Đst tznaja od olcfobra 1947 kot tednik — Od l januarja 1958 kot poltedni U — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja ifl964 kot poltednik, in sicer tob sredah in sobotah — {t\L\AS I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNE G (5 seje občinske skupščine Kranj KRANJ — SRFDA, DNE 11. MARCA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 20 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odhori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. 1'rzič — izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomaže j LJUDSTVA ZA GORENJSKO milijonov za slabo razvite otroke ** ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE Kranj so na ponedeljkovi seji med drugim sprejeli sklep o izvajanju sedemletnega razvoja posebnega šolstva na območju Gorenjske. Ta predvideva, da bi za skupaj 630 otrok z razvojnimi motnjami zgradili internat in posebno šolo ter obnovili obstoječi zaščitni dom. Vse to bo gorenjske občine stalo 340 milijonov dinarjev; problem razvojno motenih otrok pa bo rešen v petih letih, če bi vsaka občina dosledno izpolnjevala ta program. V petih gorenjskih občinah je med 5. in 19. letom 627 mentalno Prizadetih otrok. Največ jih je v kranjski občini (231), na i mani pa v tržiški (55). Duševno slepi, gluhi in telesno invalidni otroci ne potrebujejo varstva v okviru ko-nuin, ker to problematiko rešujejo republiške ustanove. Ti so se- Gorenjska mladina na jadranski magistrali CEZ NEKAJ dni se bodo spet zbrali mladi ljudje na fcvezni mladinski delovni akciji. Letos bodo gradili jadransko ■magistralo. Zvezna akcija se bo začela na dan mladinskih delovnih brigad, 1. aprila. Mladina bo letos gradila kontinentalni del Jadranske magistrale, itn sicer od KOLASINA do BJELEGA POLJA. Na tej akciji bodo sodelovali tudi go renjski mladinci. Sestavili bo do srednješolsko mladinsko delovno brigado, in sicer 100 srednješolcev iz Kranja in 20 z Jesenic. Brigada bo predvidoma delala na magistrali od 10. julija do 10. avgusta. Ra-zon tega bo v septembru in oktobru 25 mladincev in mladink z Gorenjske odšlo na akcijo s kmečko-delavsko brigado, ki jo Oo sestavljala mladina ljub Ijanskega okraja. Za letos je Predvidena tudi republiška mladinska delovna akcija, na kateri bo z Gorenjske sodelo valo okoli 50 mladink in mladincev. Lokalnih akcij letos ne bodo organizirali, ker ni sredstev. M. t.. daj brez pravih pogojev za izobraževanje in poklicno usposabljanje, medtem ko so slepi, gluhi in telesno invalidni otroci v tem pogledu dosti na boljšem, ker zanje skrbijo posebne republiške ustanove. Vsi ti otroci imajo perspektivo za šolanje in poklicno usposabljanje, vendar ne v rednih šolah in tudi ne na rednih poklicnih mestih, ampak je treba zanje pripraviti posebne pogoje, ki bodo primerni njihovim umskim zmogljivostim. Najbolj so za to primerne posebne šole, ki so doslej na Gorenjskem že štiri, vendar jih obiskuje le tretjina slabo razvitih otrok. Vse so tudi izredno slabo opremljene, saj nobena nima ne telovadnice, ne delavnic, ne dvorišča oziroma vrta in drugih ustreznih učil. Nujno je treba zato formirati poseben internat, ki bi služil potrebam vseh petih gorenjskih občin, zakaj formiranje takega internata za vsako občino bi bilo — čeprav koristno — predrago. Internat naj bi bil v Kranju, ki ustreza geografski sredini gorenjskega območja, veljal pa bi 100 milijonov dinarjev. Razen tega bi bilo potrebno obnoviti že obstoječ zavod v Kamni gotici, ki bi po dokončni realizaciji programa posebnega šolstva na Gorenjskem služil za delovno terapijo težje prizadetih otrok. Tretja kategorija razvojno motenih otrok pa so tako imenovani družbeno neprilagojeni otroci, ki tudi potrebujejo poseben zavod. Načrt je precej obširen, možno pa bi ga bilo rešiti na ta način, da bi vsaka občina na leto prispevala povprečno po 13 milijonov dinarjev. Občinska skupščina Kranj je tokrat žc sprejela sklep, da za začetek izvajanja programa že letos zagotovi 4 milijone dinarjev, s pogojem, da tudi ostale gorenjske občine za prve potrebe prispevajo po 2 milijona. Odborniki so razpravljali tudi o razpisu referenduma In v zvezi s tem sprejeli dva akta: odlok o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za so-flnanslranje izgradnje šolskih poslopij v občini Kranj (osnovnih šol Cerklje, Kreddvor, Zlato polje, Šenčur in telovadnice v Straži-šču) ter odlok o ustanovitvi sklada za flnansinm.'e Izgradnje teh poslopij. — Več o tej problema-tiki poročamo na drugem mestu. Nov mladinski klub, ki so ga odprli v kranjski gimnaziji, bo pomenil dijakom prijeten za kulturno, zabavno in izvenšolsko dejavnost kotiček Srečni smo v Kranju PO KRANJSKIH pločnikih srečujemo mlade fante temne polti. To so gojenci industrijske šole Iskra. Pet mesecev so žc v Kranju. Prišli so iz raznih dežel Afrike in Azije. Tu se bodo izučili za elektrotehnike, elektromehanike in za druge poklice. Prvo, težko nalogo so že opravili — precej dobro so se naučili slovenščine in z marcem so začeli poslušati redna predavanja v našem jeziku. Kako se počutijo v naši sredini? Kako so premagali prve težave v novih razmerah, v novem podnebju, z drugačno prehrano? Kaj jim je všeč v kranjskem družabnem, kulturnem in športnem življenju? O tem smo se pogovorili lepo po »kranjsko« s petimi gojenci, ki smo jih srečali v Iskri-nj industrijski šoli. KHOLID AZIS, Pakistan: »Čeprav je moje rodno mesto Karači SPORI ZARADI TAKS dosti večje, mi je všeč tudi v Kranju. To je moja prva pot v svet. Slovenščine sem se že toliko naučil, da lahko že čitam časopise. Seveda vseh besed še ne razumem. Učenje in predavanja v šoli mj tudi ne delajo posebnih težav, ker je precej tehničnih izrazov mednarodnega pomena. Kadar utegnem, grem najraje v kino.« AHMED SABBAGH, Sirija: »V začetku je bilo težko, ker smo se morali nekateri iz arabskih dežel posluževati dveh prevodov — iz arabščine v angleščino in potem iz angleščine v slovenščino. Težave pa so za nami. Zelo srečen sem v Kranju. Sploh mi je Jugoslavija všeč. če le utegnem, potujem. Bil sem že v Zagrebu, v Dalmaciji in skorajda po vsej Gorenjski. Veliko presenečenje je bil sneg, ki sem ga tu prvič doživel. Hrana ni slaba, seveda pa je drugačna kot sem je bil vajen doma. Najbolj pogrešam našo domačo jed »kub- Razgovor z afriško azijskimi gojenci ba«. To je neke vrste praženo meso z žitom. Pogrešamo več so-čivja in zelenjave, vendar razumemo, da mnogih stvari ni mogoče dobiti. Končno so tudi naši okusi zelo različni in vsem ni moč ugoditi.« DIJAMA YOUSEF, Alžir: »2al mi je, da naš predsednik Ben Bela, kot sem slišal, ne bo prišel na Gorenjsko. Zelo rad bi ga videl. V Kranju mi je zelo všeč. Veseli me odbojka, košarka, plavanje in drugi športi, pa tudi glasba. Igram kitaro in pojem. V okolici Kranja sem že nastopil z raznimi pesmimi. Tudi plešem rad. Toda prvič sem bil na plesu zelo zadržan. Dolgo sem samo opazoval obnašanje domačinov. Potem sem se vživel in sedaj, če imam le čas, grem na ples v dijaški dom, v delavski dom in drugam.« KABANGO NETO MANUEL, Angola: »Precej slovenščine sem se naučil v pogovorih z ljudmi, v družbi. Ljudje so prijazni in nam ni bilo težko najti stik z njimi. Nadaljevanje na 2. strani Pred mladinsko konferenco KRANJ, 11. marca — Danes popoldne bo v Kranju plenum občinskega komiteja Zveze mladine ..lovenije. Na plenumu so povab-Ijeni tudi vsi predsedniki mladinskih aktivov v kranjski občini, "'cnum bo delovnega značaja, kot Priprava na republiško konferenco Zveze mladine Slovenije, ki bo • aprila v Ljubljani. Raz- pravljali bodo o socialistični vzgoja mladine. Razen tega bodo izvodi tudi tri delegate, ki bodo za-st°Pali mladino kranjske občine na konferenci. GRE 2A turistične takse. Višina sredstev iz tega naslova je predlanskim dosegla na Gorenjskem okrog 38 milijonov dinarjev. Ta dohodek so v dosedanji praksi posamezne občine črpale po različnih merilih. Sedaj pa, ko izdelujejo statute občin in krajevnih skupnosti je močna težnja po neposredni udeležbi posameznih krajev. Marsikje se je zaostrilo vprašanje, kdo naj razpolaga s tem denarjem. Tu je najprej vprašanje, koliko od tega naj dobijo občine za skupne potrebe v te namene, kjer pa so se v občini tega odrekli pa je ostalo nesoglasje med krajevnimi skupnostmi in turističnimi društvi. V občinskih statutih se nagibljejo k tenm, da bi sredstva iz turistične takse ostala krajevnim skupnostim. Te naj bi bile odgovorne za celotno dejavnost na svojem območju, vključujoč tudi turizem. Tako je v radovljiški občini in tudi drugod. Turistična društva pa zatrjujejo, da bi bila ta sredstva najbolj smotrno izkoriščena za turistično dejavnost, če bi ostala njim. Na Bledu se zbira teh sredstev letno okrog 1R milijonov dinarjev. Lani so porabili nad 12 milijonov dinarjev za razne prireditve. Letos predvidevajo okrog 1} milijonov izdatkov za razne prospekte in propagando. Vse to organizira in vodi turistično društvo. Na seji upravnega odbora Gorenjske turistične zveze so se dogovorili, da bodo predlagali občinam, naj sredstva ostajajo turističj nim društvom. Khalld Azis Ahmed Sabbagh Dijama Yousef ^va indonezijska strokovnjaka proučujeta našo °bčinsko ureditev ZANIMATA SE ZA OBČINO ,2E NEKAJ DNI sta v Kranju na študijskem proučevanju naše °bčinske ureditve dva indonezijska izobraženca, gospoda Suroto in frntosa iz Džakarte. Prek Združenih narodov sta prispela v našo državo, da bi se seznanila z osnovnimi značilnostmi naše lokalne samouprave. Pred tem sta namreč enako ureditev proučevala tudi *?.v Afganistanu in ZAR. Gospoda Suroto, ki je sekretar v indonezijskem ministrstvu za razvoj komun in Santosa, ki v Džakarti prebava o razvoju občinske samouprave, sta prišla v Kranj po dvajsetletnem bivanju v Zrenjaninu in v Prištini. V Jugoslaviji name-avata ostati dva meseca in v tem času temeljito spoznati osnovno ^editev naše občine. V razgovoru sta povedala, da jih preseneča s kakšno doslednostjo smo povsod v različnih dejavnostih uveljavili sistem samoupravljanja. Po njuni sodbi je to najbolj dovršena ureditev na vetu. Seveda marsičesa v Indoneziji ne bodo mogli posnemati, *er so pogoji indonezijske občine povsem drugačni. ^ Kranju Indonezijca stanujeta v hotelu Evropa. Do sedaj sta »ojskala že nekaj kranjskih tovarn. Bila sta v Planiki, v Tekstil-mdusu in v Iskri. Ob našem razgovoru v hotelu Evropa smo hoteli zvedeti tudi zanimivega iz njunega življenja v Kranju. Povedala sta. SUROTO: »Kot ste zvedeli, gripa tudi tujcem ne prizanaša. Zbo-l*\sem prav v Kranju. Gripa je res nerodna bolezen. Najrajši še vedno za zdravilo pijem limonado.« SANTOSA: »Čevlji tovarne Planika morajo biti dobri, če so z "Jimi prodrli na svetovni trg. Kakor vidite jih imam na nogah.« Pred referendumom o samoprispevku za šole Upoštevane pripombe občanov NA ZADNJI seji je občinska skupščina Kranj sprejela odlok o referendumu, na katerem bodo občani odločili, če so za ali proti samoprispevku za šole. Na nekaj, vprašanj, ki prav gotovo zanimajo slehernega občana, odgovarja podpredsednik občinske skupščine Ed-gar Vončina. Kdaj bo referendum? 20. marca v delovnih organizacijah, 21. in 22. marca pa po glasovalnih mestih na terenu. Ta so določena približno tako kot volišča, vendar res le približno. Kdo se bo referenduma udeležil? Vsi občani občine Kranj, ki so zaposleni v Kranju ali izven Kranja, vendar pa ne tudi tisti, ki so v Kranju zaposleni (oziroma V kranjski komuni), vendar stanujejo drugod. Referenduma se bodo udeležili tudi nezaposleni občani čeprav ti neposredno ne bodo prispevali. Kakšna večina bo odločilna? Samoprispevek bo izglasovan, če se bo referenduma udeležila ve- čina upravičencev in bo od teh večina glasovala z »da«. Za koga je predvideno, da mu samoprispevka ne bo treba plače vati? Za upokojence, za tiste, ki imajo manj kot 50 tisoč dinarjev katastrskega dohodka, za vse socialne podpirance, vajence, štipendiste in podobne. Ali so bili na zborih volivcev a tem v zvezi pogosti ugovori? Na splošno so volivci predlog o samoprispevku zelo dobro sprejeli. Močnejši in pravzaprav edini je bil ugovor volivcev v Zalogu. Dejali so, da so za svojo šolo zel<» veliko sami prispevali in, da bi tudi v Cerkljah problem podobno rešili, pomagali pa bi si lahko tudi z odvečnimi prostori v Zalogu. Katere pripombe volivcev so bile pri dokončnem oblikovanju predloga upoštevane? Omenil bi predvsem dve najvažnejši. Sprejet je bil predlog volivcev, da se prispevek kmetov zmanjša od 3 na 2 odstotka katastrskega dohodka in predlog, da se prispevek obrtnikov in drugih svobodnih poklicev zmanjša od 2 na 1 odstotek od davčne osnove ter, da se oprosti tiste, ki imajo manj kot 150 tisoč dinarjev davčne osnove. Kako bo požar v šoli žabnica vplival na predvideni program investicij? V tom času je mogoče reči le to, da bo vplival. Skoda je precejšnja. Uničena je Streha in velik del opreme v prvem nadstropju in gOtOVO je, da DO popravilo veljalo precej nad 10 milijonov dinarjev. Predvideno je bilo temeljito popravilo šole, vendar šele v letu 1%6. Tako pa bo morala Šola priti na vrsto takoj. — M. S. Mudje in dogodki 4M.fudje In do^Hki Mudle in dogodki • L ju dl e in r^-^'M i i.fHi.i H H ^ Mudje in doRodk Teoni po suetu © Predsednik Ben Bela odpotoval na Brione Predsednik Alžira Ahmed Bcn Bela je po obisku v nekaterih krajih Srbije, BiH in Hrvatske odpotoval na Brione. Na Brionih se bodo nadaljevali politični pogovori. O V Ženevi še vedno brez dnevnega reda Pogovori o razorožitvi, ki so se pričeli 21. januarja, še niso dosegli posebnih uspehov. Na zadnji neuradni seji so razpravljali o nadaljnjem delu, vendar se niso mogli zediniti za kakršenkoli predlog dnevnega reda. Medtem ko SZ predlaga samo dve točki, in sicer zmanjšanje vojaških proračunov in ukrep za preprečitev nadaljnega širjenja nuklearnega orožja, pa predlaga predstavnik ZAR še sporazum o ukinitvi podzemeljskih nuklearnih poskusov in ukinitev proizvodnje materiala za vojaške namene. Američani pa so zato, da najprej sprejmejo predloge, ki jih je predlagal Johnson in šele potem razpravljajo o dnevnem redu. • Jemen- bo sodeloval na pripravljalni konferenci v Colombu Jemenski predsednik je sporočil da se bodo udeležili pripravljalne konference neangažiranih držav v Colombu, ki bo 23. marca. To sporočilo Salala so že izročili predsedniku Naserju. • Britanski laburisti o jedrski oborožitvi Britanski laburistični voditelj Harald VVilson je v svojem govoru razložil stališče laburistov do oborožitve Velike Britanije. Sporočil je, da bodo v primeru zmage na volitvah, razveljavili sporazum z ZDA o gradnji atomskih podmornic. Ciperska kriza teče po neki slepi sreči naprej. S pločnikov In asfaltnih cestišč na otoku več nc uspevajo oprati krvavih madežev, Bilanca mrtvih in ranjenih se le v zadnjih dneh hitro dvignila. Na klinični bolnišnici v Nikozljl ležijo mrliči po hodnikih, težko ranjenim pa nudijo učinkovito pomoč. Tako se v tej bolnišnici zaključi marsikatera človeška nesreča, ki ima svoje poreklo v OOlttlC-ni neurejenosti, ki so jo Clnerča-nom podtaknili od zunaj. Turški Uporniki na cnl strani In Krtki rodoljubi na drugi strani se obmetavajo s svinčenimi kroglami. Dn moga največMh medsebojnih obračunov le prišlo pred dnevi v mestu Ktimi, ki Je znano po zelo ostrih nasprotjih med dvema narodnostnima skupinama. Do oboroženih spopadov je v mostu pri-šlo, ko so po naloTu nredsedHkn Maka ri osa izpustili več turških talcev, ki sa jih zajele oborožene grške skupine. V bojih Je bilo ubi tih sedem Grkov, veliko Jih je bilo ranjenih, čez dvesto meščanov pr^kfra porekla pa so Turki odpeljali s seboi za talce. Tako se je notranla ciprska nolltična kri-za mirsikjf! že spromcnMa v pravo med"ladje nasilja, kjer brez inošfova*»in vojaških pravil prihaja do hudih prekrSkOV nad var-nostjo Ctpercanov, Tule sile, ki bi morale skrbeti za red In mir v f'">«ll vetfalO 7nm'*ta'o z u"!okovl-t i.m' ukrepi, ki b! preprečili nove ■5nr»iTii-'»f|vlrl'?n'» težavo. 1» sedeža Združenih mrodov so namreč I»»0W>2H1( rt* so * nri^rav^ml zi o'lhod modnih če'ad na Ooer nekoliko v zastoju, ker ne more- jo zagotoviti kritja izdatkov za vzdrževanje teh sil. Odgovornost za precejšnjo malomarnost bi lahko zvalili na velesile, ki so drugače ob podobnih primerih s precej večjimi denarnimi izdatki prevzele obveznosti za vzdrževanje mednarodnih sil. Krvavi spopad, ki se Je vnel v Ktimi, je sprožil verižni učinek šlo tudi že v predmestju Nlkozi-Je, kjer živi mešano srško in turško prebivalstvo. Drugače pa so visok krvni davek plačali ljudje tudi že v Omoritl, Trahonasu in Kn I makli. Ko so se na časopisnih stolpcih pojavile vesti o krvavih spopadih, Jc vzdrževanje tujih mednarodnih sil na Cipru zašlo še v večjo za- elita kri novih neredov. Do soopadov med gato. Ker za stroške z vzdrževa- Turki in Grki jc prišlo tudi v dru- nJem »modrih čelad« na otoku ni- gih mestih. Ciprska kronika po- malo kritja, Je nemogoče urci kolov omenja vedno več novih nlčlti sklepe Varnostnega sveta, krajev. Do novih neredov je pri- Varnostni svet je namreč sklenil, da bi države, ki bodo poslale rvo> jc vojake na Ciper same prevzele stroške za svoje posadke. Vef*ko držav zarad] takšnega sklepa le vedno razmišlja o pošiljanju čet. Brazilija Je že odklonila ponudbo, naj pošlje svoje čete na Ciper t obrazložitvijo, da ne more nositi stroškov, ki bi s tem v zvezi nastali. Kanada, Trska in Švedska so zahtevale podrobnejših obvestil o stroških In vzdrževanju. Tudi t Finske je prišel polovičen odgovor, da bodo stališče sprejeli šele po vrnitvi predsednika Kekkone-na, ki je sedaj na obisku na Poljskem. Tako je rOk odhoda »modrih čelad« na Ciper skoraj še popolnoma negotov. Čeprav je položaj na Cipru Iz dneva v dan vedno bolj napet In neurejen, pa se sklepi, ki jih je Varnostni svet izglasoval, rešujejo zaradi objektivnih zadržkov, zelo počasi. Ljudje in dogodki © Uudle in dotoodM ^IJudfe in dogodki # Lludie in dogodki to Mm*!*** I* /**>f»«fjlf1 ^ I in H~ M< ur e me VREMENSKA SLIKA Most visokega zračnega pritiska se je zgradil preko srednje Evrope in Alp in zato se je vreme ustalilo. Hladni frontalni valovi potekajo preko Skandinavije in Rusije proti Črnemu morju in še ne bodo vplivali na vreme pri nas. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI V višjih legah in na Primorskem bo sončno, v nižinah v notranjosti pa bo pretežno oblačno. Nočne temperature v krajih z jasnimi nočmi bodo do —10 stopinj, v Primorju do 2 stopinji, drugje od —1 do —3 stopinjami, dnevne temperature nad 0, v Primorju do 11 stopinj. V četrtek bo še s^Hp in v nižinah hladno, v višjifl kgah bo čez dan toplo. VREME V TOREK OB 13. URI Brniki oblačno 0 stopinj, Planica pretežno jasno 4 stopinje, Jezersko jasno 1« Triglav pretežno jasno —5 stopinj. SNEŽNE RAZMERE V TOREK OB 7. URI Kredarica 90 cm, Rateče—Planica 6 cm, Dom Planica 30 cm, Tamar 50 cm, Vršič 70 cm, Komna 60 cm, Jezersko 10 cm, žičnica Krvavec 50 cm, Njivice 55 cm, Brniki brez snega. Nadaljevanje s ls Ira ni Srečni smo v Kranju Učenje mi, upam, ne bo delalo težav. Ob prostem času grem rad v kino, na sprehod pa tudi v kavarno. Veseli me tudi nogomet. V Angoli sem igral v nacionalni ligi. Zima pa je bila težka preizkušnja. Vendar sem se privadil.« HABAŠ CHARL, Gvineja: Tudi Izven našega kroga imam v dijaškem domu že veliko prijateljev. Hrana mi ni delala težav. Bil sem že leto dni v Sovjetski zvezi in se prilagodil evropskim razmeram. Kar se jezika tiče, sem se hitro privadil. Moj materin jezik je Glas bralcev Avtobus bodo dobili Volivcem Besnice se bo izpolnila želja, da bo ob delavnikih vozil še en avtobus. Pričel bo voziti s 15. marcem. Odhod iz Kranja bo ob 9.30 in povratek iz Zgornje Besnice ob 10. uri. Bcsničani bi radi, da bi obnovili dovoz mesa. Na razpolago imajo že lokal. Več težav pa bo s frizerjem, ker ne vedo, kje bi našli prostor, vendar ga zelo potrebujejo. , . ~ T. T. Zgornja .fiesnica 60 »sušil*, toda že doma sem največ govoril francosko, ker je ta v splošni rabi. Ko bom končal šolo, bom šel domov, ker pri nas zelo potrebujemo strokovnjake.-« Tako in podobno so pripovedovali. Vsi pa so trdili, da čutijo pri nas ljudje razumevanje do manj razvitih narodov in dežel, od predavateljev v šoli pa vse do najpreprostejših ljudi, s katerimi se srečujejo. Ko pa se je pogovor sprostil, so pripovedovali tudi razna doživetja in se ob tem sme-, jali. Kmalu po prihodu, ko so se začeli učiti jezika, se je eden znašel v avtobusu ob prikupnem dekletu. Zdrznil se je in počasi vprašal v slovenščini: »Kako vam je ime?« »Zakaj?« je odgovorilo dekle? Ves srečen si je besedo zapomnil in šele pozneje zvedel, da to sploh ni bilo ime. Nekaj dni so se pa njegov račun smejali. K. Makuc Kabango Neto Manuel Habas Charl Požar v šoli v Žabnici V ponedeljek okrog 12.30 je začela goreti Šola v Žabnici. Vnelo se je nekje na podstrešju, verjetno zaradi slabega dimnika. Zgore-.lo je vse ostrešje, tri podstrešne stanovanjske sobe in priročno skladišče z vsem inventarjem. Komisija sodi, da je škode za približno 20 milijonov dinarjev. V času požara je bil v soli šc pouk. Ko so ugotovili, da ostrešje gori, so otroci na vrat na nos začeli bežati iz šolskih prostorov, s čevlji, aktovkam; in plaščki v rokah. Okrog gorečega poslopja so se. začeli zbirati ljudje, ki niso vedeli, kje naj kaj pomagajo in kaj naj naredijo. Po nekaj minutah, so žabniški gasilci že prišli z motorno brizgalno na »gumiradel-nu« in voda je hitro pritekla. Medtem je ostrešje že močno gorelo in če ne bi takoj za tem prišli gasilci iz škofje Loke in nato Se iz Kranja, bi se požar verjetno nemoteno širil. Zelo hitro so prišli tudi gasilci iz Bitnja in vsi skimaj so okrog 13. ure požar že močno lokalizirali, kmalu pa povsem pogasili. Ljudje so se medtem zbrali iz vseh okoliških vasi in nemočni gledali, kako plamen uničuje ostrešje šole in se pomika vse niže. Včasih očitamo prostovoljnim gasilskim društvom po naših vaseh, da se njihova dejavnost sestoji v Klavnem iz prirejanja veselic. Požar v Žabnici v ponedeljek je dokazal, da temu ni tako, da so gasilci v zelo kratkem času, v nekaj minutah, pripravljeni pomagati. Seveda jim razmeroma skromna oprema ne dovoljuje, da bi hitro pogasili Večji požar. Za to so sposobna le poklicne čete. Vseeno pa so dokazali, da so le še potrebni in tudi sposobni za hitro pomoč. — t. jev, češ da mora ta denar izročiti nekomu drugemu, in to spet zaradi sreče. Vedeževanje je Anici lepo razcvetelo. Zato se je naslednjega dne zopet oglasila pri prodajalcu suhe robe. Ocl niega je zahtevala zi srečo še 16.4O0 dinarjev. Obljubila mu je, da bo denar vrnila in da ji bo pozneie za napovedano srečo sam plačal kolikor bo hotel. Anica Rajhard denarja ni vrnila, prodajalec pa je ostal nesrffČer Razen tega, da mu je Anica oblin-bila denar, je pri njem pustila tud; napačen naslov, predstavila se je kot Verica Krivic z Javorni-kn št. 1. Zadeva je prišla pred sodišče. Obdolženka je priznala, da je od Stjepana Kušenica prejela 18.030 dinarjev, V zagovoru navaja, da ji je oškodovanec dal denar zaradi spolnega občevanja. Zagovarjala se je tudi, da jc bila takrat v stiski in jc denar porabila za nakup, hrane in oblAe za otroke. Mož se ji jc namreč že pred časom smrtno ponesrečil v jeseniški Železarni. Obdolžena Anica Rajhard je z zvijačo prišla do denarja in je točno vedela, da ga ne bo mogla vrniti. S tem dejanjem je prodajalca suhe robe tudi ogoljufala. Sodišče jo je spoznalo za krivo. Ker je zaradi podobnih dejanj že na prestajanju kazni, jo je okrožno sodišče v Kranju obsodilo na enotno kazen 10 mesecev zapora. Kot vidimo se- je pred sodiščem zopet pojavil primer vzdrževanja. Prav gotovo ni bil to prvi in tudi zadnji ne. Prav bi bilo, da ljudje, ki hitro nasedejo takšnim in podobnim zgodbicam, dobro premislijo, s kom imajo opravka. M. 2. Srečo je prodajala kar na tržnici Za vedeževanje na jeseniški tržnici je bila Anica Rajhard obsojena na 10 mesecev zapora Upor v celici št. 2 Nepremišljenost in objestnost mladih ljudi na delu — Kaznjenci so zvezali paznika, mu odvzeli ključe in pobegnili proti Ljubljani LJUDJE so včasih zelo naivni. Verjamejo praznim govoricam in ljudem, ki se znajo spretno pretvarjati. Lani poleti se je na jeseniški tržnici sprehajala ženska, ki je prodajalcem in kupcem prodajala srečo. ANICA RAJHARD, rojena na Jesenicah, ki sedaj stanuje na Bledu je ponujala najbolj Iskano blago na svetu — srečo! Ko bi se sreča res dala kupiti? Nekateri so to poskušali, pa so se opekli. Eden takih je bil tudi nrodtia-lec suhe/ robe Stiepan Ku|en?<& Anica se je ustavila pri njem in mu ponudila, da mu za 50 dinarjev napove srečo. Brž ko ji je uspelo srečo napovedati, je od prodajalca zahtevala še 1.600 dinar- Aprila 1962. leta, so se v kranjskih okrajnih zaporih uprli kaznjenci. JOŽE KRF.NOS iz Doma-lincev, okraj Maribor, hreznoscln kAv*«; te skupa i z MILANOM KO-KFTJEM in FRANCEM OTAR-Jr7,M organiziral upor in pobeg iz okrajnih zaporov v Kranju. Jože Krenos je bil za to dejanje in zaradi tatvin že obsojen na kazen enega leta in šest mesecev zano-ra, medtem ko je bil Milan Ko-ke! zaradi upora obsojen na sedem mesecev zapora. Te dni se je znašel na zatozn! klopi Okrožnega sodišča v Kranju še tretji upornik FRAN OTAR iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. V celici številka 2 se je skupaj s Krenosem in Kokaljem dogovoril, da se bodo uprli in pobegmli iz zaporov. Organizator Jože Krenos je iz samice, kjer je prestajal kazen, prinesel v celico št. 2 pilo in nekaj nločevjne. S temi predmeti so v celici odtrgali kovinsko nogo postelje. Začeli so vrtati luknjo pri vratih v višini zapaha, in Tako je zgleciala šola, preden jo gasilci povsem pogasili požar Čeprav z dokaj primitivno opremo, so prostovoljni gasilci iz Bitnja zelo hitro prišli na pomoč sicer z namenom, da bi sneli kovinski zatič iz zapaha ter odprli vrata celice. To jim je tudi uspelo v noči od 12. na 13. april 1962. leta po odhodu paznika Edvarda Mraka, ki je prinesel tableto proti glavobolu domnevno bolnemu kaznjencu. Pri vratih so zvrtali tako veliko luknjo, da je Jože Krenos na vzvod s pločevino potisnil zatič zapaha. Ko jim je uspelo odpreti ,vrata svoje celice, so s silo skušali odpreti tudi vrata ženske celice. Vendar jim to v prvem trenutku ni uspelo, ker ie prav tedaj prišel mimo pa/nik Mrak.. Brž. so se skrili za steno dež.u-ne sobe, kjer so tudi počakali pa/nika. Napadli so ga, ga zbili po tleh in pričeli pretepati in suvati. Povzročili so mu odrgnime in rane na telesu. Paznika so zvezali, medtem pa mu je Jože Krenos vzel ključe In z njimi odprl žensko celico, iz katere se jim je pridružila šc Lucija Grah. S ključi so gospodarili po zaporih in tako odprli še vrata na sprehajališče. Pod zid na sprehajališču so nanosili klopi, vsi splezali čez zid in pobegnili proti Ljubljani. Brez denarja in brez hrane niso prišli daleč. Morali so poiskati nekaj za pod zob. Zato sta Jože Krenos in Franc Otar vlomila 14. in 15. aprila 1962." leta v gostilno »Angelca« na Titovi cesti v Ljubljani. V gostilno so prišli tako, da je glavni organizator Jože Krenos razbil steklo straniščnega okna. Tako so lahko odrinili zapah in skozi odprtino zlezli v hišo. Plen ni bil kaj prida. Pobrali so nekaj škat'ic cigaret in nekaj pijače ter denaria, vse skupaj v vrednosti 5.M0 dinarjev. Franc Otar je bil zaradi tatvine že prej obsojen na 7 mesecev za-nora, tako da mu je okrožno sodišče izreklo sedaj enotno kazenr eno leto in 4 mesece zapora. Kot olajševalno okoliščino je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni to, da ie obdolžence Še zelo mlad in da je živel v zelo težkih družinskih razmerah. Precej svojega življenja v mlajših letih je preživel v mladinskih popravnih domovih. Kaže, da je bila pri vseh obdol-ženoih po sredi velika objestnost in nepremišljenost. Morda jih bo kazen le spametovala in bodo spoznali, da se izplača živeti na pošten način. M. 2. Avtobus zadel v vprego Na cesti III. reda Tupaliče— Preddvor, pravzaprav na pred-dvorskem klancu, je v petek do-poidne trčil avtobus KR 18-75, ki pa je upravljal Mihael Celar v vprežni voz, ki ga je vodil Alojz Hribar. Avtobus je vozil proti Kranju in ga je pri srečavanju z vprego zaradi spolzke ceste zaneslo v vprego. Materialna škoda je ocenjena na 130.000 dinarjev. Izsiljeval je prednost V Kurilniški ulici v Ljubljani je tovornjak LJ 233-93, voznik Štefan Košak, trčil v tovornjak KR 50-72, ki ga jc vozil Franc Slapar. Do nesreče, ki je terjala na obeh Vozilih okoli 200.000 dinarjev škode je prišlo, ker je Slapar, ko je vozil i/, dvorišča podjetja Cement -opeka izsiljeval prednost. Pri zaviranju ga je zaneslo v potok Na cesti I. reda med Mojstrano in Hrušico je osebni avtomobil K 55-996, ki ga je upravljal avstrijski državljan Rudolf Knura zapeljal s ceste. Vozil je iz Kranjske gore proti Jesenicam in je pri srečavanju z neznanim vozilom zaviral, pri tem pa ga je zaneslo s ceste, se prevrnil in na strehi obtičal 4 metre globoko v potoku. Voznik je bil lažje poškodovan, materialna škoda pa je ocenjena na 250.000 dinarjev. Pol milijona dinar\ev škode na nepreglednem ovinku Na cesti I. reda v Logir pri Kranjski gori je prišlo v nedeljo ob 9.15 do prometne nesreče, pn kateri je bil laže poškodovan znani jugoslovanski kanuist ing. Na-tan Bernot — dobil je močan udarec v brado. Iz Kranjske gore proti Jesenicam je vozil avtobus KR 18-73 Ludvik Fekonja nekoliko preveč po sredini ceste. Na ozkem In nepreglednem ovinku pa je prišlo do trčenja. Bernotov osebni avtomobil LJ 151-32, Škode je za okoli 500.000 dinarjev, je sk "raj popolnoma uničen. Vinjeni vozniki • PODRL PESAKINJO — V nedeljo ob 4.30 se je na Brnikih vinjen mopedist Ciril Dobnikar zaletel v pešakinjo Antonijo Ropert, ki. je hodila po desni strani cestišča. Pri padcu sta se oba lalj« poškodovala, moped istu pa so odvzeli vozniško dovoljenje. SREDA, 1!. *——~—* —^—i _----------Kj ♦ iz naših komun # iz naših komun ♦ iz naših komun • (z naših kon?un 0 i7 naš?h komun # iz naših komun 41 iz naših komun • iz naših komun Izobraževanje odraslih terja študijsko poglobljene priprave RADOVLJICA — Dosedanja pra-hsafiz dela samoupravnih organov delovnih organizacij je pokazala, občutno škodo. Probleme sezonskih delavcev smo v tem članku le naka/ali. Zahteve naše družbe in teh ljudi po človeku primernem življenju so povsem upravičena in stvari, ki se dogajajo — največkrat za kulisami javnosti — ne bi smeli dopuščati. A. Triler iz naših komun # iz n^ših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun # \? naših komun • iz naših komun • iz naših komun BODICE O Hudimana za osmi marec mc MarijanainifipustiLtipri miru. »Kolovratu j sam I po t gostilnah*, mi je očitala'in ■ rekla, da se spodobi, ko bi jo vsaj enkrat na leto vzel s seboj. No, pa naj bo, sem dejal. Rekel sem, da greva skupaj ven in sicer malo po gozdu. Drva, bi nabrala, ker kuriva primanjkuje. Da bi le videli, kako se je našopirila! Pa sem ji povedal, da je tisti obrato-vodja iz Bitnja pri Kranju pripravil svoji boljši polovici prav. tako praznovanje in je v hiši zdaj lep mir. # Ameriški hitri način življenja (ne dela!) zelo hiho sekalo belo črto in prehitelo avtobus, tako hudo se mu je mudilo. Brz, dobrih 500 metrov naprej, pred gostilno na Črnivcu pa te je usta/vilo. # Sicer pa čez šoferje ne kaže preveč udrihati. Hudd sem se jim ie zameril. Zato se mi je tisti s tovornjakom KR 60-00 (?) hotel maščevati. Cel kup neprivezanih desk je stresel s tovornjaka. Vsi ljudje so se ustavljali in gledali. Mene pa niti zadel ni. To bo jezen, ko bo zvedel! / # Tudi v Lescah so me v ponedeljek opoldne grdo sprejeli. Mlad človek je stal z ztačno puško pred gostiščem zraven železniške postaje. Pa se me ni upal. Maščeval pa se je nad ubogimi golobi na strehi. Smilili so se mi. Samo enega sem videl pasti. Potem nisem več gledal. Ljudje so se jezili nad takim športom, jaz pa sem v tega človeka zapičil svojo bodico. # S postrežbo pri točilni mizi v jeseniški Kazini pa smo igrali neodločeno ena proti ena. Dopoldne sem prišel tja, naročil pri blagajni ■ Šilce žganja, plačal, vzel listek toda potem sem dolgo, dolgo čakal. Tnčsjka je govorila in govorila v kuhinji in gostje so jo zaman klicali. Čakali smo kakšnih 10. minut. Drugi so se jezili, Jaz .tem pa dejal, da mora vsak iztisniti iz sebe to, kar ga teži. Če je mož doma ne pu