111. številka.
Ljubljana, četrtek 15. maja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Linija vsak <ian, izvzetorii ponedeljke in dneve po praznikih, •<•• velja po poiti projeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol lota 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za ontrt leta 3 gold. 30 kr.. za en inesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za inoBeo, 30 kr. za čotit lota. — Za tuje dežele za colo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti pntjetuan za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačajo od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če s* oznanilo enkrat tiska. 5 kv. Č« so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača fttempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo irankirati. — Rokopisi 90 ne vračajo. — Urednic t vo jp v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjovi hiši „iloiol Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacij«', oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiBkarai" v Tavčarjevi hiši.
Volilno gibanje med ustavoverci.
Velikanski hrst na dunajski borzi in nemala blamaža z dunajsko svetovno razstavo sta morala jako nemilo dirniti glavače nemške ustavoverne stranke, ne samo ker jim je prvi materijalno škodoval, nego še bolj ker je oboje dalo njihovi moralni veljavi pre-občuten udarec. Federalistični organi brez izjeme ustavakom obe „nesreći" v črevlje vtikajo, in na ves glas pripovednjejo, da je cvet ustavoverne stranke, veČina bivših nemških državnih poslancev, — v najožji dotiki in zvezi z gnjilim borzijanstvom. Ustavoverne nemške novine teh napadov ne morejo niti odbijati. In med ustavoverno stranko je dosta elementov, katerih je dozdanjega vodstva sram. Da so bivši „demokrati" Giskra, Hopfen itd. porabili svoje politično položje za to, da so se neizmerno obogatili, to se poštenejšim ustavakom vendar grdo zdi. Za to vidimo, da se v volilno gibanje med nstavaki mešajo elementi, ki so izdali parolo, ne voliti tacih mož, ki so rabili svoje politično stališče za osobne koristi. Vsled tega je nastal v nemškem novinarstva hud boj. Na eni strani stoje tako imenovani stari z Giskro, Kurando, llerbstoui. Hopfenom in drugimi se bič ni k i, ki imajo za glasilo „N. Fr. Pr.u, organ judov-sko-denarnega švindla, — na dragi strani srečujemo mešane ljudi; prusoljube : Koppa, Pickerta, Rechbaura, Sturma, itd., katerim (čudno dovolj) se družijo poštenejši nemški elementi, kakor dunajski Sten del, dr. Se hran k, Loblich itd., t. j. možje, s kate-
rimi bi nam federalistom in svobodoljubim Avstrijcem tranRagirati nemogoče ne bilo.
Volilna reforma tedaj tudi tukaj ne odgovarja navdušenim pričakovanjem ustavoverne klike. Ona stranke uij zcdiuila, temuč jo začenja cepiti in sicer na tri dele: v s a-mopridnike, ki smatrajo politiko za mol-zaro kravo, ki daje mleka in še tolsto telc na leto po vrhu, — v nemško-nacijonalne prusako, ki so navdušeni za izdajo nemško-slovanskih krouovin na Prusijo, in pa tretjič — v ono zdaj še raztresene, neorganizirane elemente nemške liberalne stranke, ki so res Avstrijci in žele njen svoboden razvitek, da so si Nemci. — Nikar se ne motimo: veli-cega dobička si Slovani od tega razdvoja ustavaške stranke nemarno obetati. Kavno tako, kakor nemške tendence iz različnosti mnenj v naših narodnih strankah ne bodo okoristile se, tako tudi vemo, da ste posebno prvi dve ravno gori imenovani ustavaški frakciji edini v sovraštvu do Slovanstva in da se bosti vselej edinili, kadar bode potreba proti nam Slovanom — bodimo liberalni ali ultramontanski — agitirati in glasovati.
Tretja frakcija, katera ne sanjari za Prusijo — je Še premala. A nemogočo nij, da dobi s časom vsaj nekaj zastopnikov v državni zbor. Težava bode pač, kajti korupcija je vsled vladanja stranke, katero „N. Fr. Pr." zastopa, tako globoka, tako uj edena, da ta list Stendla, Schranka in Lttblicha samo denuncira, da sta bila za Belkredijev izredni državni zbor, da nijsta sovražnika Čehov — in to bode dovolj.   Kakor polipi so zasadili
vitezi dunajske borze in akcijske sleparije svoje žilice in koreninice v maso nemškega naroda posebno po mestih in trgih. Žalostna je, a žalibog izkušnja nas povsod poduČuje, kako strašno teško je iztrebiti korupcijo in politično hinavstvo ; kako je iskrenost političnega dela rada povsod v manjšini, oni pa na vrhu, kateri rabe ljudsko zaupanje na korist svoje častilakomnosti in svojega nenasitnega žepa.
Politični razgled.
V LJubljani 14. maja.
W itliliio tj i han j v je postalo stalna rubrika v cislajtanskih časnikih, če prav volitve menda ne bodo prod oktobrom razpisane. Na D u n a j i je tako zvana nemško-avstrijska, prav za prav prusačka stranka, katere glasilo je „Deutsche Zeitung", zopet imela shod, da dogovori svojo organizacijo za direktne volitve. „N. F. P.", organ starih, je vsa divja, da se upajo „mladi" samostalno postopati ter jih ima za razkoluike ustavoverne stranke. Nasproti imenuje poslanec Gros iz Gornje-Avstrijskega počenjati je „N. F. P. bratomorno. Pri shodu mladih je bilo kakih 150 mož zbranih, kateri so postavili centralni državni volilni odbor za Oislaj-tanijo in deželni volilni odbor za Nižje-Avstrijsko. Predsednik centralnega odbora je dr. Kopp, med 4 podpredsedniki je tudi dr. Kechbauer.
fmniiiki poslanci so pri shodu 11. maja po veČini glasov sklenili resolucijo, da bi morali direktno izvoljeni poslanci stopiti v državni zbor ter v njem sodelavati, vendar
Na življenje in smrt.
(Povest iz zadnjo aiuorikansko vojno.) (Konoc.)
Preudaril sem cel slučaj dobro in si stavil sledeča vprašanja:
Prvič, je-li bi se nagon k prolivu človeške krvi, kakor je moj uesrečni prijatelj trdil, zares ne dal premagati. Podi si tudi, da bi vzel nekega dne samokres nalašč so-boj in bi se podal k vrtu mlade gospe, — je-li bi jo ustreli!?
Drugič, — ali si je moj ubogi prijatelj v svojem popačenem duševnem stanji samo domišljeval, da tega nagona ne more premagati. V tem slučaji bi bil isti rezultat, kar njega zadeva. Žrtvoval bi svoje lastno življenje, da drugim prizanese, da-si tudi bi ti v nikakši resnični nevarnosti ne bili.
Tretjič, ali bi to pripovedovanje v njegovoj strasti ne utegnilo samo izgovor biti, da opraviči svoj samomor V Nobena oblika duševne omotnosti nij v svojem začetku temnejša ali težje  zaslediti, — nobena nij
stanovitnejša in osodnejša, nego manija samomora. Nahaja se mnogo slučajev, v katerih so osobe, ki so si življenje vzele, s posebno skrbnostjo dokaze pripravile, da pokažejo, ka je njihovi smrti kakšno naklucje povod dalo. Zakaj bi se no mogel pripetiti slučaj, kder se to opravičeuje (kolikor mogoče) pripravlja?
Četrtič, — če se misli, da je v resnici ali v domišljiji bila manija po umoru z namero na samomor ali da je sploh namera samomora tu bila—je ozdravljenje mogoče. Ker je rešitev prvih treh vprašanj stala na eni isti podlogi, vzel Heni vse skupaj. Zrtva saraomorue manije govori malo-kedaj o svoji nakani. Če kdo pravi, da se hoče utopiti, temu se sme brez nevarnosti naj bližji pot k vodi pokazati, in se uij treba bati, da bi gaiibe za zajutiM'k dobile. Moj ubogi prij'atelj je govoril o svojem lastnem uničenji z veliko več občutjem, kakor o uinoru družili. Njegove bos< de, „jaz moram človeško kri pieliti," — nče bi samokres pri sebi imel, bi jo bil ustrelil," — „nekoga dne bodeni samokres soboj vzel in jo ustrelil," — ,,jaz bi svojega strežaja ubil
in naravnost ono nedolžno deklico poiskal," — bile so tako mirno izgovorjene, kakor bi bil rekel, „jaz sem pet tolarjev dolžan in jih moram povrniti." Njegove Žrtve morajo umreti, one bi bile brez svoje krivde smrti izročene, če on pri življenji ostane.
Ako je nasprotno o tem govoril, njihovo življenje s požrtvovanjem samega sebe rešiti, se je njegovo vedenje spremenilo. Nikdo, ki samomorne misli goji, ne čuti pred uni-čeujem samega sebe groze, gnjusa, uiti nema moraličnih pomislekov, da-li je njegov čin opravičen. Umora druzib on nij z nobeno besedo kot zločinstvo zaznamoval.
Ta premišljevanja so me dovela do sledečih sklepov:
On nema samomorne manije.
Njegov nagib je istinit in bode osodo-polen izid imel.
Hi vanje v kakšem tihem zavetji ga ne bode ozdravilo.
Drugo jutro sem ga nagovoril takole :
„Prcdno Vam morem odgovoriti, je-li je samomor v sedanjih okolnostih opravičen, morate mi na nekatera vprašanja odgovoriti."
„Govorite."
v zvezi ■ anticcntralistično opozicijo o-stati. Dr. Smolka je zopet bil sklical shod volilcev, v katerem je govoril zoper volilno reformo. Končno je nasvetoval solidarno postopanje vseh opozicijonalnib strank hrez ozira na drugo politično mišljenje. Pri volitvah naj bode udeleževanje mnogobrojno, ker bi nekoristno bilo, volite? zdržati se. Izvolijo naj se neodvisni značajni možje, katerim nij treba dajati posebne instrukcije. Program federalistični je edina rešitev Avstrije.
Delovanje <1<>1efjn<*fJ ostro obsojujejo listi ogerske levice. „Uon" pravi, da uspehi letošnjega zasedanja ogerske delegacije so v vsakem oziru samo posmehovanja vredni. Iz početka je delegacija delala, kakor da bi ne htela privoliti višjih ministerskih terjatev; pa se je precej udala in odbori so samo po malem nekatere neznatno stroške znižali. Naposled pa se je ogerska delegacija udala avstrijskej, katera je ministrom votirala, kolikor so si želeli. Celi aparat delegacijski se kaže nepraktičen in neploden. Enako govori „Magyar Politika", katera želi, da bi se v prihodnje tudi levica dala voliti v delegacije ter jih oživela, da ne bodo tako zaspane, kakor so bile letos.
Tminje državo.
V +rhske»n glavnem mestu biva sedaj znani vodja avstrijskih Srbov, Miletič. Imel je baje Že več pogovorov z ministerskim predsednikom Kističem. Da ti pogovori nijso hrez važnosti glede vzajemnega delovanja Srbov, je gotovo.
Na Franct»*teen* so pri dopolnilnih volitvah za narodno skupščino v nedeljo zopet zmagali republikanski kandidatje. Samo ▼ okraji Cbarense Inferieure je zmagal z majhno večino bonapartist Boftinton. Tako dobi republikanska stranka v narodni skupščini zopet nove moči. Za njo pa stoji cela francoska dežela, kar se je jasno pokazalo pri volitvah. Thiers je vsled tega baje sklenil, opirati se posebno na republikance, ker zakriti Orlejanci in bonapartisti delajo oči vidno le za svoje pretendente.
Na &pnnjskvšn so pri volitvi odsekov za narodno skupščino povsod zmagali odločni republikanci. Po tem takem nij dvomiti, da bode prihodnja ustavodajna skupščina spanjska federativno-repnblikanska. Figueras je začasno prevzel vojno ministerstvo, ker je šel general Nouvilas zopet k severni armadi, da uniči Karliste pod Dorrcgaraycm. Finančni minister je objavil poročilo o stanji de-narstva, v katerem pravi, da si bode republikanska vlada prizadela, vpeljati zopet red
in varčnost v finance, kar so prejšnje mo-narhične vlade zanemarjale. Prizadevala si bode, da spolni vse pravične terjatve, in tako reši državni kredit. —
V MtaMiji je veliko gibanje vsled posvetovanj poslaniške zbornice o odpravi samostanov. Piemonteški škofje so sklenili protest zoper odpravo, katerega so poslali vladi. Narod pa je druge misli, ter zahteva, da se postava raztegne tudi na Rimsko. V Rimu je bil v soboto napovedan javni zbor o tej zadevi , katerega je pa vlada prepovedala. Vsled te prepovedi je bila omenjeni dan velika demonstracija, pri kateri so bili tudi nekateri konservativni poslanci inzultirani. V seji 12. maja sta poslanca Dodo in Cairoli interpelirala vlado, zarad prepovedi omenjenega shoda, katera se jima zdi nepravilna. Ministerstva predsednik Lanza opomni na to, da ima vlada postavno pravico, prepovedati shod, ki se ji zdi nevaren za javni mir, ter izreče, da vlada ne bo trpela, da bi kedo med obravnavo postave pritiskal na poslance. Ruspoli obžaluje dogodjaj, ter izreka zaupanje, da bo vlada varovala svobodo razprav. Ko so še Lanza, Ruspoli in Cairoli izrekli svoje osobno obžalovanje Minghettiju, ki je bil tudi inzultirau (Minghetti je poleg Lamarmora najmanj priljubljen mož v Italiji) je bila seja končana brez posebnih nasledkov. V popoldanski seji 12. maja se je obravnavanje nadaljevalo. Po seji pa je narod, ki se je med tem zbral pred zbornico, zopet demonstriral zoper nekatere poslance.
\\>nt.ik» zvezni svet je sprejel v seji 11, t. m. novo vojaško postavo za zvezne države, katera pride sedaj v državni zbor v obravnavo. Cesar Viljem se je 10. t. m. vrnol iz Petrograda, z njim tudi Bizmark in Moltke. Sprejel je takoj drugi dan državne ministre, ter podpisal znane cerkvene postave, katere se bodo sedaj takoj razglasile. Angleški listi so pisali te dni, da je bil v Insterburgu nekdo poskusil napad na cesarja, kar pa pruski taje. Narodnoliberalci so izdali razglas volil-cem v očigled prihodnjih volitev za državni zbor. Naprednjaška stranka pa je izdala poseben razglas, ter se stem djansko ločila od potuhnenih pruskih narodnoliberalcev.
Dopisi.
Iz Celovca 12. maja. [Izv. dopis.] Povsod in to posebno po nemških časopisih se je raznesla novica, katere kandidate so stavili Slovenci na Koroškem za direktne volitve. Trdilo se je tudi, da sta ova kandidata
že sprejeta od centralnega volilnega odbora v Ljubljani, ali temu nij tako. Bralcem „S1. Naroda" in tudi nemškim listom naj bode povedano, da hočemo s centralnim odborom vred še le takrat naša kandidata javno proglasiti, kadar se nam bode dozdeval ugoden čas, prepričani smo, da nas bode centralni volilni odbor vredno podpiral. Gospodje kom-binatorji za „Tagh.u, „N. fr. Pr.", „Fr. St." in tako dalje naj si le zopet dve drugi imeni stuhtajo, ker imenovana nijsta povsem prava.
Sploh se nam vidi, kakor bi naši veli-konemški sosedje se posebno bali našega delovanja, kar nam daje še večji pogum in prepričanje, da nam je mogoče zmagati, ako se v resnici z vsemi silami dela poprimemo. Pokažimo jim, da Gorotan še nij ponemčen, da spomin na naše pradede še živi, da se krepko čutimo narodne!
Pri tej priliki posebno koroškim Slovencem in tudi drugim našim bratom priporočamo knjižico: „Političen katekizem za Slovence," ki se je v tiskarnici družbe sv. Mohora ravno dotiskala in ki kaj dobro služiti more vo-lilcem v poduk za nove volitve. Knjižica, katero je spisal naš deželni poslanec, obsega razne, kaj potrebne stvari, tako n. pr.: „Kaj mora vsak politično podučen Sloveneo vedeti ?", „Kaj mora vsak domorodec storiti?", „Kako se imajo volilci pred in po volitvah obnašati? itd.
Tudi celovški volilni odbor, kakor posamezni tu in tam že ustanovljeni pododbori kaj pridno delajo, kar naj bode Slovencem sploh v dokaz, da se takraj karnskih planin tudi pripravljamo za volilno borišče. Po edinosti , krepkem delovanji in vedni skrbi za naš narodni obstanek in sicer v duševnem in materijalnem oziru dospeti hočemo naše svrbe in otrokom našim vravnati boljši pot, boljše okolščine. V to Bog pomagaj!
Iz Trsta 12. maja (Izv. dop.j V zadnjem dopisu iz Trsta sem omenjal kako mestno starešinstvo hiti imenovati srenjske komisarje. Denes imam že zabilježiti, da je znani narodni odpadnik, bivši župan ro-janski, Miče Fer luga imenovan za srenj-skega komisarja. Ta novica je vsakemu poštenemu okoličanu živce pretresla, kajti zdaj
„ Je-li ste zdravnikom, katere ste za svet povpraševali, vse razodeli?"
„Ne. Nijsem si upal. Pravil sem, da me strašne misli mučijo , pa ne da bi jim bil posameznosti razkril."
„Dobro. Ste-li kedaj o tem govorili, da se krogla poišče?"
„Se ve da. Nekateri so menili, da utegne ona uzrok mojega trpljenja biti, ker se morebiti blizu možjanov nahaja. Vendar nobeden nij hotel odgovornosti takšne operacije prevzeti."
„Imeli so prav, — operacija je na življenje in smrt in — krogla bi se morebiti vendar ne našla."
On povzdigne oči in žalosten pobit izraz je izginil raz njegov obraz.
„In celo Če bi se tudi našla," nadaljujem jaz, „bi utegnilo njeno odstranjenje Vašo smrt prouzročiti."
On položi svojo roko na mojo ramo in skuša govoriti. Toda glas mu zastane.
„Vendar Vam hočem upanje dati, — upanje, ki je za Vas več vredno nego življenje."
On poprime krčevito mojo roko, — ču = til sem, kako je njegovo srce bilo.
„In takšni operaciji udati se," nadaljujem jas, — da-si tudi brez upanja, ne bi bilo samomoru celo enako."
On pade na kolena in joka kakor dete.
„Vi hočete operacijo podvzeti!" vzklikne on, „bog Vas blagoslovi!"
„Da Vam celo stvar v kratkem povem," nadaljuje moj prijatelj svojo povest in si zapali drugo cigaro, „lotil sem se operacije pri navzočnosti mladega zdravnika, na katerega čutnice sem se zanašati mogel. Našla sva oni nesrečen kos svinca na mestu, kjer sem ga slutil. Ko bi bil moj nož le za en las «e premaknil ali moj pomagač s kleščami strepetal, bi bila operacija smrten izid imela. Morem se s svojim vspehom reB pohvaliti, a — moj prijatelj je popolnem zopet ozdrav-Ijcn."
„In nij nikogar umoril V" „Nikogar in niti ne želi več koga umoriti. "
„Nu. Jaz bi mu vendar ne zaupal. In
mlada gospa, katero je hotel umoriti, ta se je omožila z majorjem?" „Se ve da."
„Ko bi bil jaz njen soprug, bi skrbel za to, da bi Vaš zanimivi bolnik ne bival z njo v isti državi."
„Blagi prijatelj, ko bi Vi njen soprug bili, vi bi ravno tako ravnali, kakor zdaj on."
„Ve-li on za vse to?"
„Nobeden bolje, nego on."
„Je-li se ne boji?"
„Nikakor ne."
„Tedaj je trinog."
„Bolje, da mu to sami poveste, — evo ga, tu pride."
„Ve-li ona?"
„Gotovo."
„Je-li se ne boji?"
„Nikakor ne."
„Se eno vprašanje, — ali je Vaš Čudni bolnik še vedno v tej deželi?" „Gotovo."
„V katerem kraji?" „V našem". „Blizu?" „Zelo blizu,"
smo gotovi, da bo Ferlaga svoje delo po načrtu Labona učitelja Ronina, za lakonstvo in narodno izdajstvo izvrševal. Podpiral ga bode ta širokoustni polašenec Bonin.
Daje položaj odpadnika Ferluge žalosten, o tem nij potreba komentara, kajti izgubljena reva nij zmožen sam napraviti ničesa; pisati le toliko zna, da more svoje ime, na katerem madež narodnega izdajstva ostane, na pol zapisati. Da je Ferluga za komisarsko službo prošnjo vložil, temu je uzrok modra glavica Bonin, kajti on je dobro znal, da ako bode Ferluga izvoljen bode on Bonin prav za prav komisar in Ferluga sluga. Zvedel sem iz zanesljivega vira, da se Ferluga že kesa svoje komisarije. On praktično računa. Res je mnogo 600 gl., pa on bode moral biti vsak dan v uradnih urah doma, med tem bi si laliko s podvzetjem zidarskega dela vcČ prislužil. Pa kar je to je; pred si agitiral na Roninov nasvet po okolici za laško šolo in proti slovenščini. Komu da bode koristilo, to je Bonin dobro vedel, in komu koristi tvoja služba se tudi dobro ve, ravno tako, kakor da si za njo kakor zajec za boben. Zdaj ne pomaga nobena reč ; učitelj Bonin te je lepo v lahonsko vero spravil in tu boš moral trpeti in vest naj te peče. Da bi bil kak tujec za komisarja izvoljen, trpeli bi mi Slovenci lože, ker bi nas tujec tlačil; tako nas pa tlači domačin in to bode za nas toliko hujše. Zapomni si pa ti: Pazili bomo na vsak tvoj korak, in izogibali se te bomo na vseh potih. Vsako tvoje delo bodemo do trohice pretehtali, ter svetu v pravih barvah kazali. Naj se ve, kdo je svojemu rodu nezvest in kdo je Soli v Rojanu slovenski temelj izpodkopal, ter svojo lastno kri zatajil.
Iz Notranjskega, 13. maja. — A. M. — flzv. dop.] (Šolske postave in učitelji.) Zelo je osupnila novica, da bo kranjske šolske postave potrjene, nekatere naše gospode, kajti živeli so v sveti nadi, da se to Še ne bode tako hitro zgodilo in da se utegne potrjenje šolske postave še toliko Časa odvleči, da zopet oni krmilo kranjskega šolstva v roke dobe in nas uboge učitelje po svoji stari navadi ko-mandirajo.   A hvala bogu, spodletelo jim je
„Potem, kljubu vsemu spoštovanju pred majorjem, ravna on, da malo rečem, zel6 nepremišljeno. Ko bi bil jaz na njegovem mestu, rekel bi: „Dragi gospod, priznavam, da krogla, s katero ste toliko časa opraviti imeli, ne more se več v Vaše možjane povrniti, vendar nijsem gotov, da se nesrečne fiksne ideje, katere je prouzročila, zopet ne pokažejo. Vsakako je Vaša navzočnost v bližavi moji soprugi take vrste, da jo more se strahom navdajati, in poživljam Vas, kot poštenjaka, da se za eno stopinjo zemeljske širjave odmaknete. Ako temu zahtevanju zadostite, imam največje spoštovanje do Vas, sicer pa — ko bi kedaj tako nesrečni bili, da se bliže nego eno miljo od moje hiše pokažete, — potem se bode notranjost Vaše glave bolj, nego kedaj sč svincem v prav navadni obliki seznanila."
„Dobro ste govorili!" reče doktor, „ali naš prijatelj zdaj ne misli več na samomor."
„Je-li mogoče, doktor!" vzkliknem jaz. „Vi veudar ne boste rekli, da mož, ki je hotel majorjevo soprugo umoriti, je .. . je ..."
„Major sam!"
menda za vselej. Sedaj, ko vidijo, da je njih komandi odklenkalo, pa ubogim nevednim kmetom pri poliči prorokujejo, kake davke da bodo morali odslej za šolmoštra plačevati, ki hode imel večjo plačo kot g. župnik, da *se bode v šoli v prihodnje ,.kriva vera" učila in tako s takimi in enakimi b e-darijami in hinavščinami ubogemu kmetu veselje in ljubezen do učiteljev in do šole kratijo in zatirajo. Seve, da so tudi tu izjeme, a kdor te gospode pozna, kakor pisatelj teh vrstic, prisodil bode, da je velika večina med njimi, ki so zagrizeni sovražniki nove šolske postave in naših učiteljev, ki v njihov rog ne trobijo. — Z veliko večjim veseljem so pa naši na rodu i učitelji novo šolsko postavo pozdravili, in to po v?ej pravici, kajti s to postavo je storjen velik korak za naše šolstvo in učiteljem je zavijala zarja boljše prihodnjosti. Da so pa tudi „Novice" in preeartana ,,Daničica" našim učiteljem sovražne, to so pokazale s tam, da niti besedice o potrjenji šdskih postav zinile nijso. (Zadnje „Nov." pač omenjajo. Ur.) — Učitelji, nasprotnikov se nam ne manjka v domačem in tujem taborji. A pozabiti nikdar ne smemo, da imamo v narodni stranki tudi prijatelje in to so vsi resnično za omiko narodovo goreči, vsi resnično svobodni narodnjaki.
Domače stvari.
— (t G a š p a r Maše k.) Vtorek 13. t. m. umrl je v Ljubljani v 7!). letu svoje starosti skladatelj in c. k. učitelj glasbe v pokoji Gašpar Mašek, oče prerano umrlega Kamilo Maseka. Gašpar Mašek je bil rodom Čeh in je deloval v naši deželi čez 50 let na glasbenem polji kot artistišni vodja filhar-raoničnega društva, kapelnik ljubljanskega gledališča, c. k. učitelj glasbene šole, organist itd. Komponiral je veliko in tudi slovenske skladbe nam je zapustil med katerimi omenimo le veliko kantato „Kdo je m ar V", za katero je dobil razpisano darilo. Pred svojo smrtjo komponiral je še tri mrtvaške popotnice, katere se bodo prvikrat igrale pri njegovem pogrebu, ki bodo denes popoludne ob 5. uri. Obširnejši životopis priobčimo prihodnjič, želimo vrlemu starčku žemljico lahko !
— (Ljubljanski malar g. V o 1 f) je izdelal sliko Marije „immaculatae" za cerkev v Dolenji vasi pri Ribnici. Poznavatelji jo hvalijo kot izvrstno umetniško delo.
— (Okrajni učiteljski zbor) v Postojni bode letos f>. junija, v katerem se bode posvetovalo in sklepalo o naslednjih predmetih. 1. Katere nove uredbe se zde po izkustvu in napredku ljudskega šolstva potrebne — glede šolskega in učnega reda od 20. velikega serpana 1*70. 2. S kakimi sredstvi bi se utegnila šolska izreja z domačo vspešno doseči. 3. Odbor za okrajno učitelj Bko bukvaruico bode poročal o svojem delovanji. 4. Gospodje učitelji kot ravnatelji bodo predložili zapisnike šolskih bukvarnic in vseh učnih pomočkov. 5. Nasledovali bodo razni predlogi od posameznih udov učiteljskega zbora.
— (Ve ee 1 n a pre de k.) C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu naročil je za svoje Šole 39 iztisov „ Vrteča". To je pač vesel napredek za slov. naše šole, pa tudi zdatna pomoč „ Vrteča", ki je edini list za našo malo slo-
vensko mladino. Bog dal , da bi se tudi drugi okrajni šolski sveti po tem izgledu ravnali.
— (V okrajni cestni odbor) za okolieo ljubljansko so bili včeraj 14. maja voljeni ti-le gospodje: Gariboldi iz Hiške, Jamni k iz Medvod, Knez iz Viča, Mazi k iz Šmarja, Vodnik iz Zaloga, Košir iz Brezovice, Gams iz Iga. Namestnika sta: gg. Kavčič iz Medvod in Matjan iz Šiške.
— (I z p o d N a n o s a) se nam piše: Vslcd dopisa v 94. listu „S1. Naroda" , v katerem je bila popisana žalostna zgodba, da je Martin Srebotnjak Janeza MarkovČiea (ne Majer-čiča) ubil, bila je žalibog resnična, in ravno tako velika revščina zapuščene vdove s peterimi otroci nij bila še za dosto popisana, kajti le tisti jo pozna, ki jo vidi sam. A to popisovati nij namen moj , le izreči zahvalo dobrotnikom, ki so bravši isti dopis, hitro siroščini prišli na pomoč, ter jim v imenu uboge družinice izrekati srčno zahvalo. Prvi je poslal g. Juri Volčič , ki so mu revščine Predjamo dobro znane, 2 gold. ; drugi nepodpisani iz Vipave 1 gld., tretji dar, ki me je do solz ganil, učitelj s Predvora z nabirko pri šolski mladini in drugih dobrotnikih 10 gold. S solznimi očmi in stoterimi „Bog povrni" ! je sprejela uboga vdova dar. Bodi tudi še milosrčnim dobrotnikom priporočena. V Hrenovicah 10. maja 1873. BI a z ni k, župnik.
— (Iz Komna na Krasu) se nam pošilja od naročnika našega lista dolži odgovor na dopis v št. 101 našega lista in na dopis v „G1.U št. IX. — v katerem odgovoru se trdi, da tam omenjeni „tujec" ne zaslužuje dolžitve , da uživa zaupanje občanov, ter (kar je nam merodajno) našo slovensko narodnost spoStujc. Ako je temu tako, potem se ne odtezamo popravku. Celemu dopisu pa mesta ne dajemo, ker ee od-govarjalec v osobi našega dopisnika moti, kakor je iz odgovora za nas razvidno.
— (Samomor.) Predvčeranjem so iz Kamnika v Ljubljano pripeljali vojaka, ki se je sam ostrupil. Tukaj v bolnici je umrl. Uzrok samomora nij znan.
Razne vesti.
* (Roj bučel) se je bil zadnjo nedeljo vsedel na ljubljanskem glavnem trgu na zid, dva čevlja od tal in prouzroči!, da je bila ulica zastavljeua ljudi, ki so ta „čudež" občudovali, dokler izgubljenih bučel nijso prepodili.
* (Češko narodno gledališče.) Odbor čeških rodoljubov, ki zida v Pragi narodno gledališče pozivlje v nedeljskih Čeških liBtih narod, naj z zbirkami dopolni fond, kolikor ga še manjka, da zidanje ne bode prestalo, Do zdaj je narod češki dal po zbirkah že na pol milijona gld. za stavbo narodnega gledišča. Nij torej dvomiti, da bo dopolnil , kar še treba.
* (Svojega moža ustrelila.) Pred sodbo porotnikov v Bastii na otoku Korzika je pred nedavnim časom stala lepa, 21 let stara, bogata gospa, tožena, da je svojega moža umorila. Ona tega nij tajila, temuč pripovedovala, kak«) je bila z njim srečna tako dolgo , da je prišla neka mlada ženska kot služkinja v hišo, kateri je njen mož svojo ljubezeu naklonil in sc od svoje ženo odvrnil. Z ognjenimi barvami je nesrečna žena slikala svojo nesrečo, ko je slutila in videla, da njen mož v pregrešni zvezi z drugo živi. Ko vse njene prošnje nijso nič pomagale, zalotila je neko noč svojega moža pri oni ženski in ga, z revolverjem ustrelila. Porotni
sodniki so sodili, da se mlada gospa s tem umorom nij nič pregrešila, — bila je tedaj iz ječe izpuščena.
* (Žena devetih mož.) Nedavno je umrla na iztoku neka bogata ladv Ellen-borngh, žena po Evropi vrlo znana. Imela je devet mož, a z nobenim nij dolgo živela. Iz naročja prvega moža jo je izpeljal knez F. Sclnvarzenberg j po kratkem času se od njega loči, gre v Italijo iu zaporedoni živi s šestimi možmi. Leta 1873. je bila v Ateni, kot žena necega grškega oficirja. Dolgo ga je spremljala na njegovih potovanjih, nazadnje se tudi njega naveličala in si zidala v Damasku krasuo palačo, v kateri je umrla.
* (K o u j c v i u v p r e ž n e živine) imaj o različne evropske države: Rusija okolo 18 milijonov konjev, izmed katerih je 325.000 za vojno službo. Nemčija ima 25 milijona vprežue živine, Avstrija 31 milijon, Francoska 4-25, Angleška 201», Italijanska 11 milijon , med temi 700.000 konjev in mezgov. Za posleduje vojne je imela nemška armada 290.000 konjev in računajo , ka je Francoska istega časa 230.000 konjev in vprežne živino rabila.
* (Planet m ar s) stoji sedaj visoko na večernem nebu, zatorej ga je lehko opazovati. Lehko ga najdemo in spoznamo na njegovem močno ruinenorudečem svitu. Mars so uvrstuje oziroma daljave od soluca koj po zemlji. RudeČkasta barva njegove svitlobe se pripisuje temu, kakoršen je svet njegovega površja. Vidfmo s svojimi dalnovidi, tudi z manjšimi, na maršu spremen letnih časov. Kadar ima on zimo, se bele plani njegovih polov povečajo in dokazujejo, daje osnežena plan večja postala j v njegovem poletji zgodi se naravno narobe. Tudi na maršu moremo suho zemljo in morsko površje razločevati in kaže ta planet posebno letos dve pomenljivo temni plani.
* (0 prihod nj osti človeštva) sodi znani dr. Vogt, upirajoč se na sedanje razmere gibanja prebivalstva na zemlji: Rezultat je vedno rastoče število ljudi. Pri tej bodoči sliki moramo se nehote vprašati, ali bodemo končno preobljudenje zemlje dočakali iu ali bodemo morali „borbo za bitje" z mod sobnim klanjem, kakor gladijatori v areni prebiti. Tukaj nam statistika vprašanje inače rešuje. Nagli narastaj ka-cega ljudstva prouzroči dakako končno preval črez svoje meje, in išče ali mirno borbo vselitve v manj obljudene kraje, ali pa se zmeša z domorodci, ali v krvavi borbi soseda uniči in z njegove zemlje prežene. Vzemimo namestu omejene dežele celo zemljo kot preobljudeno, dozdeva se, ka Človeštvu nij večna prosto voljo dano, ka vprašanje med Človeškim in bcBtijaličnim rešimo, kakor hočemo, ker nam astronomi ne dado izgleda, da bi se mogli na kak drugi planet preseliti, kakor je to Mtinchhauseu poskušal. Tukaj pa bode Slo, kakor smo že pri pojedinih narodih, n. pr. Francozih videli, da se bode pres eganj e r oj eni h nad umrle vedno proeentno zmanjševalo. Vprašanje pre-obljudeoja zemlje je torej toliko nepotrebno, kolikor zagovarjanje masnega morjenja ali vojske neveljavno, ako se na ta motiv opira. V onih meglenastih bodoČnih časih bode končno narastaj ljudskega števila le od tega odvisen, kakor bode inteligencija pogoje za življenje vstvarjala. — Treba le v zgodovino pogledati, kjer hočemo se bodemo o tem popolnem prepričali; Vogt kaže postavim na poprej tako obljudeno Španijo, ki je v borbi
z arabsko kulturo na 7V* milijonov ljudi upala.
Narodno - gospodarske stvari.
— Dunajska borza se še^ ne more izkopati iz strašne krize, v katero je zagazila po lastni krivdi. V pondeljek je bil celi rainisterski svet pod predsedništvom samega cesarja zbran , da se je posvetoval o sredstvih , b katerimi bi bilo priskočiti borzi na pomoč. Ministri so sklenili, baukino akto deloma suspendovati. Po akti namreč nacijo nalna banka ne sme izdavati nad 200 miljonov gold. bankovcev da ne bi bili pokriti po založenem srebru ali zlatu. Zdaj pa je taka sila za denar, da teh 20O milj. gold. ne zadostuje. Ministerstvo je tedaj na podlagi §. 14. osnovnih državnih postav sklenila nekatero spremembe bankinega statuta v prid lažjega denarnega prometa začasno privoliti. Temu pa mora tudi ogersko ministerstvo pritrditi. Ker je tudi na poštanski borzi skoraj enaka kriza, kakor na duuajski, je ogersko ministerstvo telegrafično svoje privoljenje naznanjalo. S tem pa katastrofa še nij poravnana. Izgube so večje, kakor se je iz početka mislilo. 350 do 400 milj. goldinarjev je bilo v poslednjem tednu na borzi izgubljenih, mnogo rodoviu ruiniranih. In temu je v prvi vrsti vlada sama kriva, ker je brez kontrole pustila banke, katerih je na stotine privolila. Večina teh bank pa nij imela nobene trdne podlage in samo na neumnost občinstva špekulirala. „Schvvindcl" je bila parola dunajske borze. Nij čuda, da se je papirnata palača črez noč zdrobila. Kurzi še vedno padajo; celo državne obligacije so za 3 do 4 odstotke padle.
— Odkar je veljavna bankina akta, se beseda: suspendiranje, še nij izrekla. To ministerstvo je moralo še tudi do tega poslednjega sredstva segati, da pomaga dunajskim borzijancem, avstrijski državni kredit pa pred vnanjim svetom hudo poškoduje. Ministerstvo namerava nacijonalni banki privoliti, da sme za 100 mi li jonov gold. bankovcev izdati, ne da bi bili pokriti po enakem zakladu v srebru ali zlatu. In kaj bodo nasledki? Da bankovci izgube v isti razmeri na svoji vrednosti. Azijo je prvi dan, ko je bilo slišati od tega koraka finančnega ministra za 3 odstotke poskočil. Finančna kriza se raztezujc tudi na vso drugo kupčijo in nij šo videti konca.
I.lHtnlcM urcdiilfitva. G. G. K. v M. So bodo zgodilo pozneje. G. p. K. v G. Nam bode vso dobro došlo in ho predali vselej na razpolagalno za taku stvari. — G. R. Zdaj se nam no zdi „oportuna dojde ča.s! — Bab tista: Dobro. Le ros daj.
Opomenica.
konkurzi: iiibitška zalogu v Vrhniki je raa-pisana do 20 junija pri predsednistvu c. kr. finančno direkcije v ljubljaui.
Umrli v IJiiltifjufii
od 9. do 12. maja.
Marg. Tanko, delavka, 30 1., na sušici. — Mih. Smolo, rnesarsk pomočnik, 34 L na logarji. — Gospa Karolina Klobučar, vdova kaznilniškega oskrbnika. 08 I. , in visoko blagorojcui gospod baron Anton Cojz, G4 1., oba na oslabljcnji. — Gregor Sever, sadjar, 50 I,, na srčnem vnetji. — Martin Mavric, delavec, 4t> 1., na pljuč, vodenici. — Georg MiviSek, dui-nar, 71 1., na pehanji. — Jož. Boltezar, delavec, 02 1., na jetiki. — Marija Flegar, klobučari ca, 49 1., na hektiuui mrzlici. — Gospodu J, Valuutinčiču, železniškemu uradniku, dve minuti staro, v sili krščeno deto, na vodeni glavi. — Mart. Strojan, delavec, 04 L, ua jetiki.
v Ljubljani 14. maja t. 1. Pšenica 0 gl. 80 kr.; — rež 4 gl. — kr.; — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 40 kr.; — proso 3 gl. 20 kr.; — koruza 3 gld. 30 kr.; — krompir 1 gl. 80 kr.; — fižol 5 gl. — kr.
— masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 38 kr.;
— špeh frišen — gl. 32 kr.; — špeb povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 20 kr.; — teletine funt 27 kr.; — svinjsko uieso, funt 31 kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr j — slamo cent — gl. 85 kr.; — drva trda 0 gld. 00 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
Dunajska bornu  14 maja.
(Izvirno telegrafič o poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   00 gld. 50		kr.
Enotni drž. dolg v srebru	. 71	(J ™	n
		n	»
Akcije narodne banke	928	—	i,
	290		,
	111	„ 50	n
Napol.........	8	n M	n
	—		
		1 50	m
Popotnikom
llil JDol«»liJftl44kill se daje na znanje, da od I. junija vpisani© popotnikov med Itudolfovem iu Litijo ne bode več pri c. k. poštnem uradu v Itudolfovem, ampak v bukvoveznici g. Wepustek-ove udove (na velikem trgu) ravno tam.
C. k. poštni urad v Trebnjem
15. maja 1873.
HI. Gircsscll,
(135—1) postarica.
Henrik Maurer
V LJUBLJANI
priporoča svojo vedno dobro izbrano
zalogo domačih in inozemskih barv,
bronca, aneline in vseh priprav
£ za slikarje, p o z 1 ač ev al ce, podoba rje in mazače. j I Najboljša bira lakov iz kopala, za po-jj hišje, kočije, iz asfalta, iz jantara, iz dam ara, za zlato in usnje. Najfinejše   francoske   zlatarske firneže.
Olj mitik barve
za fino slikarstvo.
Hlikavako platino in tvoriva
za umetnike.
X ITli°ne£ iz lliiovi^u olju.
Tekoče oljnate barve
o v najboljšem linovein lirueži najtinejše mlete. Na j veča izbera vsakovrstnih
t Pravo zlato v listih i. t. d. i. t. d.
NaroČila od zunaj se točno izvršujejo. (128—3)
Zobni zdravnik
A. Paichel
se počasti p. n. zoboboluim naznanjati, da ordinira v zobozdravucm in zobotebničnem Htroku od 9. do 12. in od 2. do 6. ure v „Zvezdi" v Cetinovičevi hiši štev. 37 v I. nadstropji. (132—2)
Tujci.
14. in a j a.
' '" "i1'1 : <i«tottner iž Celja. — llusa iz Trobiža. — Zokull iz Trsta.
Pri illclniitu: Svetlin — Auber. — Gruber, Milohnoja iz Maribora. Sa.-.u Milu. Sin«, Pigtelll — Gani o Luko; — Heyor, Klein iz Trsta. — Kaiscr iz Dunaja. — Mii er i/. Berolina. — Krajlio, del Cott iz Brežic. — Mig.se iz Oubara.
Pri ''lulici: Komitzer iz Broda. — uiad Knchistiier iz Sr. Petra — Tanzer, Grab iz Dunaja. — Beier iz Gradca, — Schiipper iz Trsta. — l.anger iz Poginile. — 1'relesnik iz Tuhinja.
--.-—---m
udatel,] in r,s» uredni Stro odgovoren; Ivan Semen,
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast I>1*. O. l4.illiNCli, Berlin, Louiseustrasse 45. (255—53)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Ijiifiuina in tisk ,,N*iroJue tiskarne".