©GoOpti we take you there Nizkocenovni prevozi na letališča! go-opti.tmedia.it Primorski št. 107 (20.7B5) leto LXIX. Omajan mit o slovenski poštenosti Martin Brecelj Mit o slovenski poštenosti je dobil hud, mogoče celo smrten udarec. Nedavna raziskava svetovalne in revizijske hiše Ernst & Young je namreč razkrila, da je Slovenija po gospodarski korupciji na prvem mestu v Evropi in med prvimi na svetu. Raziskava je med drugim pokazala, kako v Sloveniji kar 96 odstotkov menedžerjev pravi, da je korupcija v državi običajna praksa, medtem ko evropsko povprečje znaša 36 odstotkov. Poleg tega v Sloveniji kar 66 odstotkov poslovnežev pravi, da v podjetju prirejajo bilance za izkazovanje boljšega finančnega stanja od resničnega, s čimer se je Slovenija na svetovni ravni uvrstila takoj za Nigerijo. Vse to se očitno bije z zakoreninjenim stereotipom Slovencev, češ da smo pošten narod. Psiholog in antropolog Anton Trste-njak je svoj čas skušal celo znanstveno utemeljiti, da je poštenost temeljna značilnost slovenskega narodnega značaja. Menil je, da je že beseda »pošten« slovenski jezikovni unikum, sicer pa je oblikovanje te poteze našega narodnega značaja pripisoval tudi posebnim zgodovinskim razmeram, v katerih smo Slovenci živeli, zlasti pod staro Avstrijo. Po Trstenjaku je na slovensko poštenost potem kvarno vplivalo bivanje v Jugoslaviji, pa naj bo zaradi »moralne toposti« juga ali pa zaradi prehajanja kmečkega prebivalstva v proletariat v procesu industrializacije države. V podobnem smislu zdaj nekateri razlagajo, da naj bi slovenska poštenost dobila smrtni udarec s prehodom v kapitalizem po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije. V resnici je slovenska poštenost slovenski narodni mit, v katerem se kot v vseh mitih prepletajo zgodovinsko resnični in neresnični elementi. Gre ne nazadnje za pozitivno samopodobo, ki je Slovencem olajšala narodno preživetje. Trste-njakov poskus, da iz takšnega mita ustvari znanstveno teorijo, ne more vzdržati resnejše kritike. A prav tako znanstveno sporne so nakazane razlage, kako in zakaj naj bi slovenska poštenost v zadnjih časih kopnela. V njihovem ozadju ni težko prepoznati anti-modernističnega predsodka, saj te razlage idealizirajo ruralno družbo, ki naj bi jo industrializacija skvari-la. Še posebej bosa je trditev, češ da je kapitalizem neetičen. Tržno gospodarstvo je v resnici skregano s korupcijo kot obliko nelojalne konkurence. To, da se je v Sloveniji korupcija danes tako razpasla, je pravzaprav znamenje, da tržni sistem v njej ne deluje popolno. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Moj 1. maj Dviganje mlajev, postavljanje zastav, povorke, proslave, kresovi: 1. maj ostaja v naših krajih zelo priljubljen praznik. Kako ga doživljate vi? Kako boste preživeli mednarodni dan dela? Pošljite nam svoje posnetke na tiskarna@primorski.eu! Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 9. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - Negativna prizivna razsodba za bivšega premiera Sodišče Berlusconiju potrdilo zaporno kazen Možen je še priziv na kasacijsko sodišče - Burne politične reakcije deželni svet Igor Gabrovec kandidat za podpredsednika VIDEM - Levosredinska koalicija kandidira svetnika Slovenske skupnosti Igorja Ga-brovca (na sliki) za podpredsednika novoizvoljenega deželnega sveta. Kandidat za predsedniško funkcijo je furlanski demokrat Franco Iacop, medtem ko bo svetniško skupino Demokratske stranke vodil Cristiano Shaurli, nekdanji župan Fojde v zahodni Benečiji, ki dobro pozna razmere v tamkajšnji slovenski manjšini. Drugega podpredsednika deželnega parlamenta bo izbrala opozicijska desna sredina. Če bo Gabrovec izvoljen, bo doživel usodo Miloša Budi-na, ki je bil v obdobju 1998-2001 tudi podpredsednik deželnega parlamenta. Na 3. strani goriška Od Poljan do Peči pakt zavira odprtje gradbišč DOBERDOB-SOVODNJE - Ureditev trga na Poljanah, gradnja novih zidov doberdob-ske občinske telovadnice, tlakovanje šolskega dvorišča v Doberdobu, pokritje kotalkališča na Peči, širitev obrtne cone na Malnišču in ureditev občinskega parka sredi Sovodenj. Vsa omenjena javna dela so zamrznjena zaradi omejevalnih določil pakta stabilnosti, čeprav imata doberdobska in sovodenjska občina že zagotovljena potrebna finančna sredstva. Na 12. strani genova - V torek nekaj pred polnočjo Ladja v kontrolni stolp: 7 mrtvih, 2 pogrešana zgonik - Jutri ob 19. uri Občni zbor ZKB ZGONIK - Leto je naokrog in Zadružna kraška banka (ZKB) se pripravlja na redni občni zbor članov, ki bo jutri, 10. maja, ob 19. uri v Šport-no-kulturnem centru v Zgoniku. V pogovoru s predsednikom Sergijem Stancichem smo se dotaknili dnevnega reda, ki predvideva obračun lanskega poslovanja, ki je po besedah predsednika vsekakor zadovoljiv. Zaustavili smo se tudi pri odnosu s člani in strankami, seveda pa nismo mogli mimo neutemeljenih govoric o obisku komisarjev v banki in domnevnih likvidnostnih težavah. Na 5. strani gorica - Nočni tatinski pohod »Lovci na baker« v Kulturnem domu MILAN - Prizivno sodišče v Milanu je nekdanjemu premieru Silviu Berlusco-niju sinoči potrdilo štiriletno zaporno kazen, od tega tri leta pogojno, zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Sodišče je Ber-lusconiju tudi potrdilo prepoved opravljanja javne funkcije za pet let. 76-letni Berlusconi je bil na prvi stopnji obsojen oktobra lani. Berlusconi se lahko še pritoži. Obsodba je namreč pravnomočna šele na tretji stopnji. Renato Schifani, Daniele Capezzone, Mariastella Gelmini in drugi predstavniki Ljudstva svobode so razsodbo ožigosali kot politično motivirano in nevredno omikane države. Vodja Gibanja petih zvezd v poslanski zbornici Roberta Lombardi pa je izrazila prepričanje, da bi moral senat razveljaviti Berlusconijevo izvolitev. Vodja SEL v poslanski zbornici Gennario Migliore je Berlusconija pozval, naj odstopi. Na 11. strani V Nabrežini omejujejo zazidljive površine Na 4. strani Kaj pričakuje sindikat od ministra Zanonata? Na 5. strani Dijaki iz Trsta in Kopra razmišljali o različnosti Na 8. strani V Marini Julii je morska voda neonesnažena Na 12. strani MARINI GH Nova kolekcija POMLAD/POLETJE G AISIT VVOOLR3CH jCHh P.K H a fl-FHJ-4. Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 9771124666007 2 Četrtek, 9. maja 2013 ALPE-JADRAN / ljubljana - Dokument naj bi vlada v petek poslala v Bruselj Opozicija pričakuje popravke programa stabilnosti LJUBLJANA - Predstavitev programa stabilnosti in reformnega programa je precej boljša od napisanega, so po srečanju s premierko Alenko Bratušek in ministrom Urošem Čuferjem ocenili v opoziciji. Pričakujejo dopolnitev dokumentov, saj Bruslja po njihovem s tem ne bomo prepričali. Bratuškova odgovarja, da se oba dokumenta spreminjata skoraj iz ure v uro. Bratuškova, minister za finance Čufer in opozicijski predstavniki so včerajšnje srečanje, na katerem je vladna stran predstavila predlog ukrepov, ki jih namerava do petka poslati v Bruselj, ocenili kot konstruktiven. Tako program stabilnosti kot nacionalni reformni program se po besedah Bratuškove še dopolnjujeta in zato ne minister ne ona o njem ne želita govoriti, dokler dokumenta ne bosta sprejeta na vladi. Na vprašanje, ali bodo šli v večje reze javne porabe, je odvrnila s pojasnilom, da ima zakon za uravnoteženje javnih financ učinke še letos in prihodnje leto. Z novimi predlogi v programu stabilnosti in že sprejetimi ukrepi na odhodkovni strani bo razmerje med prihodki in odhodki drugačno, je prepričana. Opozicijski poslanci so namreč pozvali k dopolnitvi dokumentov, v skladu s tem, kar sta Bratuškova in Čufer povedala. Opozarjajo zlasti na to, da je treba delati na odhodkovni strani oz. omejitvi javne porabe, z ukrepi, kot je višanje davkov, pa ne dušiti gospodarstva. SDS pozdravlja namero, da vlada nadaljuje z nekaterimi ukrepi, ki jih je predlagala že vlada Janeza Janše. So pa po besedah poslanca te stranke Marka Pogačnika danes opozorili na nekatere ukrepe, ki bodo imeli po njihovih ocenah negativen vpliv na rast gospodarstva. Pri tem je navedel krizni davek na vse dohodke in zvišanje DDV. Tako bo morala vlada po njihovem mnenju oba dokumenta za potrebe Bruslja še močno konkretizirati. Gradivo ne sledi temu, kar je minister povedal, je v izjavi novinarjem ocenil Alenka Bratušek ansa poslanec SDS Andrej Vizjak in poudaril, da v Bruselj ne »bomo pošiljali predstavitve, tudi ne finančnega ministra, temveč dokumente«. Kot je pojasnil, si minister prizadeva, da bi bilo dve tretjini izravnave primanjkljaja z omejevanjem izdatkov države, ena tretjina pa z novimi prihodki. »A gradivo kaže obratno,« je povedal Vizjak. Tudi predsednik SLS Franc Bogo-vič je ocenil, da je razkorak med predlogom besedila in predstavitvijo dokumentov zelo velik. Po njegovih besedah so dobili pojasnilo, da bodo s kriznim davkom le premostili obdobje, v katerem bodo posegali z resnimi ukrepi. A Bo-govič opozarja, da gre davek na vse tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost, medtem ko vlada odlaša s posegi v javno porabo. Vodja poslancev NSi Matej Tonin je pojasnil, da so opozicijski predstavniki dali na mizo precej predlogov, vladnim predstavnikom pa pojasnili, da lahko računajo na njihovo podporo, če bodo delali v smeri reševanja Slovenije. Kot je ocenil, sta Bratuškova in Čufer predloge opozicije ocenila kot dobre in konkretne, ki bi jih vlada lahko morda upoštevala. Predlogov sicer Tonin ni razkrival. Bratuškova se je zahvalila opoziciji za čas, ob čemer tudi sama ocenjuje, da se bo dalo kar nekaj zadev, ki so bile izpostavljene, upoštevati. (STA) ljubljana - Od danes do sobote Pohod ob žici v spomin na okupirano Ljubljano Pot spominov in tovarištva Osrednji dogodek v soboto, ko je pohod namenjen vsem generacijam - Letos Pot ob živci posvečena pravici do vode Posnetek z enega minulih Pohodov po poti spominov in tovarištva JEZIK NA OBROBJU Težko razumem, kako je mogoče, da naši poklicni in priložnostni pisci ne morejo iz svoje »italijanske« kože. Po naših medijih še vedno, kljub večkratnim opozorilom, krožijo in strašijo italijanski poslovenjeni vozli, celo v naslovih jih najdemo. Poznam dolgo vrsto vozlov na vrvicah in vrveh, povsod, kamor koli se ozrem, pa vidim probleme in težave, nikjer ni nobenega pravega slovenskega vozla, ne v politiki, ne v gospodarstvu, ne v šolah, povsod so same težave in celo ogromno jih je. Vozle bi lahko presekali, težave pa so večkrat nerešljive, posebno finančne. Še večji problem (t.i. zamejski vozel) pa so naše italijanske izbire, ki jih takoj onstran neobstoječe nekdanje meje nihče več ne razume. Večkrat me kdo vpraša, zakaj v Italiji kar naprej izbiramo, nikdar pa ničesar ne izberemo. Naš slovenski rek pravi: »Kdor dolgo izbira, izbirek dobi«. In izbire na zadnjih italijanskih parlamentarnih volitvah so bile res izbirek. Namesto slabih izbir, ki dajejo najslabše izbirke, t.j. tisto, kar ostane na koncu, so potrebne pametne odločitve. Sicer pa so naše večne izbire resen problem zaradi v slovenščini zelo omeje- nega pomena. Večina naših piscev in bralcev namreč ne ve, da so izbire predvsem izbiranje najboljšega, ne pa sprejete odločitve in sklepi. Zgodi pa se tudi, da kakega obvestila, kljub dobri volji nikakor ne razumem. Ni še dolgo, kar me je pritegnilo kratko obvestilo z naslovom »Skupno-stni urbani vrtovi«. Razumela sem vse tri besede, celotne zveze pa ne. Niti italijanščina mi ni priskočila na pomoč. Skupnostni vrtovi pomeni, da so last skupnosti, urbani so mestni, pri vrtovih pa se že zaplete. Ali so to parki, ki jim »zamejci« po italijansko pravimo vrtovi, včasih tudi javni vrtovi. Tudi mestni vrtovi so javni. Zakaj je treba dodati še skupnostni? Šele pojasnilo pod naslovom mi je povedalo, da bo v Gradini pri Doberdobu srečanje o skupnem gojenju vrtov v urbanem okolju. Spet se mi je zastavilo vprašanje, ali gre za skupno urejanje mestnih parkov, nasadov ali zasebnih vrtov? Vrtove ali parke lahko uredimo ali urejamo, a to je delo arhitektov in vrtnarjev, ne skupno delo občanov. Gojimo pa sadje, cvetje, okrasne grme in drevje, krompir in najrazličnejšo zelenjavo. To zadnje pa ne sodi v parke. Vprašanje je torej ostalo brez odgovora, niti omemba ekologije ga ni pojasnila. Zgornje obvestilo sem razčlenila kot primer, kako površni in nerazumljivi so marsikdaj naši časopisni članki, ki so namenjeni širšemu krogu bralcev in bi morali biti zato razumljivi vsem, ne le ozkemu krogu zainteresiranih. V časopisu sem nekje našla tudi italijansko konfliktualnost, ki pritiska družbo ob tla, namesto pravilno k tlom. V slovenščini ji pravimo konfliktnostin je lastnost ali značilnost česa konfliktnega. Sporočilo stavka je bilo nejasno. In takih nerazumljivosti je v medijih res preveč. Še vedno kdo napiše, da si je ta ali oni funkcionar prevzel odgovornost. Marsikdo pa si tudi ne zapomni, da Slovenci marsikaj pričakujemo, medtem, ko si pričakujejo Italijani. Glagola pričakovati in prevzeti namreč v slovenščini nista povratna. Lelja Rehar Sancin LJUBLJANA - Danes se v slovenski prestolnici začenja priljubljena manifestacija Pot ob žici, ki poteka v spomin na bodečo žico, s katero so italijanski okupatorji obdali Ljubljano po njeni zasedbi. Organizatorka pohoda, ki letos poteka že 57. leto, je ljubljanska mestna uprava. V treh dneh pričakujejo udeležbo kakih 35.000 pohodnikov in tekačev vseh starosti. Pot spominov in tovarištva se vsako leto odvija v maju, ob obletnici osvoboditve Ljubljane. Njeno izročilo je spoštovanje zgodovine Narodnoosvobodilnega boja, ob tem pa je manifestacija dobila tudi vsebino spoštovanja narave in zdravega načina življenja. Danes se bodo pohoda po trasi ob nekdanji žici udeležli najmlajši iz vrtcev, jutri bodo na vrsti šolarji in dijaki, glavni dan prireditve pa bo v soboto, ko je pohod namenjen vsem generacijam. Gre za najbolj množično in hkrati občuteno rekreacijsko manifestacijo, kar jih prirejajo v Sloveniji. Trasa okoli Ljubljane je v celoti dolga 35 kilometrov, na njej pa je osem kontrolnih točk, kjer je možno zbirati spominske žige. Proga za osnovne in srednje šole je dolga 3 kilometre, krajša proga je dolga 12 kilometrov, 28 kilometrov pa znaša daljša proga. Progo je mogoče po želji preteči ali prehoditi, redni obiskovalci manifestacije pa so cele družine, ki za to priložnost pridejo v Ljubljano iz vse Slovenije in sosednjih dežel. V soboto, na osrednji dan manifestacije, se bo pohod oziroma tek zaključil s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili Partizanski pevski zbor in pevka Alenka Godec. V sodelovanju z Amnesty international prireditelji letošnjo Pot ob žici posvečajo pravici do vode. Informacije o pohodu je mogoče dobiti na www.pohod.si. Zanimiv aspekt prireditve je Tek trojk, ko morajo tekači na cilj priteči skupaj. Sicer pa, kot povedano, gre za res občuteno množično manifestacijo v naravi. Kdor se je je imel kdaj priložnost udeležiti, mu je gotovo ostala v nepozabnem spominu. olli rehn Program reform naj bo prepričljiv Evropski komisar Olli Rehn ansa BRUSELJ - Evropska komisija pričakuje v teh dneh od Slovenije »prepričljiva« programa reform in stabilnosti, je včeraj v Bruslju poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Od tega, kako »prepričljiva, konkretna in ve-rodostojna» bosta načrta, je odvisno nadaljnje ukrepanje Bruslja, je še izpostavil. Rehn je to povedal včeraj v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve, konkretno v odgovoru na vprašanje člana evroskeptične politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ERC) iz Madžarske Lajosa Bokrosa. Bokrosa je naprej zanimalo, zakaj komisija vselej vse predolgo ignorira medsebojno povezanost držav ter fiskalnih in bančnih problemov, nato pa je to težavo ponazoril z »opombo pod črto« - Slovenijo, ki bo po njegovih besedah »naslednja padla v bančno krizo«. »Očitno je, da se slovenska država v 22 letih ni resno lotila do-kapitalizacije, nobene privatizacije ni bilo, notranje upravljanje je absolutno šibko, v bankah ni obvladovanja tveganj, nakopičilo se je ogromno slabih posojil, ki znašajo 25 odstotkov BDP,« je dejal. Tako je Bokros najprej nanizal slovenske probleme, nato pa Rehnu očital: »In vi ste jih kot komisar za širitev sprejeli v območje evra in v ta klub, ki sedaj okužuje vse druge. Res ne razumem, zakaj vam te povezave niso prej jasne.« Komisar se je na ta, po njegovih besedah «močan komentar» odzval z besedami, ki jih je bilo mogoče v minulih tednih že večkrat slišati: »Slovenija se res sooča z presežnimi makroekonomskimi nerav-novesji, tako v bančnem sektorju kot v javnih financah.« Ob tem je Rehn izrazil pričakovanje, da bo slovenska vlada v teh dneh poslala v Bruselj »revidiran in prepričljiv program reform in program stabilnosti«, ki ju bodo v komisiji ocenili v prihodnjih tednih in nato 29. maja odločili, ali so potrebni nadaljnji koraki. Glavno vprašanje je, ali bo komisija proti Sloveniji sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. Če bo to storila, bo to prvič, da se bo odločila za ta ukrep, ki ga sicer omogoča še-sterček, uveljavljen decembra 2011. Slovenijo je v razpravi na kratko omenil tudi član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Jörg Asmussen, in sicer v odgovoru na splošno vprašanje, kateri dejavniki povzročijo, da je nek bančni sektor ranljiv. »Odvisno ... Ne gre le za razmerje med velikostjo bančnega sektorja in bruto domačim proizvodom države. To bi bilo preveč poenostavljeno,« je dejal Asmussen in svoje besede podkrepil s primerom Slovenije. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 9. maja 2013 3 politika - Kandidaturi na prvi seji deželnega sveta Franco Iacop predsednik in Igor Gabrovec podpredsednik Cristiano Shaurli bo vodil svetniško skupino Demokratske stranke Franco Iacop VIDEM - Franco Iacop iz Demokratske stranke bo v ponedeljek postal predsednik novoizvoljenega deželnega sveta, eden od dveh podpredsednikov pa bo zastopnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. To je v načrtih levosredinskega zavezni-štva,medtem ko bo svetniško skupino Demokratske stranke (v njej je tudi Gabrovec) vodil Cristiano Shaurli, nekdanji župan Fojde v zahodni Benečiji, ki dobro pozna razmere v tamkajšnji slovenski manjšini. Drugega podpredsednika deželnega parlamenta bo določila opozicijska desna sredina. Če bo Gabrovec izvoljen, bo doživel usodo Miloša Budina, ki je bil v obdobju 1998-2001 kot prvi Slovenec podpredsednik deželnega parlamenta. Odločitev za Iacopa je povzročila kar nekaj trenj znotraj Demo- i JP \ ;_* Igor Gabrovec kratske stranke, posebno med njeno furlansko in tržaško komponento. Na Tržaškem so namreč upali, da bo za predsednika kandidiral Franco Co-dega, ki je tako ostal brez predsedniške in odborniške funkcije. Podpred- sedniško mesto predstavlja veliko priznanje za Gabrovca in za Slovensko skupnost. Če so se v večini nekako zedini-li o pomembnejših funkcijah, je v opoziciji še marsikaj odprto. Poraženi Cristiano Shaurli predsedniški kandidat Renzo Tondo ne bo vodil Ljudstva svobode in se govori celo o njegovem pristanku v mešani svetniški skupini. Berlusconijevo stranko v deželnem svetu bo skoraj gotovo vodil Alessandro Colautti. rim - Predsednica deželne uprave včeraj v prestolnici Rimske poti Serracchianijeve O konkretnih problemih s predsednikom vlade Letto, ministrico Cancellieri in posekretarjem Patronijem Griffijem Serracchianijeva na srečanju z Enricom Letto RIM - Predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani se je včeraj mudila v Rimu, kjer je imela na dnevnem redu več srečanj. Najprej se je v palači Chigi sestala s predsednikom vlade Enricom Letto. Na srečanju so bila v ospredju za deželo FJK relevantna vprašanja, med temi problem tretjega pasu avr-toceste A4, vprašanje pakta med nekdanjim ministrom Tremontijem in bivšim predsednikom dežele Tondom, v razpravi pa so bila tudi vprašanja, ki so povezana z izvajanjem t:.i. pakta stabilnosti. Glede pakta stabilnosti je predsednik vlade napovedal Serracchia-nijevi, da bo minister za deželna vprašanja Graziano Delrio dobil poseben mandat za odnose z deželami s posebnim statutom. Predsednica dežele je vladni akt vzela na znanje kot znamenje, da bo vlada upošteval in ovrednotila položaj dežel s posebnim statutom. Serrracchinaijeva s e je zatem srečala z vladnim podsekretarjem Filip -pom Patronijem Griffijem, s katerim sta analizirala položaj v zvezi s komi-sarsko upravo tretjega avtocestnega pasu. S srečanja je izšel sklep, da se bo nova deželna uprava tega vprašanja lotila bistveno drugače od prejšnje. Predsenica dežele se je nato srečala še z ministrico za pravosodje Annamario Cancellieri, kateri je predstavila položaj zaporov v naši deželi. Obenem se je zavzela za ohranitev sodišča v Tolmeču, glede katerega je ministrici izročil aiučrpno dokumentacijo. izola Minister Židan o plinskih terminalih IZOLA - Zamrznitev projektov umestitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu je le začasen ukrep, zato ni pravega razloga za veselje, meni okoljski minister Dejan Židan. Ker vpliv tovrstnih projektov poleg Italije posega na območja še dveh držav, bi morali odločitve sprejeti vse tri države skupaj. Židan pričakuje tudi aktivnejšo vlogo Evropske komisije.Zdaj že bivši italijanski okoljski minister Corrado Clini je prejšnji mesec za pol leta zamrznil tako okoljevarstveni postopek v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala v Žavljah pri Trstu kot tudi postopek za morski terminal sredi Tržaškega zaliva. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki se je včeraj mudil na obisku v slovenski Istri, je glede teh postopkov opozoril, da gre za začasen ukrep in da »nimamo pravega razloga« za veselje. Slovenija ima sicer po njegovih besedah enotno stališče, da morajo biti dogovori in odločitve pri tovrstnih projektih, ki se nahajajo na občutljivem območju in katerih vpliv sega na območja drugih držav, sprejeti na meddržavni ravni. To stališče bo, kot pravi, posredoval tudi evropskemu komisarju Janezu Potočniku, ki bo ta teden v Sloveniji. Pri tem bo Židan komisarju povedal, da v takih primerih »pričakujemo tudi bolj aktivno vlogo Evropske komisije« v smislu zaščite naravnih virov. Židan sicer verjame, da je v EU nemogoče, da države, ki bi bile pri tako invazivnih projektih, kot so tisti o plinskih terminalih, tako prizadete kot Slovenija, ne bi imele možnosti povedati svoje mnenje in zaščititi svoje interese. Sosednje države bi morale za vse sprejemljive energetske rešitve iskati istočasno, je še dodal minister. (STA) deželni svet - Igor Kocijančič pospravlja svojo pisarno »Slovo od papirjev, ne od politike« V ponedeljek zjutraj bo dosedanji vodja svetniške skupine Mavrične levice že v službi kot prevajalec na Prefekturi v Trstu TRST - »V deželnem svetu sem preživel deset let svojega življenja, kar ni ravno kratko obdobje. To je bila zame zelo pomembna izkušnja. Odhajam vsekakor brez objokovanj in obžalovanj, tudi zato, ker sem svojo izkušnjo vedno smatral kot začasno izkušnjo, ki se enkrat začne in enkrat tudi konča,« pravi Igor Kocijančič, ki bo še do nedelje opolnoči uradno deželni svetnik. Dan kasneje ga že čaka prevajalska služba na tržaški Pre-fekturi, kjer je bil zaposlen do izvolitve v deželni svet spomladi leta 2003. Kocijančič pravi, da v teh okoliščinah ni nikoli resno razmišljal o morebitnem tretjem mandatu. V teh dneh zastopnik Mavrične levice v svoji pisarni v deželnem svetu pospravlja papirje, dokumente in pisma desetletnega deželnega mandata. Precej papirjev je že in bo še romalo v koš, nekaj dokumentov pa bo Kocijančič odnesel domov, a ne ravno veliko, saj se glavnina stvari najde na spletu. Marsikaj iz pisarne mu bo pri- Igor Kocijančič pred odhodom iz palače deželnega sveta pospravlja svojo pisarno kroma šlo prav, saj se dosedanji svetnik misli še ukvarjati s politiko, ki jo ima dejansko v krvi. Komunistične levice s ponedeljkom, 13. maja, ko se bo prvi sestala novoizvoljena skupščina, ne bo več v deželnem svetu, njene pisarne, vključno s Kocijančičevo, bodo najbrž prevzeli svetniki leve stranke SEL in Občanov za Deboro Ser-racchiani. Njeno volilno zmago označuje za čudežno in nepredvideno, zmagala je predsednica, ki je »potegnila« za sabo levosredinsko koalicijo. Stvari bi se najbrž za Serracchianijevo in nje- no zavezništvo zasukale drugače, če bi na volitvah sodelovala lista Levice, potem ko je Državljanska revolucija na februarskih parlamentarnih volitvah prejela okrog 15 tisoč glasov. A to je le matematična hipoteza, ocenjuje Kocijančič, ki s strani politike in politikov pogreša kritično in predvsem samokritično razmišljanje o tako nizki volilni udeležbi. Zmagovalci in poraženci se obnašajo skoraj kot da se ni nič zgodilo, kar se odhajajočemu deželnemu poslancu ne zdi ravno spodbudno. Če bo sedanjemu deželnemu svet do prihodnjih volitev leta 2018 uspelo privabiti na volišča vsaj deset odstotkov več ljudi, bo to že uspeh. Glede zelo negotovih perspektiv italijanske in deželne levice je Kocijančič precej previden. Nekaj se po njegovem vsekakor premika in v naslednjih mesecih se bo videlo, če bodo skupne vrednote, ki jih je kar precej, prevladale nad razlikami. S.T. 4 Četrtek, 9. maja 2013 I—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občinski svet - Leva sredina uveljavlja svojo usmeritev Devin-Nabrežina se nagiba h krčenju vseh »odvečnih« zazidljivih površin Devinsko-nabrežinski občinski svet bo iz urbanističnega (regulacijskega) načrta črtal vse večje zazidljive površine, ki jih je uvedla prejšnja uprava župana Giorgia Reta. Črtanje uživa podporo svetnikov leve sredine, proti se je opredelila opozicija, ki vztraja, da je bila tako zamišljena sprememba temeljnega občinskega prostorskega plana (varianta 27) nujna za uravnovešen razvoj občinske skupnosti. Dežela ni bila tega mnenja in je na račun Retovega načrta izrazila vrsto pomislekov in pripomb, ki jih je občinski svet včeraj v celoti osvojil. Na formalno zahtevo podžupana in pristojnega odbornika Massima Veroneseja bodo iz variante številka 27 (občinski svet se bo spet sestal danes) torej črtali vsa večja zazidljiva ob- Podžupan Massimo Veronese Občinski svetnik Maurizio Rozza močja okrog naselij. Gre predvsem za površine v Nabrežini kamnolomi, Slivnem, Vižovljah in Cerovljah, ki so jim domačini nasprotovali, ker bi popolnoma spremenile sedanji videz teh krajev. Pač pa bo občinski svet ohranil skoraj vsa manjša zazidljiva območja, za katera so zaprosili krajani, v glavnem za razširitev-obnovitev obstoječih hiš. »Občinski svet bo s tem sklepom pravzaprav izpolnil predvolilno obljubo leve sredine in po drugi strani osvojil vse pripombe deželnih uradov. Uprava FJK formalno ni zavrnila Re-tovega načrta, a ga je dejansko izvot-lila, saj je ocenila, da ni skladen s potrebami in tudi ne z demografskim stanjem v občini,« meni Veronese. Zgodilo se je, da je desna sredina na oblasti na Deželi postavila pod vprašaj načrte politično sorodne koalicije v De-vinu-Nabrežini, istočasno pa podprla usmeritev leve sredine, ki je bila med spreminjanjem regulacijskega načrta v opoziciji. Veronese v tem ne vidi nič posebnega, temveč samo potrditev, da je bila usmeritev leve sredine danes in včeraj pravilna. Občinska uprava župana Vladimirja Kukanje je pri spreminjanju variante upoštevala skoraj vse pripombe in nasvete s srečanj z vaškimi skupnostmi, dodaja podžupan. Na predlog predsednika urbanistične komisije Maurizia Rozze je občinski svet z glasovi večine iz urbanističnega načrta črtal možnost nove gradnje (ali gradenj) na območju, ki sodi v okvir devinskega gradu. Nič osebnega proti družini Turn und Taxis, temveč le spoštovanje okoljskih in zgodovinskih značilnosti področja, pravi Rozza. Princ je svoj načrt, ki ga je odobrila prejšnja občinska uprava, predstavil kot projekt za družinske potrebe, občinski svet pa ni bil tega mnenja. Pač pa bo družina Turn und Taxis, kot kaže, lahko brez težav obnovila dosedanje stavbe ob devinski cerkvi. S.T. Tudi v Cerovljah je občinski svet zelo omejil načrtovane zazidljive površine kroma devin-nabrežina - Urbanistika Desnosredinska opozicija zelo kritična do »preobrata« Devinsko-nabrežinska desna sredina govori o »preobratu« in o »neizpolnjenih obljubah« do domačinov. Na zatožni klopi je občinski odbor župana Vladimirja Kukanje, ki hoče po mnenju bivšega župana Giorgia Reta in opozicije korenito in neutemeljeno spremeniti varianto 27 občinskega urbanističnega načrta. Na včerajšnji občinski seji je najbolj ostre kritike levi sredini namenil svetnik Andrea Humar. Desna sredina pravi, da je bila sprememba regulacijskega načrta usklajena z domačini, češ da Giorgio Ret so prav slednji predlagali nove zazidljive površine. Nobenih pozidav ali celo špekulacij, o katerih namigujejo v levi sredini, temveč ukre- pi, ki naj bi bili skladni s smotrnim razvojem občinskega ozemlja. Ret in somišljeniki nasprotujejo črtanju nove gradnje ob de-vinskem gradu. Ob tem očitajo sedanji večini, da je kot opozicija tako ali drugače privolila v ta projekt, kar Massimo Veronese in Mauri-zio Rozza sicer zavračata. Opozicija napoveduje, da bo po tej poti prišlo do sodnih sporov med občinsko upravo in domačini, »ki zaradi togosti odbora župana Kukanje ne bodo mogli v družinske namene izkoristiti svojih zazidljivih zemljišč.« fernetiči - Tovorno postajališče Odobrena bilanca Skupščina družbenikov družbe Terminal Intermodale Trieste-Fernetti je včeraj soglasno sprejela bilanco za leto 2012. Bilanca se je zaključila s prihodkom 3.270.679 evrov, se pravi +4,72 odstotka več glede na leto 2011. Dokument so odobrili ob udeležbi predstavnikov družbenikov, in sicer Fabia Celle za Pokrajino Trst, tržaškega občinskega odbornika Mattea Montesana, predsednika Tržaške trgovinske zbornice Antonia Paolettija, repentabrskega župana Marka Pisanija, Roberta Magrisa v imenu Pristaniške oblasti in Alessandra Mazzija za deželno družbo Friulia. Na seji so sodelovali tudi predsednik družbe Giorgio Maranzana, pooblaščeni upravitelj Livio Maraspin ter člani upravnega sveta. Na tovornem postajališču pri Fer-netičih, ki ga upravlja družba Terminal Intermodale, so lani zabeležili promet 145.012 tovornjakov, medtem ko jih je bilo leto prej 134.329. Na uvozno-iz- voznem področju je bilo 36.354 operacij pri uvozu in 148.383 pri izvozu. Družba je junija lani v sodelovanju s Pristaniško oblastjo na tovornem postajališču tudi uvedla službo za sprejemanje tovornjakov, namenjenih na trajekte za Turčijo. Službe se je poslužilo 40.347 tovornjakov. politika - Kmalu odločitev Štefan Čok za krmilom Demokratske stranke? Demokratska stranka bo v prihodnjih dneh izvolila pokrajinskega tajnika, ki bo vodil stranko vse do rednega kongresa. Med kandidati za tajniško mesto je tudi Štefan Čok, nekdanji deželni koordinator slovenske komponente in trenutno pokrajinski svetnik. Novega tajnika bo stranka izvolila na pokrajinski skupščini. Čok je skupaj s tržaškim občinskim svetnikom Pierom Farraguno postal začasni pokrajinski koordinator DS po izvolitvi tajnika Francesca Rus-sa v italijanski senat. Čok je na decembrskih primarnih volitvah podprl Pier Luigija Bersanija in vodil njegov lokalni odbor, na prejšnjih strankinih primarnih volitvah pa je podpiral senatorja Ignazia Marina, ki se sedaj poteguje za rimskega župana. Čok je vsekakor osebnost, ki uživa ugled pri vseh notranjih komponentah DS, in to v času, ko stranka na državni ravni ne pre- Štefan Čok kroma življa najboljših časov. Že v tem mesecu bo najbrž novega koordinatorja ali koordinatorko dobila tudi slovenska komponenta Demokratske stranke, ki je po odstopu Massima Veroneseja že nekaj časa brez vodstva. Veronese, ki se je zavzemal za deželno kandidaturo zgoniške-ga župana Mirka Sardoča, je svoj odstop napovedal v polemičnem pismu tajniku Russu. / TRST Četrtek, 9. maja 2013 5 železarna - Pokrajinski tajnik Cgil Adriano Sincovich rahlo optimističen, a previden » Zanonato naj potrdi obljube « Minister za gospodarski razvoj jutri v Trstu - Minister za okolje Orlando dejal, da bodo vključili železarno na seznam kriznih območij delovali tudi deželni odbornici za delo Lo- Prihod ministra za gospodarski razvoj Flavia Zanonata v Trst, kjer se bo sestal z deželno predsednico Deboro Ser-racchiani in z njo poglobil glavne tržaške in deželne teme, ter sploh dogajanje v zadnjeM obdobju navdajata lokalne sindikate z rahlim optimizmom, a tudi s »previdnostjo«. Zanonato in Serracchianijeva se bosta jutri pogovarjala o pomembnih vprašanjih, kot so škedenjska železarna, staro pristanišče, gradnja tretjega avtocestnega pasu ali odnosi med državo in deželo glede finančnih postavk. Kaj pričakujejo sindikati od Zanonata, smo včeraj vprašali pokrajinskega tajnika sindikata Cgil Adriana Sincovicha, ki skupaj s kolegoma sindikatov Cisl in Uil od blizu sledi dogajanju v tržaški pokrajini in še posebej z železarno. Zanonatov prihod potrjuje vtis, ki ga je pustil obisk ministra za okolje Andree Orlanda, in sicer da se stvari spreminjajo, je ocenil Sinco- Tržaški tajnik Cgil Adriano Sincovich vich. Pristop do problematike železarne in sploh gospodarskih vprašanj na Tržaškem in v deželi FJK je v bistvu drugačen, kot dokazuje tudi včerajšnji obisk Serracchiani-jeve v Rimu, kjer se je sestala s premier-jem Enricom Letto. Orlando je v Trstu na- povedal, da bodo vključili železarno na seznam kriznih industrijskih območij in da je potrebno proučiti, ali so značilnosti železarne sorodne tovarni v Piombinu. Za-nonato pa je že povedal, da je tržaško vprašanje različno od tistega v Toskani. Sindikat zdaj pričakuje, da bo Zanonato jutri potrdil Orlandove izjave, saj je navsezadnje njegov resor tisti, ki odloča. Sindikat je torej načelno optimist, čeprav opozarja, da je že skrajni čas za ukrepe. Glede železarne je že pozno in se torej zelo mudi, je poudaril Sincovich in izrazil upanje, da so lokalne uprave na delu glede osnutka programskega sporazuma, potem ko so sindikati že posredovali pripombe sredi aprila. Kar zadeva novo deželno upravo, nam je deželna predsednica Serracchiani potrdila, da se bo z njo ukvarjal deželni podpredsednik in odbornik za produktivne dejavnosti Sergio Bolzonello, pri tem vprašanju pa bosta so- redana Panariti in za okolje Sara Vito. Sicer se bodo pokrajinski tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil jutri dopoldne sestali tudi s tržaškim županom Robertom Cosolinijem in občinskim odbornikom za razvoj in ekonomijo Edijem Krausom. Srečanje bo namenjeno razpravi o gospodarskem stanju na Tržaškem, sindikati pa bodo zahtevali udejanjenje t.i. strateškega načrta, ki so ga izdelali pred meseci na županstvu in še leži v predalu. V torek zvečer so se medtem sindikati sestali z občinskim odbornikom za proračun Mat-teom Montesanom. Kaže, da bo bilanca izenačena in so sindikati napovedali, da bodo zahtevali vključitev postavke v korist ljudi, ki jih je prizadela kriza. V ta namen zahtevajo izredno financiranje v višini najmanj 500.000 evrov, ki bi jih lahko uporabili na socialnem oz. delovnem področju. A.G. zadružna kraška banka - Nekaj ugotovitev pred jutrišnjim občnim zborom »ZKB ni na robu preživetja!« »Na Zadružni kraški banki nimamo nobenega komisarja, nismo na robu preživetja in nimamo likvidnostnih težav. Ravno obratno, saj je naša kapitalska ustreznost ena med najvišjimi v deželi!« Predsednik ZKB Sergij Stancich je bil jasen glede neutemeljenih govoric, ki se širijo v našem prostoru. Seveda ni skrival presenečenja in hkrati razočaranja, da se lahko kdo sploh tako podlo poigrava z njimi. Pripravljeni smo tudi pravno postopati proti tem, ki take izmišljotine širijo, nam je napovedal. »Pomembno je, da naši člani in naše stranke, ne nasedajo takim bedarijam. Verjemite pa, da je vse skupaj sila moteče.« Pogovor, ki smo ga želeli opraviti s predsednikom Stancichem pred jutrišnjim občnim zborom ZKB (jutri, 10. maja, ob 19. uri v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku), seveda ni mogel obiti govoric o domnevnem obisku komisarjev, vendar je bil v glavnem priložnost, da smo izvedeli kaj več o samem občnem zboru. Prva točka dnevnega reda predvideva namreč obračun lanskega poslovanja, ki je po Stancichevem mnenju vsekakor zadovoljiv. »Posledice nelahke gospodarske stiske smo močno občutili tudi pri nas in tržni pogoji trenutno bankam niso ravno najbolj naklonjeni,« je ocenil Stan-cich in pojasnil, da ZKB zaključuje poslovno dobo z dobičkom, ki znaša bruto 700 tisoč evrov, neto pa nekaj manj kot 300 tisoč evrov. Opozoril nas je na porast tako skupnih posojil kot vlog, ki je sicer skromna, pa vendar v skladu s pričakovanji. »Upravni svet meni, da je v sedanjih časih previdnost pri poslovanju ključnega pomena.« Tako kakor ostale banke je tudi ZKB v lanskem poslovnem letu zabeležila veliko vrednost odpisov pri kreditih, kar si uprava gotovo ne šteje v čast. »Zadružne banke smo v teh kriznih časih imele nedvomno veliko več posluha do potreb podjetij in družin od ostalega dela bančnega sistema, kar je potrdil tudi sam guverner Banke Italije. Tako delovanje pa ima tudi negativno plat, to so večje izgube pri terjatvah. Sicer so naše izgube na ravni ostalih deželnih bank, kar pa me vseeno ne tolaži.« Kakorkoli že: bilanca je pozitivna. Stancich je pohvalil vse osebje in kadre, ki se zgledno trudijo, da bi složno in odgovorno kljubovali sedanji težki situaciji in pa nadaljnjim nelahkim časom, ki nas po njegovem mnenju žel še čakajo. »Nedvomno bomo morali še izboljšati našo organizacijo in produktivnost, saj nam to diktirajo tržni pogoji. Temu se sicer že posvečamo in veliko je bilo storjenega. Vse bolj zahtevna zakonodaja nam vsekakor ne olajšuje delovanja, vendar drugih izbir nimamo.« Na jutrišnjem občnem zboru bodo člani poklicani, da glasujejo za delno obnovo članov sedanjega 11-član-skega upravnega odbora: izvoliti bodo morali dva člana predsedstva in dva upravitelja. Utrjevanje odnosov s člani je pri ZKB vselej poglavitnega pomena. V ta namen so tudi letos priredili dve območni srečanji v Nabrežini in Opčinah, na katerih so prišle na dan koristne iztočnice in se je razvila zanimiva deba- ta. »Ne smemo pozabiti, da smo zadružna banka in prav je, da člane informiramo o poslovanju, rezultatih in novostih večkrat v letu, ne le na rednem občnem zboru,« je še dejal Stancich. Z ostalimi novicami o načrtih pa bo predsednik člane seznanil na jutrišnjem občnem zboru. Dnevni red zasedanja predvideva ob predstavitvi bilance še informacije o plačilnih politikah, določitev honorarjev za člane upravnega in nadzornega odbora ter smernic za določitev povračila stroškov opravljanja mandata in pa določitev maksimalne višine terjatev, ki izvirajo iz poslovanja članov, strank in predstavnikov zadruge. (sas) Sergij Stancich kroma pokrajina trst - V Skladišču idej na nabrežju Odprli Delavnico spomina Danes in jutri zanimiv mednarodni posvet - Na ogled tudi razne razstave in filmi Z odprtjem nekaterih razstav, ki v središče postavljajo ohranjanje zgodovinskega spomina, na primer razstave Ko je umrl moj oče in raziskovalnih projektov dijakov 1.C razreda liceja Prešeren, je včeraj v Skladišču idej odprla vrata Delavnica spomina. Po besedah predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Bassa Poropat, ne gre za enkraten dogodek, ampak za začetek širšega projekta, ki želi iztrgati pozabi krajevno zgodovino 20. stoletja; v ta namen je nastal znanstveni odbor zgodovinarjev in mu-zeologov, v katerem kot zastopnica krajevnih sekcij VZPI-AN-PI, sedi tudi slovenska zgodovinarka Marta Verginella. Delavnica spomina, ki nastaja v sodelovanju s številni krajevnimi ustanovami, se bo danes nadaljevala z dvodnevnim med- Utrinek z razstave v Skladišču idej kroma narodnim posvetom. Jutranji del Spomin in pozaba se bo pričel ob 10. uri: med sodelujočimi bo tudi Ilan Greilsammer z univerze iz Tel Aviva, ki bo spregovoril o izraelski »privatizaciji spomina«. Popoldanski del Doba pričevalca (ob 15. uri) bo vodila Marta Verginella; izpostaviti gre vsaj Annette Wieviorka s pariškega CNRS, ki bo spregovorila o pričah na procesih proti nacističnim krvnikom. V filmskem nizu Spomini drugih bodo ob 19.30 v dvorani Miela zavrteli dva alžirska filma (Demain Alger? in Voyage a Alger), ob 21.30 pa čadski film Daratt. Jutrišnji spored predvideva v dopoldanskih urah (ob 10. uri) sklop Nasilje, spomin in žalovanje, od 15. ure dalje pa sklop Muzeji, spomin in zgodovina. Podelitev bralnih značk na Opčinah in Proseku Jutri bo slovesna podelitev bralne značke za predšolske otroke večstopenjske šole na Opčinah. Gostovalo bo gledališče Ku-kuc iz Slovenije s predstavo Mineštrala. Prvi nastop in podelitev značk bosta od 9. do 10. ure v večnamenskem prostoru osnovne šole na Opčinah za otroke iz Bazovice, Trebč in Opčin, druga izmena pa bo od 11. do 12. ure v vrtcu na Proseku za otroke iz Cola, Križa in Proseka. V Nabrežini film o prvi svetovni vojni SKD Igo Gruden v sodelovanju z društvoma F. Zenoli in Amici di Valbruna prireja jutri ob 20. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini ogled dokumentarca »Vie di pace, l'alpinismo e la Grande Guerra« (Poti miru, alpinizem in 1. svetovna vojna ). Dokumentarec je prejel drugo nagrado na tekmovanju Alpi Giulie Cinema, ki ga prireja združenje Monte Analogo. Gostja večera bo režiserka Samantha Faccio. Dokumentarec ponuja nekatera razmišljanja o prvi svetovni vojni, predvsem pa izpostavlja trpljenje civilnega prebivalstva. V središču pozornosti so Julijske Alpe in pesnik, alpinist Julius Kugy. Priznanje za raziskavo v boju proti raku Na sedežu združenja lekarnarjev na Trgu sv. Antona 4 bodo nocoj ob 20. uri podelili priznanje združenja za boj proti rakastim obolenjem LILT za najboljši raziskovalni projekt na področju diagnostike raka na dojki. Dobitnica je dr. Maryam Kazemi. Zasedel stanovanje in kradel elektriko Mestni redarji so včeraj na Stari Mitnici obiskali podstrešne prostore občinske stavbe, kjer naj bi se neznanci nedovoljeno vselili v stanovanje. V njem so našli dve osebi, 35-letno Tržačanko R.M.E. in 31-letnega Romuna B.O. Slednji je priznal krivdo, ženska pa je dejala, da ne stanuje tam in je v stanovanju prespala le prejšnjo noč. Oba so ovadili zaradi zasedbe, moškega pa tudi zaradi kraje elektrike, saj se je ilegalno priključil na omrežje AcegasAps. Kradel v supermarketu Karabinjerji tržaške postaje so v torek dopoldne v supermarketu Bosco v Ulici Orlandini pri Sv. Jakobu zasačili 22-letnega kosovskega državljana N.A., medtem ko je v žepe skrival na policah razstavljene lepotilne proizvode v skupni vrednosti 69 evrov. Ukradeno blago so zasegli, moškega pa priprli zaradi kraje. Bomba na Krasu V torek popoldne je nek moški med sprehodom po gozdu okrog Vejne zagledal kos stare, rjave že-leznine. Izkazalo se je, da gre za eksplozivno sredstvo, tako da je poklical tržaško policijo, slednja pa še člane deželne ekipe vojaških pirotehnikov. Ugotovili so, da je neeksplodirano topniško granato kalibra 75 mm, najbrž iz druge svetovne vojne. Odstranili so jo, sedaj jo hranijo v primernih prostorih na kvesturi, kjer so jo uskladiščili in jo bodo uničili čim prej. 6 Četrtek, 9. maja 2013 TRST / kava s knjigo - Srečanje z računalniškim umetnikom Matjažem Hmeljakom Ustvarjalnost v virtualnem svetu Osnovni motiv so fotografije dreves, ki jih umetnik računalniško obdela z izrazitim čutom za poetičnost in sporočilnost barv Matjaž Hmeljak (levo) in Franko Vecchiet včeraj v galeriji TK kroma Računalniška umetnost je bila v žarišču včerajšnjega srečanja Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni, na katerem so med drugim tudi odprli razstavo tržaškega umetnika Matjaža Hmeljaka, ki svojo umetnost povezuje z računalniško tehnologijo. Pogovor z umetnikom je vodil še en umetnik - Franco Vecchiet, ki je gostu postavil kar nekaj zanimivih vprašanj. Takoj na začetku je zvesto občinstvo sredinih matinej izvedelo, da je Matjaž Hmeljak v sedemdesetih letih sodeloval s pionirjem elektronske umetnosti Edvardom Zajcem. Hmeljak nam je zaupal, da se je kar dobro leto dni seznanjal z zahtevami in željami Zajca. Računalnik je za Zajca postal posrednik vizualizacije idej, za programiranje pa je takrat skrbel prav Matjaž fotografija - »Morje in Kras v petdesetih letih« V Sesljanu od jutri na ogled nov izbor Magajnovih fotografij Tržaška javnost ima zadnje čase vse več priložnosti, da spozna ustvarjalnost fotografa Maria Magajne. Že marsikje je bila na primer na ogled razstava Mario Ma-gajna - fotograf svojega časa, ki jo je Sklad Bubnič-Ma-gajna postavil v sodelovanju z zgodovinskim odsekom Narodne in študijske knjižnice. Nazadnje si jo je bilo mogoče ogledati v Boljuncu, kjer so bili med obiskovalci tu- Razstavo Mario Magajna -fotograf svojega časa, ki je bila na ogled v Boljuncu, so si ogledali tudi domači osnovnošolci sž di učenci 3., 4. in 5. razreda COŠ Fran Venturini Bolju-nec - Boršt - Pesek. Jutri pa bodo v sesljanskem centru za turistično promocijo (na križišču nad zalivom) odprli razstavo Morje in Kras v petdesetih letih, ki jo v sodelovanju z NŠK prireja miramarski morski rezervat WWF. Odprtje bo ob 17.30, sledila bosta zdravica in sprehod. sklad m. čuk Gledališki Festinvalop na Opčinah Sklad Mitja Čuk vabi v Prosvetni dom na Opčinah na že tradicionalno 5. mednarodno gledališko srečanje FESTINVALOP, ki združuje več gledaliških skupin oseb s posebnimi potrebami. Na odru se bodo danes od 9.30 prvi predstavili člani domače Barvane klape (VZS Mitja Čuk), po pozdravu ravnateljice Stanke Čuk pa jim bodo sledili še člani skupin Azzurro (društvo Il Cerchio iz Medeje), Burja (Cirius Vipava), Mavrica (Cirius Vojkova Vipava), Šajtrga (VDC Koper, enota Ilirska Bistrica). Častni gost današnjega dne bo igralec Slovenskega stalnega gledališča Romeo Grebenšek. Jutri se bo dogajanje začelo prav tako ob 9.30, ko bo zaživel Pravljični kotiček z igralkama Ele-no Husu in Laro Komar, nato pa bosta oder prevzeli skupini Vlak teater (SVZ Dutovlje) in Ovi Jarše (Zavod za usposabljanje J.Levca iz Ljubljane). Za veselo presenečenje in »čiračaranje« bo poskrbela lepa in simpatična Karly Ann. dolina - In memoriam Jutri poslednje slovo od Sergija Ote Jutri opoldne se bodo sorodniki, prijatelji in znanci na dolinskem pokopališču zadnjič poslovili od domačina Sergija Ote, ki je 22. aprila podlegel zahrbtni bolezni. Z njim odhaja po značaju skromen, a pošten in prijazen človek. Pokojni se je rodil 7. januarja 1931 v Dolini kot edini sin v kmečko-delavski družini. Kmetija je bila preskromna za dostojno življenje, zaradi česar se je Sergij Ota po končanem obveznem šolstvu zaposlil v Trstu kot natakar. Večkrat je zamenjal gospodarja, dokler ni po poroki leta 1955 skupaj z ženo Ado Turk prevzel kavarno-prodajalno Turkovih v Ul. Commerciale 27 na Škorklji. Družino je osrečilo rojstvo dveh sinov, Saše leta 1957 in Pavla leta 1959. Zakonca sta si kmalu potem zgradila tudi novi dom v Ul. Flavia 94 v južnem tržaškem predmestju. Tu in v domači Dolini je Sergij Ota rad obdeloval zemljo. Posebno po oddaji kavarne-prodajalne leta 1983 se je posvetil gojenju oljk. Vsa-dil je kakih dvesto dreves, tako da je bilo olja več kot za domačo porabo. Sicer je pokojni skrbel tudi za osebno kulturo. Rad je bral časopise, začenši z našim dnevnikom, z veseljem pa je segal tudi po Včeraj danes knjigah, zlasti zgodovinskih. Čeprav ni bil vpisan v nobeno društvo, je od blizu spremljal krajevno javno življenje, zlasti slovensko, in se udeleževal prireditev. Kot Dolinčan je bil posebno navezan na Majenco. Ko je pokojni tako stopal v mirno jesen svojega življenja, pa ga je 28. januarja 1994 pretresla smrt sina Saše. Kot fotoreporter državne radiotelevizije RAI se je tedaj Saša skupno s kolegoma Mar-com Luchetto in Dariom D'Angelom mudil v Mostarju, da bi posnel reportažo o mladoletnih žrtvah vojne na Balkanu, ko je vse tri ubila granata. Sergij Ota je bil zelo prizadet, bolečino pa si je lajšal tudi s pomočjo, ki jo je nudil osirotelemu vnuku Milanu in snahi Milenki. A življenje gre naprej in poleg bridkih prinese tudi srečne trenutke. Pokojnega je zadnja leta razveselil drugi vnuk, Gabrijel, ko mu je podaril tri pravnučke. a Čestitke Hmeljak, je včeraj razložil Vecchiet, ki je na kratko analiziral tudi razstavljene slike. Na stenah galerije TK visi nekaj več kot 10 slik, katerih rdeča nit so drevesa, ki jih je Hmeljak najprej ujel v svoj fotografski objektiv, nato pa jih je računalniško obdelal. Za razstavljeni opus so značilne žive barve, saj je umetnik posegel po rumeni, modri in vijoličasti barvi. Slišali smo tudi, da Hme-ljak ni vedno uporabljal barv, včasih je bil namreč veliko bolj naklonjen črni in sivi barvi. Ob pregledu umetnikovega opusa se tudi izriše težnja po raziskovanju narave. Hkrati pa ob ogledu razstave spoznamo, da se računalniška konceptualnost umika v prid poetičnosti, ki jo je umetnik ustvaril s tehniko prosojnosti. Na otvoritvi razstave smo tudi izvedeli, da je Matjaž Hmeljak že razstavljal tako doma kot v tujini, prednost računalniške umetnosti pa je ta, kot je povedal umetnik, da jo je mogoče brisati in ponovno začenjati, saj računalnik ponuja virtualni svet, ki ga človek lahko obdeluje in spreminja. Svoje delo bi lahko opisal kot sprehajanje po vir-tualnem svetu, je včeraj še dejal Matjaž Hmeljak, ki je spomnil tudi, da je v preteklosti vse programe za svoje slike moral izdelati sam, v zadnjem času pa programira manj, saj uporablja že narejene programe za obdelovanje slik. Izvedeli pa smo tudi, da je Hmeljak med letoma 1986 in 2003 razvijal vizualni sintetizer oz. vizualno klaviaturo, za katero je napisal nekaj abstraktnih animacij, ki so bile leta 1992 predstavljene v Sydneyu. (sč) Ko je v vrtcu in šoli nekaj prakse dobila, je naša veroučiteljica Raja sinčka PAOLApovila. Z njo se veselimo vsi, med jokcem in pleničkami vesele naj preživlja dni iz šole in vrtca ji želimo vsi. Otroci, učenci, učiteljice in osebje OŠ Gradnik in OV Fakin s Cola. Učiteljica KATJA SARDO je mamica postala, sinčka TADEJA odslej bo pestovala. Vsi na OŠ Gradnik novi družinici želimo vesele dni in mirne noči. Končno je tudi naša OLGA dospela v »začarani krog«. Iz srca ji čestitajo, voščijo in se za naprej priporočajo... kolegi OŠ A. Černigoja. Včeraj sta si GIANNA in MARINO v oči pogledala in si nekaj lepega povedala, na ustnicah se jima je porodil nasmeh, naj jima zažari radost v vseh skupnih dneh. Iz srca jima voščimo vsi na Gradniku in v OVFakin. iu Kino Danes, ČETRTEK, 9. maja 2013 GREGOR Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.41 - Luna vzide ob 5.17 in zatone ob 20.00 Jutri, PETEK, 10. maja 2013 IZIDOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter 7 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C. H Šolske vesti OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130 - če želiš, da bo tvoj otrok preživel poletne počitnice v objemu narave pod borovim gozdičkom, v vrtu s sadnim drevjem in cvetjem, obišči naš vsak dan od 7.30 do 16.00 ali pa pokliči tel. št.: 040-327522, 340-4022209. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Se-sljanu za š.l. 2013/14. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabre-žina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Podrobnejše informacije na tel. št. 0402017375 (Urad za šolstvo). AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »The parade - La sfilata«. CINECITY - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Fire with fire«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La casa«; 16.30, 19.00, 21.30 »Mi rifaccio vivo«; 16.30, 19.05, 21.40 »Iron Man 3«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«; 19.55, 22.10 »Snitch - L'infiltrato«; 20.05, 22.15 »Effetti collaterali«; 16.15, 18.05 »I Croods«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Confessions«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mi rifaccio vivo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45,22.00 »Kiki consegne a domicilio«; 18.30, 20.15 »Miele«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.05 »Bejbi-fon«; 15.20, 20.15 »Dvigni«; 18.00 »Film, da te kap 5«; 15.40, 18.10 »G.I. Joe 2«; 16.00, 18.35, 21.10 »Iron Man 3«; 17.55 »Iron Man 3 - 3D«; 20.25 »Pozaba«; 15.50, 20.35 »Stranski učinki«; 20.30 »Velika poroka«; 16.05 »Zambezija - 3D«; 16.30 »Zavetje«; 19.10, 21.05 »Zlobni mrtveci«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 19.00 »Fire with fire - La vendetta ha le sue regole«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; Dvorana 3: 15.45, 17.20, 20.40, 22.20 »L'uomo con i pugni di ferro«; Dvorana 4: 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La casa 2013«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 18.00, 19.50, 21.45 »L'uomo con i pugni di ferro«; Dvorana 3: 18.15, 20.30, 22.15 »La casa«; Dvorana 4: 17.20, 20.00, 22.10 »Mi rifaccio vivo«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Con-fessions«. in Osmice COLJA CVETKO IN ZMAGA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. V RUPI ima Salomon odprto osmico. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. / TRST Četrtek, 9. maja 2013 7 0 57. občinska razstava vin in 16. razstava ekstradeviškega oljčnega olja Danes, 9. maja 2013 od 16.00 dalje - Pompieropoli in postavljanje "Drevesa Pravic" na Gorici v sodelovanju z Unicef-om 18.00-22.00 - Ljudsko ocenjevanje vin na Gorici (pod taborjem) 19.30 - Odprtje razstave Pripovedke z- in brez naslova Matjaža Hmeljaka in Dunje Jogan v cerkvici sv. Martina Delovali bodo dobro založeni kioski z jedrni na žaru in domačo kapljico. m: ■ 'r- nWlLCul I FRÜV1WCIA TRIE RTE lOhcdnflo TroiM^ino Sf A • ENOTECNICO * YUiftTSlLA Franco Cerniz ZKB <& H Mali ogl^^i S Izleti 37 LETNI IZKUŠENI ZIDAR, tesar, ki polaga ploščice in železno ogrodje, nujno išče katero koli delo. Tel. št.: 342-5823250. DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb odlično ohranjeno prodam. Tel. št.: 389-9651104. DIVAČA, zazidljivo parcelo na sončni legi med borovci nad vasjo, 1.400 kv.m., prodam. Tel. 348-4487012. PODARIM MUCKE, tri simpatične samčke. Tel. št.: 334-1384216. PRODAM megane scenic rxt 1600, 16v, letnik 2000, bencin, v dobrem stanju. Tel. št.: 347-9637896. SKUTER malaguti f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog za vse humanistične predmete, vključno z latinščino in grščino za bie-nij. Tel. št.: 346-0905266. V DOLINI prodam hišico, v Prebenegu pa zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 3356322701. VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure). [13 Lekarne Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. maja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, avtobusni izlet »Zeleni Zagreb« -ogled parkov in botaničnega vrta ter obisk razstave Pabla Picassa. Prijave do 15. maja od 12. do 14. ure na tel. št. 333-3616411 (Sonja). SEKCIJE ANPI - VZPI Boljunec, Dolina, Mačkolje, Prebeneg v sodelovanju z Zvezo Borcev iz Sežane organizirajo 19. maja, enodnevni izlet na otok Rab in ogled spominskega parka Koncentracijsko taborišče Kampor. Odhod avtobusa ob 3. uri zjutraj iz Boljunca, vrnitev približno opolnoči. Zainteresirane vabimo, da se čim prej oglasijo na tel. št. 040-228896 ali na 333-6843573. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repen-tabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663. V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123 (s. Angelina). LETNIKI '44 - Nabrežinci in Križani, organizirajo v soboto, 8. junija, tradicionalni izlet po hrvaški obali. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040-299220 (Manica), 347-1632273 (Klara) in 339-8161633 (Marjuča). LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 040-226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka). □ Obvestila DANES, 9. MAJA, ob 18. uri bo v knjigarni Lovat prestavitev knjige Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu Ivane Suhadolc (ZTT). Z avtorico se bo pogovarjal časnikar in pisatelj Ales-sandro Marzo Magno. RAJONSKI SVET za Zahodni kras se sestane na svojem sedežu na Proseku št. 159, danes, 9. maja, ob 20. uri. SLORI v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Koper in Univerzitetno založbo Annales vabi na predstavitev monografije »Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku« dr. Maje Mezgec in razpravo na temo »Ali smo funkcionalno pismeni v slovenščini?« Danes, 9. maja, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Sodelujejo izr. prof. dr. Majda Kau-čič - Baša (Pedagoška fakulteta Koper), prof. dr. Ana Krajnc (Filozofska fakulteta Ljubljana) in doc. dr. Maja Mezgec (Slori in Pedagoška fakulteta Koper). CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 10. maja, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-mon-rupino.regione.fvg.it. BREŽANI LETNIK '68 POZOR! V soboto, 18. maja, večerja z glasbo. Vabljeni tudi vsi letniki '68. Informacije in prijave najkasneje do 13. maja na tel. 347-7423305 (Manuela), 3401653533 (Valentina). DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH - ZADRUGA vljudno vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta v ponedeljek, 13. in v četrtek, 16. maja. BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom. Ul. Gruden 72/1) - v maju bodo srečanja v torek, 14., sredo 15. in četrtek, 16. maja, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 14. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja, v soboto, 18. maja, ob 9. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Kozjanah. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah od 10. do 14. junija. Vpisovanje: osebno v sredo, 15. ali v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3, III. nadstropje); telefonsko (tel. št. 040-370846) pa samo v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure. Število mest je omejeno. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor v petek, 17. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Člani so vljudno vabljeni. TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Sklad Mitja Čuk organizira brezplačna srečanja od ponedeljka, 20. do petka, 24. maja, s psi-hologinjo-psihoterapevtko dr. Roberto Sulčič (tel. št. 349-3595560) ter predavanje »Starši, otroci in adolescenca« v ponedeljek, 20. maja, ob 18.30 v italijanskem in ob 20.00 v slovenskem jeziku na sedežu, Proseška ul. 131. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK zbira otroška oblačila (od 3 do 12 let) do petka, 24. maja, od ponedeljka do četrtka od 10. do 16. ure na sedežu, Proseška 131, Op-čine. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI- NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 040-2017370. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsi-rena.it. PRIMORCI BEREMO 2013 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. 0 Prireditve DANES, 9. MAJA, ob 18.30 bo v svetišču na Repentabru za vse slovenske vernike tržaške škofije, rožnovenska pobožnost in šmarnice skupaj z našim nadškofom. Toplo vabljeni. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Duhovna podpora ob času slovesa« danes, 9. maja, ob 18. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2, Opči-ne. Zagotovljen parkirni prostor ZKB. Predaval bo p. Mirko Pelicon. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v petek, 10. maja, ob 20.30 v domačo cerkev na koncert MPZ Fran Venturini od Domja. Vabljeni! SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 10. maja, ob 20.30 na predavanje v italijanskem jeziku: »Masaža shiatzu, tradicionalno kitajsko zdravilo, drugačna interpretacija človeka«. Predavatelj bo Cristiano Pedersini. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s kulturnima društvoma F. Zenoli in Ami-ci di Valbruna vabi v petek, 10. maja, ob 20. uri v dvorano Igo Gruden v Na-brežini na ogled dokumentarca »Vie di pace, l'alpinismo e la Grande Guer-ra«. Prisotna bo režiserka Samantha Faccio. SKD TABOR-PROSVETNI DOM-OP-ČINE in krajevna sekcija VZPI-AN-PI obveščata, da bo fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo« odprta do petka, 10. maja, od 16. do 19. ure. DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE vabi na spominsko prireditev v počastitev prvega oboroženega spopada Slovencev - Tigrovcev s fašističnim okupatorjem Slovenije, na Mali Gori nad Ribnico, v soboto, 11. maja, ob 11. uri. Slavnostni govornik preds. Borut Pahor. Info: 347-5469662 (Ivica). GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Pomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 12. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo MPZ Vasilij Mirk in ZPZ Prosek Kontovel. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bo v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu). Nastopa PO Postojna, PO Komen in Godbe-no društvo Nabrežina. NŠK - ODSEK ZA ZGODOVINO vabi na predstavitev publikacije »La Slovenia durante la seconda guerra mon-diale« v sredo, 15. maja, ob 17. uri v mali dvorani v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Knjigo bo predstavil zgodovinar Branko Marušič. Prisotni bodo avtorji: Nevenka Troha, Zdenko Čepič in Damijan Guštin. SKD IGO GRUDEN in Jus Slivno vabita na predstavitev dvojezičnega vodnika Pešpot Slivno. Predstavitev v slovenščini bo 16. maja, ob 20. uri v prostorih agriturizma v Nabrežini št. 62, naslednjega dne ob isti uri pa v italijanščini. Avtor, prof. Zvonko Legiša, bo svoj poseg dopolnil s predvajanjem diapozitivov itinerarja, ki razkriva zgodovinske, naravne in kulturne zanimivosti tega področja. ODPRTE OSMICE - SAMATORCA 2013: petek, 17. maja, ob 19.30 na balinišču koncert Slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob; sobota, 18. maja, od 9.00 do 19.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice; nedelja, 19. maja, ob 10.00 pohod Pliskovica-Samatorca, ob 11.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, med 14.00 in 18.00 potujoči mu-zikanti: Godba Salež, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (12.00-18.00), razstave, ex-tempore za otroke. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled razstave »Spomin na Lorenza Furlanija«, ki je v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Odprta bo do nedelje, 19. maja. Urnik: ponedeljek in sreda 9.00-13.30 in 15.00-17.30; torek in četrtek 11.30-14.00; petek 9.0012.00; sobota in nedelja 16.30-18.30. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do nedelje, 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0013.00 in 16.00-19.00. Info: 3317403604 ali info@skerkcenter.it. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, ki jo vodi Alessan-dro Svab, vabi v Dvorano Tripcovich v Trstu na Rossinijevo operno predstavo »Siviljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«), ki bo v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30. Toplo vabljeni! (V ponedeljek 20. in torek 21. maja, bodo v jutranjih urah predstave za otroke). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v sredo, 23. maja, ob 20. uri na zaključni nastop solistov Glasbene Kambrce. Klavirska spremljava Beatrice Zonta. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Prispevki V spomin na Lucianota Kermaca daruje Ada Počkar 20,00 evrov za VZPI ANPI Dolina - Prebeneg - Mačkolje. V spomin na Vinkota Ferfoglio daruje družina Tretjak Vojmir 30,00 evrov za »Casa via di Natale« - Aviano. V spomin na Sergiota Kocjana daruje Ada Počkar 25,00 evrov za AIRC. 9.5.2007 9.5.2013 Ladi Milič V mislih z nami. Tvoji dragi Salež, 9. maja 2013 Ob izgubi brata EDVARDA KRALJA izreka Marčelu in družini iskreno sožalje Godbeno društvo Viktor Parma Trebče 8 Četrtek, 9. maja 2013 TRST / projekt eduka - Na liceju Carducci včeraj prva predstavitev raziskovalnega dela Kako dijaki dojemajo različnost Slori koordiniral tržaške dijake in vrstnike z liceja Carli v Kopru pri anketni raziskavi in snemanju kratkometražnega filma Koprski in tržaški dijaki na včerajšnji predstavitvi kroma Poznavanje in spoštovanje različnosti v slovensko-italijanskem čez-mejnem prostoru so v sklopu projekta EDUKA Vzgajati k različnosti - Educare alla diversita obravnavali tržaški dijaki 4. a razreda liceja Carducci-Dante in 3. razreda gimnazije G. R. Carli iz Kopra, ki so včeraj predstavili prve rezultate večmesečnega dela. Na predstavitvi čezmejnega projekta so bili navzoči tudi predstavniki SLORI-ja, vodilnega partnerja projekta, in številni mentorji, med temi tudi člani Kulturno izobraževalnega središča Pina iz Kopra. Čezmejno raziskovalno delavnico so dijaki oblikovali v dveh sklopih, in sicer s sestavo kratkometražnega filma ter anketno raziskavo med dijaki samega liceja Carducci in italijanskih srednjih šol v Kopru, Izoli in Piranu. Pri snemanju krajšega filma so se dijaki v mešanih skupinah zaustavili pri pomenu dialoga in sobivanja. Med snemanjem intervjujev so predvsem v tržaškem mestnem središču naleteli na skromen in zaprt odziv meščanov do vsebin sobivanja in pomena večkultur-nosti v našem prostoru, kljub temu pa so se iz dela na terenu razvila zanimiva debatna izhodišča. Iz kratkega filma izstopa tudi samokritična izjava dijakinje, ki obsoja predvsem nepoznavanje različnega. Odgovore o poznavanju različnih kultur in narodnosti našega čezmejnega prostora pa je podala predvsem raziskava druge skupine dijakov pod vodstvom Norine Bogatec s SLORI-ja. Tu je izstopala večja ozaveščenost predvsem dijakov, ki zahajajo v slovenske srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Slednji naj bi bili bolje seznanje- ni z manjšinskim tematikami, tako italijanskimi kot slovenskimi. Le malokdo je med odgovori naštel vsaj eno znano osebnost, ki pripada tako eni kot drugi manjšini, 75% dijakov pa je menilo, da je lahko predvsem šport učinkovito okolje spoznavanja. Anketa pa se je spustila tudi do odnosa do priseljencev, kjer se predvsem v starejši šolski populaciji zadržki do predstavnikov različne kulture ali vere bistveno zmanjšajo. Med številnimi odgovori pa je na svoj način zanimivo dojemanje rasizma. Če ga 60% pojmuje kot diskriminacijo drugačnega, slabih 40% pa kot nasilni pojav, dijaki nižjih razredov oz. bienija (47%) občutijo pojav rasizma v porastu. Dijaki pa so ob kratkometražcu in anketi izdelali tudi predloge, s katerimi bi lahko ostali sovrstniki in prihodnje generacije boljše spoznavale specifiko čezmejnega območja. Dijaki tržaškega liceja Dante-Carducci in koprskega Carli so bili mnenja, da bi lahko študijske izmenjave, podobne delavnice in ekskurzije bistveno prispevale h kulturni interakciji obeh narodnih skupnosti. (mar) slori - Danes v Narodnem domu Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku Slovenski raziskovalni inštitut SLORI prireja danes predstavitev monografije Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku Maje Mezgec. Publikacija je izšla konec leta 2012 pri Univerzitetni založbi Annales, njena soizdajatelja pa sta Slovenski raziskovalni inštitut SLORI in Pedagoška fakulteta Koper. Raziskovalka v knjigi predstavlja izsledke zajetne raziskave o funkcionalni pismenosti v slovenščini med Slovenci v Italiji. Kot piše izr. prof. dr. Nives Ličen v recenziji knjige, je monografija pomembna na več ravneh: za ohranjanje slovenske kulture in jezika v zamejstvu, za nadaljnje raziskovanje, ker z raziskovanjem različnih dejavnikov omogoči vpogled v dinamično razvijanje pismenosti in nakazuje nove vidike proučevanja pismenosti, spoznanja raziskave pa lahko uporabi praksa pri razvijanju izobraževalnih programov. Pri predstavitvi monografije, ki bo potekala v sodelovanju med Slorijem, Pedagoško fakulteto Koper in Univerzitetno založbo Annales, bosta poleg avtorice sodelovali še prof. dr. Ana Krajnc iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša, ki bo moderirala razpravo na temo: Ali smo funkcionalno pismeni v slovenščini? Kako razvijati funkcionalno pismenosti v slovenščini. Predstavitev in razprava sta namenjeni vsem, ki jim je pri srcu skrb za ohranjenje in razvoj slovenskega jezika v našem prostoru. Dogodek bo danes ob 17.30 v konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14. dolina - Danes na Gorici Začetek Majence Gasilske igre za otroke, nato likovna razstava in ocenjevanje domačih vin V Dolini bo danes zaživela letošnja Majenca, ki jo dolinska fantovska in dekliška prirejata od danes do torka, 14. maja. V tem času se bo zvrstil bogat niz prireditev, ki vsako leto zaznamujejo starodavni vaški praznik dolinske mladine, pri katerem sodelujejo še občina Dolina z razstavo vin in ekstradeviške-ga oljčnega olja in vaške organizacije SKD Valentin Vodnik, Pihalni orkester Breg, domačija Zorka Jurjeviča in Večstopenjska šola Dolina. Danes bodo ob 16. uri na Gorici potekale gasilske igre za otroke »Pompie-ropoli«, sledilo bo postavljanje Drevesa pravic v sodelovanju z Unicef-om. Od 18. do 22. ure bo v kiosku pod Taborjem na Gorici ljudsko ocenjevanje domačih vin. V cerkvici sv. Martina nad vasjo pa bo ob 19.30 odprtje razstave istrskih slikarjev. Še več razstav bodo odprli jutri, ko bo ob 18. uri na domačiji Zorka Jurjevi-ča odprtje razstave Večstopenjske šole Dolina, na kateri bodo razstavljali svoja dela malčki in učenci domačih vrtcev in šol. V galeriji Torkla bodo ob 19. uri odprli razstavo dizajnerjev Jana Forausa in Maruše Jenko, ob 19.30 pa bo v dvorani kulturnega društva Valentina Vodnika še odprtje skupinske razstave domačih umetnikov. Večerni program ponuja jutri od 21. ure dalje na glavnem trgu koncert s skupinama »Hackers« in »Rewind«. V soboto bo ob 17. uri že na voljo bogata ponudba jedi na žaru in domače kaplice, ob 17.30 bo paradni mimohod starodobnih avtomobilov, ob 18.30 pa nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ki so sodelovali na 57. občinski razstavi domačih vin in 16. občinski razstavi ek-stradeviškega oljčnega olja. Slovesnost bo spremljal Pihalni orkester Breg iz Doline. Zvečer se bo na Gorici začelo postavljanje maja, v nedeljo pa bo osrednji dan praznika z bogatim programom, o katerem bomo še podrobneje poročali. opčine - V Prosvetnem domu razstava Tu ostanemo Palestina nekoč in danes Ob arhivskih posnetkih izpred leta 1948 tudi sodobne fotografije sedmih avtorjev - Ogled še danes in jutri v popoldanskih urah V Prosvetnem domu na Opčinah je še danes in jutri v popoldanskih urah odprta razstava Tu ostanemo, ki želi prek fotografij prikazati življenje v Palestini pred nakbo (v arabskem jeziku »katastrofa«) leta 1948 in po njej, odpreti prostor za palestinsko zgodbo in prikazati spremembe, ki so se zgodile Palestincem v tem času. Fotografije na razstavi so prispevali Jure Eržen, Arne Hodalič, Meta Krese, Matej Leskovšek, Matej Povše, Miha Sagadin in Matic Zor-man. Fotografije izpred leta 1948 so del fotografskega arhiva, ki ga je podedoval fotograf Eric Matson od American Colony v Jeruzalemu. Arhiv je g. Matson kasneje podaril ameriški Kongresni knjižnici. Razstavo je na odprtju predstavila prof. Nada Pretnar, članica gibanja BDS Slovenije, ki je razstavo tudi pripravilo in uspešno gostuje pri Skd Tabor, saj si jo je ogledalo že veliko obiskovalcev. Mednarodno gibanje BDS je nastalo na pobudo palestinske civilne družbe, ki je pozvala h kampanji bojkota, dezinvesticij in sankcij (BDS) kot najbolj učinkovitega načina za mednarodno civilno družbo in zavedne ljudi na svetu, da pokažejo solidarnost s palestinskim bojem in poskrbijo, da Izrael sprejme odgovornost za okupacijo, kolonizacijo in apartheid. Razstava ponuja bogato fotografsko gradivo o življenju v Palestini skozi desetletja izraelske okupacije kroma Na predstavitvenem večeru sta nekaj poezij palestinskih pesnikov prebrala Loris Tavčar in Tatjana Malalan. Pomenljivo so izzveneli verzi poezije Tu ostanemo Taufika Zejada (1929-1994): »... tu na vaših prsih ostanemo kot kamni, v vaših grlih kot kosi stekla, kot kaktusi v vaših očeh, kot ognjeni vihar, tu na vaših prsih ostanemo kot zid ...tu ostanemo, pa če za nas izsušite morje«. Dve srečanji o Lucianu Morandiniju V državni knjižnici Stelio Crise je do 22. maja na ogled razstava Luciano Morandini: lo sguardo e la ragione. Pokojnemu furlanskemu pesniku bodo v sklopu razstave, na kateri so na ogled tudi dela Franca Vecchie-ta, posvetili tudi dve javni srečanji. Danes ob 16.30 bo govor o Moran-dinijevih odnosih s predstavniki tržaške kulture; na to temo bodo spregovorili Elvio Guagnini, Juan Octavio Prenz in Lisa Gasparotto, predstavili pa bodo tudi Morandinijevo posthumno zbirko L'onestà del poeta, ki jo je uredil Giuseppe Marini. Naslednji torek bo ob 17. uri na sporedu literarno branje iz Morandini-jevih del, v središču katerega bo njegovo doživljanja Trsta. Prebrali bodo tudi odlomek iz njegove doslej neobjavljene avtobiografske pripovedi Le questioni di Ettore Schmitz. Tržačanka v Izraelu Tržaško združenje Italija-Izrael vabi danes ob 17.30 v kavarno San Marco (Ul. Battisti 18) na srečanje z restavratorko in arheologinjo Isa-bello Sagues, ki bo predstavila študijske in delovne izkušnje mlade Tržačanke v Izraelu. Pomorski promet in gospodarski razvoj Tržaški raziskovalni inštitut za transport v evropski gospodarski integraciji ISTIEE prireja danes ob 15. uri v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5 predstavitev raziskave o pomorskem prometu in gospodarskem razvoju na tem našem širšem prostoru. Trst in znanstvenofantastični filmi V dvorani Doma kina (Trg Duca de-gli Abruzzi 3 - 2. nadstropje) bo danes ob 17.30 zaživel nekakšen dogodek ob 50-letnici znanstveno-fanta-stičnega filmskega festivala. Povabilu Krožka za kulturo in umetnost in zadruge La Cappella Underground se je odzval videmski docent Roy Me-narini, ki se bo spomnil znanstvenofantastične tržaške filmske kulture. Film v Podlonjerju V Ljudskem domu Sergio Canciani v Podlonjerju (Ul.Masaccio 24) bodo drevi ob 20.30 na pobudo filmskega krožka Charlie Chaplin predvajali film Detenuto in attesa di giu-dizio Nannyja Loya ob 10-letnici smrti Alberta Sordija. Dialog ... s Kolumbijo V dvorani Barrique winebar&re-staurant v Ul. Riccardo 4 bo danes ob 18.30 gost književnik Gaetano Longo, častni veleposlanik Kolumbije v naši deželi. To bo prvo izmed srečanj oz. t.i. dialogov med kulturami, ki jih prireja neprofitno kulturno združenje Cinzia Vitale. EAR - Energija, voda in reciklaža na ogled V Znanstvenem imaginariju v Grlja-nu bodo jutri ob 10. uri odprli mul-timedijsko razstavo EAR - Energija, voda in reciklaža, ki bo obiskovalcem ponudila pregled nad 20 vsakodnevnimi predmeti (bombažnimi majicami, računalniki, televizorji, usnjenimi jaknami, krožniku testenin in litru mleka na primer) oz. nad njihovimi energetskimi stroški in stroški za njihovo izdelavo. Na ogled bo do 9. junija. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 9. maja 2013 9 GLOSA Škof Rozman je vodil lasten križarski pohod Jo2e Pirjevec Dr. Tamara Griesser Pečar se je v sredo, 24. aprila, v Pismu uredništvu obregnila ob moje pisanje o škofu Gre-goriju Rožmanu, češ da je absurdno. Ker gospa očitno zbira besedila, ki jih objavljam na to temo, me je prisilila, da sem jih tudi sam izbrskal iz računalnika in prebral vsaj tista, ki so še ostala v njegovem spominu. Moram reči, da sem ji hvaležen, saj sem se dokopal do spoznanja, ki bi ga sicer ne dosegel. Gospa Griesser Pečar ima prav: škof Rožman ni bil kolaboracionist. Nasprotno, med drugo svetovno vojno in po njej je vodil lasten križarski pohod, in pri tem iskal zaveznike pri vseh, ki so bili nasprotniki njegovih nasprotnikov: pri Vatikanu, Italijanih, Nemcih, Hrvatih, Angležih in Američanih. Šlo je za nenavaden podvig znotraj velikega spopada in hladne vojne, ki mu je sledila, o katerem ni pretirano reči, da je bil enkraten v zgodovini Evrope. »Za lov na medveda,« kot je dejal leta 1947 ozirajoč se iz celovškega ubežništva v domovino. Naj v potrdilo tej trditvi navedem nekaj podatkov. Ko sem pred leti raziskoval v vatikanskih arhivih, sem v dosjeju Gregori-ja Rožmana lahko pregledal dokumente, ki segajo do smrti papeža Pija XI. leta 1939. Za naslednje obdobje so bili papirji zapečateni v velikih pisemskih ovojnicah. Med tistimi, ki so mi bili na voljo, pa sem našel list z odlomkom iz Rožmanovega besedila, v katerem je bil govor o Osvobodilni fronti. Jasno je bilo, da so ga arhivarji spregledali in ga pustili zunaj še nedostopnega fundusa. Dokument je bil nedatiran in preveden v italijanščino, Vatikanu pa ga je posredoval »slovanski asistent jezuitskega reda p. Anton Prešeren«. Očitno zato, ker se mu je zdelo, da gre za pomembno izjavo ljubljanskega škofa, na katero je vredno opozoriti Sv. sedež. V slovenskem prevodu italijanskega prevoda se glasi takole: »Kdo vas je potisnil, dragi bratje, v tako strašno nesrečo, ki grozi samemu obstoju slovenskega naroda? Največji in najnevarnejši sovražnik krščanskih narodov: brezbožni komunizem, ki je v naši domovini premamil številne z nacionalističnimi besedami in ki skuša pod krinko 'Osvobodilne fronte' in 'Narodnoosvobodilne vojske' zavzeti javno oblast, zato da uresniči svojo krvavo revolucijo in uredi družbo po ateističnih principih, kot je skušal to storiti v vseh državah, kjer mu je uspelo priti na oblast. Komunizem je poglavitni razlog vseh današnjih nesreč, ki jih je povzročil neposredno ali so posredna posledica njegovega delovanja.« Prepričan sem bil, da je ta dokument nastal že leta 1941, medtem ko me dr. Griesser-Pečar popravlja, češ da je del pastirskega pisma, datiranega 30. 11. 1943, »torej po dogodkih na Grčaricah in Turjaku, Jelendolu in Mozlju«. (Kjer so partizani pobili številne »zaščitne straže« oziroma prostovoljce protiko-munistične milicije, ki so z Rožmanovim blagoslovom sodelovali s fašisti). Sku-šajmo osvetliti čas, ko je nastalo omenjeno besedilo: po več kot dveh letih krvave italijanske zasedbe, ki se je 8. septembra 1943 zrušila kot hiša iz kart, je v Ljubljansko pokrajino in Julijsko krajino vdrla nemška vojska ter v njej prevzela oblast. O tem, kaj nameravajo Nemci storiti s Slovenci in na splošno s Slovani, si ni bilo mogoče delati utvar, upoštevajoč njihovo politiko na Štajerskem in na Gorenjskem. Kljub temu pa škof Rožman proti nacizmu v svojem pastirskem pismu ni rekel besede, temveč je obtožil za vse nesreče našega naroda »brezbožni komunizem« pač v skladu s svojo dolžnostjo branilca krščanske vere. Izhajajoč iz te dolžnosti, je tudi nadaljeval svojo agitacijo proti partizanom in vabil ljudi k domobrancem, ki da so »vojska prostovoljcev, ki so se priglasili predvsem iz idejnih nagibov za borbo proti komunistični revoluciji«. V tem je bil tako goreč, da so njegov glas slišali tudi onkraj meja njegove škofije. Tako je v Gorici januarja 1944 katoliški tednik »L'dea del popolo« objavil članek o pridigi, ki jo je imel Rožman v Ljubljani, 12. decembra 1943, v obrambo svojih stališč in odločitev. Članek so prevzeli tudi drugi časopisi Salojske republike in Rožmana postavili za zgled italijanskim škofom. Ko so se temelji Tretjega rajha začeli majati, si je Rožman skušal najti nove zaveznike. Preko Vatikana je novembra iskal stike z zahodnimi zavezniki v upanju, da jih bo prepričal, naj čimprej zasedejo Slovenijo in jo spremenijo v katoliški bastion proti širitvi sovjetskega vpliva v Srednji Evropi in na Balkanu. Tik pred Hitlerjevim porazom je 21. aprila 1945 celo apeliral na »poglavnika« Neodvisne Države Hrvatske Anteja Pa-velica, naj sodeluje v združitvi domobrancev, ustašev in četnikov, ki naj bi se zoperstavili partizanom. S tem bi dali povod zahodnim zaveznikom, da posežejo v Jugoslavijo in jo vključijo v svoj politično-ideološki krog. Ta poteza kot tudi vse ostale se mu sicer ni posrečila, kar pa še ne pomeni, da bi v vihri nastajajoče hladne vojne zahodnjaki ne videli v Rožmanu človeka, ki ga velja zaščititi. Leta 1946 je jugoslovanski veleposlanik v Londonu izročil svojemu ameriškemu kolegu dosje, ki je bil po mnenju slednjega,tako obremenjujoč, da bi bilo treba ubežnika vrniti v domovino. Poročilo je romalo v State Department, kjer pa so se odločili, da ga ne bodo upoštevali. Očitno so se strinjali z bivšim Gauleiterjem Koroške, Kranjske in operacijske cone Jadransko Primorje, Friedrichom Rainerjem, ki je po pogovoru s Rožmanom zapisal, da ga slednji spominja na srednjeveške vojaške škofe. Take so v času ideološkega spopada s komunisti tudi rabili. VREME OB KONCU TEDNA Po današnji umirjenosti okvir velike spremenljivosti Darko Bradassi \ 7 ál Po današnji umirjenosti, okvir velike spremenljivosti V teh dneh smo lahko dobro videli, kaj pomeni pomladna nestanovitnost. Edinole, da letos ni bila ravno pravočasna, saj je navadno april živahnejši od maja, letos pa je bilo obratno. Do zadnjih dni so dalj časa prevladovali južni tokovi, ki so prinašali bolj vlažen in razmeroma topel sredozemski zrak. Slika pa je bila zelo razgibana in se je v naši neposredni bližini predvsem v najvišjih slojih zadrževalo več manjših območij z nekoliko hladnejšim zrakom. Ko je prišlo do stika med južnimi tokovi in občasnim pronicanjem hladnejšega višinskega zraka, se je občutno povečala nestanovitnost in je nastajala kopasta oblačnost, iz nje pa krajevne plohe in nevihte. Obdobje z južnim vremenom se je zaključilo. Odslej bo ozračje nekoliko manj soparno in povečini za kakšno stopinjo Celzija manj toplo. Vendar se bo spremenljivost še nadaljevala. Grožnje tokrat ne prihajajo več iznad Sredozemlja, temveč s severnejših vzporednikov. Od zahoda se namreč proti nam vzpo- redno pomikata globoka atlantska višinska dolina in pod njo azorski anticiklon. Zelo nenavadna kombinacija, ki nakazuje trenutne velike razlike v ozračju in vsaj na papirju pogoje za veliko spremenljivost. Če bo današnji dan predvidoma najbolj umirjen v celotnem koncu tedna, ker se bo nad nami prehodno okrepil anticiklon s toplejšim višinskim zrakom, bosta v prihodnjih dneh v dobrem in slabem krojila vremensko sliko ravno trenja med vlažnim in nestanovitnim atlantskim zrakom ter toplejšim in suhim azorskim. Atlantska višinska dolina bo, kot kaže, uspela prebiti azorsko zaščito predvsem jutri zvečer in v noči na soboto ter deloma v soboto, nato predvidoma spet vsaj deloma v nedeljo. Od jutrišnjih popoldanskih ur do vključno nedelje se nam obeta okvir velike spremenljivosti, tudi z razjasnitvami in prijetnejšim vremenom, vendar brez padavin ne bo šlo. Dokaj pogoste bodo krajevne plohe in nevihte. Če bi sodili po sedanjih izgledih - vendar bodo presenečenja in razočaranja zaradi velike dinami- čnosti dogajanja vse prej kot nemogoča - bo po današnjem sončnem dnevu jutri postopno že več oblakov. Zlasti od popoldanskih ur se bodo začele pojavljati padavine, deloma plohe in nevihte, ki bodo najprej zajele severne gorate predele in se bodo nato širile proti nižinam, šele pozno zvečer predvidoma proti obmorskemu pasu. Noč na soboto bo oblačna in deževna, podobno vreme se bo nadaljevalo tudi večji del sobote. Oblačno bo s padavinami, deloma plohami in nevihtami. Po sedanjih izgledih, kaže da bo vremenska fronta v soboto čez dan zapustila naše kraje in da se bo v popoldanskih urah vreme postopno izboljšalo. Padavine bodo ponehale, ponekod se bo lahko delno zjasnilo. Zapihala bo burja in bo nekoliko hladneje. V nedeljo kaže na novo prehodno pronicanje atlantskega zraka, ki bo čez dan predvidoma destabiliziral ozračje. Zjutraj bo delno jasno, čez dan pa se bo povečala spremenljivost in se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v severnih goratih predelih. ljubljana - Reorganizacija V NLB naj bi odpustili 700 zaposlenih, ukinili 17 organizacijskih enot, zaprli tretjino poslovalnic LJUBLJANA - Predlog reorganizacije največje slovenske banke naj bi po poročanju spletnega portala 24ur.com predvideval od 650 do 700 zaposlenih manj, ukinitev 17 organizacijskih enot in zaprtje tretjine poslovalnic. Z Nove ljubljanske banke (NLB) so sporočili, da bodo program preobrazbe predstavili konec maja, da pa temelji na načelih vitke banke in predvideva tudi manj zaposlenih.V omenjenem dokumentu vodstvo banke ugotavlja, da so se časi spremenili. Ne samo, da so se močno zaostrile finančne oziroma gospodarske razmere, tudi vloga in delovanje bank sta se v zadnjih letih močno spremenila. In to terja korenite reze, sicer banka, seveda brez nove državne injekcije, ne bo preživela, je še poročal spletni portal. Z NLB so kasneje v sporočilu za javnost zapisali, da je priprava programa preobrazbe banke od začetka leta v polnem zamahu, delo pa prehaja v sklepno fazo, v kateri bo uprava vključila vse ravni vodstva in zaposlene na vseh organizacijskih ravneh. Program bo predvidoma nared konec meseca, ko ga bo banka tudi podrobneje predstavila javnosti. Sklepno fazo oblikovanja programa organizacijske preobrazbe je vodstvo banke začelo z aktivnim delovnim dialogom s predstavniki sindikatov. Tako bo program kmalu dobil končno podobo in bo zrel, da uprava sprejme dokončne odločitve. Program preoblikovanja NLB je utemeljen na načelih vitke banke, ki v središče postavlja jedrne bančne dejavnosti z najvišjo dodano vrednostjo. NLB bo v prihodnje še bolj osredotočena na bančništvo na drobno in na servisiranje ne le velikih, ampak tudi srednjih in malih podjetij. Prav slednje je ključno za povečanje učinkovitosti na ravni celotne banke. 12 vsebinskih točk programa, med katerimi nekatere potekajo že od začetka dela te uprave, vključuje reorganizacijo z začetkom letošnjega poletja. Ta upošteva zmanjšanje števila ravni odločanja in racionali- zacijo števila organizacijskih enot za večjo osredotočenost na jedrno dejavnost banke. Proaktivnost in izbira ustreznih poti poslovanja ter ponudbe za vsako posamezno skupino strank s specifičnimi potrebami bo vodilo na področju poslovanja s strankami. Ključ za uspešno izvedbo bo specializirano osebje, pa tudi centralizirana podpora pri skupnih storitvah. Prenovljena organiziranost v prvi fazi vključuje tudi centralizacijo nadzora nad stroški in investicijami in nadaljnje korake v izboljšanju kreditnega procesa v banki. Dialog s predstavniki sindikatov se je že pričel in se nadaljuje v okviru delavnic v skupni delovni skupini, v kateri bodo skupaj z vodstvom banke predhodno obravnavali pripravljene organizacijske rešitve v okviru prihodnje strategije NLB, so še sporočili iz banke. V kasnejših fazah preobrazbe bo morala banka presojati tudi o optimalnem obsegu prodajnih poti, kot je mreža poslovalnic in bankomatov, podobno kot to že počne konkurenca. Pri tem bo poleg poslovnih rezultatov enakovredno vodilo tudi kakovost storitev banke. Uprava poudarja, da vzporedno s preobrazbo poslovnih procesov v banki poteka tudi celovita prenova poslovne kulture banke, ki mora temeljiti na najvišjih etičnih merilih in integriteti vsakega posameznika v organizaciji. Program preobrazbe bo vodstvo uresničevalo postopoma, v več fazah, pri čemer se ne bo moč izogniti nadaljevanju zmanjševanja števila zaposlenih. Zmanjševanje zaposlenih se je začelo že konec leta 2011. Uprava ocenjuje, da se bo tako, postopno zniževanje zaposlenosti nadaljevalo vsaj po enaki stopnji kot v zadnjem obdobju. Vsa prizadevanja vodstva so usmerjena h končnemu cilju: da bi NLB v čim krajšem možnem času postala zdrava, ugledna in dobičkonosna banka, ki bo konkurenčna na domačem in tujih trgih, so še sporočili iz banke. (STA) 1 0 Četrtek, 9. maja 2013 KULTURA / gledališče - Nagrado so ustanovila gledališča iz Kopra, Nove Gorice in Trsta Tantadruj za življenjsko delo novinarki Zdenki Lovec Ostali dobitniki primorskih gledaliških nagrad tantadruj bodo znani 17. maja Levo nagrajenka Zdenka Lovec, desno utrinek s tiskovne konference, ki je potekala včeraj v Kopru maksimirana ipavec Primorsko gledališko nagrado tantadruj za življenjsko delo bo letos prejela novinarka Zdenka Lovec. Nagrado bodo v koprskem gledališču skupaj s preostalimi nagradami podelili v petek, 17. maja. Primorsko gledališko nagrado tantadruj so na pobudo Gledališča Koper pred tremi leti ustanovila tri primorska gledališča -Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče iz Trsta in SNG Nova Gorica. Gledališča vsako sezono po lastni presoji no-minirajo predstave za odraslo občinstvo. Tričlanska komisija izbere najboljšo predstavo in najboljšega igralca, posebna ko- misija pa vsako leto izbere tudi dobitnika tantadruja za življenjsko delo. Življenje dolgoletne kronistke kulturnega dogajanja na Obali Zdenke Lovec je že desetletja tesno povezano z gledališčem, njegovo refleksijo v družbi in gledališko kritiko, med drugim piše v utemeljitvi nagrade. V svoji kritiki se Lovčeva ni omejevala na pavšalno poročevalsko ocenjevanje predstav, temveč je zajela poglobljeno analizo dramskega besedila, njegovega prenosa na oder, odrskega dogajanja, igralskih stvaritev in režiserskega deleža na način, ki je znal kritiški pogled pri- bližati tako poznavalcem kot najširšemu bralstvu. S svojim kritiškim duhom in peresom ter novinarskim delom, povezanim z gledališčem, je nagrajenka pripomogla k umetniški rasti vseh treh primorskih gledališč, je še zapisala žirija.Zdenka Lovec je ob robu včerajšnje tiskovne konference dejala, da je ponosna, da je prvi novinar, ki prejme nagrado tantadruj, saj so jo doslej prejemali »teatrski ljudje«. V novinarstvu se je ukvarjala z marsičim, do gledališča pa vedno čutila posebno naklonjenost, saj je vanj rada hodila že od mladih nog in ga rada obiskuje tudi zdaj, ko sežana - Film bodo predvajali nocoj v Kosovelovem domu Turkov Nahrani me z besedami v okviru Filmskega tedna Evrope Filmski teden Evrope bo danes prispel tudi v sežanski Kosovelov dom, kjer bo ob 20.30 na sporedu celovečerec Martina Turka Nahrani me z besedami. Pobude se je udeležilo trinajst slovenskih mest, kjer ob današnjem Dnevu Evrope ponujajo brezplačni ogled 18 izbranih evropskih filmov, med katerimi so tudi prejemniki nagrade Evropskega parlamenta LUX, nagrajenci najvidnejših evropskih festivalov, tudi festivala v Cannesu in Berlinu, ter prejemniki nagrade ameriške filmske akademije Oskar. Nahrani me z besedami je zgodba o Robertu (Jure Henigman), ki odpotuje v Italijo, da bi izpopolnil nenavadno raziskavo in izgine, kar prisili očeta Janeza (Boris Cavazza), da po mnogih letih molka pokliče starejšega sina Mateja (Sebastian Cavazza), s katerim se odpravi na iskanje izgubljenega sina. Mesto Trst je v filmu prisotno kot lokacija, z dvema priljubljenima igralcema, Mirando Caharija in Mauriziom Zacchigno in seveda z delom režiserja Martina Turka, prejemnika študentske in univerzitetne Prešernove nagrade ter šestih mednarodnih nagrad, ki je s tem filmom izpolnil željo: »Film je zelo pomemben, ker je moj prvenec. Dolgometražni film je to o čemer sanjaš, ko se začneš ukvarjati s filmom. Vesel sem, da sem ga naredil tako, kot sem si ga predstavljal.« V Italiji je bil film do sedaj predvajan novembra lani na mednarodnem festivalu v Torinu (Torino Film Festival), med slovenskimi kinodvoranami pa je sežanska zagotovo najbližja za tržaško publiko, ki si še ni ogledala tega filma, s katerim je Turk jasno prikazal svoj pogled na filmsko umetnost: »Gre za art film s svojevrstno atmosfero in dramaturgijo. Postavlja vprašanja, kar zahteva od publike neke vrste ji o predstavah ni treba več pisati. Za Katjo Pegan je podelitev nagrade Zdenki Lovec odraz tega, da »gledališče potrebuje refleksijo svojega dela tudi na drugi strani; potrebuje kritiko, potrebuje človeka, ki spremlja gledališče od zunaj z znanjem, ne samo z neko ljubeznijo, pripadnostjo, navdušenjem«. Tako direktor novogoriškega gledališča Jožko Čuk kot umetniška vodja tržaškega gledališča Diana Koloini pa sta opozorila na potrebo in celo nujnost nadaljnjega sodelovanja med primorskimi gledališči. filmi@primorski.eu književnost Mazzantini odslej tudi v slovenščini Pri Mladinski knjigi so predstavili knjižne novosti, med katerimi sta tudi uspešnici britanske pisateljice Jo-jo Moyes (Ob tebi) in italijanske avtorice Margaret Mazzantini (Novorojen). Zgodba o odnosu med invalidom in njegovim negovalcem je bila že večkrat podana tako v knjigah kot filmih, vendar pa se je je tokrat avtorica Moyes lotila na drugačen, svež način, je na predstavitvi knjig dejala prevajalka romana Radojka Manfreda Modic. Knjiga z zgodbo o tetraplegiku Willu Traynoru in njegovi negovalki Louse Clark po pre-vajalkinem prepričanju ne bo nikogar pustila ravnodušnega. Ob njej se bo primoran, tako kot se je sama pri prevajanju, soočiti s vprašanji, kako bi v podobni situaciji čutil oziroma, kako bi se odločil. Mazzantinijeva v romanu Novorojen, ki je postavljen v Sarajevo, bralca čustveno zadane, je dejala urednica Ana Ugrinovič. Po besedah prevajalke Anite Jadrič je delo večplastno in se ga da brati kot ljubezenski, zgodovinski, psihološki ali vojni roman z elementi kriminalke. Čeprav je osnovna zgodba ljubezenska, pa je avtorica ne podaja na sladkoben način, saj se med drugim loti tudi problematike neplodnosti, je poudarila Jadričeva. Na tiskovni konferenci je tekla beseda tudi o ponatisu knjige Veliki Gatsby, ki je v prevodu Tomaža Metelka pri Mladinski knjigi izšel že leta 2007. Roman F. Scotta Fitzge-ralda je pravkar doživel novo filmsko adaptacijo. GREMO V KINO Martin Turk sodelovanje. Ni komercialni film, ki bi zadovoljil vse gledalce, zato so nekateri bili razočarani, ker niso videli klasičnega družinskega filma, ki že v osnovi ponuja vse odgovore.« Turk trenutno pripravlja dokumentarec in novi igrani projekt, kar v današnjem času zahteva posebno vztrajnost in optimizem: »Težave niso samo v Sloveniji ampak povsod, ker se svetovna finančna kriza čuti tudi pri filmu. Ljudje zaradi krize hodijo vse manj v kino, kar povzroča, da se vse manj investira v filme. V Evropi je film še vedno tudi kultura in umetnost, zato je sistemsko podprt s strani države, vendar je tudi tega denarja vse manj. Sicer pa ta poklic zahteva, da ves čas kaj pripra- kroma vljaš in upaš, da prej ko slej prideš do realizacije.« Za promocijo filmske umetnosti in spodbujanje ogleda posebno zanimivih filmov je nastal tudi Filmski teden Evrope, ki ga prirejajo Predstavništvo Evropske komisije, Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in Urad Vlade RS za komuniciranja v sodelovanju z Art kino mrežo Slovenija in Media Deskom Slovenija. V tem sklopu bo v Sežani na sporedu poleg omenjenega filma tudi mednarodna koprodukcija z naslovom Popolni čut, znanstvenofantastična ljubezenska drama o epidemiji, ki ljudem uničuje vse čute in o tem, kakšni bi bili svet, čustva in odnosi brez njih. ROP Parada - The parade, la sfilata Srbija, Slovenija, Hrvaška, Črnagora, Makedonija 2011 Režija: Srdjan Dragojevic Igrajo: Nikola Kojo, Milos Samolov, Hristina Popo-vic, Goran Jevtic, Goran Navojec Ocena: ★★★★ Tri nagrade na lanski Berlinali, najboljši film na Festivalu v Setubalu na Portugalskem, kjer je prejel tudi nagrado občinstva, zmagovalec zlate role, priznanja, ki ga običajno prejmejo slovenski filmi. Film Parada, Srdjana Dragojevica, je od danes na ogled tudi v italijanskih kinodvoranah. V Trstu, v novi dvorani Ariston dei Fabbri. Pripoved je zgodba gejevskega para Mirka in Radmila, ki skušata organizirati gay pride, parado ponosa v Beogradu, pri čemer naletita na srdit odpor nacionalistov. Radmilo sklene pakt z vojnim veteranom Limunom - v zameno za organizacijo poroke z dolgoletno ljubeznijo Biserko, bo Limun varoval parado. Ko se njegovi sodelavci uprejo, se poda na pot po nekdanjih vojnih bojiščih, po pomoč k nekdanjim vojnim sovražnikom. Na nenavadno popotovanje, od Hrvaške, preko Bosne, do Kosova. S filmom Dragojevic spet razgalja srbsko in balkansko družbo, pri čemer na tragikomičen način pripoveduje zgodbo o dveh nasprotujočih si svetovih, ki sobi-vata ob bregovih Donave. Na eni strani tradicionalna, konzervativna in homo-fobična večina, na drugi modernejša in svobodomiselna manjšina. Poudarja pa tudi enakovrednost hetero in homoseksualnih razmerij, pri čemer pa se ne izmika stereotipizaciji gejev, a premočrtno razkriva tudi socijalne razpoke in vse hujšo korupcijo. "Parada - kot je obrazložil Dragojevic - je film o strpnosti, razumevanju in o tem, da se lahko spoprijateljijo zelo različni ljudje, neodvisno od svoje spolne, narodne ali verske pripadnosti". Film je nastal v koprodukciji več držav bivše Jugoslavije. Režiser kultnih filmov Lepe vasi lepo gorijo in Mi nismo angeli je tokrat poskrbel za hudomušno in hkrati žalostno zgodbo o starih in novih balkanskih ranah. Še en tragikomičen, grotesken portret družbe, ki se po globokih ranah, še vedno s težavo postavlja na noge. (Iga) / ITALIJA, SVET Četrtek, 9. maja 2013 1 1 mediaset - Prizivno sodišče potrdilo obsodbo na 4 leta zapora, od tega 3 leta pogojno Berlusconi spet obsojen MILAN - Drugostopenjsko sodišče v Milanu je nekdanjemu premieru Silviu Berlusconiju sinoči potrdilo štiriletno zaporno kazen, od tega tri leta pogojno, zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Sodišče je Berlusconiju tudi potrdilo prepoved opravljanja javne funkcije za pet let. 76-letni Berlusconi je bil na prvi stopnji obsojen oktobra lani. Berlusconi se lahko še pritoži. Obsodba je namreč pravnomočna šele na tretji stopnji. Pričakovati je, da se bodo Berlusconijevi odvetniki pritožili tudi na razsodbo drugostopenjskega sodišča. V tokratnem sodnem procesu se je Berlusconi na zatožni klopi znašel, ker je njegovo medijsko podjetje Mediaset pri nakupu televizijskih in filmskih pravic v ZDA prirejalo računovodske izkaze. S tem se je Mediaset v 90. letih prejšnjega stoletja izognil plačilu več milijonov evrov davkov. Prizivno sodišče je podobno kot že prvostopenjsko oprostilo od obsodb predsednika Mediaseta Fedeleja Confalonierija, medtem ko je ameriškega filmskega producenta Franka Agramo obsodilo na tri leta zaporne kazni. Berlusconiju v Milanu sodijo tudi zaradi obtožb, da je imel odnos z mladoletno prostitutko Karimo El Mahroug, znano pod vzdevkom Ruby. Ta proces naj Silvio Berlusconi ansa bi ponovno pričeli v ponedeljek, sodbo pa pričakujejo kmalu za tem. Berlusconijevi odvetniki so prejšnji teden zaradi domnevne pristranskosti milanskih sodnikov zahtevali preselitev obeh sodnih postopkov iz Milana v Brescio. Vrhovno sodišče je zahtevo zavrnilo. Berlusconijev odvetnik Niccolo Ghedini je v odzivu na včerajšnjo razsodbo milanskega prizivnega sodišča dejal, da so bili sodniki v resnici pristranski. To naj bi po njegovih navedbah prišlo med drugim do izraza v dejstvu, da sodišče ni hotelo pred razsodbo počakati niti na odločitev ustavnega sodišča, na katero se je Berlusconijeva obramba obrnila, češ da bi njihov varovanec imel pravico do »zakonite zadržanosti« na nekaterih obravnavah procesa. Ghedini je vsekakor potrdil, da se bo nekdanji italijanski premier pritožil na vrhovno sodišče. Seveda pa je razsodba izzvala tudi kopico političnih reakcij. Renato Brunetta, Renato Schifani, Daniele Capezzone, Mariastella Gelmini in drugi predstavniki Ljudstva svobode so razsodbo ožigosali kot politično motivirano in nevredno omikane države. Vodja Gibanja petih zvezd v poslanski zbornici Roberta Lombardi pa je izrazila prepričanje, da bi moral senat razveljaviti izvolitev Silvia Berlusconija v svojo sredo. Vodja SEL v poslanski zbornici Gennario Migliore je Berlusconija pozval, naj odstopi. genova - V torek nekaj pred polnočjo nenavadna nesreča tovorne ladje Jolly Nero Ladja v kontrolni stolp Do sinoči našteli sedem mrtvih in štiri ranjene, dva moška pa so še pogrešali - Vzkrok nesreče naj bi bila mehanična okvara GENOVA - V genovskem pristanišču je v torek nekaj pred polnočjo prišlo do nenavadne nesreče. Tovorna ladja se je zaletela v kontrolni stolp, v katerem je bilo 14 ljudi, in ga zrušila. V nesreči je umrlo sedem ljudi, štirje so bili ranjeni, od katerih dva hudo, dva moška pa v trenutku, ko zapiramo redakcijo, še iščejo. Po poročanju tiskovnega predstavnika obalne straže Filippa Marinija so reševalne ekipe do sinoči iz morja in ruševin potegnile pet trupel, medtem ko so še dve opazili, do njih se pa niso prebili. Nekega 50-letnega moškega so sicer našli živega. Ranjenega delavca so rešili iz ruševin stolpa in po poročanju italijanskih medijev naj ne bi bil v življenjski nevarnosti. Nesreča se je zgodila v torek ob 11.25, ko je ladja, naložena z zabojniki, zapuščala pristanišče, ki je eno najpromet-nejših v Italiji in sploh v Sredozemlju. Gre za 200 metrov dolgo italijansko ladjo s to-nažo prek 40.500 ton, ki je bila iz Genove namenjena v Neapelj. Zakaj se je ladja zaletela v 54 metrov visoki stolp, še vedno ni jasno. Ladja z imenom Jolly Nero naj bi v skladu s protokolom krmarila proti kontrolnemu stolpu, ni pa se ji uspelo pravilno obrniti, preden bi zavila na odprto morje, zaradi česar se je zaletela v stolp iz betona in kovine. Ta se je najprej nagnil za 45 stopinj, nato pa zrušil na nižjo sosednjo stavbo. Genovsko tožilstvo je že sprožilo preiskavo dogodka, ladjo je zasegla policija, njenega kapitana Walterja Cotugni-ja pa so zadržali na zaslišanju. Proti njemu poteka preiskava zaradi uboja. Cotu-gni je na začetku odgovarjal na vprašanja preiskovalcev, potem pa se je zavil v molk. Po prvih podatkih naj bi bila sicer za nesrečo kriva mehanična okvara. Kaže, da so odpovedali motorji ladje, tako da je postala neobvladljiva. V Genovo se je že odpravil minister za promet Maurizio Lupi, ki je potem parlamentu poročal o nesreči. Predsednik republike Giorgio Napolitano je medtem izrazil solidarnost z družinami žrtev, premier Enrico Letta pa je bil ob novici »šokiran« in je osebno obiskal prizorišče nesreče ter ranjence. Genovski župan Marco Doria je proglasil dan žalovanja. Panožni sindikati pa so včeraj oklicali polurno stavko ob koncu delovnih izmen v vseh italijanskih pristaniščih. Porušen kontrolni stolp v genovskem pristanišču ansa sirija - Pozitivni odzivi Lavrov in Kerry za mirovno konferenco DAMASK - Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Lakhdar Brahimi je včeraj pozitivno označil dogovor med Rusijo in ZDA, da bosta državi tako sirski režim kot upornike spodbujali k iskanju politične rešitve konflikta. "Gre za prvo dobro novico v zvezi s to nesrečno državo po zelo dolgem času," je ocenil Brahimi, a opozoril, da gre komaj za prvi korak. Dogovor, ki sta ga v Moskvi v torek dosegla ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar John Kerry, v okviru zaveze k iskanju politične rešitve predvideva organizacijo mednarodne mirovne konference. "Izjave iz Moskve predstavljajo zelo pomemben prvi korak naprej. A vseeno je to le prvi korak," je včeraj poudaril Brahimi. Posebni odposlanec ZN ob tem ne dvomi v to, da bodo dogovor podprle tudi druge stalne članice Varnostnega sveta. "Enako pomembno je, da se celotna regija mobilizira pri pod- pori procesu," je dodal. Tudi v EU so s skupnim pozivom ZDA in Rusije k mirovni konferenci za Sirijo "zelo zadovoljni". Kot je sporočil tiskovni predstavnik visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton, Michael Mann, je EU večkrat ponovila, da "rešitev konflikta leži v celovitem političnem dogovoru". Unija bi pozdravila "vsak dialog" in upa, da "bo konferenca začetek mirovnega procesa". Tudi nemška kanclerka Angela Merkel polaga veliko upanja v pobudo Rusije in ZDA. "To je obetaven signal, da sta ZDA in Rusija skupaj predlagali takšno konferenco," je izjavila nemška kanclerka Angela Merkel. Lavrov in Kerry sta se v Moskvi strinjala, da je treba čim prej, morda že do konca meseca, pripraviti mednarodno konferenco o Siriji, na kateri bi obe strani prepričali, da privolita v pogoje ženevskega dogovora o mirni rešitvi spora v Siriji, ki so ga mednarodne sile oblikovale junija lani. (STA) španija - Sodišče Odcepitev Katalonije neustavna MADRID - Špansko ustavno sodišče v Madridu je včeraj deklaracijo katalonske suverenosti razglasilo za nezakonito. Deklaracijo je katalonski parlament januarja sprejel kot podlago za referendum o neodvisnosti Katalonije, ki naj bi ga izvedli leta 2014. Deklaracija Katalonijo s 7,6 milijona prebivalci označuje za "suveren političen in pravni subjekt", zagotavlja pa tudi, da bo referendum o neodvisnosti organiziran na demokratičen način. Vlada v Madridu, ki je na ustavno sodišče naslovila pritožbo glede katalonske deklaracije, jo je že pred tem označila za nezakonito, saj španske regije ne morejo organizirati referendumov. Premier Katalonije Ar-tur Mas je izrazil veliko razočaranje nad odločitvijo ustavnega sodišča, ki jo označil za "zelo zaskrbljujočo", a je hkrati dodal, da bodo nadaljevali z zastavljenimi odcepitvenimi načrti. Gospodarska kriza v Španiji je podžgala separatistične težnje v Kataloniji, ki je tradicionalno gospodarsko gonilo države. Mnogo Kataloncev meni, da bi regija lažje premagovala krizo, če ji ne bi bilo treba dela svojih davčnih prilivov posredovati drugim. Nitto Palma na čelu pravosodne komisije senata RIM - Predstavnik Ljudstva svobode Francesco Nitto Palma je bil včeraj na četrtem glasovanju naposled le izvoljen za predsednika pravosodne komisije v senatu. Senatorji Demokratske stranke ga kljub načelnemu dogovoru v vladni koaliciji niso hoteli podpreti, zaradi česar je Berlusconi celo zagrozil s politično krizo. S svojim vzdržanim glasom pa so demokrati včeraj dopustili, da je Nitto Palma v balotaži prevladal nad kandidatom Gibanja petih zvezd Michele-jem Giarrussom. S tem se je napetost v vladni večini polegla. Za nadaljnjo pomiritev političnih voda je sicer včeraj poskrbel prvak Ljudstva svobode Silvio Berlusconi, ki je dejal, da po njegovem ni treba ustanavljati konvencije za pripravo ustavnih reform. Po njegovih besedah bi šlo za izgubo časa, saj zadevo lahko takoj vzame v svoje roke sam parlament. Pristavimo naj, da je pred nedavnim Berlusconi sebe kandidiral za predsednika konvencije, s čimer je povzročil v vladni koaliciji precejšnjo napetost. Kurdski uporniki začeli umik iz Turčije v Irak CARIGRAD - Kurdski uporniki so včeraj uradno začeli umik iz Turčije v severni Irak. "Vemo, da se je proces začel," je potrdil prokurdski turški poslanec Selahattin Demir-tas. Podrobnosti sicer niso znane. Umik je prvi vidni znak, da bi lahko meseci krhkih pogajanj med Ankaro in prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK) vendarle privedli do zaključka 29 let trajajočih gverilskih napadov. Okoli 2000 upornikov naj bi Turčijo zapustilo peš, potovali pa bodo prek hribovitega mejnega območja. Ustalili naj bi se v gorah Kandil na severu Iraka, kjer se že nahaja okoli 5000 borcev. Ankara začetka umika še ni potrdila. Do umika prihaja, potem ko je vodja PKK Abdullah Ocalan, ki je že 14 let v zaporu, marca pozval k prekinitvi spopadov in umiku oboroženih pripadnikov PKK iz Turčije. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je takrat sporočil, da bo turška vojska ustavila svoje operacije proti kurdskim upornikom, če se bodo ti zares prenehali boriti. ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 35.951,04€ +471,40 SOD NAFTE (159 litrov) 104,40 $ +0,12 EVRO 1,3135 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. maja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 8.5. 7.5. ameriški dolar 1,3135 1,3107 japonski jen 129,89 129,98 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,862 25,747 danska krona 7,4535 7,4526 britanski funt 0,84690 0,84420 madžarski forint 293,31 296,25 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7000 0,7002 poljski zlot 4,1361 4,1520 romunski lev 4,3123 4,3160 švedska krona 8,5402 8,5287 švicarski frank 1,2336 1,2333 norveška krona 7,5910 7,6395 hrvaška kuna 7,5710 7,5707 ruski rubel 40,9017 40,6500 turška lira 2,3570 2,3594 avstralski dolar 1,2873 1,2908 braziljski real 2,6347 2,6374 kanadski dolar 1,3190 1,3175 kitajski juan 8,0665 8,0658 indijska rupija 71,0930 70,8930 južnoafriški rand 11,9058 11,8722 1 2 Četrtek, 9. maja 2013 KULTURA / APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob-sovodnje - Čeprav imata občini že denar in načrte Od Poljan do Peči pakt zavira odprtje gradbišč Ureditev trga na Poljanah, gradnja novih zidov doberdobske občinske telovadnice, tlakovanje šolskega dvorišča v Doberdobu, pokritje kotalkališča na Peči, širitev obrtne cone na Malnišču in ureditev občinskega parka sredi Sovodenj. Vsa omenjena javna dela v do-berdobski in sovodenjski občini so trenutno zamrznjena zaradi omejevalnih določil pakta stabilnosti. Obe občinski upravi imata že zagotovljena vsa potrebna finančna sredstva, vendar morata skupaj s številnimi drugimi občinami iz Furlanije-Julijske krajine čakati, da bo dežela prejela iz Rima zeleno luč za start gradbenih del, ki že imajo finančno kritje. Med občinami iz Furlanije-Julijske krajine, ki jih omejevalna določila pakta stabilnosti ne ovirajo, je Šte-verjan. »Občine z manj kot tisoč prebivalci niso podvržene določilom iz pakta stabilnosti,« poudarja šte-verjanska županja Franca Padovan in priznava, da vsekakor v Števerjanu trenutno nimajo javnih del v teku. »Z obnovo trga smo že zaključili, pred koncem leta računamo, da se bodo začela obnovitvena dela v šoli,« še pravi Padovanova. V Doberdobu so iz svojega dela "zakladčka" družbe IRIS nameravali nameniti 50.000 za ureditev dišču Sovodnje. Iz tehničnega urada so povedali, da bi se gradbena dela lahko takoj začela v vseh treh primerih, saj so upravne postopke že zaključili in imajo na razpolago tudi ves potrebni denar. Na pokritje kotalkališča na Peči čaka športno-kulturno društvo Vipava že leta. Ko je končno zgle-dalo, da se bodo gradbena dela lahko začela, se je vse skupaj zaustavilo zaradi pakta stabilnosti. Čeprav ima občina na razpolago 275.000 evrov in je načrt že pripravljen, morajo v Sovodnjah čakati na dogovor med deželno in državno vlado, ki bi sprostil koriščenje že trga na Poljanah. »Denar smo od družbe IRIS prejeli lani, vendar ga ne moremo porabiti, saj pakt stabilnosti določa, da lahko porabiš prejeto finančno sredstvo le v tekočem letu,« pojasnjuje doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc in pojasnjuje, da imajo v Doberdobu že zagotovljenih tudi 90.000 evrov deželnega prispevka za gradnjo novega zidu občinske telovadnice in povezave s slačilnicami, vendar se ta postopek ravno tako ne more nadaljevati. »Pokrajina nam je svojčas dala na razpolago 80.000 evrov za tlakovanje šolskega dvorišča in za novo ograjo, toda tudi ta poseg je zaenkrat zamrznjen zaradi pakta stabilnosti,« pravi Jarc. V Doberdobu sameva tudi gradbišče nižje srednje šole, kar pa ni vezano na pakt stabilnosti. Izvajalec del, ki je zmagal javni razpis, se je namreč umaknil, zato pa se je postopek zavlekel, saj so morali nadaljevanje in zaključek del zaupati drugouvrš-čenemu podjetju, s katerim bodo zdaj podpisali pogodbo. V sovodenjski občini imajo denar in že pripravljene načrte za pokritje kotalkališča na Peči, za širitev obrtne cone in za ureditev urbanega parka v sre- Središče Poljan zagotovljenih finančnih sredstev. V Sovodnjah imajo poleg tega ne morejo koristiti, čeprav imajo že na razpolago, še 842.000 evrov za drugi sklop del širitve obrtne cone na Malnišču in 300.000 evrov za ureditev urbanega parka v središču Sovodenj. Na sovo-denjskem županstvu ravnokar pripravljajo razpis za izbiro izvajalca del za obnovo Butkovičeve domačije, ki bo vredna 295.650 evrov. Ker bodo glavni del sredstev prejeli iz evropskih skladov, ki niso podvrženi omejitvam pakta stabilnosti, naj bi gradbeni stroji za obnovo domačije zabrneli še pred koncem leta. marina julia - Rezultat prvih analiz Pred začetkom sezone je morska voda čista Pred začetkom poletne turistične sezone je morska voda v Marini Julii čista. To je ugotovila deželna agencija za okolje ARPA, ki je aprila opravila prve analize vzorcev morske vode, v katerih je bila koncentracija fekalnih bakterij izredno nizka. Biologi so v vzorcih našteli 28 fekalnih bakterij na sto mililitrov vode, medtem ko je najvišja dovoljena vrednost 200 fekalnih bakterij. V prejšnjih letih je tržiška občina opravila več obnovitvenih posegov na svojem kanalizacijskem omrežju, da bi izboljšala kakovost morske vode, kar se je počasi obrestovalo. V Marini Julii so v zadnjih me- secih ustanovili združenje, v katerega so se včlanili stanovalci, upravitelji barov in trgovin ter predstavniki športnega kluba, ki se ukvarja z windsurfom. Skupaj si prizadevajo za oživitev Marine Julie, zato pa so pripravili spisek potreb, na katere želijo opozoriti občinsko upravo. Marina Julia je edini zaselek iz tržiške občine brez povezave na metansko omrežje, zvečer ni avtobusov, premalo je javnih prireditev, plažo bi treba bolje čistiti. Predstavniki združenja se nameravajo čim prej srečati z občinskimi upravitelji, da bi skupaj z njimi pripravili plan za oživitev Marine Julie. gorica - V okviru gradnje nove avtoceste Še zadnji kilometer Odsek hitre ceste v lasti goriške občine bo v ponedeljek, 13. maja, začelo obnavljati podjetje Nagostinis Nastajajoča avtocesta bumbaca Končno je prišla na vrsto še prekvalifikacija v avtocesto zadnjega kilometra hitre ceste Gorica-Vileš pred državno mejo. Odsek med mejno črto in novim štandreškim avtocestnim kro-žiščem bo v ponedeljek, 13. maja, začelo obnavljati podjetje Nagostinis iz Ville Santine. Podjetje Autovie Venete je v prejšnjih mesecih pri Štandrežu že asfaltiralo cestišče nove avtoceste, tako da bo zdaj na vrsti še prenova zadnjega kilometra hitre ceste pred državno mejo, ki je poln lukenj in zaradi tega zelo nevaren. Gradbeni delavci bodo uredili tudi nov vhod na parkirišča v lasti družbe SDAG, česar se bodo lotili ravno v po- nedeljek. Zaradi tega bodo za šoferje tovornjakov uredili alternativni vhod, ki bo speljan po desni strani gradbišča. Gradbena dela bodo potekala v šestih fazah, vsako bodo spremljale razne prometne omejitve. Med odstranjevanjem podstavkov nekdanjih mejnih objektov bodo ves promet speljali po enem voznem pasu, zaradi česar bo veljala hitrostna omejitev dvajsetih kilometrov na uro. Skupno naj bi gradbena trajala 140 dni, kar pomeni, da naj bi se zaključila jeseni letos, ko na nastajajočem avtocestnem odseku pričakujejo povečan promet zaradi predvidenega sočasnega odprtja novega komercialnega parka ob veletrgovini Ikea v Vilešu. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. maja 2013 13 gorica - Več tisoč evrov škode zaradi pohoda nezaželenih nočnih gostov »Lovci na baker« obiskali Kulturni dom Kulturni dom v Ulici Brass je odkril, da je privlačen ne le za ljubitelje kulture in športa, temveč tudi za tatove. V eni izmed minulih noči so namreč s terase tamkajšnje telovadnice neznanci s silo sneli in odpeljali od štirideset do petdeset metrov bakrene kritine, s katero so bili obloženi robovi strehe in robni zidek. Po prvih ocenah povzročena škoda znaša več tisoč evrov. Da je bil Kulturni dom deležen obiska nočnih gostov, je v torek okrog devete ure ugotovila čistilka. Opazila je najprej kos bakrene obloge, odvržene k stranskim železnim vratom, kjer stopnišče vodi na streho telovadnice; ograjna vrata so sicer vedno zaklenjena, a za slabonamerne ne predstavljajo prave ovire. Lopovi, ki so bili očitno dobro organizirani, so po vsej verjetnosti najdeni kos bakra izgubili med potjo, morda tudi zato, ker jih je kdo ali kaj zmotilo. Čistilkin sum je bil utemeljen. Osebje Kulturnega doma je na strehi do- čakalo nezaželeno presenečenje: bakrena obloga, široka kakih petnajst centimetrov in dolga dobrih dvajset metrov, je izginila z mesta, kjer je streha telovadnice pritrjena na kamniti zid; še vsaj toliko bakra pa so sneli in odnesli s treh stranic zidka nad robovi zgradbe. Nekaj bakra je sicer ostalo nedotaknjenega, količina ukradenega materiala pa je precejšnja. Ravnatelju Kulturnega doma Igorju Komelu v torek ni preostalo drugega, kot da je krajo prijavil na bližnjem poveljstvu karabinjerjev; posredoval jim je tudi fotografije, ki dokumentirajo posledice tatinskega pohoda in pa stanje pred nezaželenim obiskom. Z vložitvijo ovadbe zoper neznance so karabinjerji uvedli preiskavo zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah. Tatovi so očitno vedeli, da bodo na strehi našli bakreni »zaklad«, bili so opremljeni in motorizirani, saj je ukradenega materiala toliko, da so zanj potrebovali vsaj kombi, če že ne mali to- Kraja bakrene cevi v Pevmi GORIŠKA »Privlačni« baker Tatvine bakra se na ozemlju goriške pokrajine vrstijo kot po tekočem traku. Tatovi so obiskali več pokopališč, marsikje so za sabo pustili pravo razdejanje. S številnih grobov so s silo odtrgali bakrene kipce in križe ter tako poškodovali nagrobne kamne. Skrunilci grobov so lanskega avgusta veliko gmotno škodo povzročili na pokopališču v Pevmi, oktobra so s svojim početjem prizadeli nekaj družin v Dolu, saj so se med svojimi nočnimi pohodi mudili tudi na pokopališču na Palkišču. Aprila so se tatovi bakra vrnili v Pevmo, vendar Oskrunjeni gobovi na Palkišču tokrat ne na pokopališče: iz športno-kul-turnega centra so z zidov izruvali in nato odnesli tri trimetrske cevi. Zaradi kraje bakra so policisti in karabinjerji aretirali že več ljudi. Februarja se je znašel za zapahi 39-letni romunski državljan, ki je imel poln prtljažnik bakrenih žic; avgusta lani so s 300 kilogrami bakra v tržiški industrijski coni zasačili 52-letnega in 25-letnega romunska državljana, še pred tem pa so 44-letnega romunskega državljana prijeli v Štarancanu. Bakra pa ne kradejo le tujci; 39-letno B.B. in 24-letnega T.C. iz Gorice so karabinjerji aretirali, potem ko sta več bakrenih vaz in križev ukradla na ločni-škem in drugih pokopališčih. nova gorica - Policisti iščejo očividce Avto oplazil kolesarja, vozil je v napačni smeri 73-letni domačin se je med padcem hudo poškodoval Včeraj se je ob 7.10 v Novi Gorici v križišču Erjavčeve in Prvomajske ulice, nedaleč od nekdanjega mejnega prehoda, skozi katerega vodi pot v Gorico, zgodila prometna nesreča, v kateri je bil huje poškodovan 73-letni kolesar. Kot so policisti doslej uspeli rekonstruirati dogodek, je 72-letni voznik osebnega avtomobila Citroen C3 peljal po Erjavčevi ulici v smeri Italije. V križišču s Prvomajsko ulico je zavijal levo na Kostanjeviško cesto. V isti smeri, torej iz smeri centra proti Italiji, a po levi kolesarski stezi, se pravi v napačni smeri, kot je to določena na kolesarski stezi, je vozil 73-letni kolesar. V križišču je voznik avtomobila najprej čakal pri rdeči luči. Ob zeleni luči na semaforju je speljal, pustil mimo avtomobile, ki so pripeljala iz na- vornjak. »Lovci na baker« so v akcijo stopili predvidoma v noči med soboto in nedeljo ali s ponedeljka na torek, vsekakor v eni izmed minulih noči brez dežja. »Odmisliti moramo staro prepričanje, da je Gorica imuna za kraje in za druga zločinska dejanja, ki so do neke mere morda tudi odraz kriznih časov. Baker je danes dragoceno blago in očitno gre dobro v prodajo,« je včeraj zadevo komentiral Igor Komel, ki ga poleg povzročene škode in stroška - poslopje naj bi bilo vsekakor zavarovano - še predvsem skrbi možnost infiltracij vode, ki jih je bakrena obloga preprečevala. Zato si bodo že danes ali najkasneje jutri streho ogledali delavci podjetja, ki operira z bakrenimi oblogami. V Kulturnem domu imajo obenem namen dodatno okrepiti varnost, zato da bi preprečili obiske nezaželenih gostov, tistih namreč, ki jih v Ulico Brass žal ne privabita kultura ali šport. Tatovi so s strehe odnesli od 40 do 50 metrov bakrene obloge fotok.d. sprotne smeri in so vozila naravnost, ter z zavijanjem nadaljeval z vožnjo v smeri Pristave. V tem trenutku je z njegove leve strani po prehodu za pešce pripeljal omenjeni 73-letnik. Med njima je prišlo do rahlega opla-ženja, pri čemer je kolesar padel in poškodovan obležal na prehodu za pešce ob desnem robu vozišča; na sebi ni imel kolesarske čelade. Kolesar si je zlomil desni kolk in je bil z reševalnim vozilom odpeljan na nadaljnje zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Policisti bodo zoper oba udeleženca prometne nesreče podali ustrezen ukrep, morebitne očividce pa pozivajo, da se oglasijo na policijski postaji ali pa pokličejo policijo, saj potrebujejo dodatne informacije za razjasnitev nekaterih okoliščin. (km) gorica - Zaradi nasilnega ravnanja Starši petih otrok terjajo odškodnino Na goriškem sodišču se bo 13. oktobra nadaljeval proces, na katerem se zagovarjata pred obtožbo nasilnega ravnanja z otroki 49-letna Maria Caterina Stecchina in 53-letni Maurizio Figar. Proces se je začel v torek, ko so starši petih otrok vložili zahtevo po odškodnini, ki je za vsakega malčka vredna trideset tisoč evrov. Na oktobrski obravnavi se bodo pred sodnikom zvrstile priče, skupno jih je okrog šestdeset. Stecchinovi in Figarju sodijo za dogodke, ki so se zgodili konec leta 2006 in v začetku leta 2007. Stecchinova je bila takrat koordi-natorka zasebnih jasli »Progetto bambi-no« na Drevoredu Virgilio, ki jih je upra- vljala zadruga Servizi educativi isontini. V jaslih je bilo dvanajst otrok med 12. in 30. mesecem starosti; nekaterim izmed njih so nasilno odpirali usta, ko niso hoteli jesti kosila, zapirali so jih v temne sobe, če popoldne niso zaspali. Starši otrok so posumili, da v jaslih nekaj ni bilo v redu, zato pa so pozvali predsednika zadruge Figarja, naj postopa. Figar je po dolgem obotavljanju junija leta 2007 začasno odstavil Stecchinovo, ki pa je bila ob začetku novega šolskega leta spet na svojem delovnem mestu. Jasli »Progetto bambino« je nato goriška občina zaprla, ko se je po prijavi staršev z njimi začelo ukvarjati sodstvo. goriška brda Azbest, razdor v zvezi SABS Ernest Žnidarčič foto k.m. Ker se člani in vodstvo briškega sindikata znotraj Zveze Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) niso strinjali z vodenjem in delovanjem te organizacije, so konec januarja ustanovili svojo Sindikalno organizacijo (SO) Brda. Vanjo se je včlanilo 137 od 142 članov briške sindikalne organizacije Zveze SABS. »Glede azbestne problematike se ne razhajamo, razhajamo se zaradi načina in odnosa ter pritiskov, kakršnih smo bili deležni v zadnjih treh letih,« je včeraj povedal Ernest Žnidarčič, predsednik SO Brda, ki pa o tem, kakšni naj bili ti pritiski nanj in na ostale ni želel podrobneje pojasnjevati. Briški sindikat znotraj Zveze SABS je svoj pravni status uredil v letu 2004. »Številčno smo bili največji sindikat znotraj zveze SABS. Večina pobud je nastala ravno v Brdih. Leta smo vplačevali v ta sindikat, rezultatov pa ni bilo oziroma so bili po mnenju naših članov premajhni glede na visok odstotek članarine. Zadnja tri leta so se ljudje hoteli množično brisati iz tega sindikata, mi smo jih zadrževali in prepričevali naj se ne,« zatrjuje Žnidarčič. V novoustanovljeni SO Brda Zvezi SABS očitajo tudi to,da jim, kljub posredovanim izstopnim izjavam 137 članov, ki so se nato priključili v SO Brda, Zveza SABS še vedno odteguje plačilo članarine, kar znaša en odstotek posameznikove, že tako nizke pokojnine. Članarina, ki jo plačujejo v SO Brda, znaša en evro mesečno. Odgovor pričakujejo tudi na vprašanje, zakaj ni bil sedaj že nekdanji sindikalni organizaciji Zveze SABS v Brdih vrnjen delež delitve vplačanih članarin za obdobje med oktobrom in decembrom 2012 in za letošnji januar. Svoje zahteve so povzeli v javnem protestnem in odprtem pismu Zvezi SABS in jo včeraj posredovali vodstvu. »če našim zahtevam ne bo ugodeno, bomo izbrali pravno pot,« napoveduje Žni-darčič. »Gre problem delovanja posameznika, našega člana Ernesta Žnidarčiča, ki je do nedavno tega vodil našo sindikalno organizacijo v Brdih,« je včeraj za Primorski dnevnik svojo plat zgodbe predstavil Bojan Goljevšček, predsednik Zveze SABS. »Njegovo početje je bilo škodljivo in neracionalno, še posebej v času, ko se v državi sprejemajo pomembne reforme in ko želimo sindikati zaščititi malega človeka. Iz teh razlogov, predvsem zaradi posledic njegovega ravnanja, smo bili primorani, glede na to, da se nismo z njim uspeli dogovoriti, vložiti na Okrajno sodišče v Novi Gorici odškodninsko tožbo zaradi škode, ki je bila povzročena Zvezi SABS in njenemu članstvu in pa zaradi blatenja imena te organizacije.« Goljevšček zatrjuje, da ne gre za nikakršen razkol v zvezi SABS. »Tudi izstop članov je bil storjen na sporen način, tudi o tem bo sodišče odločalo, ljudje so bili zavedeni. Ko smo zadevo preverjali pri posameznikih, smo ugotovili, da so bili zavedeni s strani Žnidarčiča, ker niso vedeli, kaj podpisujejo. Gre torej za ravnanja posameznika, zato nikakor ne bi mogli reči, da gre za težave v zvezi SABS. Da bi ljudje izstopali iz članstva zaradi nezadovoljstva -to mi je tuje. Na to nismo bili nikoli opozorjeni ne s strani članstva niti s strani Žni-darčiča,« še dodaja Goljevšček. (km) 1 4 Četrtek, 9. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Na Bevkovem trgu tudi šoli iz Italije Po zaslugi romjanskih otrok je v Evropski vasi zaživela tudi Romunija Tudi letos je na Bevkovem trgu v Novi Gorici zaživela Evropska vas v znak počastitve dneva Evrope. Njen cilj je spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje narodov in držav v EU ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete. Na novogoriški izvedbi je tokrat sodelovalo 27 šol iz severne Primorske, dve pa tudi iz Italije. To sta bili slovenska osnovna šola iz Romjana in osnovna šola Pecorini iz goriških Straže. Ker je EU letošnje leto razglasila za leto evropskega državljanstva, je to bila tudi tema, s katero so se mladi ukvarjali, sicer pa so se na vsaki šoli posve- Stojnici osnovnih šol iz Gorice (levo) in Romjana (zgoraj) FOTO KM. tili spoznavanju kulture in značilnosti, glasbe in kulinarike ene od evropskih držav, kar so včeraj predstavili na stojnicah. Učenci drugega razreda rom-janske šole so prikazali Romunijo; svojo točko so pripravili s pomočjo učiteljic in tudi staršev. S tremi romunskimi plesi, pesmijo in tudi pravimi no- šami so občinstvo prevzeli do takšne mere, da so jim predlagali, naj še kdaj nastopijo z romunskim programom. Novogoriške prireditve sta se kot gosta, poleg župana Mateja Arčona, udeležila tudi nizozemski veleposlanik Johannes Douma in poljski častni konzul Nedjan Brataševec. (km) kostanjevica - Večer orgelskih skladb Paula J. Šiflerja Sinova glasba, očetove orgle Z večerom orgelskih skladb Paula J. Šiflerja se je predvčerajšnjim začela letošnja, že devetnajsta sezona glasbenih večerov, poimenovanih Glasba z vrtov sv. Frančiška. Niz sedmih večerov, ki bo samostanske prostore obogatil z glasbo, organizirata no-vogoriški Kulturni dom in frančiškanski samostan na Kostanjevici. Torkov dogodek je potekal v samostanski cerkvi, ki se ponaša z orglami Ivana Kacina iz leta 1928. Tam sta obiskovalce najprej pozdravila direktorica Kulturnega doma Pavla Jarc in gostitelj, pater David. »Veseli smo, da kulturno poslanstvo Kostanjevice ni le zgodovina, ampak tudi sedanjost. Pobuda za koncert je prišla s strani Dorice Makuc. Orgle, ki jih imamo v naši cerkvi, na Kostanjevici, je izdelal njen oče Ivan Kacin leta 1928 v svoji orgelski delavnici v Gorici. Skladatelj Paul Šifler pa je njegov sin in njen polbrat. Dne 19. avgusta 1982 je njegova glasba v tej cerkvi že donela - to je bila njegova "Prva slovenska rapsodija", tedaj jo je izvajal on sam. Danes jo bomo tukaj slišali drugič,« je prisotne uvodoma nagovoril pater David, medtem ko je Šiflerjevo življenjsko zgodbo predstavila Aleksandra Pavšič Milost, zgodovinarka iz novogoriškega Pokrajinskega arhiva. Paul John Šifler je bil rojen leta 1911 v Polhovem Gradcu. Sin Terezije Gerjol in Ivana Kacina, ki je bil organist, znani izdelovalec orgel in zborovodja, je priimek Šifler dobil po drugem možu svoje matere, Janezu Šiflerju, ki ga je v Ameriki posinovil. Tja se je preselil kot devetleten otrok. Na glasbenem konservatoriju v Chicagu je leta 1940 končal študij kompozicije in orgel. Veliko je koncertiral v Ameriki, od leta 1973 pa tudi v Sloveniji, kamor se je rad vračal, še zlasti potem ko je odkril, da v njegovi prvotni domovini živi njegova polsestra Dorica Makuc, sedaj upokojena novinarka in publicistka iz Gorice. V ljubljanski stolnici je leta 1976 krstno uprizoril svojo skladbo "Sedem zadnjih Kristusovih besed". Leta 1984je zaigral v Cankarjevem domu, na največjih slovenskih orglah, kasneje pa je koncertiral po številnih cerkvah na Goriškem, tam, kjer so postavljene tudi očetove orgle. »Tudi na Kostanjevici je imel enega od koncertov. Čeprav očeta nikoli ni poznal, mu je bilo v veliko veselje igrati na njegovih orglah. Njegov glasbeni opus je bogat - preko 200 je orgelskih, zborovskih in simfoničnih skladb, nekaj maš, oratori-jev, v mnogih njegovih skladbah je zaznati slovenske napeve. Njegovo najbolj znano delo je "Obup in smrt v Dachauu",« je povedala Aleksandra Pavšič Milost. Šifler-jevo življenje se je sklenilo leta 2001. Ob stoletnici rojstva so mu v Polho- V v " M**. Wer vem Gradcu odkrili spominsko ploščo, v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici pa so pripravili razstavo in knjižico o njem in njegovem očetu, ki je bila najprej postavljena v mirenski župnijski cerkvi novembra lani, ko se je ob stoletnici njegovega rojstva tam odvil koncert njegovih skladb. Te je tako kot v torek na Kostanjevici odigral zborovodja in organist iz ljubljanske stolnice, sicer pa domačin, Gregor Klančič. Katja Munih ■•■5É Gregor Klančič na Kacinovih orglah izvaja Šiflerjeve skladbe (desno), Dorica Makuc in Aleksandra Pavšič Milost med publiko v cerkvi (zgoraj) foto k. m. pevma - V nedeljo že štirinajsti pohod Čez tri mostove V vlogi prirediteljev so krajevna združenja nadomestila rajonske svete Kot bi mignil je minilo že štirinajst let, odkar so nekateri goriški rajonski sveti skupaj s krajevno skupnostjo iz Solkana priredili prvi pohod treh mostov. Zdaj rajonskih svetov ni več in so jih v nekaterih primerih nadomestila krajevna združenja. Slednja so na srečo nastala prav v mestnih četrtih, ki so v vseh teh letih izmenično prirejala ta lep obsoški pohod. V nedeljo, 12. maja, bo tako že 14. izvedba pohoda; letos bo njegov osrednji prireditelj združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje. Start in cilj prireditve bosta v novem športnem in kulturnem središču v Pevmi, sam pohod pa bo potekal po že ustaljeni progi. Pohodniki se bodo zbrali v Pevmi od 8.30 ure dalje, na 10 kilometrov dolgo pot pa se bodo podali ob 9.30. Pot jih bo vodila proti pevmskemu mostu, ki ga bodo ljubitelji hoje prečkali in se nato usmerili po Ulici Scogli do bivšega kmečkega prehoda na Solkanskem polju. Nato se bodo sprehodili skozi Solkan do cestnega mostu Osimske ceste. Most bodo prečkali in se na italijansko stran meje vrnili pri štma-vrskem Gradu (Pri Barnabi) in se preko starega mostiča čez potok Pevmica napotili do cilja v Pevmi. Tam jih bosta pričakala pijača in krožnik »paštašute«. V organizaciji društva Naš prapor bo deloval tudi dobro založen kiosk z jedmi na žaru. Sledilo bo praznično druženje s podeljevanjem gastronomskih nagrad najbolj številnim skupinam ter najmlajšemu in najstarejšemu pohodniku. Prispevek za udeležbo znaša 5 evrov, med potjo bodo delovale okrepčevalnice in kontrolne točke. Naj omenimo še, da so k pobudi pristopili krajevni združenji iz četrti Placuta-Svetogorska in iz Stažic, turistično društvo Solkan, lovska družina Pevma in društva Naš Prapor, Sabotin in »Tutti insieme«. Prireditelji priporočajo udeležencem, naj imajo s sabo veljavni osebni dokument, odklanjajo pa vsako odgovornost za morebitno škodo povzročeno osebam pred, med in po pohodu. (vip) Stanovanja v Romansu Pokrajinsko podjetje za stanovanjske gradnje ATER je izdalo razpis za oddajo v najem socialnih stanovanj v Romansu. Prošnje na ustreznih obrazcih, ki so na voljo v goriškem uradu podjetja ATER in na omenjeni občini, je treba vložiti najkasneje do 8. julija na goriškem sedežu ATER, kjer nudijo tudi podrobnejše informacije. Zaposlijo uradnika Občina Gradišče bo v okviru projektov za socialno delo za obdobje 20 tednov zaposlila uslužbenca, ki mu bo zaupano razno uradniško delo. Prijave zbirajo v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici do 22. maja. Glasba na sedežu Jezera Kulturno društvo Jezero iz Doberdoba prireja nocoj ob 20. uri v društvenih prostorih koncert. Nastopili bodo mladinci glasbene šole Paolino d'Aqui-leia in pa gojenci iz razreda harfe na centru Emil Komel v Gorici. »Bratje v svobodi« V kulturni dvorani na Trgu v Renčah bo jutri ob 19.30 predstavitev knjige »Bratje v svobodi - Fratelli nella liberta«. Publikacijo so izdale občina Renče-Vogrsko, krajevna skupnost Renče, občina Štaran-can in Odbor 2. junij. Knjigo je zasnoval odbor predstavnikov pobratenih krajev v počastitev 35-letnice pobratenja med Renčami in Štarancanom. Komigo z Marino De Juli Na odru Kulturnega doma v Gorici bo drevi ob 20.30 v okviru festivala »Ko-migo 2013« nastopila izvrstna italijanska igralka Marina De Juli s komedijo Darija Foja »Johana Padana a la desco-verta de le Americhe«. Še danes je tudi možen vpis »mini abonmaja« za dve predstavi v italijanskem jeziku; za današnjo in predstavo »Magicamente... ri-dere«, ki bo na sporedu 20. maja. Prvenec mlade Tržičanke V občinski knjižnici v Tržiču bodo danes ob 18. uri predstavili prvenec mlade domače pisateljice Ilarie Dot z naslovom »#Odissea«. Jutri ob 18. uri ga bodo predstavili še v knjigarni Ubik na goriškem Korzu. Pirusel še do nedelje V galeriji goriškega Kulturnega doma je še do 12. maja na ogled likovna razstava z naslovom »Habitat med mikavnostjo in resničnostjo«; svoja dela predstavlja Edoardo Pirusel. Razstavo mu poklanjajo ob njegovi 70-letnici. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. maja 2013 15 ceglo - Umrl 83-letni Miro Kristančič K razpoznavnosti Brd prispeval s kmetijo Movia Na svojem posestvu je gostil kronane glave in diplomate V 83. letu je zaradi bolezni umrl vinogradnik in vinar Mirko Kristančič iz Ceglega v Goriških Brdih. Postavil je temelje družinski vinogradniški kmetiji Movia - njeni vinogradi se raztezajo tako na slovenski kot na italijanski strani Brd. Skupaj s sinom Alešem in ostalimi člani družine je dosegel, da je ime Movia postalo sinonim za kakovostna in prepoznavna vina, Brda pa prepoznavna vinska dežela. V družini so se najprej ukvarjali tudi s sadjarstvom, živinorejo in poljedelstvom, sin Aleš pa se je kasneje usmeril v vinogradništvo in z njegovimi novimi pristopi sta posestvo Movia in blagovna znamka njihovih vin postali prepoznavni tako v Evropi kot v svetu. Kristančiče-vi so na svojem posestvu, ki obstaja od leta 1700, leta 1820 pa je s poroko postalo last družine Kristančič, že gostili pomembne ljudi z vsega sveta - od kronanih glav do diplomatskih zborov in znanih politikov. Prijatelji in znanci se Mirka Kri-stančiča spominjajo kot izredno delavnega človeka, vedno polnega energije in optimizma. Kljub obilici dela na posestvu, je vedno našel čas za udejstvovanje v javnem življenju, pred leti je bil zelo aktiven tudi znotraj krajevne skupnosti Medana. Zaradi doprinosa k prepoznavnosti Miro Kristančič fotok.m. Goriških Brd tako v Evropi in v svetu je občina Brda podjetju Movia pred nekaj leti podelila občinsko priznanje, zanj je bil v veliki meri zaslužen prav Mirko, ki je bil z bratom začetnik te uspešne družinske poti, sin Aleš pa spada že v osmo generacijo vinarjev na posestvu Movia. Oče Mirko mu je ključe kleti prepustil pri 20. letih, še vedno pa je pomagal s svojimi izkušnjami. Mirko Kristančič je bil človek, ki je med ljudmi vedno ustvarjal pozitivno energijo in vlival optimizem, domačini vedo povedati, da je bil velik mož, zato je njegov odhod za Goriška Brda velika izguba. Za seboj pušča soprogo, sina, dve hčerki ter vnuke in vnukinje in druge sorodnike. Od njega se bodo poslovili danes ob 16. uri na medanskem pokopališču. (km) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 3403423087. SPDG prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v soboto, 18. maja. Odhod iz Gorice ob 6.30, ogled z vodičem razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, mesta in Ptujske Gore. Ob 17. uri vrnitev s postankom v Trojanah; vpisovanje in informacije na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro ali po tel. 0481-390688 vsak dan med 19. in 20. uro (Saverij Rožič, ki bo vodil izlet). SPDG vabi na tradicionalno srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 9. junija, v Koprivni pri Železni kapli na Koroškem v priredbi SPD Celovec. Napovedana sta dva pohoda (daljši in krajši) ter kulturna prireditev in družabnost. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Prijave na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro, že od danes, 9. maja, dalje do oddaje mest. Kot rezervacija velja vplačilo prispevka za prevoz. SPDG organizira v nedeljo, 12. maja, kolesarski izlet na Vodice in Banjšice. Predstavitev izleta bo danes, 9. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Zbirališče ob 8.15 v nedeljo, 12. maja, na parkirišču mejnega prehoda v Rožni Dolini (na ita- lijanski strani), start ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku SPDG GO 3D; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Zaželjena prijava udeležencev, obvezna čelada. KOLESARSKI IZLET V nedeljo, 12. maja, organizira SPDG kolesarski izlet na Vodice in Banjšice. Predstavitev izleta v četrtek, 9. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče ob 8.15 v nedeljo, 12. maja, na parkirišču mejnega prehoda v Rožni Dolini (na italijanski strani), start ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku SPDG GO 3D. Za informacije: Robert 328-8292397. Obvezna je čelada! Zaželjena prijava udeležencev. SPDG organizira v soboto, 11. maja, planinski izlet na Rovtarsko hribovje (nezahtevno, pribl. 6 ur hoje). Start na Medvedjem Brdu (785 m), vzpon na Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m), nadaljevanje do Rovt ter zaključek na kmetiji Šinkovec na Medvedjem Brdu. Zbirališče pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu. KRUT vabi na srečanje pred poletjem v obliki celodnevnega izleta »V osrčje Istre«, ki bo v petek, 31. maja. Za goriške prijatelje in člane, ki bi se ga radi udeležili organizatorji sporočajo, da je možnost odhoda tudi iz Gorice (ob 6.45); vpisovanje do vključno petka, 17. maja, informacije po tel. 040-360072 vsak dan. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 »Iron Man 3«; 20.30 »Viaggio sola«. Dvorana 2: »NuoveVisioni« 17.40 -20.40 »Il figlio dell'altra«. Dvorana 3: 17.45 »Miele«; 20.45 »20 anni di meno«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 18.00 - 19.50 - 21.45 »L'uo-mo con i pugni di ferro«. Dvorana 3: 18.15 - 20.30 - 22.15 »La ca-sa«. Dvorana 4: 17.20 - 20.00 - 22.10 »Mi ri-faccio vivo«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Con-fessions«. vrh - Vzpostavili sodelovanje s štirimi gurmanskimi hrami V mrežo vrhunskih gostiln so se ujeli tudi Devetakovi Prisotnost v pomembnejših vodnikih, sodelovanje v raznih združenjih, predvsem pa prizadevanje za izpopolnjevanje in nadgradnjo ponudbe so Uštilija Devetaka, njegovo ženo Gabriello in hčerke spodbudili k vzpostavljanju novih stikov ne le v deželnem okviru (gostinska sekcija SDGZ, Vojvodina furlanskih vin - Asparagus, Konzorcij Furlanija Pot okusov), ampak tudi v širšem okolju. Tako je bila v zadnjih letih Lokanda Devetak večkrat uvrščena med boljše gostilne v izboru revije Gambero Rosso in z ravno tako visoko uvrščenimi kolegi je začela gojiti tesnejše stike. Pred dvema letoma so skupaj s štirimi priznanimi navdušenci tradicionalnih kuharskih mojstrovin iz severne Italije ustanovili združenje »Premiate trattorie italiane« (Nagrajene italijanskih gostilne) z namenom, da ovrednotijo krajevne pridelke in kuharsko izročilo. Pri tem je seveda zelo pomembna izmenjava mnenj in izkušenj, ki se na tem področju najboljše udejanji, ko skupaj sedeš za dobro postreženo mizo. Sredi aprila je to zanimivo in visoko kvalificirano druščino gostila Lokanda Devetak na Vrhu. Ob spremljavi harmonike mladega Egona in nekaterih pesmi v izvedbi Bodeče neže je vsaka gostilna ponudila krožnik s sestavinami iz svojega teritorija s pripadajočim vinom: gostje so tako lahko uživali ob ponudbi gostiln Caffe la Crepa iz vasi Isola Dovarese pri Cremoni, La Brinca iz Chiavarija v 1 Ü I Srečanje vrhunskih gostincev v Lokandi Devetak Liguriji, Amerigo 1934 iz Savigna pri Bologni in Locan-de al Gambero Rosso iz San Piera in Bagno v apeninskem predelu Romagne poleg seveda okusne ponudbe gostiteljev z Vrha. Podobni večeri so se že zvrstili v skoraj vseh ostalih lokalih, prijateljske vezi teh predstavnikov krajevnega gurmanskega izročila napovedujejo, da bodo tovrstna srečanja postala vsakoletna stalnica. (aw) Marianni, Stefanu in Maddaleni se je pridružila mala Agnese Ob veselem dogodku čestita kolektiv Ad formandum S Mali oglasi SEM POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami. Iščem kakršnokoli delo v dopoldanskem času. Klicati po 18. uri tel. št. 00386-40272290. TRI DVOMESEČNE MUCKE iščejo dobre prijatelje; tel. 347-1243400. ~M Gledališče V ČITALNICI BABEL kulturnega centra Mostovna v Solkanu bo danes, 9. maja, ob 20.30 nastop gledališke skupine MAK z gledališko igro »Pojma nimam«; več na www.mostovna.com. V KULTURNEM DOMU V GORICI (Ul. Brass 20) bo v ponedeljek, 13. maja, ob 20.30 peta predstava letošnje abonmajske sezone SSG na Goriškem in sicer »Ne sprehajaj se no vendar čisto naga« v režiji Alena Jelena; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 11. maja, ob 15.30 in 17.00 »Potovanje v deželo klovnade«; ob 20. uri »Ljudožerski ples (Tommaso Santi); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ~M Koncerti SKRD JEZERO DOBERDOB vabi danes, 9. maja, ob 20. uri v društvene prostore v Doberdobu na koncert. Nastopili bodo mladinci glasbene šole San Paolino iz Ogleja, zadonele bodo tudi harfe študentov glasbene šole Komel iz Gorice. SNOVANJA 2013: v petek, 17. maja, ob 20.30 na kmetiji Carlo di Pradis v Krmi-nu nastopajo učenci moderne skupinske igre in baletnega oddelka SCGV Emil Komel. Na večeru z naslovom »Evergreen« bo gost Brkinska godba 2000. KONCERT »VOGLIAMO LA PACE -HOČEMO MIR« bo v četrtek, 23. maja, v kleti rubijskega gradu na Gornjem Vrhu 40. Gosta bosta goriška pevka Gabriella Gabrielli (Zuf de Zur) in kantavtor Vlado Kreslin. Spremljal ju bo trio Diego Todesco (kitara), Maurizio Veraldi (klaviature) in Sašo Debelec (kontrabas). Zaradi omejenega števila mest organizatorji priporočajo rezervacijo vstopnic oz. vabil v goriškem Kulturnem domu (tel. 0481-33288). FESTIVAL KLASIČNE KITARE MER-CATALI: danes, 9. maja, ob 20.30 bo nastopil srbski kitarist Vojin Kocič. V petek, 10. maja, se bo ob 9. uri začelo tekmovanje, v soboto ob 20. uri pa bodo na vrsti prve nagrade (kategorije II, I, V in VI) in koncert. V nedeljo ob 20.30 bo finale; vstop prost. H Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Miramaru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. Ü3 Obvestila DRUŠTVO SABOTIN sklicuje občni zbor v ponedeljek, 13. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva na Znorišču 4 v Štmavru. 0 Prireditve AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine «Gymplay«, ritmičarke, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia, »Olympia Coach Team«. Nastop bo snemala in oddajala TV FVG Sport Channel na kanalu 113. V ŽUPNIJSKI DVORANI V ŠTANDRE- ŽU bo v petek, 10. maja, ob 20. uri predavanje Erike Brajnik na temo na-turopatije V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 9. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »Duh inkvizicije«. O knjigi in njeni polemični vsebini se bo z obiskovalci pogovarjal avtor Peter Kovačič Peršin. »CULTURE TESSILI« (Tekstilna kultura) je naslov modnega projekta, ki bo potekal v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi v petek, 10. maja, ob 18. uri. Na delavnici bodo udeleženci spoznavali tradicijo in sodobne tehnologije ob skupnem delu. ZDRUŽENJE PRIJATELJI ČASOPISA »ISONZO SOČA« GORICA in Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete, Svet slovenskih organizacij ter Slovenska kulturno gospodarska zveza vabijo na prireditev ob 300-letnici Tolminskega punta v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri na Travniku v Gorici. Na programu zborovska pesem, pozdrav prireditelja, pozdravi predstavnikov krajevnih uprav, recitacije, govorniška posega v slovenščini in italijanščini. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN FEIGLOVA KNJIŽNICA v sodelovanju z ZSKD in Glasbeno matico vabita na predstavitev pesniške zbirke »Sol na jezik / Sale sulla lingua« Marka Kravosa. Prisoten bo tudi pesnik Juan Octavio Prenz, avtor spremnega eseja. Pogovor bo vodila Slavica Ra-dinja in bo v Feiglovi knjižnici v torek, 14. maja, ob 18. uri. KINOATELJE vabi ob izidu knjige »L'al-tra regola del gioco« pisatelja Hansa Kitzmeullerja na avdiovizualni dogodek, posvečen filmski in gledališki igralki goriškega rodu Nori Gregor. Potekal bo na Dvoru Darka Bratine v Hiši filma v Gorici v četrtek, 16. maja, ob 20.30. V GORIŠKEM IN TRŽIŠKEM KINE-MAXU bo 18. in 19. maja ob 16.30 in 18.30 prireditev z naslovom »Violet-ta L'Evento« (Disney); rezervacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481530263 «(Kinemax Gorica) in po tel. 0481-712020 (Kinemax Tržič). Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Antonio Cu-cit iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.30, Letizia Gad-ler (sestra Celestina) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. 1 6 Četrtek, 9. maja 2013 KULTURA / APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu nogomet - Videmčani lahko realno računajo na nastop v evropski ligi Udinese prehitel Romo Švica gladko premagala Slovenijo STOCKHOLM - Slovenska hokejska reprezentanca je na svoji četrti tekmi svetovnega prvenstva elitne skupine na Švedskem doživela četrti poraz. Tokrat je bila prepričljivo s 7:1 (3:1, 3:0, 1:0) boljša Švica. Edini slovenski gol je dosegel Rok Pa-jič v sedmi minuti.Slovenija tako na SP ostaja le pri eni točki s tekme z Dansko, ki jo je izgubila po podaljšku, in je na zadnjem mestu v predtekmovalni skupini v Stockholmu. V petek ob 16.15 bo njen tekmec Češka. Iz Milj v reprezentanco Slovenije LJUBLJANA - Med igralkami, ki jih je selektor slovenske reprezentance Tomo Orešnik uvrstil na seznam 15 ko-šarkaric, ki jih bo popeljal na priprave za prvi ciklus kvalifikacij pred evropskim prvenstvom leta 2015, je tudi Ana Ljubenovic, ki je v minuli sezoni igrala za Intercub iz Milj pod vodstvom slovenskega trenerja Matija Jo-gana. V izbrano slovensko vrsto se vrača po letu dni premora. Muriel (levo), avtor prvega gola Udineseja v Palermu ansa Rekordno število zmag v gosteh Nemški navijači bi napolnili osem Wembleyjev RIM - Sinočnji 36. krog v nogometni A-ligi je postregel z rekordom. Prvič v zgodovini prvenstev so zabeležili osem zmag v gosteh in nobene na domačih tleh. V gosteh so doslej devetkrat zabeležili po največ šest zmag, prvič v sezoni 1946/1947, nazadnje pa v sezoni 2010/2011. POKAL SLOVENIJE - Polfinala izida: Celje - Alumini 0:0 (prva tekma 1:1), Maribor - Triglav Kranj 3:0 (prva tekma 2:2). Finalista sta Celje in Maribor plavanje - Miting Calligaris LONDON - Zanimanje za nemški finale nogometne lige prvakov med Bayernom iz Munchna in Borussio iz Dort-munda, ki bo 25. maja v Londonu, je tako veliko, da bi lahko navijači obeh klubov napolnili osem Wembleyjev. Stadion Wembley po prenovi sprejme 90.000 gledalcev, cene vstopnic za finale LP pa se gibljejo od 72 do 396 evrov. Do zdaj sta nemška kluba prejela 750.000 zahtevkov za vstopnice, Evropska nogometna zveza (Uefa) pa jih je vsakemu klubu namenila le po 25.000. Med plavalci PK Bor izstopal Elia Pelizon namizni tenis - Deželne lige Sestrski dvoboj so tokrat osvojili «bejevci« V deželni C2-ligi zamujena priložnost kolesarstvo Giro: 5. etapa Degenkolbu, Bole deveti TARANTO - Italijan Luca Paolini (Katjuša) je na 96. kolesarskem Giru tudi po peti etapi od Co-senze do Matere (203 km) zadržal rožnato majico, čeravno je bil 1,5 km pred ciljem udeležen v skupinski padec, ki ga je povzročilo spolzko cestišče, na katerem so oprijem izgubili številni kolesarji. V teh okoliščinah je imel največ sreče 24-letni Nemec Degenkolb (Argos Shimano), sicer nosilec nehvaležnega četrtega mesta z lanske cestne dirke na svetovnem prvenstvu v nizozemskem Valkenburgu in zmagovalec petih etap na lanski Vuelti, ki je prvi prečkal ciljno črto v Materi, potem ko je 250 metrov pred ciljem ujel Italijana Canolo. Že prej so na vzpetinah etape stik z glavnino izgubili Cavendish, Gross in drugi sprinterji, ki pa bodo imeli danes spet priložnost za zmago, saj je etapa med krajema Mola di Bari in Margherita di Savoia v dolžini 169 km pretežno ravninska. Zelo dobro se je včeraj z 9. mestom odrezal Slovenec Grega Bole (Vacansoleil-DCM). Skupno: 1. Paolini (Ita/Kat-juša) 19.56:39; 2. Uran (Kol/Sky) + 0:17; 3. Intxausti Elorria-ga(Špa/Movistar) 0:26; 4. Nibali (Ita/Astana) 0:31; 5. Hesjedal (Kan/Garmin-Sharp) 0:34; 6. Wiggins (VBr/Sky); 7. Caruso (Ita/Kat-juša) 0:36; 8. Luis Henao Montoya (Kol/Sky) 0:37; 9. Santambrogio (Ita/Vini Fantini-Selle Italia) 0:39; 10. Evans (Avs/BMC) 0:42. PO FURLANIJI - Prvo etapo dirke po Furlaniji od Červinjana do Metera di Tomba (177,5 km) je osvojil Nicola Ruffoni iz Brescie. Na ravninski etapi so vozili s povprečno hitrostjo skoraj 50 km na uro. RIM - Sinočnji 36. krog v nogometni A-ligi je postregel z novimi končnimi sodbami, predvsem s to, da si je Napoli po gladki zmagi v Bologni dokončno zagotovil 2. mesto in vnovičen nastop (po dveh sezonah) v Ligi prvakov. Gole so dosegli Hamsik, Cava-ni (27. gol) in Dzemaili, najboljši Napolijevi igralci konca sezone. Toda najbolj je zdaj nedvomno v ospredju Udinese, ki je v Palermu s šesto zaporedno zmago na 5. mestu prehitel Romo, kar pomeni, da je nastop v evropskem pokalu zdaj realno v dometu Furlanov, to pa je malo da ne senzacionalen uspeh moštva, ki je tudi pred pričetkom letošnje sezone svoje najboljše igralce prodal, kljub temu pa tudi letos njegovi rezultati niso nič slabši kot lani. Tekma Videmčanov v Palermu je bila izjemno napeta, saj je sicilsko moštvo krvavo potrebovalo točke v boju za obstanek, zdaj paso Iličic in tovariši že skoraj obsojeni na izpad (Siena pa je praktično že izpadla). Udinese je trikrat povedal, a se dvakrat pustil ujeti, Di Natale pa je tudi zgrešil enajstmetrovko. Odločilni zadetek je dve minuti pred koncem rednega dela dosegel Benatia (s pomočjo domačega vratarja Sorrentina), spet eden od igralcev, ki naj bi poleti zapustili videmski klub. Poleg Rome je najbližji zasledovalec Udineseja še vedno tudi Lazio, ki je z zmago v Milanu dokončno odrezal Inter od boja za mesto v Evropi, po vsej verjetnosti pa se je v Milanu končala tudi (kratka) era trenerja Stra-nacconija. Mladi trener milanskega moštva ima dosti olajševalni okoliščin, a je težko verjeti, da bi predsednik Moratti obdržal trenerja, ki se lahko »ponaša« z rekordnim številom 15 porazov v eni sami sezoni! Milan je dosegel okroglo zmago v Pes-cari, a Fiorentina ne popušča in je z uspehom v Sieni obdržala kanček upanja za osvojitev 3. mesta. vendar le kanček, saj bo Milan v zadnjem krogu igral pri že obsojeni Sieni, v naslednjem pa proti Romi. Razen boja za evropsko ligo (a Udine-se »drvi» v višji predstavi) je v bistvu že vse odločeno. Nenasitni Juventus je kljub osvojenemu naslovu zmagal tudi v Bergamu, kjer pa so njegovi navijači (nekaznovano) povzročili veliko izgredov. Tekma je bila celo dlje časa prekinjena. Tržaški bazen Bianchi je pretekli konec tedna gostil tradicionalni plavalni miting Romana Calligaris, na katerem se je zbralo več kot 600 mladih plavalcev 25 klubov. Med temi je nastopilo 15 klubov iz naše dežele, 8 iz Veneta, po eno iz Trenta in s Hrvaške. Med njimi so bili uspešni tudi plavalci PK Bor. Izstopal je Elia Peli-zon (na sliki), ki je med 32 tekmovalci v kategoriji začetnikov A (letnika 2000 in 2001) osvojil prvo mesto s časom 1:18,29. V isti starostni kategoriji se je na 100 m delfin in 100 m hrbtno izkazal Peter Gregori. Med leto starejšimi tekmovalci je bil 17. na 100 m delfin med 35 tekmovalci v času 1:20,55, 19. pa na 100 m hrbtno v času 1:20,85 v konkurenci 44 plavalcev. Solidno je nastopila tudi začetnica A Gaia Gregori, ki se je prav tako med leto starejšimi plavalkami uvrstila v zlato sredino: na 100 m prosto je bila med 63 tekmovalkami 35. v času 1:16,96. Na mitingu so nastopili še Špela Križmančič, Vera Blasina, Jernej Vidali in Marta Kravos, ki niso dosegli videnjših rezultatov, vsi pa so plavali v času osebnih rekordov. Trenerka Andreina Menegatti je bila zato zadovoljna, saj so prikazani nastopi potrdili dobro opravljeno delo. Včerajšnji izidi Pescara - Milan 0:4 (0:2) Strelci: Balotelli v 9, Muntari v 33, Flamini v 51. in Balotelli v 57. min. Atalanta - Juventus 0:1 (0:1) Strelec: Matri v 10. min. Bologna - Napoli 0:3 (0:0) Strelci: Hamsik v 53., Cavani (11-m) v 63. in Džemaili v 67. min. Cagliari - Parma 0:1 (0:0) Strelec: Rosi v 35. min. Inter - Lazio 1:3 (1:2) Strelci: Floccari v 22., Alvarez (I) v 33., Hernanes (11 -m) v 45. in Onazi v 77. min. Sampdoria - Catania 1:1 (1:0) Strelca: De Silvestri (S) v 35. in Spolli (C) v 68. min. Siena - Fiorentina 0:1 ((0:1) Strelec: Rodriguez v 14. min. Torino - Genoa 0:0 Palermo - Udinese 2:3 (1:1) Strelci: Muriel (U) v 10., Miccoli (11-m) v 34., Angella (U) v 64., Hernadnez (P) v 81. in Benatia (U) v 88. min. Na tekmovanju, ki je navadno privabljal tudi plavalce iz Slovenije, tokrat pa se je prijavil le hrvaški klub, je med dečki nastopil tudi repenski plavalec Kristian Vidali (Rari Nantes Trieste), ki je stopil dvakrat na stopničke: tretji je bil na 100 m prsno v času 1:10.20 in na 200 prsno v času 2:35.24. Vsi tekmovalci so nastopali v 50-metrskem bazenu. Lestvica Juventus 36 27 5 4 68:20 86 Napoli 36 22 9 5 70:33 75 Milan 36 19 8 8 65:38 68 Fiorentina 36 19 7 10 66:43 64 Udinese 36 18 12 8 52:42 60 Lazio 36 17 7 12 49:41 58 Roma 36 17 7 12 69:55 58 Inter 36 16 5 15 53:52 53 Catania 36 14 10 12 47:43 52 Parma 36 12 10 14 42:43 46 Chievo 36 12 7 17 34:49 43 Cagliari 36 11 10 15 41:54 43 Bologna 36 10 10 16 44:52 40 Atalanta (-2) 36 11 8 17 36:52 39 Sampdoria (1) 36 10 10 16 40:47 39 Torino (-1) 36 8 14 14 43:52 37 Genoa 36 8 12 16 38:52 36 Palermo 36 6 14 16 33:50 32 Siena (-6) 36 9 9 18 34:53 30 Pescara 36 6 4 26 26:74 22 PRIHODNJI KROG v soboto 11.5 ob 18.00 Juventus - Cagliari, ob 20.45 Catania - Pescara, 12.5. ob 15.00 Chievo - Torino, Fiorentina -Palermo, Genoa - Inter, Lazio - Sampdoria, Napoli - Siena, Udinese - Atalanta, ob 18.00 Parma - Bologna, ob 20.45 Milan - Roma V predzadnji tekmi prvenstva C2 lige so krasovci izgubili z rezultatom 5:2 proti goriški Azzurri, ki je sicer bila v njihovem dometu, a priložnosti niso znali izkoristiti. Res je, da bi zmaga oziroma poraz ne odločala več o ničemer (Kras je rešen, Azzurra pa je že matematično izpadla), šlo pa se je za ekipno zadoščenje. Obe točki je prispeval kapetan Edi Bole, ki je proti solidnemu Populinu in Fabrisu pokazal vso svojo izkušenost ter jih premagal s 3:1 v nizih. Na slab dan pa je naletel Gianni Rotella, ki je dvakrat izgubil s 3:2 (proti bivšemu krasovcu Simionatu in Populinu). V podobni situaciji se je znašel tudi Simone Giorgi, ki pa manj trenira zaradi študijskih obveznosti. Nesigurnost v izvajanju udarcev mu je bila usodna, nima pa česa si očitati. V play-offu D-1 lige pa smo bili spet priča sestrskemu dvoboju med Krasom A in Krasom B. Šlo se je za povratno tekmo, ki pa se je tokrat drugače končala. »Bejevci« ( Robert Milič, Elisa Rotella in Vinicio Divo) so okrnjene »ajevce« (Ettore Malorgio, Katarina Milič, Damjana Sedmak) premagali z rezultatom 5:2. Tri točke je prispevala mlada Elisa Rotella, po eno pa Robert Milič in Vinicio Divo, oba proti Katarini Milič. Za Kras A pa sta bila uspešna Malorgio in Sedmakova, čeprav slednja z bolečinami v rami. V D-2 Kras Open remiziral (3:3) z Udi-ne 2000 Open. Monica Mosetti je prispevala z dvema točkama, Fabris Paolo z eno, Cor- battiju Alenu pa ni uspelo premagati nasprotnikov. Igrali so tudi najmlajši krasovci (Nikita Koren, Zaleri Manuel, Vincent Leg-hissa) in dosegli čisto zmago proti Libertas La-tisana s 6:0. (R) □ Obvestila TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta starosti. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 9.00 do 12.00 ter ob sredah in petkih od 18.00 do 20.00; tel. 040422696, e-mail: info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it AŠD SK BRDINA organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repentaborska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663. ŠD SOVODNJE organizira mladinski nogometni kamp 2013 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 10.6. do 14.6. od 08.30 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 EUR in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1999 do l.2008. Prijave do torka 4.6. Informacije: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039 -3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3280680499 (Simon Feri), 0039 - 3272354383 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). ŠPORT Na Gardskem jezeru za zdaj uresničujeta cilje Mednarodna regata Olimpijski teden na Gardskem jezeru, ki se je začela včeraj, šteje letos kot kvalifikacija za nastop na Sredozemskih igrah, ki bodo letos v Turčiji. V razredu 470, v katerem tekmujeta tudi jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, je 29 posadk, za uvrstitev na Sredozemske igre potrebujeta slovenska jadralca uvrstitev med prvih devet, in morata biti seveda prva med italijanskimi posadkami. Po prvem dnevu (tri regate) cilj uresničujeta, saj sta sedma, druga italijanska posadka Falcetelli-Clementi pa jima sledi na 10. mestu. Včeraj sta se naša jadralca v šibkem vetru uvrstila na 5., 10. in 8. mesto. »Najboljša sva bila v prvi regati. Dalj časa sva bila druga, v zadnji orci pa sva imela smolo s smerjo vetra in sva izgubila nekaj mest. V naslednjih dveh regatah sta slabše začela, sva pa precej nadoknadila začeti nzaostanek,« je povedal krmar Simon, ki je pred regato zbolel in jemlje antibiotike, kar ga je nekoliko ošibilo. Vodita uveljavljena Hrvata Fantela in Marenič pred slovensko posadko Mikulin/Božič in Avstralcema Crawford. Do sobote bodo vsak dan izvedli tri regate, v nedeljo bo še regata za medalje. košarka - Jadran Franco se poslavlja od končnice že po 2. tekmi četrtfinala V Padovi konec sanj Daniel Batich (28 točk) je bil sinoči v Padovi edini igralec Jadrana z uspešnimi odstotki v metih iz igre. Gostovanja se je udeležilo tudi kakih 20 navijačev naše ekipe kroma U19: Jadran na državnem finalu najprej proti Padovi Košarkarska zveza je objavila razpis za tekme državne faze prvenstva mladincev, ki bo od 13. do 19. maja na Goriškem. Na finalu bo, kot znano, nastopil tudi Jadran. Šestnajst ekip je bilo razdeljenih v štiri skupine. Jadran bo v skupini A igral proti Dinamu Sassari, Pall. Firenze in Virtusu iz Padove. Prvo tekmo bo Jadran odigral proti Padovi v občinski telovadnici v Štarancanu (Ul.Montes) v ponedeljek, 13. maja ob 18. uri. Zmagovalec skupine se naravnost uvrsti v četrtfi-nale, ekipe na 2. in 3. mestu pa čakajo dodatne tekme. Tekme se bodo odvijale tudi v Tržiču (dvorana na Ul.Baden Powel) in v goriškem Pala Bigotu. Finale bo v Pala Bigotu v nedeljo, 19. maja ob 18.15. Virtus Padova - Jadran Franco 65:58 (10:9, 22:23, 34:34) Virtus Padova: Andreaus 15 (4:5, 2:5, 3:5), Schiavon 5 (5:6, 0:1, 0:1), Busca 6 (2:2, 2:6, 0:2), Mancini 8 (-, 4:10, -), Pressanto 16 (4:6, 3:6, 2:4), Roin 4 (0:2, 2:3, -), Salvato (-, 0:3, 0:1), Babetto 6 (-, 3:4, -), Visenitn, Di Francesco 3 (-, 0:1, 1:2). Jadran Franco: Spigaglia 1 (1:2, 0:3, 0:3), M. Batich 1 (1:2, 0:1, 0:1), Ban 6 (4:6, 1:8, 0:2), Franco (-, -, 1:9), Slavec (-, -, 2:6), De Petris 3 (1:2, 1:3, -), Malalan 4 (-, 2:3, -), Marusic 6 (-, 23:3, 0.1), D. Batich 28 (1:4, 3:6, 7:9), Ridolfi. Jadranu Francu na gostovanju v Pa-dovi ni uspel veliki met: na drugi tekmi četrtfinala je zdržal 38 minut, nato pa prepustil prosto pott domačim igralcem, ki so se tako uvrstili v polfinale. Jadranovci so kljub srčnemu nastopu morali priznati premoč fizično močnejšim in borbenim nasprotnikom, ki so že na Opčinah pokazali, da so zelo trd oreh. V nasprotju s prvo tekmo se Jadran nikoli ni prepričljiveje oddaljil od Padove, vselej ji je bil enakovreden in vodil največ za točko, z izjemo končnice pa zaostal največ za pet točk. Odločilne so bile zadnje minute, ko je Padova ohranila hladnejšo kri, zadela nekaj pomembnih košev in prostih metov, kar ji je dalo zagona in tudi dvignilo dvorano na noge. Začetek je bil pravi »lov na koš«. Jadran je prvega dosegel po minuti, za drugega pa so navijači morali čakati 6. minuto (0:5), Padova pa je bila prvič uspešna šele po osmih minutah (3:5). Jadran se je v prvem delu izkazal v obrambi, s pozornim Mala- PLANINSKI SVET V Kopru razstava ob 60. obletnici Slovenske planinske poti V sklopu praznovanj 120-letnice PZS je Obalno planinsko društvo Koper odprlo razstavo ob letošnji 60. obletnici Slovenske planinske poti in njenega pobudnika prof. Ivana Šumljaka. Odprtje razstave, ki obsega 10 panelov lepih fotografskih posnetkov s te znamenite , preko 600 kilometrov dolge planinske vezne poti od Maribora do Ankarana, je bilo v ponedeljek v veži osrednje knjižnice »Srečka Vilharja« v Kopru. Zbralo se je veliko obiskovalcev in po pozdravu predsednika Obalnega planinskega društva Koper Alda Zubina, je avtorica razstave in podpredsednica PZS Sla-vica Tovšak opisala Šumljakovo zamisel, načrt, izvedbo in avgusta 1953 odprtje te planinske poti, prve na svetu, ki se je spočetka imenovala tranzversala in je potekala po gorah in planinah od Pohorja do Postojne. V svojem posegu je potem predstavnica koprskega društva Maruška Lenarčič opisala želje in prizadevanja dr. Šalamuna, da so transverzalo speljali do morja, do Ankarana. Za posamezne odseke tranzversale, ki so jo pred dvajsetimi leti poimenovali v Slovensko planinsko pot, skrbijo posamezna planinska društva. Doslej je planinsko pot v povprečju enega meseca prehodilo preko 9000 pohodnikov in si pridobilo častni znak, rekord pa je osem dni in nekaj ur. Sicer je Ivan Šumljak priporočal hojo v več letih, da se udeleženec popolneje naužije čudovitih naravnih lepot slovenskega gorskega sveta. Vtem smislu so prireditelji povabili mlade in priletne planince, naj se podajo na Slovensko planin- lanom je prestregel tudi vrsto žog, pod košem pa pobiral odbite žoge, žal pa tega ni vnovčil v napadu, kjer se je žoga vztrajno odbijala od obroča. V zadnjih dveh minutah je Padova le začela zadevati, nadoknadila zaostanek in četrtino zaključila v rahlem vodstvu. Prvo in tudi edino večjo prednost je Padova dosegla v drugem delu (21:16), ko je Jadran zastal predvsem zaradi napak v napadu (osebne napake, zgrešene podaje in koraki). Po minuti odmora so jadranovci poostrili obrambo, z delnim izidom 0:6 pa ponovno dosegli rahlo vodstvo (21:22) in ga ohranili do odmora. Izenačenost in boj za vsako žogo sta se nadaljevala tudi v zadnjem delu, ko je Daniel Batich - tokrat edini motor Jadrana v napadu, z 28 točkami je dosegel skoraj polovico vseh košev moštva-ohranjal stik z nasprotnikom, medtem ko so čisto vsi ostali nosilci, z Banom na čelu, v napadu odpovedali. Če je obramba delovala, je bila igra v tretji četrtini še vedno precej statična, preveč je bilo tudi metov iz razdalje. Več kroženja žoge je bilo šele v zadnjem delu, ko je Jadran tudi zadnjič povedel (36:37 in 46:47). To pa je bilo tudi vse: pri vodstvu Padove z 48:47 je Daniel Batich zgrešil dva prosta meta, gostitelji pa so dosegli pet točk zapored po še eni izgubljeni žogi de Petri-sa in tako povedli na 55:47. Dvorana je bila minuto pred koncem že na nogah. Edino orožje Jadrana je bil Daniel Batich, ki je dosegel kar tri trojke, vendar je bilo tudi tokrat prepozno za preobrat. Ostali izidi in stanje: Conegliano -Montebelluna 79:63 (1:1), danes Caorle -GSA Videm (0:1), Oderzo - Marghera (0:1) sko pot in jo brez naglice pehodijo. Razstava, na odprtju katere sta za glasbeno kuliso poskrbela odlična mlada kitarista koprske glasbene šole, bo odprta do 25. maja. (L.A.) Planinska šola SPDT Mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst prireja tudi letos, v sodelovanju s ZSŠDI-jem, Planinsko šolo za otroke od osmega do štirinajstega leta. Kot v prejšnjih letih bodo mladi planinci preživeli teden dni v koči na Planini Jezero nad Bohinjem, odkoder bodo vsak dan odhajali na sprehode. Dolga zima in obilica snega v gorskem svetu pa so organizatorje prisilile, na spremembo datuma bivanja. Letošnja Planinska šola se bo začela v ponedeljek, 1. julija in bo trajala do vključno sobote, 6. julija 2013. Informativni sestanek za prijavljene bo v torek, 21. maja ob 19.00 uri v prostorih ŠZ Bor na Stadionu 1. maja v Trstu. Izlet na goro Quarnan V upanju, da se bo vreme ustalilo, načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst za nedeljo, 19. maja avtomobilski izlet v zahodne Julijske Predalpe z vzponom na goro Quarnan. Ko se iz nižine zazremo proti Predalpam, se nam gora prikaže kot široka travnata piramida, ki se strmo dviga nad Huminom. Zgleda kot da se njen vrh spaja z vrhom nekoliko višje in zadaj stoječe gore Chiampon. 1372 m visoki vrh gore Quarnan pa nudi izletniku izredno lep razgled preko Furlanske nižine do morja na eni in na celoten alpski lok na drugi strani. Med vzponom pa lahko uživa- mo ob raznolikosti okolja in pestrosti njegove flore. Predvidene so približno 4 ure hoje. Podrobnosti o izletu bomo objavili v prihodnji številki. Še dve mesti za julijski izlet SPDG na Slovaško Večdnevni izlet goriških planincev od 1. do 8. julija bo letos na Slovaško in Poljsko. Obiskali bodo nekaj vrhov in zanimivih območij v Tatrah (tudi Krivan, simbolno goro Slovaške) ter niz kulturnih zanimivosti in spominskih obeležij na Slovaškem in v Galiciji, kjer se je poleti leta 1914 začela prva svetovna vojna in kjer je padlo veliko Slovencev (in posebej Primorcev). Ob bližajoči se stoletnici začetka prve svetovne vojna se bodo planinci poklonili spominu umrlih. Predviden je tudi obisk v Auschwitzu in Krakovu ter znanem zimskošportnem središču Zakopane. Prevoz z avtobusom, namestitev v dvoposteljnih sobah. Na razpolago sta še dve mesti. Informacije in prijave tel. 0481/882079 (Vlado). Družne poti goriških planincev Na pobudo in v organizaciji štirih planinskih društev, ki delujejo na Goriškem - PD Nova Gorica, sekcija CAI Gorica, SPDG in PD Brda - so v nedeljo, 5. maja pripravili zanimiv planinski pohod Krnica-Veliki rob- Sekulak-Vitovlje. Skoraj petdeset planincev, članov omenjenih društev (pridružila sta se tudi predstavnika planinskega društva in Tolmina in Kobarida) je štiriurni pohod začelo pri gozdarskem domu v Krnici. Na Velikem robu jih je pozdravila močna burja, ki jih je zatem mestoma spremljala do doline. Sicer pa nič hudega, saj je za en dan pregnala sive oblake in dež. Na prireditvenem prostoru na Vi-tovaljah je pohodnike pričakal avtobus, člani krajevnega društva pa so odlično poskrbeli za priložnostno pogostitev. Dogovorili so se tudi o datumu prihodnje skupne prireditve, ki je nastala pod imenom Sabotinske družne poti, in ki bo 12. maja 2014 v priredbi PD Brda. Letos so glavno organizacijsko breme prevzeli pri PD Nova Gorica. Srečanja so se udeležili tudi predsedniki vseh štirih planinskih društev. Spominski pohod Peternel - Korada Bo v nedeljo, 19. maja v organizaciji PD Brda in ob priložnosti vsakoletne proslave pri Peternelu. Udeleženci bodo na pot odšli v jutranjih urah in se sredi popoldneva, tik pred začetkom spominske slovesnosti, vrnili na izhodišče. Hoje je okrog 5/6 ur z enournim postankom v planinskem zavetišču na Koradi. Podrobnejše informacije tel. 031/393776 ali na www.pdbrda.si. OK Devin: s kolesi in nordijskimi palicami Trgovina Alternativa Sport je v sodelovanju s SK Devin priredila dve pobudi za kolesarje in pohodnike pod skupnim naslovom «Spoznavajmo Kras». V Se-sljanu so se v jutranjih urah zbrali številni ljubitelji narave. Okrog 25 kolesarjev, ki jih je spremljal vodič za gorsko kole- Četrtek, 9. maja 2013 košarka - U19 Dom Mark še na vrhu lestvice Dom Mark - Don Bosco 82:42 (21:9, 49:20, 63:27) Dom Mark: Coz 7, Zera 2, Franzoni 11, Zavadlav 9, Bogaro 2, Termini 6, Abra-mi 19, Bensa 9, Antonello L. 15, Antonel-lo M., Peteani, Mattiussi 2. Trenerja: Jan Za-vrtanik in Eriberto Dellisanti. Domovci ostajajo na vrhu lestvice deželnega prvenstva U19. V prvem delu je blestel predvsem Abrami, ki je v dvajsetih minutah dosegel vseh svojih devetnajst točk, nato pa ni več stopil na igrišče, igrali so namreč tisti, ki imajo ponavadi nižjo minutažo. Ti pa so se odlično odrezali in v drugem polčasu še dodatno povečali prednost. Pred koncem regularnega dela sezone čakajo domovce še trije nastopi. (av) ODBOJKA Olympia proti Trentinu 23. maja v Gorici Kljub osvojitvi deželnega naslova si mladi odbojkarji Olympie do 17 let še niso zagotovili uvrstitve na državni finale. Pred tem jih čaka še ena ovira, ki je še posebno visoka. V med deželni fazi se bodo namreč pomerili s prvakom Tridentinske-ga, to pa je mladinska ekipa prvoligaša Trentino Volley. Tekma bo v četrtek, 23. maja, ob 19.30 v goriškem športnem centru Mirka Špacapana. Sprva je bilo mišljeno, da bo šlo za troboj prihodnji konec tedna, vendar je bocenski prvak nastop odpovedal, Trentino pa je prosil za preložitev, čemur je ŠZ Olympia ugodila. KOLESARSTVO Dekleti SK Devin prvi Na 4. kolesarski preizkušnji letošnje trofeje »Nior Bike« je organizator, klub Bannia naštel kar 97 nastopajočih. Proga ni vsebovala večjih tehničnih težav, prvič pa so se morali kolesarji spopasti s poletni vročino. Kar zadeva tekmovalce SK Devin sta se tokrat izkazali dekleti Petra Godnič in Alessia Ma-strangelo, ki sta zasedli prvo mesto med dekleti obeh kategorij: G1 in G2. sarstvo Mario Faretto, je opravilo več kot 20 km dolgo kolesarsko turo okrog Grmade od Slivnega, Mavhinj, Brestovice, Med-jevasi, Kohišča, Cerovelj v Sesljan. Otroci in odrasli so jo prevozili v dobrih treh urah, s krajšimi postanki. Na ploščadi pred športno trgovino v Sesljanu se je zbralo tudi okrog 40 po-hodnikov, ki so se preizkusili v nordijski hoji s pomočjo posebnih palic in dveh vodičev italijanske zveze za nordijsko hojo, Margherito Del Piero in Giannijem Grudnom, ki sta s praktičnimi vajami pokazala osnovno tehniko hoje s plaicami. Prehodili so položno protipožarno pot do razgledne točke nad Devinom. Od tu se pogled razprostira na tržaški zaliv od Trsta, Miramara, sesljanskega in devinskega zaliva, vse do Štivana, tržiškega pristanišča, do izliva Soče in Gradeža. Po postanku in obveznem slikanju, so pešpot nadaljevali proti notranjosti, mimo «Doline princa», kot so jo imenovali domačini in je med največjimi dolinami na Krasu, vse do Kohišča, kjer so si ogledali številne strelske jarke, bunkerje in opazovalnice iz prve svetovne vojne, ki so jih pred nedavnim odkrili. Ob vrnitvi v Sesljan sta bila na voljo narezek in dobra kapljica. UNO ZIP velike novosti v Centro SMART PROJECT READY LIGHT SPOT READY SPOT JUL 1 Cel mesec 20% popusta na vse usnjene torbice C:t / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. maja 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Polka film, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.20 Dnevnik -Kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta ^ Rai Due Rai Tre 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 23.10 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia, prenos 6. etape (Mola di Bari - Margherita di Savoia) 18.05 Dok.: Geo & Geo 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Fuori controllo u Rete 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.05 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Un marito per Cin-zia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quotidiano m y* jHcr? * v1 21.10 Film: Quel treno per Yuma (vestern, i. R. Crowe) 23.55 Film: Rapi-mento e riscatto (dram., i. M. Ryan) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Show: Amici 16.50 Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchet-ti, E. Greggio) 21.10 Film: Io vi trovero (akc., '08, i. L. Neeson) 23.20 Film: 6 passi nel gial-lo - Presagi (triler) O Italia 1 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Risanka: Lupin 16.05 Nad.: Smallville 17.50 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Colorado 23.50 Confessione Reporter La 7 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insie-me 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nan.: Senza traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.45 Dnevnik 21.05 The voice of Italy 0.00 Nan.: A gifted man 21.10 Servizio Pubblico 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 X Festival 15.20 Dok.: K2 15.50 Dok. 16.20 Potopisi 16.50 Slovenski magazin 17.20 Pogovor z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Dok.: Blue Hole 20.25 Film: L'ultima volta insieme 22.15 Avtomobilizem 23.20 Na obisku Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Rastemo z Lungom 21.00 Aktualno 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.00 9.05, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.30 Serija: Biser 9.20 18.05 Nan.: Larina izbira 10.4016.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Mentalist 13.00 Dnevnik 14.00 Nad.: Naša mala klinika 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.00 23.10 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Momenti di liga 21.00 Rubrika: Ring 23.00 Dnevnik Jr Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.45 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.25 Moja soba 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet iT Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.15 19.05 Točka 15.30 Zoran Predin: Po stopinjah nežnega spomina, posnetek koncerta, pon. 16.25 Evropski magazin 16.40 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.10 Mu-zikajeto 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 Dok. serija: Z Bruceem Parryjem po Arktiki 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Film: Angel-A (Fr., '05) 21.30 Nan.: Starši v manjšini 22.00 Nad.: Iskanje izgubljenega časa iT Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 9.35, 10.35, 12.05, 17.50 Kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.00 15.30, 17.30 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 12.30 Tedenski izbor 13.30 Dnevnik 16.30 EU SITI: Javna razprava z evropskim komisarjem Janezom Potočnikom 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.05 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.10 Odmevi 20.00 Film: Zlobna dekleta 2 (kom., ZDA, '11) 22.20 Nan.: Dvojnica 23.15 Nan.: Agenta pod krinko Kanal A 6.55 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.45 Film: MacGru-ber (kom.) 16.30 18.00 19.50 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Kraljestvo 22.00 Film: Spal bom, ko bom mrtev RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Izseljenci / Priseljenci - pripravlja dr. Aleksej Kalc; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iq-ball hotel - 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Ap- Četrtek, 9. maja Rai 2, ob 01.45 VREDNO OGLEDA The last blues Madžarska, Poljska 2002 Režija: Peter Gardos Igrajo: Janos Kulka, Andrea Fullajtar, Agnieszka Wagner in Peter Rudolf Andris ima na Poljskem nadvse zadovoljiiv vsakdan. Z ženo se razume, s sinom ima dober odnos in dejstvo, da dela z najboljšim prijateljem, mu daje kar precej zadoščenja. Kljub temu pa ima Andris še drugo življenje tudi na Madžarskem. V Budimpešti je umetnik, obnavlja in riše freske; živi z Beo. V eni državi je menadžer, v drugi slikar. Obe življenji sta An-drisu zelo všeč in nekako dopolnjujeta njegov kreativni in poslovni talent. Nihče ga ni še prisilil, da bi se odločil. Dokler mu nekega dne Bea pove, da čaka otroka... puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da ve-dere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Rolling Stones; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Četrtek, 9. maja 2013 VREME, SVET / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Ob prisotnosti začasnega grebena visokega zračnega tlaka bo danes vreme stanovitno. Jutri pa se bo iz Atlantika bližala nova vremenska fronta, pred njo pa bodo dotekalizelo vlažni jugozahodni tokovi. Ozračje bo spet zelo labilno, tudi v soboto. Po vsej deželi bo jasno do zmerno oblačno vreme. V hribovitem svetu bo popoldne nekaj več spremenljivosti. Pihali bodo krajevni vetrovi. Podnevi bo topleje, zlasti v nižinskem pasu. Sončno bo in povečini suho. Zjutraj bo ponekod kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najožje dnevne od 23 do 27 stopinj C. Dopoldne bo verjetno še zmerno oblačno do spremenljivo vreme; čez dan se bo oblačnost povečala, možne bodo krajevne plohe in nevihte. Zvečer in v noči na soboto poslabšanje z obširnimi padavinami in nevihtami. Ob morju bo pihal zmeren jugo-zahodnik. Jutri bo postopno več oblačnosti. Na zahodu se bodo začele pojavljati padavine, ki se bodo popoldne in zvečer širile proti vzhodu. V soboto bo večinoma oblačno s padavinami. £ Sonce vzide ob 5.41 in zatone g ob 20.22 Dolžina dneva 14.41 Luna vzide ob 5.17 in zatone ob 20.00 : Lansko leto ob koncu aprila se je >uio temperatura zraka po nižinah približala 30 °C. V z zažetku maja se je prehodno ohladilo, po 7. maju g pa zopet ogrelo. Dne 12. maja je bilo ponekod izjemno toplo glede na letni žas, ob prehodu hladne fronte v noži na 13. maj pa se je možno ohladilo. Danes: ob 4.49 najnižje -63 cm, ob 11.14 najvišje 28 cm, ob 16.15 najnižje -12 cm, ob 22.13 najvišje 48 cm. Jutri: ob 5.17 najnižje -61 cm, ob 11.49 najvišje 26 cm, ob 16.42 najnižje -7 cm, ob 22.33 najvišje 43 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C. 500 m...........25 1000 m ..........19 1500 m...........14 2000 m ...........9 2500 m............5 2864 m ...........3 Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C. Vprašajte za kontrolo sluha h povsem brezplačno PREIZKUS NAPRAV Z DIGITALNO TEHNOLOGIJO, KI SO DEJANSKO NEVIDNE PO SPORAZUMU Z AS L IN INAIL TEL. 040 638775 Trst - Ulica Massimo d'Azeglio 2 - Tel.: 040 638 775 finance - Boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in utajam Vatikan z ZDA sklenil sporazum • • • 0* v • m •• o izmenjavi finančnih informacij VATIKAN - Vatikan je z ZDA sklenil sporazum o izmenjavi finančnih informacij, katerega namen je okrepiti boj proti pranju denarja. Podobnih dogovorov si Sveti sedež želi tudi z drugimi, še posebej evropskimi državami. Pogovori potekajo z več kot 20 državami, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah vatikanskega finančnega urada Autorita di informa-zione finanziaria (AIF) želi Sveti sedež okrepiti sodelovanje z drugimi državami v boju proti mednarodnemu pranju denarja in financiranju terorizma. Prve sporazume z drugimi državami je moč pričakovati že letos. Odkar je bil leta 2010 vzpostavljen AIF, je Sveti sedež podpisal dogovore o delitvi finančnih informacij s še tremi državami: Belgijo, Španijo in Slovenijo, poroča dpa. Vatikan je v zadnjih mesecih obljubljal, da bo poskrbel za večjo preglednost finančnih poslov in sprejel dodatne korake, s katerimi bi svoje delovanje uskladil z evropskimi standardi v boju proti pranju denarja, financiranju terorizma in davčnim utajam. Predmet številnih preiskav je bila predvsem vatikanska banka Isti-tuto opere di religione (IOR), ki je v letih pridobila slab sloves in je predmet preiskave zaradi pranja denarja. Julija lani je sicer Vatikan opravil prvi test na poti pridružitve državam, ki izpolnjujejo mednarodna pravila finančnega poslovanja. Odbor strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma Money-val ga je ocenil pozitivno pri devetih od 16 ključnih priporočil. (STA) Sedež banke Istituto opere di religione (IOR) v Vatikanu zdravje - Raziskava univerze v Edimburghu Sonce naj bi človeku bolj koristilo kot škodilo EDINBURGH - Koristi izpostavljanja kože soncu utegnejo daleč pretehtati tveganje za razvoj kožnega raka, so ugotovili raziskovalci z univerze v Edinburghu. Sonce med drugim prispeva k znižanju krvnega pritiska in zmanjša tveganje za srčne napade in kapi, ugotavljajo v raziskavi. Za spremembo nasvetov glede izpostavljanja soncu je kljub temu še prezgodaj. Medtem ko se je doslej edino korist sonca za zdravje pripisovalo tvorjenju vitamina D, po ugotovitvah raziskovalcev ultravijolični žarki sproščajo tudi spojino, dušikov oksid, ki niža krvni tlak. Proizvajanje spojine v telesu je sicer ločeno od proizvodnje vitamina D, ki se prav tako poviša po izpostavljenosti soncu, ugotavlja raziskava, ki jo povzema britanski BBC. V okviru raziskave so dermatologi preučili krvni pritisk pri 24 prostovoljcih, bližnji vzhod - Po nekaJ urah zaslišanja ga je potem izpustila Izraelska policija aretirala velikega muftija Jeruzalema JERUZALEM - Izraelska policija je včeraj aretirala velikega muftija Jeruzalema, šejka Muhamada Huseina. Gre za najvišjega muslimanskega klerika v Palestini, obtožujejo pa ga spodbujanja nasilja proti judom, ki obiskujejo Tempeljski grič. Po nekaj urah zaslišanja so ga izpustili. Na spornem hribu stojita tako Zid objokovanja, ostanek starodavnega judovskega templja, kot tudi mošeja Al Aksa. Hrib je svet tako za muslimane kot za jude. Večina judov moli ob Zidu objokovanja, ki stoji ob vznožju vzpetine. Nekateri pa zahtevajo tudi dostop do samega hriba, kar naj bi jim zagotavljala verska svoboda. Izraelske oblasti jim to omogočajo, a le s policijskim spremstvom, Palestinci pa to početje označujejo kot provokativno in kot njegov končni cilj navajajo stalno navzočnost judov na njihovem svetem kraju. V torek je izraelska policija posredovala v spopadu med musliman- skimi verniki v mošeji in judovskimi obiskovalci. Muslimani naj bi v policiste metali stole, dva moža postave pa sta bila lažje ranjena. Več Palestincev so aretirali. Palestinski predsednik Mahmud Abas je aretacijo muftija označil za resno kršitev pravice so svobodnega prakticiranja vere in je zahteval njegovo takojšnjo izpustitev. Ostro so se odzvali tudi v sosednjih arabskih državah. Kot uvodoma rečeno, so muftija po nekaj urah izpustili. (STA) ki so jih izpostavili tako ultravijoličnim žarkom kot toplotnim lučkam. Najprej so jih izpostavili obema dejavnikoma hkrati, v drugo pa so ultravijolične žarke blokirali in je bila koža podvržena le toploti. Rezultati so pokazali, da je krvni pritisk po uri izpostavljenosti žarkom občutno padel, kar pa se ni zgodilo, ko so bili izpostavljeni zgolj toploti. Po navedbah raziskovalcev to pomeni, da prav ultravijolični žarki sonca prinašajo koristi za zdravje. Raven vitamina D je obakrat ostala nespremenjena. Richard Weller z edinburške univerze je ob tem izrazil domnevo, da bodo koristi, ki jih za zdravje srca prinaša sonce, pretehtale tveganje za kožnega raka. "Delo, ki smo ga opravili, prinaša mehanizem, ki bi to lahko razložil, pojasnjuje pa tudi, zakaj zgolj prehranska dopolnila z vitaminom D ne morejo nadomestiti pomanjkanja sončne svetlobe," je dejal. Sedaj nameravajo preučiti tveganja za srčna obolenja in kožnega raka pri ljudeh, ki so bili deležni različnih količin izpostavljenosti soncu. Če bodo prišli do potrditve, da sonce niža smrtnost, bo treba ponovno razmisliti o nasvetih glede izpostavljanja sončnim žarkom, je poudaril. (STA)