j	PoStnlna	pfa&cna	v	gotovini.
Leto. Vil. 5t. 6. V LfubUani, v sr&£§© 1®» Isi^MOTa 1923, Posam«, st, 1
HfiPREJ
Glasilo Socialistične stranke JugoslavSie.
Izhaja razen pondeljlca in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošL pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Pokrajinski strankin zbor v Celju.
Dolgi bolezni, na kateri je hirala socialistična stranka leta in leta, je sle* dilo ozdravljenje. Celjski zbor leta 1920. in lanski zbor v Trbovljah sta ugoto* vila, da boleha socialistično gibanje v Sloveniji na pomanjkanju razredne po* litične zavednosti in načelnosti, pred* vsem pa na pomanjkanju organizacij* skega smisla in dela. Ta ugotovitev je izzvala boje, ki so zadnje 2 leti v jako pestrih barvah pokazali, kako malo je bilo zdrave socialistične misli na Slo* renskem. Vneli so se boji med bogovi in njih pristaši na eni strani in organi* zacijo na drugi strani. Celiski in trbo* veljski pokrajinski strankin zbor sta postavila strankini organizaciji trdne temelje, čeprav je še majhna.
Mnogo truda in požrtvovalnosti je bilo treba, predno se je misel organi* zacije razlila širom Slovenije. Da, tudi mnogo požrtvovalnosti je bilo treba, kajti stranka ni živela od provizij^ in podpor bančnega kapitala, temveč od svojih članov*proletarcev. Tisti pa, ki so nekdaj imeli pri vsaki priliki na je* ziku, da so socialisti, toda za stranko niso hoteli žrtvovati ničesar, tisti so ji pri organizacijskem delu metali še celo polena pod noge, ker so vedeli, da z organizacijo nastopijo poleg pravic tu* di dolžnosti, katerih preje niso poznali; nekdanji bogovi so pa ruvarili z vso svojo denarno in intrigantsko silo izza hrbtov drugih strank, seveda protipro* letarskih.
Toda kljub vsemu je misel OTgani* zacije na letošnjem celjskem zboru Omagala.
Ljudstvo danes že pojmuje, kaj je organizacija, ve, kaj je socializem, za* to je zgubilo vero v bogove, pridobiva pa vero vase in v svojo organizacijo. In ta vera je svetla točka v bodočem so* cialističnem gibanju!
#
Dne 6. januarja 1922 so se zbrali v Celju zastopniki na Slovenskem obsto* ječih organizacij Socialistične stranke Jugoslavije na XIV. redni pokrajinski strankin zbor. Pravico udeležbe je ime* lo 45 organizacij z 59 delegati in 2101 klanom. Zbora se od teh ni udeležilo 12 organizacij s 16 delegati in 416 člani. Navzočih je bilo torej 33 organizacij, katere štejejo 1685 članov in katere je zastopalo 43 delegatov.
Pod začasnim vodstvom s. Korena, predsednika pokr. odbora, je bil izvo* Ijen verifikacijski odbor, obstoječ iz sodrugov Čebularja, Umeka, Cerkve* nika, Modemdorferja in pokr. tajnika. Ta odbor je verificiral vse mandate. Zbora so se udeležile seveda samo one organizacije, ki 80. tekom leta izvrše* vale svoje dolžnosti in redno obraču* navale, le zamude je na predlog verifi* kacijskega odbora zbor oprostil in do*
volil pristop tudi onim organizacijam, ki so se radi tehničnih ali drugih važnih razlogov nekoliko zakasnile z obraču* navanjem.
Nato je bilo voljeno predsedstvo pokrajinskega zbora. Za predsednika zbora je bil soglasno izvoljen s. Koren, za namestnika s. Jakob Klenovšek iz Trbovelj, za zapisnikarja pa s. Čebular iz Celja in s. Kaiser iz Ljubljane.
Zbora se je kot zastopnik Glavne* ga odbora SSJ v Beogradu udeležil s. Vilim Bukšeg iz Zagreba.
5. Zv. Bernot je nato poročal k 3. točki dnevnega reda:	Poročilo	pokra*
j inskega načelstva:	V	preteklem	letu
se je mnogo opustilo, posebno radi sla* bega finančnega položaja. Radi tega je trpelo tudi strankino tajništvo, ki ni moglo nastaviti dobrih, izvežbanih mo* či, niti jim dati v roke potrebnega apa* rata in prostorov.
Najvažnejše pa je, da številčno po* kažemo, kako stojimo. (Denarno in or* ganizacijsko stanje bo objavljeno kon* eem poročila.)
Leta 1922. se jc strankin tisk lepo razvijal in ni imel posebno velikega de* ficita. Za 1. 1923. pa je odbor sklenil po* višati naročnino »Napreja« na 15 Din mesečno. Strankin dnevnik je stal pred vojno ca 2 K, kar je v primeri še vedno mnogo več nego stane sedaj »Naprej«. Odpovedali so »Naprej« le tisti naroč* niki, ki so bili od nasprotnikov nahuj* skani, da naj delajo proti. Jako mnogo so stali tudi shodi in agitacija. Stranka je živela od organizacijskih dohodkov. In ti dohodki so vredni mnogo več, ne* go pa oni gospodarskih organizacij, ki v najhujši sili odrečejo.
V vprašanju denarja pokrajinski odbor ni poznal nobenih izjem niti pri posameznih funkcionarjih niti organi* zacijah. Iz mariborskega mesta in oko* lice ni dobila stranka res niti vinarja. »Naprej« je imel v Mariboru in okolici 60 naročnikov, izmed katerih ga mnogi niso plačevali.
Maribor bi z nami lahko sodeloval, če bi ne bilo poslancev, ki so iskali za* veznikov, ki bi jim pri njih zamudnosti pomagali tudi z lastno zamudnostjo. Tako so dobili zaslombo pri Zarjanih in v Mariboru. Pa tudi proti ideji je nasprotstvo. To nasprotstvo izvira or* ganizatorično samo od ene osebe in sicer od tiste, ki v Ljubljani vodi boj proti dobro organizirani stranki, ki bi se ne pustila od nikogar poveljevati.
Ta in še vrsta takih in enakih oseb je za amerikanski denar v imenu strani ke kupila Blasnikovo tiskamo.V odbo* ru so bili razni bivši socialisti, ki so zdaj pri »Avtonomistu« ali pri »Zarji« in ki so na zadnjem občnem zboru Blasnikove tiskarne sklenili, da ni res, kar se govori po Sloveniji, da je tiskar*
na socialistična. S pomočjo Zarjanov je zašla torej ta tiskarna v kapitalistič* ne roke. Tam se tiskajo »Avtonomist«, »Zarja« in »Lesni delavec«, ki se je od* cepil od »Delavca«, glasila Strokovne komisije za Slovenijo.
Ptujska organizacija je predlagala, da naj se že pri poročilu načelstva do* talenem vprašanja »Zarje«, Mariborča* nov in poslancev. Predlog Ptujske or* ganizacije se glasi:
»Na strankinem zboru poda ptuj* ska krajevna organizacija izjavo, ki se bo dotikala:	1. Pisave »Napreja«, 2.
Spora med stranko in grupo okrog »Zarje«, 3. Spora med stranko in orga* nizacijami, priključenimi mariborski oblastni organizaciji, 4. Spora med Po* krajinskim odborom in poslanci, ki so bili izključeni iz stranke.
Krajevna organizacija predlaga, da bi se uredilo postopanje z ozirom na to, ker je treba ta važna vprašanja na strankinem zboru razčistiti, na drugi strani pa bo potrebno pri važnem in' mnogovrstnem dnevnem redu s časom ekonomično gospodariti na ta način, dal bi se dotaknilo načelstvo teh vprašanj! na kratko v svojem poročilu. V debati1 k temu bi se dopustile najprej samo kratko stilizirane izjave, kakor jo misli podati naša organizacija.
Te izjave in protiizjave naj bi se odkazale odseku, ki naj bi vsa ta vpra* šanja temeljito preiskal in ki bi naj zboroval paralelno s strankinim zbo* rom, ki bi reševal medtem druga vpra* šanja. Pri točki o taktiki stranke bi s« naj razvila v zadevi debata v plenumu. V odsekih naj bi se smeli dati zastopati posamezni delegati tudi po svojih na* mestnikih.
Na ta način bi se delavma sila kon* g resa povečala.«
(Dalje prihodnjič.)
Red.
Ne razumeš organizacije, če ne poznaš njenih temeljev. Enega izmed mnogih naj ti pokažem na prav preprostem zgledu iz vsakdanjega življenja.
Če dobiš kdaj pismo, na katerem je prilepljena znamka na zadnji strani, ali pa tudi če je na sprednji, toda ni na svojem določenem mestu na zgornjem desnem oglu, takrat vedi, da jo je prilepil nevednež ali pa nagajivec. Poštar jo mora obračati. Če ti podaja kdo v roke dolge vile narobe, da jih morš šele obračati, predno jih moreš rabiti, se gotovo jeziš nad nerodnežem. Pa je treba samo enkrat obrniti, poštar mora pa obračati po stokrat, na večjih poštah tisočkrat, t>o mestih pa še veliko večkrat. Na velikih poštah nekateri poštni nastavljene! sploh ne delajo nič drugega, samo žige pritiskajo — za polovico manj nastav-ljencev bi bilo treba, če bi vsi ljudje pomagali s tein. da nalepijo znamke vselej edinole na gornji desni ogel. Te nastav-
čati 'država, to gre vse iz tvojega žepa in iz žepov drugih tvojih sodržavljanov.
Včasih se nabere mnogo pisem, tako da pri najboljši volji ni mogoče vseh sproti odpraviti. Nastane zastanek, ti pa dobiš pismo za dan ali dva pozneje, včasih, tudi za ves teden. Če si zato kaj zamudil, se seveda jeziš, pa ne na pravega krivca! Ni kriv vselej poštni nastavlje-nec, mnogokrat so krivi tisti nerodneži, ki so z napačnim nalepljenjem znamke podaljšali delo! O Božiču, o Novem letu, o Veliki noči in podobnih prilikah pa so največ krivi tisti, ki tratijo čas s premišljevanjem, komu bi še vse pisali, denar in čas, ker potem res vsem pišejo, denar, čas in svoje poštenje pa s tem, da pišejo tudi takim znancem, ki se vse leto niso nanje spomnili, v pismu pa lažejo, da dan na dan nanje mislijo ... Ob takih časih pošlji svojemu otroku potice in klobas, če jih imaš, ali pa vsaj kruha, če si ga moreš od ust utrgati, nikar pa ne izgubljaj nepotrebnih besed, časa in denarja, posebno pa ne piši laži! Ljudje se lažemo Še po sili in iz nevednosti prevečkrat, čemu bi se lagali brez potrebe? Zato socialisti ob takih prilikah nič ne pišemo — sreče in veselja želimo vsem vedno vse leto, ne samo za praznike! S tem prihranimo čas in denar, lažemo manj, pa pošte ne zadržujemo. Če bi vsi ljudje tako delali, bi dobil tvoj otrok potico ali kruh za praznike o pravem času, ne pa šele po praznikih, ko sicer tudi ne bo prepozno, toda o praznikih se je kislo držal.
Kaj pa šele, če svoja pisma nerodno frankiramo, da jih morajo poštarji po petkrat tako dolgo valjati po rokah! Če bi bili vsi ljudje tako nerodni, bi dobil tvoj sin božični kruh šele o Veliki noči — seveda bi bil že skažen . . .
če bi bil svet urejen po socialistih nih načelih, bi bila znamka neveljavna, Če bi ne bila na pravem mestu. In tako sitni bomo o vsaki priliki in v vseh pri* merah. Povsod je človek dolžan paziti na red, ker le z redom bomo delo tako olajšali in nepotrebno delo tako odpra* vili, da bomo manj delali in se vendar čistejše oblačili, udobnejše stanovali in boljše jedli, sploh, da bomo imeli vsi ljudje res blagostanje.
Danes seveda tega še ni. Ko bo tole čital kak porednež, bo morebiti zanalašč delal baš narobe. So taki ne* umneži na svetu, po vrhu pa še mislijo in se hvalijo, češ, to sem jih nabrisal! Revež! Sebe si nabrisal s svojo neum* nostjo! Čim dalje bo trajal ta nered, tem težje, da bi že ti učakal tistih bolj* ših časov, ki pridejo prej ali slej, go* tovo pa nikdar brez sodelovanja delav* nega ljudstva.
Tole sem napisal, ker sem videl na cesti dva voznika, ki sta se razgovar* jala, svoja vozova pa sta pustila stati tako, da sta prav vso cesto zastavila, vsak pol. Pa pride po cesti tretji voznik in kriči, naj napravita prostor. Ker je bil jezen radi zadržka in je preostro govoril, sta mu odgovarjala, prerekanje je trajalo par minut, potem sta bila pa še vesela, da sta mu nagajala, čeprav se je peljal po zdravnika za ženo, ki se je onesrečila. Pa sta nagajala tudi sebi, ajti vsa človeška družba trpi, če se delo zadržuje. Socialist, če se že ima kaj pogovoriti, bo zapeljal svoj voz malo naprej in v stran, da bo samo po* lovica ceste zastavljena! V socialistični družbi bo pa vsak kaznovan, kdor bi delal drugače.
Kako nespametni so torej tisti ljudje, ki mislijo, da bo v socialistični družbi svoboda popolna, da ho vsak
delal, kar Ko hotel in jedel, kolikor Ko hotel, in nagajal, kjer bo hotel! Na* sprotno! Mnogo ostrejši red bo nego dandanes. Za delavne in poštene ljudi bo prijetno, za lenuhe in samopašnike bo pa joj! Zato se tudi tako branijo so* cializma!
P&IMšne vesti.
+ Voflne priprave. Štajerski demokrati bodo kandidirali na prvem mestu dr. Kukovca, v volilnem srezu Celje-Vransko g. Rebeka iz Celja in v Prekmurju g. Štefana Kuharja, izdajatelja tednika »Murska Krajina«. — Slovenska republikanska stranica bo kandidirala na Štajerskem in Kranjskem dr- Novačana kot nosilca liste. — Narodni socialci so zborovali v nedeljo v »Mestnem domu« v Ljubljani. Razdeljeni so bili v dve fronti, zmagali so levičarji, ki so za republikanizem in proti sodelovanju z meščanskimi strankami. Kot nosilec liste pride vpoštev baje bivši poslanec in načelnik NSS, Ivan Deržič.
+ S popolnitev vlade. Pašič je sprejel pogoje, ki jih je stavila Maglajličeva skupina muslimanov za vstop v vlado. V vlado prideta gg. Omerovič in Serič, prvi kot minister za trgovino, drugi kot minister brez portfelja. Poljedelsko ministrstvo prevzame dosedanji minister brez porfe-lja dr- Gjivo Supilo.
+ 16 novih generalov smo dobili. Listi poročajo, da so novi generali sami »belorukci«. ki so morali štiri leta čakati na generalski čin. Radikalci so jih zdaj, ko vladajo sami, nagradili. Ko je nastopil svoje mesto novi minister za finance, Sto-jadinovič. je naglašal potrebo štedenja. »Štedil« pa bo seveda tudi on, kakor vsi njegovi predniki doslej -..
+ Francija snubi malo antanto, torej tudi Jugoslavijo, da fi pomaga proti Nemčiji. Po neuspešni konferenci v Parizu, ki ni mogla urediti reparacijskega vprašanja, se je Francija odločila, da bo zasedla Porenje. Z njo se strinja Belgija, ki mobilizira del svoje vojske, računa pa tudi na pomoč Italije. Angleška se protivi francoskim nameram in se okupacije ne bo udeležila. V Nemčiji vlada velikansko razburjenje, širijo se vesti, da bo izbruhnil upor. Nastop Francije smatraio za kršitev versailleske mirovne pogodbe. —> Naša vlada bo razpravljala o tem vprašanju na eni prihodnjih sej. Odločila se bo najbrže, kakor vedno, za Francijo; posebno lahko še zdaj, ko niti takzv- parlamenta nimamo. Posvečati bomo morali dela vlade v tem vprašanju največ pažnje, ker ogroža mir.
+ Lausannska konferenca bo kmalu zaključena. Turki ne odnehajo, posebno še, ker Ima bale v angorskem parlamentu večino nepomirljiva struja, ki zahteva, da nai angorska delegacija odpotuje iz Lau-sanne. — Grki se baje pripravljajo na novo vojno.
+ Avstrijski kancler Seipel in minister za zunanje zadeve, Griinberger, sta v soboto dospela v Budimpešto. Pogajala sta se z madžarsko vlado radi trgovske pogodbe in zboljšanja medsebojnih odno-šajev med Avstrijo in Ogrsko.
+ Sistem Je kriv in ne človek. Ob času volitev je pisala *Prosveta«: Ako se delavstvo organizira politično, se ne organizira proti Rockefellerju, Ouggenhelmu ali kateremu drugemu multimllijonarju. Politično zrelo delavstvo razume, da niso kapitalisti kot osebe krivi sedanje mizerije, ampak da je krivec način blagovne produkcije in distribucije, da Imamo na eni strani izredno veliko revščino, na drugi strani pa tako bogate ljudi, d* se navadnemu človeku zavrti v
glavi, ko čita v Številkah, koliko Je vredno njihovo premoženje. Ako bi n. pr. današnje milijonarje vse razlastili ali če bi milijonarji vse svoje premoženje darovali državi, bi nastali kmalu drugi milijonarji, ako se ne nadomesti sedanji način blagovne produkcije in distribucije z boljšim gospodarskim sistemom. — Način blagovne produkcije se pa lahko spremeni le s postavami. Kakor imamo danes postave, ki zagovarjajo sedanji sistem, ravno tako je mogoče le s postavami nadomestiti sedanji gospodarski sistem z boljšim sistemom. — Postave se delajo v postavo-dajnih zbornicah, narodnih parlamentih in narodnih kongresih. Ako hočejo delavci imeti vpliv pri zakonodaji, mosajo imeti svoje poslance ali zastopnike tam, kjer se delajo postave. Ako hočejo delavci imeti take postave, kot jih zahtevajo, morajo imeti večino poslancev v postavodaj-nem zboru. — Da delavci izvolijo svoje poslance, se morajo logično organizirati politično, da ob času volitve postavijo svoje kandidate in agitirajo zanje in svoj politično - gospodarski program. — Delavci morajo financirati vso kampanjo, najeti morajo govornike, kajti tudi govorniki ne žive od samih božjih besed. Plačati morajo tiskovine, ki služijo v kampanji. Da je kampanja bolj uspešna, ne sme prenehati agitacija tudi med volitvami. Vzdržavati morajo svoje časopisje in agitirati od ust do ust. Vsaka agitacija zahteva duševne in materialne žrtve. Noben delavec, pa naj bo še duševno in fizično tako krepak, ne zmore sam teh žrtev. Ako se pač več delavcev združi v politični organizaciji, tedaj lož-je prenesejo te žrtve, ker odpade na vsakega delavca majhen del. — Marsikaterikrat se sliši godrnjanje, češ, že zopet se pobira za socialistično stranko. Da, tovariš delavec, pobira se. Tudi delodajalec pobira vsak dan od tebe, pa ne za tvojo osvoboditev, ampak za to. da te še bolj priklene k dolžnostim in delu. Seveda tl tega ne opaziš, ker to stori, ko odmeri mezdo. Od tega, kar delodajalec pobere od delavca, pa da za svojo politično stranko. Včasl da stotak, včasl tisočak, včasl pa tudi več tisočakov z edinim namenom, da bodo socialistični kandidatje kot zastopniki delavstva poraženi pri volitvah. — Treba je čitati, kako veliki so stroški v volilni kampanji ene same stare stranke in v eni sami državi, in prepričamo se, da izdatki socialistične stranke niso bili v vseh državah tako visoki. Ves ta denar pride od delavcey, ki ga dobe stare stranke za propagando v volilnem času z edinim namenom, da zastopniki delavstva niso izvoljenk — Vedno moramo imeti pred očmi, da brez agitacije in propagande ni uspeha. Brez denarja pa ni propagande in agitacije, ker živimo v gospodarskem sistemu, v katerem ima denar veljavo. Dokler ta sistem postoji, bo moralo delavstvo prispevati v malih darovih za svojo gospodarsko osvoboditev, ki lahko pride le po potu, da izvoli svoje zastopnike v postavodajne zbore, da tam izdelajo postave ne le v Interesu delavstva, ampak v korist vsega človeštva. — Sistem je kriv, da delavec ne uživa svojih pravic, a ravno tako je sistem kriv, da mora delavec sam delati in prispevati, da se dela za njegovo osvoboditev iz mezdne sužnosti. — Kapitalisti nikdar ne godrnjajo, kadar je treba prispevati v volilni kampanji za propagando kandidatov starih strank. Zavedajo se pač, da stotaki in tisočaki, ki jih darujejo svojim strankam, pomagajo ohraniti gospodarski sistem, nikakor pa ne podpirajo z njimi posameznih oseb. In tako je tudi z delavcem. Kar da v svrho propagande, ne da za to, da podpira posamezne agitatorje, da žive na njegov račun, ampak on daruje, da se plača delo, ki ga izvrše ti organizatorji v njegovem interesu.
Dnevne vesti.
Sodrugi, čita j te! Dnevno od 19. ure naprej so v prostorih uprave »Naprej a« v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6./I. (čez dvorišče) na razpolago različni dnev* nild, tedniki, mesečniki itd. iz tu* in inozemstva. Zato uporabite priliko, ki se vam nudi, obrnite zaduhlim gostil* nam in kavarnam hrbet — rešite se ne* potrebnih izdatkov in izobražujte se. V zavednosti in izobrazbi je naša moč.
Generalni izseljeniški kom sariat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu objavila: Precejšnje število naših državljanov ki se hočejo izseliti v Južno Ameriko, potuje preko Trsta, kjer si nameravajo preskrbeti pri konzulatih dotičnih držav potrebne vizume- Večinoma odpotujejo iz svojega kraja, predno si preskrbijo uverenja, ki lih zahtevajo do-tični konzulati za izdavanie vizumov, ali prihajajo z dokumenti, ki jih zahtevajo konzulati Severne Ameriko za odpotova-
nte v Severno Apieriko, n!malo t>a onih dokumentov, ki so potrebni za potovanje v Južno Ameriko. — Naša delegacija v Trstu pride radi tega večkrat v neugoden položaj, ker mora zadržavati naše državljane več dni ali celo več tednov, da dobi odgovor od pristojnih oblasti glede osebnih podatkov izseljencev. Poleg rednega potnega lista se zahtevajo od onih, ki potujejo preko Buenos Airesa ali Montevidea v Južno Ameriko, sledeče listine: 1. potrdilo, da dotična oseba ni bila kaznovana: 2. zdravniško spričevalo, da je dotična oseba zdrava in da ni imela orej nikakih bolezni. To spričevalo mora biti potrjeno od pristoine občine; 3. potrdilo občine, da je dotična oseba sposobna izvrševati svoj poklic. Izseljenci moralo ta potrdila, prevedena na italijansko ali francosko, prinesti s seboj, da jim ni treba plačati visokih stroškov za prevod in za legalizacijo pri naši delegaciji. Izseljence v Južno Ameriko opozariamo na ta navodila.
Delavci! kupuite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20.
Celje«
Splošna organizacija vojnih Invalidov, vdov in s'rot za Slovensko ozemlje, poverjeništvo v Celju, vabi vse tovariše voine invalide, vdove in sirote na redni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. v prostorih hotela »Skoberne« na Ljubljanski cesti v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika. tajnika in blagajnika: 2. poročilo delegatov oblastnega odbora iz Ljubljane; 3- volitev novega odbora: 4. raznoterosti. — Z ozirom na resne čase, v katerih se sedat nahajamo, prosimo polnoštevilne udeležbe: podružnice naj pošljejo po možnosti svoje delegate. — Odbor.
Harlbo?.
Prva letošnja sela občinskega sveta
se je vršila 4. t. m. Na dnevnem redu je bila volitev novega podžupana, radi katere je mariborska javnost v zadnjih dneh mnogo ugibala, n. pr. če bo nova opozici-onalna koalicija narodnih socialcev s klerikalci skušala uveljaviti svojega — in sicer zopet narodno-socialnega — kandidata in če se ne bo socialistični centrum nasproti tej koaliciji zvezal z liberalno skupino. da doseže potrebno večino za nadaljnje delo. Vsa domnevanja so se izkazala ta večer kot netočna. Narodni socl-alci, ki so že dolgo med seboj ločeni v dve nasprotni skupini, se najbrže niso mogli zediniti iz katere skupine naj bi izbrali svoleea kandidata- Sploh niso glasovali. Klerikalci oa. ki ne moreio nikoli pasti iz uloge svoiih dvoličnih taktik, so pograbili to priliko in oddali svoje glasove orav nepričakovano za socialističnega kandidata Druzoviča, ki je bil na ta način že pri prvem glasovanju z 22 glasovi nasproti liberalnemu dr. Sernecu. ki je dobil 6 glasov, izvoljen za podžupana. S tem, da so klerikalci glasovali za socialista, gotovo niso imeli namena, da bi popravili tisto demagogijo, ki so jo v zadnjem času izvrševali na račun cen truma. Hoteli so mu naprtiti samo še večjo odgovornost, nego jo je nosil doslej, sai se ie v zadnjih časih očitno pokazalo, da ie ta odgovornost na drueih ramenih dobra voda na klerikalni mlin. Tako bo pač tudi v bodočnosti in oa samo socialistični, ampak tudi
liberalni klub, ki 'se ie dal od klerikalnega spretnega žonglerstva speljati iz svoje ekskluzivnosti na bojno polje, bosta Še imela priliko občutiti dobrote te odgovornosti na lastnih kožah. Zanimivo je to, da se pripravliana nova koalicija med socialističnim in liberalnim klubom ni obnesla tako daleč, da bi dala podžupansko mesto liberalnemu kandidatu. Razni »oziri« in prigovarjania so nazadnje tudi tiste vodilne mariborske separatiste, ki so se nosili z idejo socialistično demokraške koalicije, primorale, da so skrile svoje namere. — Po volitvah je župan poročal, da je vlada odobrila provizoril za januar in februar. — Potem je občinski svet prešel na preuredim in izpopolnitev odsekov. Namesto dosedanjih 13 odsekov, ki so bili za hitro in točno delo zelo neprimerni, je uradni predlog hotel uveljaviti njihovo skrčitev in združitev v pet odsekov, v katere so po daljšem debatiranju izvolili iz socialističnega kluba no 3. iz klerikalnega in liberalnega kluba pa po 2 člana. Narodni socialci so vztrajali pri svojem sklepu, da se ne udeleže delovanja v njih. Tako bodo odslei v občinskm svetu igrali tisto vlogo, kakor so jo doslej liberalci. — Z izvoiltvijo soc. obč. svetnika Bahuna v mestni šolski svet namesto odstopivšega Slanovca proti klerikalnem In narodno-socialnim glasovom in z izvolitvijo posebnega odseka za kuratorii »Vesne« je bil dnevni red izčrpan ter se je seja zaključila- V prihodnji seii poide občinski svet zooet na redno delo Kakšno bo to redno delo bomo sproti poročali.________________
Iz stranske.
Seja odbora ljubljanske kraj. pol. organizacije se bo vršila v sredo, dne 10. i. m. ob 8. zvečer v upravništvu »Napreja«.
Krajevna pol. organizacija v Spod> nji Šiški vabi vse svoje člane na sesta* nek, ki se bo vršil v sredo, dne 10. t. m. v Zadružnem domu. Dnevni red: poro* čilo delegata na strankinem zboru in dnigo. — Predsednik.
V sredo, 10. t. m. se bo vršil ob 7. zvečer članski sestanek krajevne organizacije SSJ v Celju v dvorani pri »Zelenem travniku« s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev pouličnih blagajnikov. 2. Poročilo delegatov o strankinem zboru-
Iz strok, gibanja.
Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v sredo dne 10. t m. takoj po delu v društvenih pro* štorih, Šelenburgova ul. 6./II. Udeležba dolžnost! — Predsednik.
Usnjarska stroka — mezdno gibat nje. Poročali smo že na kratko, da se je mezdno gibanje ljubljanske podruž* nice čevljarskih pomočnikov končalo z delnim uspehom. O poteku mezdnega gibanja poročamo še sledeče: Dne 10. okt. 1922 smo vložili na ljubljansko za* drugo mojstrov zahteve za povišanje plač. Prva mezdna razprava se je vr* šila dne 20. istega meseca. Gg. mojstri so takrat naše zahteve kar odklonili. Utemeljevali so odklonitev s padanjem draginje, krizo v obrti itd. (Zahteve smo vložili prej, ko so začele cene pa* dati.) Upanja nismo zgubili, ker smo vedeli, da bo prišel čas, ko bomo lahko dokazali, da smo upravičeni zahtevati, kar nam pomočnikom po vsej pravici pripada. — Stalno padanje cen je po* nehalo, protidraginjska akcija se je po* nesrečila, in ko so začele cene zopet rasti, je naša podružnica zahtevala po* novna pogajanja odi zadruge mojstrov.
Druga mezdna razprava se je vršila nato dne 12. dec. p. 1. Gg. mojstri se na padanje cen niso mogli več izgovar* jati, prosili so nas torej, naj se oziramo na to, »v kako težki krizi se nahaja na* ša obrt«. Ponudili so nam tako nizek povišek plač, da smo bili primorani, za* vrniti ga v celoti. Na naš pritisk je za* druga mojstrov sklicala dne 17. dec. svoj članski sestanek, na katerem je prišlo že tretjič do razprave o naših zahtevah. Navzoči so bili tudi delegati naše podružnice. Razprava se je začela na novo in je trajala do večera. Dosegli smo zvišanje plač za 12—25%. Uspeh torej ni tak, kakršen bi moral biti, če omenimo, da so nam plače zvišali zad* njič že aprila 19221 Ako primerjamo se* danje pridobitve z naraslo draginjo, vi* dimo, da naše plače nikakor ne odgo* varjajo dejanskim razmeram. S plača* mi bomo pomočniki težko izhajali, ker nismo dobili niti polovice, kar smo za* htevali. Čakajo nas torej še hudi časi in boji. — Na tretji mezdni razpravi je bilo določeno, da se naročena dela raz* dele na 3 kategorije in plače prav tako. (To so zahtevali mojstri, ki se drugače niso hoteli pogajati z nami.) Glede eks* portnega dela je bilo sklenjeno, da se bodo plačala po 2. in 3. kategoriji. Vi ostalem ostane pogodba, ki je bila skle* njena 18. aprila 1922, še nadalje v ve* Ijavi. Prvega pogajanja se je udeležil tajnik Osred. društva, sodr. Krajcer, drugega in tretjega pa sodr. Svetek, predsednik Strok, komisije. — Ljub* ljanska podružnica čevlj. pomočnikov.
Vestnik Svobode«
Seja podružnice x>Svoboda« Moste se bo vršila v četrtek 11. t. m. ob 19.30 v društvenih prostorih, Selo 25. Ude* ležba in točnost — dolžnost. — Tajnik,
— Vrednost denarja. 1 dolar velja 92.75 Din, 1 francoski frank 6.58 Din, 1 lira 4.74 Din, 1 češka krona 2.65 Din, 100 av-strjskih kron 13 nar. V Curihu velja 100 naših dinarjev 5.65 švicarskih frankov.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Torek. 9. jan- zaprto.
Sreda, 10. jan. »čudež sv. Antona« in »Črna dama iz sonetov«. Izven.
Četretk, 11. jan- »Idijot«. Začetek dih po 8. Red A.
Petek. 12, jan- »Liiom«. Red E.
Sobota, 13. jan. »Svatba Krečinske* ga«, delavska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja. 14. jan. ob 3. popoldne »Pe* terčkove poslednje sanje«, ob 8. zvečer »Čudež sv- Antona«' in »čma dama iz sonetov«. Izven.
Ponedeljek, 15. jan. »Uliom«, Red C,
Opera:
Torek, 9. jan. »Sevilski brivec«. Red A
Sreda, 10. jan. »Mefistofeles«. Red D.
Četrtek, 11. .jan- »Prodana nevesta«. Vojaška predstava. Izven.
Petek. 12. jan. »Triptychon«. Red C.
Sobota. 13. jan- »Jenufa«. Red B.
Nedelja, 14. jan. »Seviljski brivec«* Izven.
Dopisi.
Gorje pri Bledu. Dne 5. januarja t. L ie bil pogreb sodr. Jakoba Urha, ki ie bil zaposlen v elektrodni tovarni. K. I. D. na!
upton Sinclair. France Kremen. 13-nadaTi-
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Mol e k a.)
Pri teh besedah je bil sodrug Gornik zopet na nogah. Da!
Francoske milijarde s.o kupile topove in granate, ki zdaj raz-
devajo vzhodno Prusijo, kjer je njegov rojstni kraj!
*
Razburjenost na obeh straneh je bila vedno večja in končno so bili nevtralni sodrugi prisiljeni miriti duhove. Stankevič, trafikant in Francetov prijatelj, je prvi posredoval. Čemu se razburjajo? Zakaj se mešajo v evropski tepež? Ali ne poznajo bankirjev in kapitalistov? Ali je morda kaj razlike med roparji v Berlinu in Parizu? On je delal v Franciji in Nemčiji in izkoriščanje v Rotschildovi deželi ni po njegovi lastni izkušnji nič manjše nego v kajzerjevi.
Za Stankevičem se je dvignil sodrug Jakob, krajevni organizator. Priporočal je sodrugom, da socialistična organizacija mora ohraniti svojo nevtralnost; naj mislijo, kar hočejo, socialisti morajo biti nevtralni. Socialistično gibanje je zdaj edino upanje vsega sveta — da namreč obdrži svoj mednarodni duh in prinese mir od vojne raztrganemu svetu. Posebno organizacija v Leesvillu mora obdržati hladno kri, ako hoče izvesti svoj najvažnejši korak odkar obstoji in to je ustanovitev lastnega tednika, za katerega se pripravljajo. Nobena stvar na svetu ne sme razdreti tega dela.
»Dobro — mu hitro seže v besedo dr. Medved — toda organizacija mora skleniti, kakšno stališče bo zavzel časopis napram vojni. To je velikega pomena. Ali naj protestiramo proti krivicam v Ameriki in prezremo najgorostasnejšo mednarodno krivico v zgodovini človeštva? Delavski list ne bi smel pisati proti kajzerju, ki hoče zasužnjiti delavstvo vse Evrope s pomočjo svoje militaristične sodrge? Ako ne bo pisal tega, tedaj ne maram imeti nobenega opravka s takim listom!«
Sodrugi so ostrmeli in drug za drugim povesili glave. ,Vsem je bilo znano, da je imoviti zdravnik prispeval petsto dolarjev za ustanovitev »Delavca«, ki ima' kmalu zagledati luč sveta v Leesvillu. Misel, da organizacija morda izgubi bogat prispevek, je oplašila celo nemške člane. Nekaj časa je bil molk v dvorani in sodrug dr. Medved se je zmagoslavno oziral okrog sebe.
Tedaj pa vstane nov govornik, katerega ni plašila nobena nevarnost. Bil je mršav človek, koščen in skoro zelenega obličja; črni lasje so mu pokrivali čelo in pri vsakem drugem stavku ga je davil hud kašelj. Sodrugom je bil znan po imenu »Divji Bil«. Njegova rdeča članska knjižica je kazala, da je bil najmanj v tridesetih krajevnih organizacijah širom Amerike. Strojni plug mu je v Kansasu odtrgal dva prsta na nogi in v tovarni za pločevino v Allegheny Countyju je izgubil po-
lovico dlani s trend prst! na levi roki; na hrbtu je še nosil od-tiske policijskega kola, ko se je udeležil stavke v Chicagu, in v Kaliforniji je bil osmoljen in posut s kurjim perjem, ko se je boril za svobodo govora v San Diegu.
Divji Bil je povedal sodrugom, kaj misli o onih revolucionarjih, ki revolucionirajo samo pri skodelicah s čajem in ki skrbno gledajo, da se nikdar ne zamerijo cerkvi. On še ni pozabil na diskusijo o šestem členu strankine ustave, ki je naperjen proti sabotaži; prav tiste osebe, ki so se takrat navdu-vale za omenjeni buržoazni člen, kličejo zdaj krajevno organizacijo na obrambo Anglije in njene pomorske sile. Kaj vraga briga delavca, kaj počne kajzer v Mali Aziji? In kakšne koristi ima ameriški delavec od tega, če kajzer dobi bagdadsko železnico ali ne? Seveda, če je človek hodil v šolo na Angleškem, ako je njegova soproga Angležinja in če se sam smatra za britanskega žentlemena — sodrugi so vedeli, da Divji Bil meri na drja. Medveda in zopet so se ustrašili — tedaj se naravno zanima tudi za Bagdad. Dobro! Ali tak človek stori najbolje, ako se s prvim parnikom odpelje čez morje in stopi v angleško armado, namesto da poskuša spremeniti ameriško socialistično organizacijo v agenturo za nabiranje rekrutov za britanske aristokrate.
Na te besede plane pokonci sodrug Tržan, mladi odvetnik, ki je pomagal na strankinem kongresu, da je bil sprejet šesti člen proti sabotaži, in zabrusi govorniku, zakaj ne izstopi iz stranke, če mu ne ugaja dotični člen.
»Zato, ker rajši sabotiram nego štrajkam«, mu odbrusi Divji Bil.
»To se pravi«, nadaljuje Tržan, »da si zato v naši organizaciji, da z zasmehovanjem in osebnostmi podiš druge člane iz stranke.«
»Nocoj je po dolgem času prva seja, na kateri imamo čast videti sodruga Tržana«, nadaljuje Divji Bil pikro. »Mogoče je pričakoval, da bo naša podružnica povabljena, da rekrutira regiment vojakov za Kitchenerja!«
V dvorani se je ponovil hrup in to priliko je zopet porabil posredovalec Stankevič.
»Sodrugi, kam pridemo? Čemu se prepiramo za prazen nič. Eno samo vprašanje je, na katerega moramo odgovoriti: Ali smo internacionalci?«
»Zdi se mi, da glavno vprašanje je, da li smo protinacio-nalci«, se oglasi Tržan.
»Dobro!« — ga jezno zavrne mali Žid — »jaz sem proti vsakemu nacionalizmu. Vsi socialisti bi morali biti protinacio-nalci!«
»Jaz	nisem!	Lahko je to trditi	človeku, čigar	rod je že
dvatisoč let brez	domovine — —«
»Aha, kdo je zdaj oseben?« je zbodel Tržana Divji Bil. (Dalje prih.)
nite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem va* šega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvanredno učinkujejo že čez 25 let priljubljeni	Elza*preparati	za nego*
vanje lepote; Elza*obrazna in	kožo va<
rujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elzaspomada za rast last (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštni* no 35 dinarjev) in drugi Elza*preparati kakor Elza cvet za lase, Elza*voda za usta, Elza*kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STU* BICA DONJA, Elzatrg št 252, Hr* vatsko.
Odgovorni urednik: Anton PodbevSok. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v Imenu pokr.odb. SSJj. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Kožuhovina
svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila
po znižanih cenah
pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19.
Dobravi. Izgubo sodr. Urha kot vnetega vztrajnega borca v vseh strokah socialističnega udejstvovanja bomo težko pogrešali. Zadnja njegova želja ie bila, da ga z vsemi znaki organizacije spremimo na mirodvor. Čast blagemu sodrugu, katerega ime ostane neizbrisno med nami, ki smo ga poznali, in katerega značaj naj bo za vzgled vsem sodrugom. Zapustil ie po enoletnem zakonu mlado ženo in otroka. Kaj jima pomaga naše sožalje? Iskrena hvala kovinarski godbi z Jesenic, ld je tudi spremila ranjkega na zadnji poti. Sodrug Jeram z Jesenic se je v imenu članstva kovinarjev poslovil od njega v kratkem nagrobnem govoru spominjajoč se zaslug ranjkega in njega vztrajnosti in značajnosti. Ne moremo pa iti preko dejstva, da ie zaposlenost v elektrodni tovarni na Dobravi zdravju skrajno škodlji-
va in da ob tej slabi eksistenci, ki jo delavstvu nudi K- I. D., hira veliko delavcev, ki so tam zaposleni in ki jim je pečat jetičnosti že pritisnjen v njih organizem. Brezobzirno je izkoriščanje kapitalizma, zatorej delavstvo, zavedal se, kaj so ti boievne organizacije, čuvajte in pospešujte jih. Ravnateljstvo K. I. D. kakor tudi g. ravnatelju na Dobravi pa na uho povemo, da tega ni pisal noben na Dobravi zaposlen delavec in da naj tam ne išče krivcev članka, kakor se to vedno dogaja, ker ga tam ni, temveč to ie pisal nekdo drugi, ki vam dokaže lahko, kako brezmejno nesramni ste v odmerjanju potrebne eksistence delavstvu, osobito v obratih, kjer je delo skrajno nezdravo.
Lepota? Svežost mladosti? Priljub* ljena vnanjost? Vse to si lahko ohra*
Razno perilo
za dame, gospode in deco
prlporofa tvrdka
A, & E, Skabernč
l.jGblJana, Mastni trg 10.
Pridobivajte naročnike!
I
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ceneje Hn trajni je so kakor usnenel Najboija varstvo proti vlagi i mraza!
j