na nebotičnih skokih, bila vsaka obleka z zunanje Tj'p Da bi vse to ne bilo premalo, je bila relief bude. Med lakoto, boleznin njihova zlata rezerva neizčrpna fizič- težavami proti koncu četrtega n* na kondicija, ki bi jo mi lahko do- letja, pa še taka religioznost ni segli le z dolgotrajnim profesionalnim pomiriti jeze Kitajcev, ki so ^ ia j manjši dotik v ni jo svoja nepregledna skokih, streljanju, obrambi ln napa- in stvarna bogastva. Več stolet« du. Naša prva postava z Miletičem kipi pri njih še nimajo antiKvai „ je na centru Igrala odlično, tako kot vrednosti. Ciprese, vrtovi, i\- naša reprezentanca že dolgo ni. Prvi klopi, M so siužiii ge za poizkus Ace Nikoliča se je ponesre- nastije, so le parki. Toda v. čil. Po 10 minutah igre pri neznatni budžet bi bil potreben, da bi t razliki 2 košev je poslal v igro hitrej- rirali vsako starino. Zato še en*), šo petorko: Loci, Markovič, Katič, rečem: Kitajci že vedo, kaj Je Radovič in Danev. Ob koncu polčasa bolje za sedaj, je bilo i3 košev razlike. V n. polčasu * . jih je naša petorka skoraj ujela, saj PROSTOVOLJNA TELOVADB* smo zmanjšali na sedem točk. Strelci, v TOVARNI - na katere smo računali, so - kot obi- „ .___________ del8 ; čajno - odpovedali. Tako sva Miletič i? novprečj« ^ in 1»7. doseeia u t7 v«««, » odstotkov žensk, in je _povpr=w in jaz dosegla 44 košev, 17 košev za v' ostale pa je bilo. premalo. Kljub na- “ . «• *S5h' z* šemti porazu, nekdo mora vedno iz- „ Han oovsem &Z gubiti, in po mnenju vseh, je bila tek- 'f.®'!*’.?;*, „Milavci nekai 2‘ ma izredna, daleč nad povprečjem, n i t ? noiaio le ^e5t m- lepa. Ce sodim po sebi. vem, da bom jStln trsa Studi peklenskem akrobatskem rit- P« ”lnl° dnigo. P* co zdrsal npkai tpirpm Tppa« proiz\ odni proces in 6® na še osem ® vprečna plača je okoli 55 v tem mu lahko mo jih pa še osem. vprečna plača je okoli 55 m v--*.-«-, j. juan ima 100 centov. Stanovanj $ Takoj._ po končanem dvoboju je mesec, torej "- predsednik ^Cu ^n^LkT^puTriole nasreHodfl Sfer°v°SU,V^kl^ttTHd * do 18 Juanov Prt ?em prt»«J52£ mi pelo da ve'Ja pristojbina za moie V ^ besed?, nakar ?mo ?eHh Tt mfnul Pg! meHkali pred bliskanjem fotorepor- *4mo o^em5ena s kitajskimi * * in strokovnjaki-delavci. Po ^ JpČ0 VSTOPNICE SO ZMANJKALE tovarne smo bili v jedilnici, v jaslih, stanovanjih in ob konejj Potem so nam povedali, da je prisostvovali sestanku z vodstvo,^ vsak obiskovalec dobil lahko le dve varne, na katerem smo se lnfCyL‘ vstopnici. Vrste pred tekmo, čeprav prav o vsem, ki nas je zanim31 so bile vstopnice razprodane, so bile dolge več sto metrov, tako da je še ! enkrat toliko ljudi, kot jih je bilo v dvorani, ostalo zunaj. Ko smo se vračali v hotel, so se pred dvorano spet vrstili nekaj sto metrov dolgi repi, kjer so, drug za drugim, vzorno disciplinirani gledalci čakali na prevozna sredstva. Ko smo danes dopoldne obiskali neko tovarno, so nam delavci pove-1 dali, da so hodili dve uri peš do pa-! lače športov in ostali brez vstoonic. V tej tovarni je zaposlenih 5000 de- # RIM, 15. marca. (Reuter) Italijanski lovcev in imajo 16 moških in 3 žen- olimpijski komite za olimpijske igre, ki bo do leta 1960 v Rimu, je na zadnji seji razpravljal o svečanem ceremonialu olimpijskih iger in o poti olimpijskega ognja iz Grčije v Rim. # RRUSELJ, 15. marca. (Reuter) Na mednarodnem turnirju v sabljanju v Bruslju je Madžar Czikorski premagal v floretu olimpijskega prvaka D’Oriolo z 8:6. # MOSKVA, 15. marca. (TASS) Genadij Androsov, ruski plavalec, je izboljšal svetovni rekord v plavanju na 400 m mešano s časom 5:09,4 minute. Prejšnji rekord je od leta 1954 držal njegov rojak Struzanov s časom 5:15,4. # PRAGA, 15. marca. (CTK) Na češkem nogometnem prvenstvu vodi po XXI. kolu »Brno« z 32 točkami. Isto število točk, vendar s slabšo razliko v golih, ima Spar-tak iz Plzna. Na tretjem mestu, točko za vodečima, je Spartak iz Sokolova. # ZAGREB, 15. marca. V Zagrebu se ska moštva, ki tekmujejo v okrajnem tekmovanju. Skrbnost naših gostiteljev je ob prostem času tako velika, da je naše vodstvo prisiljeno odpovedovati šte- vvuavvu pii&iijcnu oupoveaovan ste- ...... ■ vilne obiske znamenitosti v Pekingu. I . . , , , noVS°° Vendar smo od štirih prelepih temp- i Jugoslovanske igralce so V” u, ljev na vseh štirih straneh sveta: I prisrčno sprejeli in jih tUiOj1 f neba, pekla, lune in sonca obiskali le „v„,iprr, Na sHki (od lc' prvega, kjer je celo Imperator iz zad-I 'J1 ® cvetjem. INa si . jjtl-nje dinastije prihajal le enkrat na! proti desni): Markovič, čič in Radovič leto (15. januarja) in molil kleče na tleh pred bogato izrezljanim prestolom, kjer so sedeli bogovi — za dobro žetev. Sele po osvoboditvi so bile vse skrivnosti hramov, bogastvo kraljevskih palač, 1000-Ietna tradicija »žrtvovani« ljudstvu ln spremenjeni v parke. Ob prostih dneh zato ne zmanjka obiskovalcev, ki strmijo kakor mi nad obzidjem, po katerem se lahko kot po telefonu pogovarjaš s tovarišem na nasprotni strani ali nad hra- S.2: I W »ovorl. svoj glTs’j!Z>kon bobneč NAMIZNI TENIS Osem moštev v bojo za naslov prvake Danes in jutri bo na moštvenega namiznoteniškega prv®"8 (Tr» Osem najboljšil moštev iz repuW“^ ^ glav. Odred, »Jesenice«, »Ljubljan • jj^tr vinar, Fužinar, »Partizan« Kočevje pr ljanska Ilirija) se bo borilo za ^o&o leta 834 kegljev Avgo« Likovnik (Ljubljana.) deiegate lz FranS AnglU* inUaiie Na i velii!a®tntm Prizvokom. Čeprav Je vaka. Borbe bodo z^lo zanrol«, ^ k, 19ŠS u®‘iJe'JN,a: glavno bogastvo šlo na Formozo ln v moStvih nastopiti najboljši slovenj ^ “7 ?fnes zfdnl11- d» bo odslej so ga nekaj odnesli tudi Japonci, ' -- ,olcr* " \ ™ minut (prva runda 6, na- je vedno mnogo ostalo. Dovoli Slednie tj DS DO nVP tn iniltA O ■ X a i i _____________ « . . ..... . - • .- s - siovuu uugasivo sio na rormozo tn v mostvin nastopni najDoijsi cm) leta 1957 #47 kegljev Dajan Smoljanovič (Grmo-Kica) leta 1957 (•aI/aKamLa j ■ ■ , I “ rviiajofVC 1 n ‘,a r*k v IllcotU tl 11 Cl Ifl l'**VB . oravliali hitH tederadje bodo raz- I sične arhitekture, harmonije vrstečih I »Triglav«, medtem ko je Odred J * * se pagod, vrtov, hramov in sprehaja-1 piran zaradi Kocjanovega suspenza. MOZ 3 Sloan Wilson N SIVEM m Naslednjega jutra je Tom oblekel najboljšo, pravkar očiščeno in lepo zlikano obleko. Med potjo na delo se je ustavil na osrednji železniški postaji ter si tam kupil čist bel robec ta sl dal očistiti čevlje. Med opoldanskim odmorom se je napotil v radijsko družbo United. Ko je stopal po Rochefellerjevem trgu, je žalostno razmišljal o dneh, ko sta si Betsy in on prisegla, da jima denar nikoli ne bo nič pomenil. Tako ste govorila pred vojno, v vojnih dneh pa sta si v dolgih pismih ponavljala isto. »Važno je le, da boš našel službo, ki jo boš rad opravljal, in da boš delal kaj koristnega,« mu je pisala Betsy. »Denar ni važen!« Za vraga, je razmišljal. Poglavitno napako sva napravila, ko sva od tistih dni pa do danes razglabljala prav po otročje. Morala bi si priznati, da si želiva veliko hišo, nov avto, zimsko pot na Florido in visoke zavarovalne police. Ko oče treh otrok to spozna, nima prav nobene pravice trditi, da denar ni važen. V široki veži visokega poslopja radijske družbe United je stalo osemnajst dvigal. Vsa so bila bakreno obarvana ta so se zdela kot kovana iz de- narja. Toma je sprejelo presenetljivo lepo dekle z lasmi bakrene barve. »Izvolite,« je rekla. »Zanima me, kako je s službo v odseku za javna dela.« »Bodite tako prijazni in počakajte v sprejemnici. Prijavila vas bom za razgovor,« je rekla. Družba je imela navado, da je povabila na razgovor vse ljudi, ki so se potegovali za službo pri njej. Vsako leto se je prijavilo skoraj 20.000 ljudi, povečini s pomanjkljivimi kvalifikacijami, zato je družba smatrala za svojo dolžnost, da zaradi lastnega ugleda vse te povabi na razgovor. Za tajnico so bila vrata v prostorno čakalnico. Tla je pokrivala dragocena preproga vinskordeče barve, na njej pa je stalo dvanajst težkih usnjenih naslanjačev, ki so na njih že sedeli kandidati ta živčno žulili cigarete. Stene so bile polne barvnih fotografij samih radijskih ta televizijskih zvezd. Vsi ljtudje na fotografijah so bili nenavadno mladi ta lepi, zdeli so se nepopisno bogati, ko so tako dobrohotno upirali poglede v ljudi, željne dela in zaslužka. Tom je sedel na stol tik pod veliko sliko razcvetele plavolaske. Čakal je samo dvajset minut, potem pa mu je tajnica sporočila, da ga bo gospod Everett sprejel. Everettova pisarna je bila podobna kocki s stenami iz prozorne steklene opeke, biila je skoraj trikrat večja kot cerkvena spovednica. Everett je bil človek v Tomovih letih, nosil pa je belo flanelasto obleko. Sodobna uniforma, je pomislil Tom. Nekdo pač mora skrbeti za red. Povedali ®o mi, da se zanimate za delo na odseku za javne službe,« je spregovoril Everett. »Rad bi samo nekaj podatkov,« je odgovoril Tom. »Za sedaj imani kar dobro službo v Scha-nenhaiuserjevi ustanovi. Morda bi menjal delo.« Everett je potreboval skoraj minuto, da je Toma ocenil kat »možnost«. Izročil mu je vpra- šalno polo in mu povedal, da ga bo radijska družba United v nekaj dneh obvestila o vsem nadaljnjem. Tom je skoraj celo uro pisal odgovore na vprašanja. Med drugim je moral povedati, katere bolezni je imel v otroških letih in v katerih tujih deželah je bil. Ko je opravil, je izroča obraze« dekletu z bakrenozlatimi lasmi in pritisnil na gumb, da bi se zapeljal v pritličje z enim tistih bakrenih dvigal. Pet dni kasneje je prejel Everettovo sporočilo, da se bo z njim pogovoril Gordon Walker v sobi 3672 prihodnji ponedeljek ob enajstih dopoldne. V pismu Everett ni omenil položaja človeka, Id bo sprejel Toma, zato ta ni vedel, ali bo to dirugi redni razgovor ali pa že resen pomenek o novi zaposlitvi Vpraševal se je, ali naj pove Dicku Haverju, ravnatelju Schanenhauser-jeve ustanove, da išče novo službo. Nerodno je bilo, da bi radijska družba lahko sama prej povprašala njegovega šefa, Dicku pa prav gotovo ne bi bilo prijetno, če bi izvedel, da se je Tom zanimal za novo službo kar za njegovim hrbtom. Tom je čutil, da mora ohraniti z Dickom dobre odnose, saj bi sklep radijske družbe o sprejemu ali odklonitvi mogel birti odvisen od priporočila, ki bi ga dal Dick. Pri tem bi si ga Dick lahko privoščil, ne da bi Tom kdajkoli izvedel za to. Ko bi mu telefonirali, bi nemara lahko takole odgovoril: »Tom Rath? Ne vem. Ne bi rad rekel danes tako, jutri pa bi bilo mogoče z njim povsem drugače. Prekrasen človek je! Saj razumete, prekrasen človek! Sam lahko rečem, da sem zelo, zelo zadovoljen z njim!« Hkrati pa mi ne bi bilo nič kaj prijetno priznati, da iščem novo službo, je razmišljal Tom. Kaj bo rekel Dick, če me ne bodo sprejeli? — Tako se je Tom odločil, da pred drugim razgovorom pri radijski družbi ne bo Dicku povedal ničesar. .0Čet> Walkerjeva sprejemnica je napravila gpr vtis. Brž ko jo je Tom ošinil s pogledom, J znal, da ga resno jemljejo kot kandidata za s* za dpkaj dobro službo. Walker je imel dve jo eno si je po vsem videzu izbral za to, ^ je obiskovalci gledajo, drugo pa za delo. Po u gjej bila razprostrta bledorumena preproga, F« so stali naslanjači prav takšne barve. w ^ je delal v pisarni, ki jo je ločila od drugega urada stena iz mlečnega stekla. __ _ J tfj »Delovna« tajnica je Tomu naročila, čaka. Molk. Nobena izmed obeh tajnic ni Čeprav sta imeli na mizah vsaka po dva vjre*1' in skrinjico za hišno zvezo, ni nič škripalo n® čalo. Obe sta sede prebirali zapiske v. črnuf1 kih. Tom je čakal pol ure, nato pa ga 1 tajnica pogledala, čeprav ni niti videl n%yaj.K01’ kakršnega koli naročila, in mu rekla, da želi govoriti z njim. »Tale vrata odprite Va pite!‘ ble*r Tom je odprl vrata in zagledal debelega, ^ ličnega človeka na visokem tapeciranem je mizo v obliki ledvice. Na gladki mizni P* ^ Tom opažal samo pivnik in nalivno pero- e(^° je bil v srajci z zavihanimi rokavi. Pra'L® tehta 115 kilogramov, je pomislil Tom- v bled je v obraz. ^ Walker ni vstal, marveč se je Tomu \e> smehmil. Bil je presenetljivo vljuden. ^aT.a pr«' pem se je zasmejal, kakor da bi iznena UEortna v nedeljo, 17. marca, »Magda« en«rH?» S vremenu bre? električne, Četrtek, 21. trafo nno? ■ei2a *’ M se napajajo iz i -Noči jeze-. Zaključena predstava ia u«, ,Breg. Kamnik, Industri- i za sindikat tovarne Iskra in izven. ^Dlano »«,■ nika’ Verd kamnolom, Petek, 22. marca ob 16 in 20; Remec: Ztberšp ’ n Logatec, Dol. Logatec, »Magda«. Gostovanje v N0’4 Gorici 2e. Pla’n^0r' Lo§atec. Grčarevec, La- Sobota, 23. marca ob 16 in 20: Sala-Bno,,,,,- Unec, Rakek. Cerknica. crou: »Noči jeze«. Gos1 Magda« Izven m za podeželje, ob 20: A. Remec: >Magda«. Za abonma in izven Gostovanje v Škofji Loki. Torek, 19. marca ob 16: A. Remec: Red D in izven, marca ob 16: A. Salacrou: Dežurna lekarna: Sobota, 16. marca 1957: lekarna »Pri gradu«. Partizanska cesta 1. Nedelja, 17. marca 1957: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO »PARTIZAN«: nemški film »Stotnik in njegov junak«. ____ ___________ _________ »UDARNIK«: franc, film »Oven s Opoldanski koncertni spored RADIO LJUBLJANA Spored za soboto, 16. marca Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00 in 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes od 6.30-6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes od 7.20—7.25 Naš jedilnik - 8.05 Operetne melodije — 8.40 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi - ,9.00 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev). Vera Paulin: Pismonoša je tu — 9.30 Od arije do arije - 10.10 Tisoč pisanih zvokov — 11.15 Dober dan, otroci! (Frapi£-Kopač: Panor) — 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli — 12.00 12.30 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO »3 * l!arHMaVCT'(nar:i*S 2iice. Dolenja vas! Vej rLS’ LiPsenj, Bločice, Vova vas, trg, Ravnik, Rute, Lož, Stari »olje Tn ^as’,JBabna Polica, Babno I3- ure- ^5 °J? 6- do predvidoma ^ekinie i ?nc?; Zale, Kamnik mesto, hcvlca J.il,.?• Fužlne. Godič, Sta- crou: -Noči jeze-«. Gostovanje v Novi Gorici. Nedelja, 24. marca ob 16: A. Remec: »Magda*. Izven in za podeželje. petimi nogami«. Kmečka univerza: Jože Kregar: Vrtu SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE koristne živali — 12.40 Šopek znanih Sobota, 16. marca ob 19: Betti: »Zlo- melodij - 13.15 15 minut z Vaškim čin v sodni palači«. Izven. kvintetom - 13.30 Virtuozne skladbe Nedelja, 17. marca ob 15: Massenet: za razne instrumente - 14.20 Zanimi--Manon*. Red U. vosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Ob 19.30: Patrick: »Vroča kri-«. — Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-Izveru ljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Novi filmi - 16.00 Glasbene uganke - 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Okno v svet: Predvolilne sličice iz Indije — 18.15 Umetne pesmi na otroška besedila poje Zenski vokalni kvarteta- 18.30 Jezikovni pogovori — 18.45 Igra tamburaški or- KINO »U N I 0 Italijanski barvni film Giuseppe Verdi Tednik: Filmske novosti št. IX. Predstave ob 16, 18.30 in 21. V gl. vlogi Pierre Cressoy in Ana Maria Ferre-ro. Pojo Tito Gobbi, Mario del Mo-naco in Irene Genne. - Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 In od 14 dalje. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 17. marca ob 15.30: Nušič: Narodni poslanec«. — Gostovanje v Gorišnici. Abonma in izven. KINO ♦MESTNI KINO«: Ameriški barv- KINO »STO|lZlC«: Amer. barvni tilm: »Ona je vedela, kaj hoče«. Predstave IZ SOBOTE KINO »PARK«: Ameriški »Velika noč Casanovi« barvni film: — Predstava ni film: »Bobni čez reko«. Predstavi kester - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 ob 18 in 20. V glavni vlogi Audie Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Murphy in Walter Brennan. Zabavni sobotni večer - 22.15 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m - 22.15-23.00 UKV program: V plesnem ritmu - 23.00-24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). II. program 12.30 Mali komorni koncert — 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 13.10 Za staro, in mla4b (spored lahke in zabavne glasbe) -14.20 Ljubljanska kronika in obvestila 7hr»ro "V* — »ova«: /vngi. Darvni mm: KINO — 14.35 Zoltan Kodaly: Hary Janoš, vsana drop^rnJ *leže »Svengali*. Predstavi ob 18 in 20. - Ameriški film: »Trinajsta ura«, suita - 15.00-15.15 Napoved časa, po- l’- Vsaka trS!’ špecerija, zadru- v glavni vlogi Donald Wolfitt, Hilde- Predstava ob 19. V glavni vlogi Peter ročila in vremenska napoved - 22.15 prodajajmo garde Neff in Terence Morgan. Lawford in Dawn Adams. > do 24.00 V plesnem ritmu. NAKLO: Angleško-italijanski barv- .................;—,— ---------------.---------------- ni film: Romeo in Julija«. Predstava ob 20. r 1 vjtuuiu, Ota- "v/na 11 od’fi*n5 ka Bistrica, Črna I in ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Dick tro Liiihr Predvidoma 14. — Elek- Powell, Oebbie Reynolds in Ann Oru«hJanJ-i.olco^ca' Francis. Ob 22 premiera angleškega lTi*elo qvn? blljotekarjev Slovenije bo barvnega filma »Svengali«. V glavni »v RWeij0 v? rednl letni občni zbor v vlogi Donald Wolfitt, Hildegarde Neff ©b 20. V glavni vlogi Joan Fontaine > Prostnrthma^a ?b 9- uri dopoldne in Terence Morgan. in Bob Hope. Ljubljani Trs knižnice v »TRIGLAV-: Ameriški film: »Vi- Sv^/a«™lio ^IUprjo\iemeimirdl: &£ v Valdorfu~- Pred?tavi °b 18 U ROG P*1™ SLATINE SlOVPnclriV* j__ _ ‘ »SVOBODA«: Angl. barvni film: •Svengali*. Predstavi ob 18 in 20. — KINO »KOMUNA« Ameriški tilm »Na razpotju« Tednik: Filmske novosti št. 11. Predstave ob 16, 18.30 to Sl. — V glavni vlogi Bette Davis to Paul Henreid. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. s- r>bčneg°V^--ih bibliotekarjev, da ... ^ :a 'di :ni ii m -kozmetične Vsaka 2a’gosnnrt- tr§ovina! ki za čiščpni«35^0- Prodaja tudi »Flex«. Sve*il madežev samo ~FLEX-! g»»W ko™»?(Sllen^ra? d0™f„P£ »eri, KINO »SLOGA«: Amer. film: -Zmaga ali smrt«. Tednik: Prazgodovinski prašiček. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja ameriškega barvnega filma: -Kleopatra«. KINO -VIC«: Amer. barvni film: -Kleopatra«. Tednik: Pariški mozaik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30-11 ln od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« pa od 9 dalje. KINO »SOCA«: ItaL film: »Kruh, ljubezen to ljubosumje«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja jugosl. film: »Čeveljčki na asfaltu«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. KINO »LITOSTROJ«: Amer. barvni film: »Velika nagrada«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Elizabeth Taylor ln Mickey Rooney. -Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Način maske uporabe zelo TEINT enosta- | P07nni i?r iuctovit učinek. cl!o »pvpi rx'^E’u' se sama s kolek' fatov L 7,.I_NE.“ kozmetičnih nboru Kranju. droeeri,Slta”ih navodilih. Vse ima-'rtbona jn Kranin"Ma V L^ani’ Planil0 B C E * T I o1"5 v PonM(.frefla Rajhova koncer-fi?orea obsefa5el:i,ilzven abonmaja. -‘hovna, Sch^ skla(ibe Bacha, Bee-l?nca. Albert Depussyja, Sker- od 200 din ln Gershwlna. Vstop-eli, navzdol, za abonente Četrti ah«« Popust. K!? bo v n0n ™iski koncert v Kra_ 2°ncertiraia « Jek> 1B- marca. an LlpQVSe^ sta Igor Ozim ln Ma- Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Milan Ceh, Cesta maršala Tita. Brivsko dežurno službo ima v nedeljo, 17. marca Viktor Pirman, Cesta maršala Tita. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 16. marca ob 19.30: Karel Ca-pek: »Mati«. Nedelja. 17. marca ob 19.30: Karel Ca-pek: .Mati«. KINO »RADIO«: Mehiški film: -Mehika v pesmi«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Ameriški film: »Pre- lomnica«. Predstavi ob 18 in 20. - V glavni vlogi John Garfleld in Pa-trlzia Neal. KOROŠKA BELA: Mehiški film: »Mehika v pesmi«. Predstava ob 19. 2IROVNICA: Amer. barvni film: »Trobente opoldne«. - Predstava ob 19.30. V glavni vlogi Ray Milland in Helena Carter. DOVJE: Francoski film: • »Otroci ljubezni«. Predstava ob 20. SLOV, gledališča Sobi ota, narodno gledališče , . 16 “Rama “Kavkašiti ,™ar0a ob 40: Brecht: Nevelj'T’ 8 s kredo«. Abonma “Kavicalki 51®"* ob 20: Brecht: 8 kredo*' l2ven m *Jek> 18. marca: Zaprto. Dvofak: b°ta, 16! m OPERA N'Realka. irca ob 19.30: eeaeije^- VtESx 18‘ marca: Zaprto. _ N° Gl^rtD,ALISCE LJUBLJANA s°t>ota, ifi * Pasaža 5me'rdu.' wJ?ar(’a ob 20: Cankar^ U«2elno zaki^Artin Kačur«. Izven in aPetra Seme pozna poroka«. Nedeljski abonma in izven. 8reda, 20. marca ob 20: Stefan Zweie: »Volpooe«. Premiera. — Premierski abonma in izven. Četrtek, 21. marca ob 20: Stefan Zweig: »Volpone«. Red ietrtek in izven. Petek, 22. marca ob 16: MiloS Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. — Prvi srednješolski abonma. 8obota, 23. marca ob 20: Stefan Zweig: »Volpone«. Red sobota in izven. Nedelja, 24. marca ob 15:30: Stefan Zweig: »Volpone«. Red nedelja in izven. IZ 2ALCA Italijanski fllm: »Kruh, ljubezen ln fantazija«. Predstava ob 19.30. - V glavni vlogi Gina Lollobrigida in Vlt-torio de Sica. VESTI 12 TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: Ruski barvni film: »Obad«. »SVOBODA« - Trbovlje n.: Ameriški barvni film: .»Boj za lastnino«. V glavni vlogi John Derek in Joan Collins. DROBNI OGLASI SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE vam v dveh urah lepo izdela foto Pauli, Trubarjeva 38. - Sprejemamo vsa ostala fotografska dela tudi Izven ateljeja. Telefon 20-305. 77 NOVE TEČAJE STENOGRAFIJE (začetne in debatne) ln stenodaktilo-grafije organizira Združenje stenografov in daktilografov LB Srbije, Beograd. Brankova 21. Vpis vsak dan od 8—12. 897 OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, in železno posteljico, prodam. Rebolj. Celovška cesta, blok Xn. 526 KOTALKE, v dobrem stanju ali nove, kupim za 8-letno punčko. Naslov v upravi UP- 890 KINO -TRIGLAV Ameriški film »SELINA« Tednik. V glavni vlogi Jane Wyman ln Sterling Hayden. Predstave ob 16, 18 ta 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. — Jutri francoski film »Lisbonske noči. dl KINO »SISKA* AmeriSki Hira »Na morilčevi sledi« V glavni vlogi Dane Clark in V£» gtnia Mayo. Predstave ob 16, 18 ta 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. — Na sporedu samo Se danes ln Jutri. RAZPIS UPRAVNI ODBOR ZDRAVSTVENEGA DOMA V KRANJU razpisuje naslednji delovni mesti: mesto zobarja v Zobni ambulanti Kranj mesto babice ra babižki okoliš Besnica, p. Kranj Temeljna in dopolnilna pla&a po uredbi ter pravilniku. — Nastop službe po dogovoru. Samski sobi v Kranju in Besnici zagotovljeni. — Pravilno kolkovane prošnje z osebnim in strokovnim življenjepisom pošljite upravi doma, Poljska pot štev. 8. 735 ZDRAVSTVENI DOM KRANJ FIERA Dl MILANO sob. Poravnajo zapadle obroke 08«tnISko i«. ;eijar kri obr°ia "ri. r, gledališče Ljubljana marca ob 20: Patrick: ob 1«: Patrick: marca vid 2o- pta*. Flnž?ar: »Razvalina živi j e- i0^tkOm°dnreri ystopnlc 2 uri Pre<* St S° !2. url e ln v nedeljo od ' 22‘633. e* Rezerviranje na telefon ^aT-° gledališče 16 ~ e> vlteSka dvorana ‘Sili . t,reaštatan»«°£,-•••*■ »WJu«en* STN0 Osnovno šolo Ledina. lutkovno gledališče r... Marionete ta. 16 *®entJakobskl) trg 2 'Moic- .marca ob 17: Taufer-Novy: Ob jo, >n živali-. Jj.rtSst>ankfl F‘-» M1141nskt: -7 a®lJa ,7 ' z» odrasle. “^eniih ^ marca ob 11: F. marca ob 16: F, Bevk: MILANSKI VELESEJEM NAJVECJA RAZSTAVA SVETOVNE PROIZVODNJE d 12. do 2Z. aprila 19Hi | Leta 1956 Informacije: • 90 blagovnih panog • 13.153 podjetij • sodelovalo 48 držav • 4,300.000 obiskovalcev • kupci iz 117 držav DR. LUIGI SAPORITO — BEOGRAD NJEGOŠEVA 20/11 — Telefon 43 - 239 »PUTNIK-ZAGREBa proda osebna avtomobila Chevrolet-Fleetmaster in Renault National Vozili sta generalno popravljeni in v odličnem stanju. — Cena ugodna. Tehnične podatke in vse informacije o vozilih lahko dobite pri: GARAŽA »PUTNIK-ZAGREB« Savska cesta 8 — tel. 36-712 262 Milčinski: »Zvezdica Uh Poležuh«. Bevk: h RoCne lutke “eiJa ,,Resl.1eva cesta 28 ‘‘Tri 'a,,; marca Ob 17: F. Milčinski: Jltev „ ane zgodbe«. Prva uprlzo-86zont- 0o Srede rtoi?fp.nlc za vse predstave H 12 v aalje (razen nedelje) od 10 trH°n 32-05nray1‘ Reslleva cesta **• Hj^stavo ,, 'Jtn P°1 ure Pred vsako A/CTn‘i.0b nedeljah' Ble- oh r‘edp?iie ui.,°yem trgu 2. do konca te ukinja. B*,' Arn, 2 BLEDA KINO n prpri?,„oarvni film: -Gola džun-P.lnr.1 ob 17 tr> 20. v glavni ^n’ Abrah01- parker, Charlton He-«nt ft0raham sofaer ln Bomo Vin- »KOSTROT« »okorna usnjarskih ................... in čevljarskih strojev SLOVENSKE KONJICE sprejme v službo več visokokvalificiranih in kvalificiranih strojnih ključavničarjev, strugarjev in rezkalcev Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku 736 RJAVEGA /X PREMOGA s prej me : 2 rudarska inženirja, tajnika podjetja m gradbenega tehnika Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite na naslov: RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE OB SAVI 740 Gospodarskim organizacijam! ■ Naročite se pravočasno na naše izdaje, ki so v tisku: 5 »Predpisi- o razdelitvi celotnega dohodka gospodarskih -*alotnttk® podjetje • Ljudska pravice« Ljubljana, Kopitarjeva ulica a, telefon 39-181 — Notranjepolitične gospodarska rubrika TomSičeva 5/IIL telefon 20-507 - Kulturna Nazorjeva ulica 10/11 telefoo 21-887 — Uprava Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 — Telefon za naročnino 31-030 to oglase 31-358 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 250 din. m tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-S-Z-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo 30 let ZVOČNEGA FILMA Filmski zvoki so si utrli zmagovito pot po vsem svetu •Te dni prazna je zvočni film pomemben jubilej. Pred tridesetimi leti je nastopil v Hollywoodu zmagovito pot in je kmalu osvojil svet. Seveda so v mnogih deželah delali poskuse z »govorečim platnom« že prej, vendar veljajo marčni dnevi 192? za rojstni datum zvočnega filma. Umetnost nemega filma, ki se je uveljavljal vse od preloma stoletja, so zvoki podpirali v čedalje širšem razmahu, tako da velja film zdaj za svetovno velesil«. Navzlic velikim umetniškim plati je dosegel popolnost, ki jo dosežkom je nemi film že nekaj desetletij preživela reč, zvočni pa se je v teh tridesetih letih razvil, izpopolnil in razmahnil, kakor si najbrž njegovi duhovni očetje niso obetali niti v najdrznejših upih. »Ne verjamem, da se bo zvočni film kdaj zares uveljavil v Združenih državah,< je rekel takrat Thomas Edison. »Nima smisla še nadalje izgubljati dragocenega časa s takimi rečmi.« Te iznajditeljeve besede so lep dokaz, da se včasih temeljito zmotijo tudi veliki ljudje. Leta 1930 so preuredili za zvočni film polovioo severnoameriških kinematografov, nekaj let kasneje pa so bile po svetu že redke filmske dvorane, ki so si lahko privoščile razikošje nemega filma. Zvočni film je zmagal na vsej črti. V pozabo je sicer zrinil številne junake »neme« dobe, ker njihovi glasovi niso enakovredno nadomestili bogfcte mimike in izrazne moči obraza, samotni pianisti in kinematografski orkestri so bili kar na lepem brez kruha, zato pa so se rodile nove filmske zvezde. Zvočni film je šel svojo razvojno pot; dobil je prostorske zvoke, ki nam valovijo v ušesa, kadar na filmskem platnu govorijo ali se kaj dogaja. Z zvočne AGA KHAN je komaj še mogoče izboljšati. Vsakdanjemu filmskemu gledalcu, ki se pohvalno izraža o ' režiji, komajda pride na misel, 1 da bi izgubljal besede s hvalo ali grajo ljudi, ki so imeli pri fil-'mu opraviti z zvokom Teh gledalec pač ne opazi, prav tako ne zazna filmskih arhitektov, maskerjev in lasuljarjev. Kadar opravljajo na primer tonski tehniki svoje delo brezhibno, jih gledalec sploh ne omenja, spoznava jih le po njihovih napakah, če je ton premočan ali pre- ljajočo glasbo na magnetofonski trak. Hollywoodski tonski tehniki imajo za to delo na razpolago moderno mikrofonsko napravo, kt jo podobno kot na primer protiletalski top premikajo po filmskem studiu. Mikrofon je na gornjem koncu »topovske« cevi in ga lahko postavijo v najrazličnejše položaje. Prva leta zvočnega filma so skrivali mikrofone v bližini igralca pod vazami, lučmi ali podobnimi pripomočki. Med govorom so morali stati igralci kar naprej v bližini mi-j krofonov, ker bi jih kasneje gle-: dalci sicer ne mogli razumeti. | Moderni »mikrofonski top« pa je odpravil vse te težave. V St. Vincentu (Piemont) so se zbrali pred kratkim nstvarj4' filmske mode. Določili so glavne poteze krojev za letošnj« ■** na filmski modni revijT pa je nastopilo 26 najboljših manekenk. Med gosti so bile italijanske in druge evropske ske igralke. Naš posnetek kaže italijansko igralko Eleonoro Drago pri večerji med člani žirije. »OlfKtikC izv« v glavni vlogi FILM O ŽIVLJENJU DENARNEGA MOGOTCA NAJ BI POSTAL SENZACIJA LETA 2e nekaj časa šušljajo v za- j mata, ki doživlja prve srčne te- hodnih filmskih krogih, da se Aga Khan pogaja z najbolj znanimi filmskimi režiserji- Nekateri »poučeni« vedo povedati, da se je denarni mogotec že dogovoril z Robertom Rossellinijem, ki bo menda prevzel zahtevno nalogo: posnel bo film o Aga Kha-novem življenju. Ce to drži, potem je prav gotovo. le malo filrriov, katerih glavne vloge bi bile zasedene z bolj zanimivimi osebnostmi, kot bodo v življenjepisu Age Khana. Sivolasi starec bo menda nastopil v glavni vlogi, kar bo vsekakor njegov prvi — in morda tudi zadnji ■— veliki nastop pred filmsko kamero. Pred dvema letoma je bilo njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da so vsak trenutek pričakovali najhujše, čez čas p« si je toliko opomogel, da je dokončal svoje spomine in hkrati tudi v grobem pripravil osnutek filmskega scenarija, ki naj bi ohranil na platnu poglavitne mejnike v njegovem življenju. Tisti, ki pripovedujejo o tem življenjepisnem filmu, nakazujejo tudi že vse glavne igralce. Sadri Khan, Agov najmlajši sin, naj bi nastopil v vlogi mladega diplo- Po nedavni munchenski premieri filma »Katharina Knie« — glasbo k zgodbi o vrvohodcih Carla Zuckmayerja je napisal Miša Spo-ljanski — je prišla v garderobo čestitat glavnemu igralcu Hansu Albersu tudi Hildegard Knef, ki je trenutno v glavnem mestu Bavarske. šibak, če so šumi nejasni itd. Nemara je zanimivo vedeti, da sodeluje pri vsaikem zvočnem filmu od zasnove do predstave povprečno po štirideset tonskih tehnikov in strokovnjakov za zvočne posnetke. Zvočna tehnika je pri snemanju sodobnega filma pravo čudo natančnosti. Pet različnih, med seboj ločenih skupin obdeluje zvoke od prvega posnetka do1 filmske predstave, vendar pa vse druži skupna rdeča nit: natančnost. Vsak posamezni ton se mora do delca sekunde skladati z dogajanjem na platnu, sodobni obiskovalec filmskih predstav zahteva jasno zvočno spremljavo, ki mu v domišljijskem svetu izpopolnjuje predstavo filmske zgodbe. V ateljejih po navadi posnamejo govorjene besede in sprem- »Resnične pustolovščine« je skupen naslov za vrsto odličnih barvnih filmov proizvodnje Walta Disnepa, ki pripovedujejo o naravi in njenih skrivnostih na tako zanimiv način, da bi človek kar naprej gledal, kaj vse odkrivajo kamere snemalcev v svetu, mimo katerega hodimo, ne da bi opazili kaj posebno zanimivega. Te Disneyeve stvaritve so bolj napete kot večina kriminalnih in pustolovskih filmov. O tem smo se lahko prepričali lani, ko smo videli dva kratka Disneyeva filma »V dolini bobrov« in »Pol jutra narave«, ki sta gledalce zelo navdušila. Disney pa ni ostal samo pri teh kratkih kulturnih filmih. Pred leti ■ je posnel tudi dva celovečerna filma — »Puščava živi« in »Umirajoča prerija« — ki brez dvoma oba sodita v vrsto naj- večjih stvaritev o prirodi, kar so\ žira, kot je to storil v obeh jih posneli doslej. Oba omenjena filma bomo videli tudi pri nas. Prvega bo odkupila »Vesna«, drugega pa »Morava« in bomo o njiju še pisali. Pred kratkim so začeli pred-1 vajati v evropskih kinematografih tretji Disnepev celovečerni kulturni film iz serije »Resnične pustolovščine«, ki ima naslov »Afriški lev«. Tokrat sta afriški rastlinski in živalski svet tisto, kar je vzel Disnep pod povečevalno steklo; po zatrjevanju tujih kritikov je spet nastal film, poln očarljivih in pretresljivih i prizorov, ki po umetniški vsebini prekašajo vsak igrani film. Zlasti pa dobro de — tako poudarjajo kritiki ■— da se je Dis-ney tokrat odrekel vse preveč konstruiranim učinkom, ker živali ne počlovečuje in dramati- V 45. leto starosti se je poslovila od ledu slovita norveška drsalka Sonja Hennle. Z desetimi leti je postala državna prvakinja, n olimpijskih igrah leta 1924 ▼ Ctaa-monixn je bila v starosti 12 let ■ sicer Sele osma, potem pa se je sačela njena zmagovita pot po leda. Desetkrat zapovrstjo je bila svetovna prvakinja v umetnem drsanja, razen tega pa je dobila \ M slate olimpijske medalje. žave. Ali Khan, ki je bil poročen s filmsko igralko Rito Hayworth. naj bi nastopil v vlogi svojega očeta v zrelih letih, potem pa bi Aga Khan zaigral samega sebe. Begum je baje že p>osnela nekaj poskusnih prizorov, da bi ugotovila, ali bi se njena podoba »obnesla« na filmskem platnu. Pravijo, da bo nastopila v eni izmed ženskih vlog tudi Rita Hayworth, ki jo je stari Aga kot snaho menda zelo upošteval. Begum, ki se je pred nekaj tedni odpeljala v Ameriko, naj bi pridobila Rito Hayworth za nastop v tem filmu. To si menda še posebej želi osemdesetletni Aga Khan, ki se zadnje čase — tako povedo »poučeni« — navdušuje samo še za ta film in za zvezdoslovje... »Razočaran sem, že šest tednov sedim v Chicagu, pa še nisem doživel niti enega ganstr-skega napada niti nisem zašel v najbolj nedolžno racijo. Kaj za vraga naj sploh pripovedujem, ko bom spet doma v Londonu?« George Wipmaker, sin lastnika podjetja Wipmaker & sin, trgovine s čajem na veliko, je čemerno pogledal svojega ameriškega prijatelja. »Pojutrišnjem se odpeljem nazaj v Anglijo,« je nadaljeval, »dotlej pa bi želel karkoli doživeti, saj me razumeš. Bodi tako prijateljski in mi omogoči, da bom videl vsaj delček tistega v Chicagu, kar je spravilo to mesto na tako slab glas!« »Ti si sploh norec!« je zarenčal Doug Lesley. »Mi smo srečni, če ne vidimo gangsterjev, če nas ne napadajo in če nam ostanejo prihranjene racije in podobne neprijetnosti. Ti pa hočeš zdrveti tej tolpi naravnost v naročje! George, zrel si za norišnico!« »Mogoče,« je zagodrnjal George Wipmaker, sin v podjetju Wipmaker & sin, »toda o tem po vsej verjetnosti ne bo treba tebi odločati. Kratko in jasno, kam bova. šla?« Doug Lesley se je vdal. »Torej dobro. Ce vsekakor želiš, te bom odpeljal v beznico. Tam se sicer ne sestajajo veliki gangsterji, vendar boš videl množico mož, ki živijo zgolj od goljufije ...« »Goljufi,« je zamrmral George, »kako nezanimivo!« Njegovo razočaranje se je še povečalo. ko sta prišla v beznico. »To je vse? Takšnih bfeznic-imamo v Londonu nešteto! In to naj bi bili goljufi? Vsi so vendar videti povsem nedolžni!« V francosko-italijanski koprodukciji so posneli v Parizu film »Zenski klub« z naslednjimi glavnimi igralci: Ni-colo Courcel, Dany Carrel. Ivan Desnv, Georgia Moll in Alta Riba. »George,« je zasikal Doug Lesley, »naj ne dobim vse življenje niti enega dolarja poviši-ce, če ni to tista beznica, ki sem ti o njej govoril!« Nekaj časa sta sedela s komolci uprtimi ob mizo in opazovala, kako so neznanci kartali. »Ali je mogoče tu kupiti karte?« je vprašal George svojega ameriškega prijatelja. »Karte? Kakšne karte?« CLAUDIA SANDERS je bilo Dougu več kakor neprijetno, vendar je zaradi prijateljstva z Georgeom ostal. »Popolnega blazneža ne moreš pustiti samega.« Prvo igro je George zares izgubil. Odštel je sedem dolarjev v bankovcih na mizo in segel zatem v žep svojega suknjiča. »Trenutek prosim,« je dejal enemu izmed soigralcev, »takoj ufajo »Igralne karte seveda! Poskusil bom nekajkrat igrati s temi dečki!« »Ti si zares ponorel, George!« »To sem danes že slišal. Torej ali se tu dobijo nove igralne karte ali ne?« Gostilničar je prinesel deset zavitkov popolnoma novih kart in George jih je strokovnjaško pregledal, ali niso kakorkoli zaznamovane. »V redu,« je prikimal in prosil gostilničarja, naj posreduje soigralce za igro. Dva med navzočimi sta bila takoj pripravljena sesti z Georgeom za mizo. Doug Lesley se je držal nekoliko v ozadju, ker je slutil, da bo George izgubil, kar je bilo še najbolj verjetno, ali pa bo dobil in ga bosta soigralca zato pretepla. Oboje pa bomo nadaljevali s temi kartami!« »Kaj naj to pomeni,« sta planila neznanca. »Nič hudega, jaz sem le nekoliko praznoveren, veste, zato načelno nikoli ne igram dveh iger z istimi kartami. Gotovo nimate ničesar proti temu. Te karte sem kupil pri tem gostilničarju. Torej prosim!« Kazalo je, da bosta udeleženca nekaj odvrnila. Vendar sta storila to le tako, kakor da sta globoko zajela sapo, zatem pa sta se skrivaj spogledala s priprtimi očmi. Toda rekla nista ničesar. Igra se je nadaljevala. Drugo igro je dobil George. Tretjo je izgubil. Naslednje tri je dobil. Za vsako igro je vzel nove karte. Nato je spet izgubil igro. Potem pa je imel kar naprej' srečo. Igral je sicer razburjeno, vendar dobro. Po vsaki igri je hlastno vtaknil dobljeni denar v žep. V mislih je skrivaj raču-< nal, koliko je že priigral; po< njegovi oceni je bilo že štiri sto dolarjev. Prav čedna vsotica, * zlasti če upoštevamo, da jo je < priigral od poklicnih kvartopir-t cev v Chicagu. Za deset iger je bil George < s svojimi kupljenimi kartami < preskrbljen. Za enajsto in dvanajsto igro je znova kupil nove' karte pri gostilničarju. Potenu pa je nenadoma prenehal igrati. i Oba soigralca sta bila s tem sklepom očitno zelo zadovoljna. < Takoj sta se strinjala s predlo-« gom, da George ne želi nadalje-^ vati igre. Plačala sta svoj zapitek in molče zapustila beznico. < Ko sta stopila skozi vrata, t se je George približal svojemu t prijatelju, ki je še vedno dokaj nezaupljivo gledal predse. »Ne delaj vendar takšnega < obraza, Doug! Ali veš, koliko sem dobil? Nekaj manj kakor^ štiri sto dolarjev bo! Preštejvai na hitro, koliko je v resnici!« Segel je v žep svojega suknjiča in osupnil... Razburjeno{ se je začel otipavati in preobračati žepe... ’ George je neznansko zaklel1 in zamrmral: »Denarja ni! Ceki,< drobiž...!« Še enkrat je pre-tipal svoj suknjič. »In moje zlate : cigaretne doze tudi ni!« Doug Lesley se 1e škodoželj-< no nasmehnil, zatem pa si je z. mirnim dostojanstvom prižgal cigareto. »Neznansko sem vesel,« ie< dejal posmehljivo, »da te Chicago naposled le ni razočaral! ^ Zdaj boš imel vsaj kaj pri po- < vedovati, ko boš spet doma!« njih filmih. Upajmo, da b®, kdaj gledali pri nas tudi ta v Disneyev celovečerni film. tfiŽtnski DROBIŽ V Ameriki so posneli film 2 ^ slovom »The Saga of Satchmo«. je biografski prikaz življenj« * nega črnskega trobentač* Armstronga. ♦ Številnim nemškim' igralkam, ki jih je lani izvabfl . lywood, »e je aedaj Prikliuč‘,*|Ivr» mlada, mnogo obetajoča ■ Annemari« Duringer, ki je sala z družbo Fox pogodbo » filme. in plesalka Marika Rokk časa ni snemala. Sedaj p* Nekoč zelo priljubljen* jgdalj ji j« družba Real ponudila glavno v fUmu »liane* je, bal. vdftT*-rika je prejela ponudbo. Konec, februarja *• z*st2pUU tujega tiska v Hollywoodu P*5"^ vsakoletno nagrado, “Tien°,«ne' »Golden Globe«, za najboljSe v. he v letu 1956. Zmagovalci: n j boljši film je »V 80 dneh sveta«, najboljši režiser Eli* zan s filmom »Lutkica«/ naju nejši igralec Kirk Douglas, »0 ... pa Ingrid Bergmanova. Za n® J' šega komika so proglasili Ca*1 ^ sa (»V 80 dneh okoli swet.a