Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertil (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna štev. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za ino-71'mstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 622 TRST, ČETRTEK 17. NOVEMBRA 1966, GORICA LET. XV. £>m na bloumbhe kaline Glasilo Italijanske socialistične stranke (PSI) »Avanti« je dne 13. t. in. objavilo na drugi strani daljši članek z naslovom »Spopad dvojice DC - PC tudi v Trstu v krizi«, kjer med drugim očita komunistom, da iščejo raje razgovor z demokristjani, namesto da bi se potegovali za razčiščen j e stališč med levimi strankami in strujami. V članku je tudi napovedano zborovanje socialističnega glavnega tajnika De Martina, ki bo čez nekaj dni v Trstu. Sestavka v dnevniku »Avanti« bi ne omenjali, če bi ne bili opazili v njem tudi tele, za tržaške Slovence zelo zanimive in značilne besede, ki jih ponatiskujemo v dobesednem prevodu: »Vsi vedo, da ima Trst samo 25 tisoč prebivalcev slovenskega jezika od skupnih 280 tisoč prebivalcev in da vsa njegova zgodovina dokazuje, da je prav Trst tisti, ki Slovence, Nemce, Levantince spreminja v Italijane, in ne nasprotno.« Iz teh neresničnih in protizgodovinskih trditev uradnega glasila Italijanske socialistične stranke neovržno izhaja dvoje: 1. da PSI smatra za verodostojne in objektivne po-dakte ljudskega štetja iz leta 1961, kar zadeva vprašanje uporabnega jezika, in 2. da računa, da bo italijanski Trst prej ali slej »spremenil v Italijane«, to je asimiliral tudi preostalih 25 tisoč Slovencev. K temu moramo pripomniti tole: že pred zadnjim ljudskim štetjem so vse slovenske politične in druge organizacije, med njimi tudi KPI in vsi prvaki bivše NSZ, ki so nato vstopili v PSI, podpisali skupno izjavo, v kateri že vnaprei zanikajo verodostojnost in objektivnost izida ljudskega štetja o vprašanju jezika prebivavcev na Tržaškem. ker so povsem upravičeno zahtevali, da bi morala oblast najprej popraviti krivice, ki jih je proti tržaškim Slovencem zagrešil fažiz.em, oziroma ustanoviti take pogoje. da bi Slovenci brez strahu in pridržkov mogli povedati resnico na vprašanje o uporabnem jeziku. Kaj pravijo danes slovenski socialisti v PSI k takemu pisanju strankinega osrednjega glasila? Ker ne moremo verjeti, da bi se biti izneverili svojim nekdaniim stališčem, lahko sklepamo, da njihova stališča v Ital. socialistični stranki nimaio nobene teže in nobenega vnliva na splošno politično linijo stranke tudi do slovenskih vnrašani. S socialistično združitvijo na sta njihov vpliv in njihova teža še bolj neznatna — kot smo vnašem listu že poudarili — ker so na Tržaškem socialdemokrati ki v o vsi italijanske narodnosti, v veliki večini. Če pa si PSI želi in veruje v asimilacijo (Nadaljevanje na 3. strani) Dvorana v ul. Donizetti v Trstu je bila najbrž le redkokdaj tako nabito polna kot v ponedeljek, 14. t. m., ko je Društvo slovenskih izobražencev povabilo v svojo sredo tri duhovnike iz Beneške Slovenije, da spregovorijo o svoji zemlji in o ljudeh, ki živijo na tej revni ter zapuščeni zemlji, Prvi je podal temeljit zemljepisno-zgodo-vinski oris dolin Nadiže, Tera in Rezije, ki skupno sestavlja;o Beneško Slovenijo. Slovenci so se naselili v teh krajih v drugi polovici 6. stoletja po Kristusu, po odhodu Langobardov. Pavel Diakon piše, da je tedaj slovensko narodnostno ozemlje segalo do predmestja Čedada. Preden je ozemlje beneških Slovencev le^a 1420 prešlo pod oblast Benečanov, so tu mnoga leta gospodovali oglejski patriarhi, ki so med drugim razširili med beneške Slovence krščansko vero. Benečani so Slovencem priznali široko samoupravo, kar priča obstoj dveh tako imenovanih »bank« — Landarske in Mjersinske ki sta izvrševali upravno in sodno oblast Edino dolžnost, ki so jo Slovenci 'imeli do beneške republike, je bila obramba njenih me:a. 200 mož je bilo vedno pripravljenih, da nastopi v primeru kakega sovražnega napada. BILI SO RAZOČARANI Prva korenita sprememba v življenju beneških Slovencev je nastala za časa Napoleona, ko je po miru v Campoformidu tudi Beneška Slovenija prišla pod Avstrijo. Ta je beneškim Slovencem odvzela vse samoupravne pravice ter uvedla centralično oblast, ki jo je izvrševala s pomočjo posebnega komisarja v Spetru Slovenov Nič čudnega ni torej, če ip tudi beneškoslovensko ljudstvo simpatiziralo s protiavstrijskimi političnimi tokovi, ki so se začeli močno širiti po Italiji po Dunajskem kongresu leta 1915, ko se dejansko začenja italijanski »risorgimento«. Ob plebiscitu leta 1866 so se zato beneški Slovenci množično izrekli za pripadnost Italiji, saj so za Avstrijo našteli baje samo en glas. Beneški Slovenci so se izrekli za Italijo tudi iz zemljepisno-gospodarskih razlogov. Vse beneškoslovenske doline namreč vodijo v furlansko nižino, kamor so Slovenci vedno težili in kamor so tudi prodaiali svoje kmetijske pridelke, oziroma jih tamkaj zamenjavali. Toda v okviru Italije so bili beneški Slovenci kaj kmalu razočarani ” svojih pričakovanjih, ker jim nova država ni priznala nekdanjih samoupravnih pravic in ker jih je vrh vsega še pričela narodno zatirati. Tako je že leta 1867 spremenila tedanje ime »San Pie^ro degli Schiavoni« (Špeter Slovenov) v San Pietro al Natisone. Leta 1878 je bilo v Spetru ustanovljeno učiteljišče (seveda itali- jansko), iz katerega je doslej izšlo kakih 2500 učiteljev, izšolanih samo v italijanskem jeziku. Govornik je nato naštel vrsto letnic, ko je bila po raznih cerkvah odpravljena uporaba slovenskega jezika (npr Malina, Brezje, Subid, Stara gora itd.), leta 1933 pa je bila slovenščina izgnana iz vseh cerkva Beneške Slovenije z odlokom videmskega prefekta. Stanje se ni izboljšalo po 2. svetovni vojni, tako da se danes samo v 5 župnijah Beneške Slovenije izvajajo koncilska določila o uporabi jezika ljudstva pri verskih opravilih. Drugi govornik je orisal socialno- gospodarski položaj Beneške Slovenije, s posebnim poudarkom na stanje v dolini Nadiže. Beneški Slovenci so se prvotno ukvarjali s poljedelstvom in živinore:o Na posestvu je navadno ostal starejši sin, ki se je tudi edini poročil, medtem ko so njegovi bratje in sestre ostali strici in tete ter vsi delali na domu. Kasneje se je to patriarhalno življenje spremenilo, ker so odhajali z doma mlajši bratje in sestre; kdor je ostal na posestvu, jih je moral odplačevati, in sicer navadno s tem, da je odstopil del svoje zemlje. Kmečka posest se je tako silno razdrobila, Kljub temu pa je bila vsa zemlja obdelana, pri čemer so bile izvršene velike melioracije, saj, so pridni obdelovavci v koših nosili plodno zemljo iz ravnine na bregove, gradili podporne zidove itd. Sorazmerno precej razvita :e bila nekdaj živinoreja. Mnogo ljudi si je pomagalo tudi s tem, da je nabiralo jagode in razna zelišča, ki jih je potem prodajalo. Proti koncu prejšn:ega stoletja sta začela močno vplivati na socialno-gospodarski položaj beneških Slovencev dva nova činitelja: emigracija in krošnjarstvo. Beneški Slovenci so se začeli izseljevati največ v razne dežele tedanje Avstroogrske ter tu opravljali najrazličnejša dela. Povečini so bili sezonski delavci, ki so se čez zimo vračali domov. Res je sicer, da so ti delavci pošiljali v tujini prisluženi denar svojim družinam, vendar je emigraciia imela tudi slabe strani, ker je rahljala družinske vezi in jih čestokrat tudi prekinjala. PROBLEM IZSELJEVANJA S krošnjarstvom so se ljudje bavili nekako od februarja do novembra. Prodajali so po raznih krajih najrazličnejše drobne predmete. Reziiani so na še danes znani kot dobri popravljavci dežnikov, loncev in druge pločevinaste posode. Emigracija se je prenehala z nastopom fašizma, med katerim je v Beneški Sloveniji vladala velika beda^ Mussolini je uvedel režim avtarhije, zaradi česar je preprečeval izseljevanje delavcev v tujino. Po drugi svetovni Vojni pa so se iz Beneške Slovenije — od (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 20. novembra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. Maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali bojte . .. Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ostrostrelec«, povest, napisal Janez Fonimore Cooper, za radio prevedel in dramatiziral Dušan Pertot Drugi del; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 15.00 S pesniijo naokrog; 15.30 »Krokodili«. drama v treh dejanjih, napisal Guido Roc-ca, prevedel Franc Jeza, Igra RO., režira Jože Peterlin: 17.30 Obisk v diskoteki, Pripravlja Janko Ban; 18.00 Koncert v miniaturi; 18.30 Iz pesniških gajev: »Simon Gregorčič ob 60-letnici smrti«, (prof. Jože Peterlin); 19.15 Nedelj siki vestnik; 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Uoljka je uObr'di-la«; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.45 Antologija jazza. • PONEDELJEK, 21. novembra, ob: 11.40 Radio za šole (oddaja za srednje šole); 12 00 Trije, ansambli, tri dežele; 12.10 Liki oe naše preteklosti: »Stanko Vuk«, pripravil Rado Bednarik; 13.30 Priljubljene melodije; 17.25 Radio za šole (oddaja za srednje šefe); 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Maurice Ravel: Koncert v g duru za klavir in orkester; 19.10 Vinsko Beličič: (8) »Oton Župančič, pesnik, dramatik in prevajalec«; 20.35 Italijanski pentagram; 21.00 Kulturni odmevi; 21.25 V plesnem ritmu; 22.30 Slo\1enske skladbe za violino in klavir. Uvodne besede R^Va Kopčiča. Matija Bravničar: Elegia noetuma; Fantazija; 22.45 Južnoameriški odmevi. • TOREK, 22. novembra, ob: 12.00 »Uoljka je uobr’di'Ia«, navade in običaji pri nas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Glasba za vaš transistor; 18.30 Iz niza javnih knoce.rtbv Radia Trst; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja —j pripravlja Danilo Lovrečič; 20.35 Giuseppe Verdi: >>Don Carlos«, opera v štirih dejanjih. • SREDA, 23. novembra, ob: 11.40 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Pomenek s poslu^vkamr; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.25 Radio za šole (oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol); 17.45 Nekaj jazza; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Bohuslav Martinu: Kvintet št. l!; 19.10 Higiena in zdravje, pripravlja dr. Rafko Dolhar; 19.25 Zbori, zmagovalci na 5. mednarodnem tekmovanju »Seghizzi« v Gorici; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.20) Knjižne novosti: »G;orgio Bassani: Le parole prema ra te«, (Josip Tavčar); 22.45 Sentimentalne oesmi. • ČETRTEK. 24. novembra, oh* 11.45 Trije glasovi, trije slogi; 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič: 13.30 Glasba po željah; 17.20 Italijanščina no rad hi : 17.35 Glasba za vaš transi-sfor; 18.30 l jubica Maric: Piesmi prostora (1958); 19.00 Pisani balončki radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulia Simr-v.ti: 70.35 »To pojde na vaš račun«, radijska tar*. n?risal Ludvik Aškenazy prevedla Lelja Rehar. Ipra RO. režira Stana Kopitar; 21.35 Jar^zov kotiček: 77.40 Slovenski solisti. Pirnist Igor Dekleva; 23 00 Glasba za lahko noč. • PETEK, 25. novembra, ob: 11.40 Radio za šole (oddaia za dru^o stnnnio osflovn:h šol); 12.10 Med tržnimi stojnicami; 13.30 Glasbeno potovanje okoili sveta: 17.25 Padio za šole (oddaja za drugo stopnjo ''snovnih šolV 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 O glasb* <*ovori’o skladatelji: 19.00 Skladbe davnih dob; 19 10 Moi nrosti čas; 19.25 Plošče, ki so mladim všeč; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: F.gjdij Vršai: 2100 Koncert operne glasbe; 22.45 Maei:a glasbil v jazzu. • SOBOTA. 26. novembra, ob: 12.00 Kulturni odmevi: 13.20 Semenj plošč; 15.00 Glasbena oddaja za mladino, pripravlja Dušan Jakomin; 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste; 16.20 Pregled italijanske, dramatike; 17.20 Skala in ladja; 17.30 Otrokov pravljični svet; 17.50 Razkuštrane pesmi; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Pojota Gaby Novak in Adamo; 19.10 Družinski obzornik: »Vloga denarja v družini« — ureja prof. Ivan Theuerschuh; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Za prijeten konec tedna. Izdajatelj: »Novi list« d. 7 o z • Glavni urednik: Engelbert Besedniak • Odgovorni urednik. Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20. — telefon 29477 Vladni ukrepi v prid Zaradi katastrofalnih poplav, ki so prizadele severno in srednjo Italijo, je vlada sprejela nekaj najnujnejših sklepov in istočasno pripravlja dolgoročne ukrepe. Prvi se tičejo takojšnje pomoči poplavljencem ter gospodarske obnove z davčnimi olajšavami in podporami prizadetim obrtnikom, kmetom, industrijcem in trgovcem, drugi ukrepi pa se nanašajo na dolgoročne načrtu >;a obrambo tal. V korist gospodarske obnove nameravajo odobriti zlasti odškodnino in nizko ebrestna posojila. Pod obrambo tal pa spadajo pogozdovanja, regu-'acja rek ter utrjevanje njihovih obrežij in nasipov. V okvir zbiranja denarja za financiranja spada podražitev bencina in sicer navadnega bencina od 110 na 120 Mr za liter ter superbencina od 120 na 130 lir. Finančni min ster jc zan:kal govoricc, češ da nameravajo povečali turli davek na tobak in alkohol. Min:stra Mariotti in Mancini sta predlagala razpis javnega posojila, kar naj bi med drugim preprečilo zaostritev davkov. Ministri Colmobo, Tremelloni in Preti so se izrekli proti temu predlogu, ker bi škodoval finančnemu trž5šču in splošni gospodarski stabilizaciji. V sredo pa je vlada sprejela ukrep o 10-odstotnem povišanju vseh neposrednih davkov v prihodnjem letu za dohodke nad 960.000 lir. POLOŽAJ NA POPLAVLJENIH PODROČJIH Z vseh strani sveta prihaja pomoč v denarju in materialu za poplavljence v Ttaliji, zlasti za Florenco, ki je bila najhuje prizadeta. Tudi po Italiji sami so v teku nabirke denarnih prispevkov, zdravil, oblačil in živeža za žrtve povodnji. Delavci in name ščenci so ponekod žrtvovali enodnevno pla čo v ta namen. Zbrale so se že precejšnje t}onebl*i MIguvm (Nadaljevanje s 1. strani) leta 1950 dalje — ljud;e začeli izseljevati kar množično. Takorekoč vsa moška mladina jo zapuščala svoje domove ter odhajala v belgijske rudnike. Nekaj let zatem so ljudje odhajali na delo v Francijo, Švico, Argentino in zadnja leta tudi v Zahodno Nemčijo. Pred nekaj l.eti so se začela izseljevati tudi dekle ta, ki so naprej odhajale služit v velika italijanska mesta, nafo pa še v Švico ter An-glijo. O množičnem značaju izseljevanja pričajo lele številke: 7 občin v Nadiški dolinah so leta 1951 štele skupno 17 tisoč ljudi, danes pa jih šte:ejo le 11 tisoč, iz česar izhaja, da se ie iz teh občin izselila v 10 letih tretjina prebivalstva. Posledica izseljevanja je nazadovanje kmet:s‘va in ž;vinoreje. Omenjenih sedem občin je imelo leta 1957 šest tisoč glav živine, danes pa 5 tisoč glav. Neprecenljiva je seveda tudi moralna ško- | TEDENSKI KOLEDARČEK 1 20. novembra, nedelja: Srečko, Feliks ?1. novembra, ponedeljek: Marija, Darinka 22. novembra, torek: Cecilija, Cilika 23. novembra, sreda: Klemen, Mile 24. novembra, četrtek: Janez, Ivan 25. novembra, petek: Katarina, Katja 26. novembra, sobota: Konrad, Rado poplavljenih področij vsote, vendar se kaže v javnosti tudi nezaupanje, kaj se bo zgodilo s tem denarjem. To prihaja do izraza zlasti v dopisih v raznih velikih dnevnikih in tednikih. Ljudje so postali nezaupni zaradi slabih izkušenj s prejšnjimi nabirkami, ko je velik del nabranih vsot nekje obtičal. Florenco zdaj čistijo blata. Gasilci z brizgalnami spirajo osrednji del mesta, toda delo gre počasi od rok, ker manjka vode. Vodovodne cevi so namreč na mnogih krajih med poplavo popokale zaradi prevelikega pritiska. Pri čiščenju pomaga 5000 civilistov in vojakov. Ko so v glavnem očistili ulice, so začeli pomagati zasebnikom, ki sami ne morejo očistiti dolnjih prostorov in kleti hiš. •-- VELIK USPEH ZADNJEGA POLETA »GEMINI« Ameriška astronavta James Lovell in Ed-vvin Aldrin sta z vesoljsko kabino »Gemini 12« v torek srečno pristala na Atlantskem oceanu, tisoč kilometrov iužnovzhodno od Kennedyevega rta. Na milijone Američanov ic gledalo, kako je kabina drsela proti mo-riu, obešena na velikansko padalo. Kmalu sla bila na krovu letalonosilke »Wasp-<, kjer so jima pripravili triumfalen sprejem. Aldrin je postavil v vesoljskem prostoru nov rekord, ker je ostal zunaj kabine dve uri in devet minut in opravil vrsto poskusov, ne da bi se bil utrudil, s čimer je dokazal, da je možno delati tudi v vesoljskem prostoru. S tem poletom so se končali noskusi serije »Gcmin:« in zdai bodo začeli s noskusi seriie »Aoollo«. ki se bodo končali s nrislankom dveh astronavtov na Luni, medtem ko ju bo tretii čakal krožeč okror; T une. rla in snet snreime na krov vesoli-ske ladje. To bi sp moralo zgoditi po načrtih okrog leta 1969. ei o bu&ii zemlji da. Beneškoslovenski izseljenci se vračajo domov umirat, potem ko so dali svoje najboljše moči tujini< Mnogi pa za vedno ostanejo v tujini. Tisti redki, ki se jim posreči nekaj prihraniti, pa si navadno zgradijo hiše, si kupi:o posestva ali se začno ukvarjati s trgovino ali kakim podobnim delom v Furlaniji ter se ne marajo vrniti v domače kraje. Oba govornika ter njun spremljevalec so nato odgovarjali na vprašanja številnih po-slušavcev. Razvil se je zelo zanimiv pogovor, ki je še bolj osvetlil naravnost obupen položaj, v katerem se v narodnostnem, socialnem ter gospodarskem pogledu nahajajo naši beneškoslovenski bratje. Na zelo zanimivem in poučnem večeru so slovenski izobraženci lahko ugotovili, da smo vsi vse premalo doslej naredili, da bi tem našim bratom skušali pomagati. Mislimo, da bi moralo to srečanje vzpodbuditi naše politike, gospodarstvenike, kulturnike in sploh vse izobražence v zamejstvu da bi z združenimi močmi nekaj konkretnega ukrenili za postopno izboljšanje položaja v Beneški Sloveniji. Sedaj ni več časa za pomilovanje, temveč za konkretno delo Predstavnikom Beneških Slovencev, ki so nastopili v Trs'u, moramo k njihovim odkritim in pogumnim besedam, k njihovemu ve- I kemu idealizmu ter trdni veri v zmago pravičnosti iskreno čestitati. Izpodkopavanje nemške demokracije Mandat za sestavo nove nemške vlade je dobil ministrski predsednik nemške dežele Baden - VViirttemberg, politik CDU Kie-singer. Trenutno so v teku posvetovanja za sestavo koalicijske vlade z liberalci ali s socialnimi demokrati. Pri tem prihaja do intrig zlasti s strani liberalcev, ki -močno spominjajo na dobo weimarske republike. RAZPRTIJE IN INTRIGE SO UNIČILE PRVO REPUBLIKO Weimarska republika (Nemška republika, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni) je propadla in postala plen nacizma zaradi neprestanih razprtij med političnimi strankami in korupcije strankarskega življenja. Demokratične in protinacistične stranke se mkakor niso znale in hotele sporazumeti za enoten vladni program ter so se rajši vezale s skrajneži druga proti drugi. Tako je propadla republika in z njo demokracija in svoboda, na oblast je prišel Hitler in začela se je veriga dogodkov, ki so pahnili Nemčijo in vso Evropo v drugo svetovno vojno ter povzročili velikanske nesreče, predvsem Nemčiji sami. LOV NA SLOVENSKE KALINE !Nadaljevan e s 1. strani) še tistih 25 tisoč Slovencev — kar logično izhaja iz pisanja lista »Avanti« — je jasno, da v tej stranki ne more biti mesta za Slovence, četudi je ali bo poslala ta stranka trenutno kakega svojega zastopnika slovenske narodnosti v tržaški občinski odbor. To ne more biti drugo kot pesek v oči, lov na naivne slovenske kaline, ne pa resna in koristna politična perspektiva za slovensko delovno ljudstvo v zamejstvu. D. L. Zdelo se je, da so se iz tega nemški de-mokrati nekaj naučili, in precej let po ob-novitvi demokracije v Zahodni Nemčiji se je kazala nemška demokracija učinkovita in močna. Vladajočim krščanskim demokratom in krščanskim socialcem (koalicija med političnimi skupinami krščanskega sve- 1 lovnega nazora obeh ver, katoliške in pro-testantovske) je stala nasproti močna socialnodemokratska stranka kot veljavna demokratična alternativa. Toda zadnji čas so se začele kazati v nemški demokraciji iste napake kot pred vojno, ki so tedaj sprožile plav nacizma: zagrizen boj političnih skupin za golo oblast, ki postaja sama sebi namen, intrigiranje med vodilnimi politiki v isti stranki iz zavisti, pohlepa po oblasti in iz razlogov osebne prevlade ter zapostavljanje nujnih vprašanj notranje in zunanje politike za čisto osebne in strankarske cilje. Posebno grdo vlogo igrajo v tej politični igri nemški liberalci, ki sicer nimajo dosti volivcev, a so nekak jeziček na tehtnici, kajti le skupno z njimi predstavljajo krščanski demokrati in krščanski socialci večino v parlamentu in sestavijo vlado. To izkoriščajo liberalci za neprestano izsiljevanje in intrige. V vladi so zastopani štirikrat močneje, kakor bi jim šlo po njihovi politični moči, a niso zadovoljni niti s tem. Hoteli bi dobiti v roke dejansko oblast s tem, da bi zasedli najvažnejša ministrstva in imeli v rokah ključ vse nemške politike, preko pritiska na ostale člane vlade v obliki neprestane grožnje, da bodo razbili koalicijo s krščanskimi demokrati in tako prisilili vlado, da odstopi. To so zdaj napravili nasproti zmernemu in treznemu Erhardu, ki pa se jim je skušal upirati, kolikor je mogel, a je končno, kot kaže, podlegel. Na žalost ni našel prave opore v politikih last- ne stranke, kajti najvidnejši med njimi vidijo v tem ugodno priložnost, da se sami povzpnejo na vrh in zavzamejo Erhardovo mesto; zato flirtajo z liberalci, ki so pahnili zdaj nemško demokracijo v krizo iz čisto banalenga in demagoškega vzroka: upr- li so se povišanju davka na žgane pijače (konjake), tobak in bencin, torej na čisto luksuzne predmete. LIBERALCI IZPODKOPUJEJO UGLED DEMOKRACIJE Najhuje pa je, da liberalci načrtno izpodkopavajo ugled nemške demokracije. S pomočjo velekapitala ki stoji za njimi, so ustanovili nekaj velikih revij, ki neprestano »odkrivajo« neke »škandale« v vrstah krščanskih demokratov in tistih politikov in državnikov, ki jim niso pogodu. Malenkosti ali celo iz trte izvite zadeve razpihujejo v »korupcijske afere« in povzročajo tožbe, ki se vlečejo leta in ki se redno končajo s tem, da se vsa zadeva izkaže kot umetno nppihnjen balon. Toda to jih ne briga, kajti glavni namen je samo ta, da s senzacionalnimi obtožbami in naslovi v listih sejejo v javnosti nezaupanje do demokratičnih strank. Kot znano, so ravno ti krogi (veleindustrija in velekapital) pripomogli tudi Hitlerju na oblast, z blatenjem demokracije in z denarnim podpiranjem njegovih podvigov, pa tudi s tem, da so se v odločilnem času povezali z njim (Hugen-berg). K vsemu temu pa se pridružuje še nerešeno vprašanje nemške združitve. V našem listu smo že večkrat opozorili na nevarnost, da bo ravno to poživilo nacionalistične in nacistične težnje v Nemčiji. Ta napoved se začenja zdaj uresničevati, kot so pokazale volitve na Hessenskem in kot bodo morda v kratkem pokazale volitve na Bavarskem. S tem, da velike sile zavlačujejo rešitev (Nadaljevanje na 9. strani) 17 Pokristjanjenje Slovencev n. h. Kako so živeli naši predniki v Skandinaviji Z vsem tem smo se že dotaknili tudi vprašanja, kakšno je bilo na splošno življenje naših prednikov v Skandinaviji. Iz dosedanjega je bilo razvidno, da so poznali ladje. Beseda ladja (staronorveško lada — vozilo, ladja) je, kot že rečeno, nedvomno tudi v zve-iz z besedo lade (norv,) ali lada (Šved.), ki pomeni škedenj. Njen nastanek pa je še bolj gotovo v zvezi z besedo la, ki jo je najti v pesmih davnih skandinavskih in islandskih skaldov (ljudskih pesnikov — odtod beseda skladati (pesmi)?) in je pomenila obalne vode v morju ali jezeru, pa tudi kri ali motno vodo. Vedno pa je ta beseda uporabljena samo v najstarejšem pesniškem jeziku. Verjetno je tudi v zvezi s staroskandinavskimi besedami lad (dežela ali kraljestvo), lada (mi- lo prositi, voditi), ladadsmadr (vodja), lad-madr (kažipot, vodja) in še z nekaterimi1 drugimi, ki imajo vse kak pomen v smislu plovbe, pristajanja, boja (na obalah), osvajanja (mile prošnje!) in kolonizacije (lada-škedenj). Ostanek tega je najbrž v glagolu ladati, ki je v rabi v narečju na Ptujskem polju, npr. pa sem ga le ladal (pa sem ga le obvladal ali premagal). Vse to dokazuje, da so bili »Solvendci« v davnih časih pomorsko ljudstvo in da so jim j ladje služile za osvajanje nove zemlje in ustanavljanje novih naselbin. (Narečni izraz po-, vikšati v smislu povišati in glagol večati ter pridevnik velik so morda v zvezi z besedo vik-ves, naselbina, če je pomenila vas veliko hiš ali kmetij skupaj). Da se je beseda la-da-ladja s svojimi sorodnimi pomeni ohranila ravno v starodavnih norveško-islandskih sagah, je dokaz več, da so nekdanji »Solvendci« živeli in pluli s svojimi ladjami nekje v južnozahodni Skandinaviji. Edini kolikor tolikor direktni daljni spomin na to se je prav tako ohranil v sagah in to v imenu »Solundarhaf« (haf-morje) za morje med norveško obalo in otoki severno od Škotske. O tem pripovedujejo »Konunga sogur«, Sage o kraljih. Beseda Solundarhaf pa gotovo ne pomeni nič drugega kot Solvendarhaf, Morje Solvendcev, ker ne more imeti pomena Južno morje, saj to morje v nobenem smislu ni južno, razen glede na Severno ledeno morje, po katerem pa v tistem času gotovo niso vozile ladje. Solundarhaf je bilo sploh najsevernejše morje, katerega obale so bile še obljudene. Celo morje južno od nekdanjega Morja Solvendcev nosi danes ime Severno morje (Nordsee), medtem ko se imenuje nekdanje Morje Solvendcev danes Norveško morje, To daje sklepati, da je tudi v davnih časih, ko so nastajale Sage o kraljih, dobilo ime po pomorščakih z istih obal (južna Norveška), ki pa so se imenovali tedaj S~ ' dar. Solundar je pač samo nekoliko pokvarjen izraz Solvendar. Norveške zgodovinske knjige ne dajejo razlage niti za besedo Solundarhaf niti za druge podobne besede, ki bi mogle biti v zvezi z imenom ljudstva Solvendcev, in priznavajo, da je njihov pomen nejasen in skrivnosten. To se da razložiti samo s tem, da je ljudstvo Solvendcev zapustilo Skandinavijo precej pred zgodovinsko dobo, ki se je začela v Skand.naviji glede na ostalo Evropo zelo pozno, šele proti koncu prvega tisočletja po Kr. Tisti, ki so ostali, pa so se asimilirali drugim skandinavsk'm plemenom. Spomin na solvendsko ljudstvo 'se je sicer ohranil v najstarejših sagah, ker besedilo ljudskih pesmi se ni spreminjalo in je šlo kot izročilo iz roda v rod, dokler ga niso čez stoletja zapisali, pomen nekaterih besed pa se je izgubil, kot se je to zgodilo tudi v mnogih slovenskih ljudskih pesmih, npr. v pesmi o ribi faroniki. Zanimivo potrdilo k imenu Solundarhaf v Sagah o kraljih najdemo v Tacitovi »Ger-maniji«, kjer poroča (Cap. XLIV) da je živelo v Skandinaviji, katero je smatral za otok, ljudstvo »Suioni« (Tacit je uporabil 2. sklon množine »Suionum«). Med besedama Solvendar in Suioni je preveč podobnosti, da bi jo mogli prezreti, zlasti če postavimo namesto besede Solvendar besedo Solvendi ali (Nadaljevanje na 8. strani) Okrepimo glasove Slovenske skupnosti Bližajo se volitve v tržaški občinski in pokrajinski svet. Volivci imajo na izbiro celo vrsto kandidatnih list, vendar mislimo, da za slovenske volivce tokrat izbira res ni težka. Napisali smo, da to velja za slovenske volivce, to je ljudi, ki jim je narodnost ena največjih, temeljnih človekovih vrednot in dobrin, brez katere ni mogoče izpopolnjevati človekove osebnosti, kar je pravzaprav končni cilj vsakega čtaveškega bitja na Zemlji. Ker smo Slovenci na Tržaškem in sploh v zamejstvu v manjšini, je ta vrednota, kot je razumljivo, v trajni nevarnosti, zaradi česar jo moramo vedno braniti pred silami, ki nam jc posredno ali neposredno hočejo odvzeti ali izmaličiti. To dejstvo bodo imeli slovenski volivci pred očmi, ko bodo v volilni kabini izvrševali svojo državljansko pravico in dolžnost. Zato bodo gotovo dali svoj glas in svoje zaupanje kandidatni listi, ki edina izmed vseh more učinkovito braniti to'veliko vrednoto ter jo trdno zaščititi pred napadi nas- j protnikov. Katera izmed številnih kandidatnih list ima te rekvizite? Odgovor na to vprašanje je zelo preprost: lista Slovenske skupnosti. Ta lista je namreč tako po svoji sestavi kot po svojem programu odraz našega delovne-! ga ljudstva, zvesto tolmači njegove težnje in potrebe ter edina daje trdno jamstvo, da bo-do njeni izvoljeni predstavniki v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu glasniki 1 ter posredovalci zahtev, potreb in teženj vse-1 ga našega ljudstva. Slovenska skupnost je v vseh štirih letih svojega obsto:a z vsem otipljivimi dejstvi j j Nabrežina: IZ DELOVANJA OBČINSKE UPRAVE j Devinsko-nabrežinski občinski svet je v torek, 15. t. m., pričel s svojim rednim jesenskim zasedanjem, župan se je najprej i spomnil velike nesreče, ki je 4. t. m. zadela velik del ozemlja republike, izrazil polno solidarnost s trpečim ljudstvom in pred- j lagal, naj občinski svet prispeva 250 tisoč lir v pomoč oškodovancem. Predlog je bil sprejet soglasno. Župan je nato imel daljše poročilo o delovanju občinske uprave. Tako je omenil, da občina danes šteje 6.824 prebivavcev. Letos je prebivavstvo narastlo za 368 oseb. Volivcev je danes 4.860, in sicer 274 več kot ob zadnjih upravnih volitvah leta 1964. Dobršen del županovega poročila je bil posvečen področju javnih del. Z gospodarskima načrtoma za leti 1965 in 1966 in z dvema prispevkoma vladnega komisariata je bilo občini Devin-Nabrežina skupno nakazanih 100 milijonov lir za javna dela. Nji-1 hova izvedba se je zavlekla zaradi raznih birokratskih ovir, do danes pa je večina del bila že oddana na dražbi in bi se morala čimprej izvršiti. j Občinski svet je nato sprejel več sklepov redne uprave, med prispevki za športna društva v občini je nakazal 50 tisoč lir nabrežinskemu »Sokolu«, ki je bil ustanovljen pred kratkim, a ki je že dosegel prav lepe uspehe na raznih športnih tekmovanjih. • ■ < dokazala, da je sposobna svoj splošni narodni, socialno-gospodarski program uresniče^ vati. Mirno lahko trdimo, da je v tem kratkem razdobju naredila za splošne slovenske koristi celo več, kot ustreza njeni številčni moči. S svojo politično akcijo, z delovanjem svojih izvoljenih predstavnikov v različnih organih politično - upravne oblasti in v raz-nih javnih ustanovah je odločilno pripomogla, da se je na Tržaškem ublažilo sovinistič" ^ no protislovensko vzdušje, ki je dolga de-, setletja onemogočalo vsak resen poizkus po vzpostavitvi pravičnih in humanih odnosov med tu živečima narodnostima. Vsak novi glas, oddan listi Slovenske skupnosti, bo torej okrepil učinkovitost njenih prizadevanj in jo še bolj usposobil, da bo postopno mo-gia doseči svoj končni cilj, ki je in ostane pravična ureditev odnosov med večino in manjšino na vseh mnogovrstnih področjih :avnega in zasebnega življenja. Zgonik: SPREMEMBA V VODSTVU OBČINE fred kratkim je zgoniški občinski svet j na redni seji med drugim razpravljal o j ostavki dveh socialističnih predstavnikov v upravnem odboru, in sicer podžupana Ci-bica in enega odbornika - namestnika. Kot vzrok svoje ostavke sta odbornika navedla dejstvo, da župan in ostali odborniki, ki pripadajo KPI, ne upoštevajo njunih predlogov in da hočejo imeti monopol nad celotno občinsko upravo. Na zadnji seji pa občinski svet ni razpravljal o teh obtožbah, temveč le z glasovanjem vzel na znanje ostavko socialističnih odbornikov ter na njuno mesto izvolil Justa Pegana, ki pripada KPI, in dr. Ivana Godinija, izvoljenega kot neodvisnega za skupino PSI. Svet je tudi sklenil prispevati 100 tisoč lir za pomoč poplavljencem in rešil več vprašanj redne uprave. C pčine: UMRLA JE GOSPA ERNA HLAVATY V nedeljo je nenadno umrla na Opčinah gospa Erna Hlavaty roj. Vizjak, žena uglednega in priljubljenega javnega delavca, slikarja in zobozdravnika dr. Roberta Ulava-tya. Tudi pokojnica je bila splošno priljubljena zaradi svojega izredno dobrega značaja in svoje življenjske vedrine, ki je ni zapustila niti v njeni dolgotrajni bolehnosti. Vedno je našla prijazno besedo in prisrčne izraze sočutja za vse, ki jih je prizadel kak življenjski udarec. Tudi njen pogreb, l.i ie bil v torek popoldne, je pokazal, kako je bila cenjena. Od vseh strani se je zbrala množica pogrebcev, da jih je cerkev komaj sprejela. Cerkvene pogrebne obrede je opravil g. dekan Natal Silvani. Truplo pa so nato odpeljali v Ljubljano, kjer bo pokojnica počivala na tamkajšnjih Žalah. Naj počiva v miru, možu, dr. Robertu Hlavatyju, sinu in hčerki pa naše globoko sožalje. Sožalju se pridružujeta uredništvo in uprava N. 1. SEZNAM SHODOV SLOVENSKE SKUPNOSTI za naslednje dni: Sobota, 19. novembra: ob 10.30 Rdeči Trg, 11. Trg Stare mitnice (kino Massimo), 12. Trg Oberdan, 17.30 Barkovlje (ul. Boveto), 18. Sv. Ana, 18.30 Opčine (pred kinodvorano), 19. Skedenj, 19.15 Kontovel, 20. Prosek, 20. Ricmanje. Nedelja, 20. novembra: ob 9.45 Rojan (Trg Tra i Rivi), 9.45 Sv. Jakob, 10,45 Sv. Križ (trg pri cerkvi), 10.45 Skedenj (pri cerkvi), 11.45 Barkovlje (pri cerkvi), 11.45 Opčine (pri cerkvi), 19. Veliki Repen. Ponedeljek, 21. novembra: ob 11. Rdeči 1 rg, 12 Trg Stare mitnice (kino Massimo), 12.30 Trg Oberdan, 18. Padriče, 18. Podlonjer, 19. Opčine (pri tramvajski postaji), 19. Ul. Bran-desia, 20. Lonjer, 20. Trebče. Torek, 22. novembra: ob 18. Praprot, 18 Trg Stare Mitnice (kino Massimo), 19. Slivno, 19. Katinara, 20. Boršt, 20. Salež. Sreda, 23. novembra: ob 10.30 Rdeči Trg, 11. Trg Stare Mitnice (kino Massimo), 12. Trg Oberdan, 17.30 Šempolaj, 18. Prosek, 18.15 Mavhinje, 18 45 Kontovel, 19. Devin, 19.30 Bazovica, 20. Nabrežina (pri cerkvi), 20.30 Gročana. Četrtek, 24. novembra: ob 18. Prebeneg, 18. Trebče, 18.30 Ul. Flavia (Benussi), 19. Dolina, 19. Sv. Ana, 19.30 Domjo, 19.30 Kre-menka, 20. Skedenj, 20. Zabrežec. Petek, 25. novembra: ob 10. Rdeči Trg, 11. Sv. Jakob, 11.30 Trg Stare Mitnice (kino Massimo), 18.30 Rocol, 12.30 Trg Oberdan, 12.30 Trg Gioberti, 18. Prosek, 19. Sv. Kr'ž, 20. Opčine (pred kinodvorano), 20. Lonjer, 20 30 Bazovica, 20.30 Boljunec. PODELJENE NAGRADE RAZPISA »PLANINE V BESEDI IN SLIKI« Slovensko planinsko društvo v Trstu je razpisalo ob 20-letnici obnove društva literarni, filmski in fotografski natečaj pod naslovom »Planine v besedi in sliki«. Za to določene tri komisije so dela pregledale na posebnih sestankih. Določeni sta bil i dve nagradi za literarni natečaj, za filmski in fotografski pa po ena nagrada. Komisijo za literarne prispevke so sestavljali profesorji Andrej Budal, Martin Jevnikar, Pavle Merku in Josip Tavčar, ki so prisodili I. nagrado Igorju Tuti za prispevek »Ite missa est« s sledečo utemeljitvijo: Sestavek nas poetično pripelje v skrivnostno sfero podzavesti, v kateri sta čjovek in gora dva aspekta večnega simbola ali želje po samouničevanju preko ponosnega častihlepja. Gorski motiv je lepo vključen v celotno dogajanje. Zato je planinska retorika popolnoma odpadla. Prijem je precej sodoben, jezik in slog sta dovolj kultivirana. Nadalje so podelili II. nagrado Marku Kravosu za štiri pesmi z naslovi »Kraški večer, Gora, V snegu, Skozi gozd« in utemeljili svojo odločitev takole: V pesmih je razmerje med tradicionalnimi n modernimi prvinami uravnovešeno. Navdih je pristen, zanesljiv in poln vedrine. O filmih so odločali Aljoša Žerjal, Milko Bambič in Stefan Bratož.. Nagrado so podelili Goričanu prof. Slavku Rebcu za film »Dvajsetletnica SPD Gorica«, ki je barvno in tehnično zelo dobro /vršen. Začenja pa se z nekoliko prepočasnim ritmom; sicer ga poživljajo zelo dobri posnetki oseb. Pohvaliti je treba tudi filim Draga Pahorja z naslovom »Prekmurske podobe«, ki je tehnično in vsebinsko odlično izveden, ne ustreza pa namenu natečaja. Za fotografije so Egon Piščanc, Mario Magajna in Marko Lah podelili nagrado, dr. Rafku Dolharju za sliko »Megla«, ki je tehnično dovršena. Na slavnostni akademiji za 20-letnico obnovitve SPDT, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma dne 25. novembra letos, bo podelitev nagrad, kateri bo sledilo branje oziroma predvajanje nagrajenih del. ODBOR SPDT Jz Proti so glasovali komunisti in misini, vsak s svojega stališča, liberalci so se pa po svoji navadi vzdržali. Druga važnejša sejna točka je bil odstop misinskega svetovavca odvetnika Pascolija. Na njegovo mesto je prišel na podlagi vo-livnih prednosti glasov Alessandro Cossovel (Kosovel). Sledili so še drugi odgovori odbornikov \ na vprašanja upravnega značaja, ki pa po j večini niso zadovoljili vpraševavcev. Med temi tudi o mostu v Stražicah, smetišču v j Sovodnjah in o prostem užitniiiskem pasu. Števerjan: JAVNA DELA — NAŠIM LOVCEM Dela za dokončno števerjansko vodovodno omrežje so v polnem razmahu. Upamo, da kmalu ne bo več potreba pisati o tej zadevi. Dela se krepko nadaljujejo v spodnjem koncu proti Grojni, potem se bodo nadaljevala od Oslavja dalje. Kaže torej, da bodo v dveh ali treh mesecih vse hiše priključene k omrežju. Za cesto od Bukovja do Sovence so tudi že oddana gradbena dela. Na dražbi 28. oktobra se je uveljavilo kot najcenejše gradbeno podjetje Marsetti iz Vidma. Po-pravljenje in širjenje te prepotrebne ceste Z OBČINSKE SEJE Precejšnje zanimanje je vladalo za zad- j njo občinsko sejo, ki je bila sklicana v po- \ nedeljek zvečer. Občinski svetovavci so ime- li na dnevnem redu 41 točk; med temi 24 interpelacij in vprašanj. Na ponedeljkovi seji niso utegnili občinski možje razpravljati o interpelaciji komunistov, ki se tiče odpravnine Montovega ravnatelja dr.' Mon-1 Lene v znesku približno 180 milijonov lir! Na dnevnem redu so pa imeli še druge, politično tudi precej vroče. V začetku je seji predsedoval podžupan Candussi, ki je izrazil solidarnost s poplav-ljenci in je obljubil, da bo občinski svet razpravljal o deležu goriške občine za pomoč poplavljenim krajem. Jedro politične razprave je pa bil odgovor župana Martine na vlogo misinov in komunistov glede županove prisotnosti in njegovega demonstrativnega odhoda ob odkritju D’Annunzijevega kipa. župan je dovolj spretno pojasnil, da je prisostvoval odkritju iz solidarnosti do bojevniških organizacij. Odstranil pa da se je zato, ker je začel uradni govornik De Marsico napadati vladne skupine zaradi njih politike v Poa-dižju. Poudaril je, da je potrebno spoštovati žrtve resničnih borcev za domovino, računati pa je treba tudi s politiko realnosti, ki kaže na mirno soseščino narodov. Po odgovorih zastopnikov raznih politič nih skupin, je prišel na glasovanje predlog svetovavcev Ciana za demokristjane, dr. Sanzina za združene socialiste in dr. Bratine za Slovensko demokratsko zvezo, ki se strinja z županovim odgovorom. Predlop, ic bil sprejet z glasovi demokristjanov, združenih socialistov in slovenske skupine. Čedad: PO ZADNJIH POPLAVAH Zadnje poplave, ki so povzročile v Kar-niji in v nižjih podgorskih krajih tolikšno škodo, so v gorskih krajih to pot nekoliko prizanesle. To pa zato, ker so se izkazale naprave in ureditve hudournih strug v zgornjih tokovih dosti bolj zanesljive kot zajezitve in nasipi v spodnjih rečnih delih. Že zadnjič smo pisali, da ni bilo v slo-venskobeneških vaseh, v gorenjih porečjih, velikih poplav, če izvzamemo nekatere cestne usade in preplavljene kleti ter spodnje hišne prostore v nekaterih krajih. j V Čedadu ni bilo hudega. Alarmirane čete so lahko poslali v druge bolj izpostav-liene kraje. Tudi v šent Lenartu se ni Kozica preveč razpenila; enako tudi ne Erbcč in Malina. Prizaneslo je neurje še dovolj tudi okoli Podbonesca, Dreke, Strenj in Torlana. Pač pa je precej škode ugotovljene okrog Zavrha in so tudi tisti kraji prišli prav zato v uradni seznam od sedanjih | poplav prizadetih. S tem pa ni rečeno, da je v vaseh bene-ško-slovenskih vasi vse varno pred poplavami. Manjka še vedno enoten načrt za ureditev voda in strug. Rodovitno zemljo bodo hudourniki še vedno poplavljali in jo odnašali v doline, če ne danes, pa v prihodnje, če ne bo državna in deželna oblast priznala tudi za naše gorske kraje potrebo, da se hudourne vode za stalno uredijo. Posamezne občine ne morejo izvršiti same tako obsežnih del, zato je potreben večleten načrt od višjih oblasti. GOSTOVANJE NA KOROŠKEM Prejšnjo nedeljo je gostoval goriški moški pevski zbor »M. Filej« na Koroškem. Kot je znano, ima ta pevski zbor okrog 30 j članov, po večini iz goriških okoliških vasi! Rupe, Peči, Sovodenj, Podgore, števerjana, in je že večkrat uspešno nastopil pod vodstvom zborovodje Klanjščeka. V nedeljo, kot smo rekli, je pa šel obi-j skal koroške rojake v vas Sele pri Borov- j ljah. Polni dobre volje so se odpeljali pevci in še nekateri prijatelji v lepi Korotan, ki pa se jim je pokazal po vrheh že v snežni odeji. Tudi v Selah, prijazni slovenski vasi, ki ima okrog tisoč prebivavcev, je nametalo še precej snega, kar pa nikakor ni kvarilo dobre volje goriških pevcev. Obiskali so moderno in lepo urejeno farno cerkev. Popoldne so pa nastopili v novi dvorani pri cerkvi. Kljub zasneženim potem se je nabrala polna dvorana poslušav-cev. Z velikim zanimanjem in zadovoljstvom so sledili sporedu, ki so jim ga nudili goriški gostje. Dovršeno so zapeli 12 domačih in narodnih pesmi. Obilo veselja je zbudila med gledavci tudi še vedno sočna Vodopivčeva spevoigra »Kovačev študent«. Po prireditvi so se ustavili goriški pevci dalj časa v prijetnem razgovoru in zabavi z domačini, ki so jih vabili, naj še pridejo v goste z zamejsko pesmijo in besedo. Ob tem posrečenem izletu izražam željo, da bi zbor vztrajal pri svojem delu in da bi privabil v svojo sredo še druge fante in mlade može, ki jim je ljuba domača pesem. Udeleženec PLANINSKO MARTINOVANJE V nedeljo je imelo goriško slovensko planinsko društvo zelo dobro uspelo martinovanje v Kobaridu. V lepem, čeprav mrzlem jesenskem popoldnevu se je zbralo v dvorani hotela »Zvezda« okrog 200 udeležencev z Goriške, pa tudi zastopniki planincev iz Tolmina in Ljubljane. Potem ko je tajnica Smetova odprla zabavni del sestanka, je predsednik Kumar pozdravi domače in tuje goste. Povedal je, da je to zadnja prireditev v okviru 20-let-nice obstoja SPD. Sledilo je izmenjavanje daril med bratskimi društvi, recitacije in tombola. Po skupni večerji je planinski pes-l nik Zorzut šaljivo »orimal« stare planince v splošno veselje. Dober godbeni krožek je skrbel za poskočno rajanje tako, da je gospodar Peter komaj potisnil zadnje pare v avtobus. Planinsko društvo obeta, da tudi v zimi ne bo prenehalo z delom, čeprav bolj kulturnim. bo stalo okrog 13 milijonov lir. Če ne bo dež kaj oviral, bo tudi ta cesta postala prehodna in ne bo več delala sramote »cesti češenj in vina«. Seveda, končati je treba tudi spodnji konec skozi Grojno, ki pripada goriški občini. Za ta del bo mestna uprava potrošila 3 milijone lir. Prihodnje leto se obetajo spremembe pri otroškem vrtcu. Na podlagi občinskega sklepa ga bodo vodile šolske sestre. Na razpolago bosta dve, ker se računa, da bo tudi otrok dovoljno število, in sicer okoli 20. V tem času srečujemo tudi okrog naših hiš mnogo lovcev, ki se bahato razkazujejo s svojim orožjem. Nekateri imajo dovoljenje, drugi pa tudi ne. Vendar pa oboji takoj pokajo, če se le prikaže kak ptiček na drevesu. Zivalice si iščejo v mrzlih dneh živeža bolj okrog hiš. Brezvestneži pa takoj nadnje s puško! Ne zavedajo se, tudi če je med njimi kak kmet, da so nam drobni ptički vendarle koristni. Vso zimo pobirajo jajčeca in razne črviče, zabubane pod lu bom. če poleti popikajo kako češnjevo jagodo, naj jo, saj so jo vredni. Tisti lovci tudi nimajo čuta za naravo, čeprav niso zimski ptički pravi pevci, vendar se zdi človeku prijetno, ko jih sliši čivkati. še kaj živeža bi jim morali natrositi, ne pa jih tjavendan streljati. Strastni lovci naj se spravijo raje poleti na vrabce, ko delajo škodo v žitu. Slepo preganjanje ptic, naj bi se kaznovalo, čeprav hodi po vasi itak lovec na ptice, kakor da bi medvede preganjal. Priporočali bi tudi učiteljem, naj bi otroke v šoli poučili, kako koristni in lepi so drobni ptički. Vinska kupčija se ni še prav odprla. Po večini so vinski pridelek že pretočili. Okus in moč je vse kaj boljši od lanskega. Zato se bo morala tudi cena temu primerno zvišati ; mislimo namreč pri pridelovavcu, ne v krčmi, kjer je že dovolj, visoka. Pevma: V SPOMIN Včeraj smo pokopali našo rojakinjo gospo Katarino Simčič. Pokojnica je učakala 80 let. Zadnja leta je preživela v bolnišnici usmiljenih bratov v ulici Diaz, kjer je tudi končala svojo življenjsko pot zaradi srčne kapi. Blaga žena je bila precej po-zuanav in Je sestra stavbenega mojstra g. Simčiča, želela je počivati v rojstni zem lu, kar se ji je tudi izpolnilo. Sorodnikom izrazamo sožalje, rajni pa želimo večni mir v Bogu. IZ KULTURNEGA ŽIVi^JEJNJA Delo Slovenske akademije Slovenska akademija znanosti m umetnosti v Ljubljani je izadla nedavno svoj »Letopis« za leto 1965, 16. knjiga. V »Letopisu« je podan pregled nad delom Slovenske akademije v lanskem latu in vsi statistični podatki, .ki so s tem v zvezi. Na začetku iprinaša »Letopis« seznam predsedstva, drugega osebja in vodstva raznih inštitutov. Akademija je razdeljena, kot znano, v različne sekcije oziroma inštitute in komisije. Poleg uprave obstojajo naslednji inštituti: Inštitut za raziskovanje Krasa; inštitut za geografijo in inštituta za geologijo in biologijo. Obstojajo tudi odbor za urejevanje favne, flore in geje Slovenije; inštitut za medicinske vede; inštitut za zgodovino; orientalistični inštitut, inštitut za slovenski jezik, inštitut za literature, inštitut za slovensko narodopisje in RAZSTAVE KIPARJEV V LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI ! V Modemi galeriji v Ljubljani so odprli ob | koncu preteklega tedna posmrtno perspektivno razstavo slovenskega kiparja Petra Loboda. Loboda je umrl pred 14 leti. Razstavo je pripravil in napisal uvod v katalog umetnostni zgodovinar Ciril Vele-pič. 7o je ena izmed razstav, s katerimi skuša Moderna galerija postopno predstaviti v zaključeni obliki kiparje, ki so zastopani v njeni stalni zbirki. Kot poročajo, bo na prihodnji razstavi predstavila dela kiparja Tineta Kosa. Nato pa bosta sledili STO LET IIRVATSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V Zagrebu so te dni slovesno obhajali stoletnico Hrvaške Akademije znanosti in umetnosti, ki pa nosi, kot znano ime. Jugoslovanska akedemija, ker i je biila ustanovljena v duhu ilirizma, ki je smatral,! da so južnoslovanski narodi v resnici le en sam razstavi kiparjev Franceta Go rš eta'in F ra n čišk a narod. Jako naj bi bila akademija služila vsem " južnoslovanskim narodom in gojila njihovo znanost.. Vendar se je Jugoslovanska akademija kma- lu odrekla tej iluziji in postala to, kar v resriti danes je: Akademija znanosti in umetnosti hrva‘-skega naroda:, ter je krepko posegla v njegov kulturni razvoj. Gojila je hrvaški jezik in hrvaško zgodovino, z razvojem narodnega življenja pa je terminološka komisija. Lani so postali člani Slo- vedno bolj razvijala druge panoge hrvaške znanost venske Akademije znanosti in umetnosti slikar in umetnosti, nipr. kulturno zgodovino, literarno France Mihelič, pesnik Vladimir Pavšič, s psevdonimom Matej Bor, in dunajski univerzitetni profesor za paleontologijo in paleobiologijo Othmar Kuhn, ki je pisal tudi o pa-leontoloških značilnostih slovenskih in jugoslovanskih pokrajin. Večji del knjige pa zavzemajo poročila o delu Akademije v lanskem letu. Iz poročil je razvidno, da je štela Slovenska akademija v letu 1965 dva častna člana, 37 rednih članov in 24 dopisnih članov. Namesto dveh umrlih članov, med njima je bil dr. Igor Tavčar, so izvolili dva nova člana, Miheliča in Bora. Ob koncu leta je imela Akademija 104 uslužbence med temi znanstvenih strokovnih 54, knjižničarjev in laborantov 15, upravnih uslužbencev 16, tehničnih in pomožnih delavcev 18 in enega volonterja. Poleg teh je imela Akademija lani še 17 zunanjih znanstvenih sodelavcev in uslužbencev s skrajšanim delovnim časom. Pri inštitutih so bili tudi lani zaposleni še, drugi sodelavci, povprečno okoli sto vsak mesec. To so bili razni izpisovalci gradiva za slovarje, zbiralci gradiva iz arhivov in lietrature, izdelovali so razne referate, elaborate in podobno. Leta 1965 je izdala slovenska akademija v tisku 12 svojih publikacij s skupno 3280 strani. To je bilo nekaj več kot leta 1964, ko je izdala le devet del in še to tanjših. Ima pa težave s skladi za plačevanje tiskarskih stroškov. Zaradi tega mora mnogo rokopisov čakati na izdajo. Ob koncu lanskega leta si je izmenjavala Slovenska akademija publikacije z 933 Akademijami in drugimi ustanovami v tujini. Njena knjižnica je štela ob koncu leta 119.000 knjig Člani Akademije so se udeležili raznih kongresov v tujini. zgodovino, filozofijo, prirodoslovne in eksaktne vede in drugo. Na slovesnost, s katero so obhajali stoletnico, so prišli zastopniki mnogih akademij z Vzhoda in Zahoda, z evropske in ameriške celine. Tudi Slo- Smrduja. Razstava Petra Loboda obsega 33 večjih plastik in 18 manjših osnutkov. IZREDEN USPEH SLOVENSKEGA DELA V nedeljo jc blia v Mestnem gledališču \ Ljubljani jubilejna stota predstava Mikelnovega satiričnega kabareta »Inventura 65«. To je prva gledališka predstava na Slovenskem, ki je v manj kot enem letu po premieri dosegla 100 ponovitev. Doslej je videlo »Inventuro 65« že okrog 35 tisoč gledalcev. i fa predstava je bila zadnja v Ljubljani, ket venska akademija znanosti in umetnosti'je prisrčno | Mestno, gledališče odšlo zdaj s tem delom na čestitala Akademiji sosednega naroda k temu lepemu kulturnemu jubileju in ji želela mnogo uspehov tudi v bodoče. Slovesnosti se je udeležil v imenu Slovenske akademije njen predsednik Josip Vidmar z nekaterimi drugimi slovenskimi akad -miki. turnejo po Sloveniji. Jevgenij Jevtušenko, 33-leiini sovjetski pesnik, jc na šesttedenski turneji po Združenih državah. Prvi recital svoje poezije jc imel v znanem nevvvoršken. j Oueen Collegu pred 2.200 poslušalci. Skrb za pokrajinske in umetniške lepote Od 18. do 20. novembra bo v Rimu kongres društva »Italia nostra«, ki obsega vso državo in katerega namen je varovati umetniške i:n zlast ci ohranjene znamenite freske, in mesteca Škofja Lokat Toda skrb za ohranitev pokrajinske in umet-niške lepote bi ne smela biti prepuščena samo red-pokrajinske lepote Italije. Pisatelj Giorgio Bassani,, kim uradom za spomeniško varstvo in posamez predsednik društva »Italia nostra« je najavil, da nikom, ampak bi morala postati stvar vsega na-ro- bedo na kongresu pregledali uspeh društvenega dela v tem smislu v zadnjih letih. Obenem pa je naglasil, da bi morala država voditi točno določeno politiko glede varovanja umetniških in naravnih lepot. Želeti je, da bi tudi v Sloveniji ustanovili tako društvo, ker se v slovenskem tisku vedno bolj množijo svareči glasovi o uničevanju pokrajinskih in arhitektonskih lepot ter zgodovinskih in kulturnih spomenikov na vseh koncih Slovenije. Zadnji čas so dopisi otovorili na škandalozno izna-kazanje vasi Hrastelje, kjer so v tamkajšnji cerkvi- Kulturna škoda v Florenci Ravnatelj Vatikanskega instituta za znanstveno. in table, na katerih so nalepljene nekatere slike, restavriranje, knjig, don Mario Pinzuti, je izjavil v intervjuju za vatikanski dnevnik »Osservatore romano«, da je bilo uničenih pri povodnji v Florenci 20 odstotkov vseh starih rokopisov in okrog 15 odstotkov vseh starodavnih kodeksov z mi-niatu- so se zaradi vlage skrivili in poškodovali slikarije. Na splošno pa so bili poškodovani samo spodnji deli fresk, ki niso toliko pomembni, ali pa so bili že prej restavrirani. rami, ki so jih hranili v tamkajšnjih arhivih yi , p^odovan pa je bil tudi znameniti poliptih v I -ri naibrf. ni tohko do obnovitve nacizma kot pa do tega, da bi dobila Nemciia vlado, ki bi ne bila več odvisna od Zahoda in Vzhoda, ampak bi postala aktiven dejavnik evropske in svetovne politike. O posledicah ne razmišljajo. Kot gibanie, ki jim obljublja tako vlado, pa se ponuia naslednica nacistov, novonacistična stranka NPD. čimbolj pa bo ta stranka napredovala, tem očitnejše in drznejše bo kazala svoj nacistični značaj. Rešitev je samo v odločnosti nem.ke demokracije, v njeni enotnosti, kar zadeva glavne cilje nemške demokratične politike, poštenosti in sposobnosti demokratičnih politikov — in v tem, da se Zahod in Sovjetska zveza čimprej sporazumeta za združitev Nemčije, brez ozira na svoje egoistične interese, ki se lahko končno izkažejo škodljivi in celo pogubni na njiju sama in za vso Evropo, če bo Nemčija spet postala plen nacionalizma ali celo nacizma. [PREJEL! SMO »VSI ENOTNI ZA BENEŠKE SLOVENCE SKUPNA IZJAVA VSEH SLOVENSKIH ORGANIZACIJ« Pod tem naslovom je »Primorski dnevnik« od 6. t. m. prinesel na uvodnem mestu svoje prve strani vest, da so se 25. oktobra t. 1. zbrali v Gorici zastopniki osrednjih slovenskih prosvetnih in kulturnih organizacij v Italiji in ob tej priložnosti obelodanili posebno izjavo za stoletnico pripadnosti Beneške Slovenije Italijanski državi. O tem sestanku — ki je sicer vreden vse pohvale in o katerem so pisali tudi drugi slovenski 1 ist^ — Slovensko kulturno društvo »Misel in delo« vse dotlej ni vedelo nič, ker ga sklicatelj nanj m povabil, dasi je to društvo po svojem namenu in pomenu nedvomno vsaj v takšni meri »osrednje« kot kaka »organizacija« brez odbora, članstva ali delovanja, papirnata v pravem smislu besede, ki je to izjavo podpisala. Da bo slovenska javnost tudi v tej zadevi pošteno in pravilno obveščena, SKUD »Misel in delo« ponovno obsoja ozkosrčno in celokupni naši narodni skupnosti škodljivo vedenje onih ljudi, ki so tokrat hote ignorirali njegov obstoj, po tem, ko so morali opustiti vsak up, da bi se ga polastili in še nadalje »zastopali«, čeprav niso nikoli bili niti njegovi člani. »Društvo slovenskih socialistov za kulturo, prosveto in umetnost«, katerega sopodpis navedene izjave je doslej edini življenjski znak, odkar je pred časom na kaj nenavaden način oznanilo svoje rojstvo, češ da se je iireimenovalo iz SKUD »Misel in delo«, pa ni in ne bo njegovo nadomestilo. Proti materialnima izvršilcema tudi tena nečastnega, človeka in socialista nevrednega dejanja, ki sta ga storila Anton Gregori (Nino) — slovenskim nrosve-tarjem docela neznana oseba, in Dušan Hreščak — predsednik Glasbene Matice, članice Slovenske kul-turno-gospodarSke zveze, je naše društvo vložilo tožbo na Tržaškem civilnem in kazenskem sodišču. SKUD »Misel in delo« bo kl jub vsem oviram in zaprekam vztrajno hodilo svojo pot, posvečeno izobrazbi in dvigu kuulturne ravni slovenskega delovnega ljudstva. — Ce ne v si'iu lestencev in blesku marmorja Kulturnega doma, ki so ga svečano odprli, poslužujoč se tudi njegovega imena, a za zalivalo njegovim zakonitim predstavnikom odrekajo pravico do souipravlianja, pa ob brleči luči zatohlih gostilniških izb. v katere se zatekajo od nove jare gospode prezirana slovenski proletarci. Predsednik: Dušan Bufon za tajnika {Staneta Bidovca) Preds. nadz. odb. Anton Abram •------------------- Spoštovano uredništvo, moti me, da neka napov^dovavka na Radiu Trst A večkrat narobe naglasa besedo Filharmonija. Izgovarja in naiglaša io po italijansko (filharm6nia) namesto filharmonija. Mislim, da bo več zaleglo, če na to opozorim v Vašem listu, ker tako bodo opozorjeni na tako npnačno izgovarjavo' še dnini, ki io tudi uporabljajo. Včasih so narobe naglaŠena tudi nekatera krajevna imena, nnr. Jezersko namesto Jezersko. Še huje pa ie noslušati našo dijaško mladino. Neprestano meša v slovenski razgovor dtaliianskc stpivke in fraze. c0 ce]o sinovi naših ugled- nih izobražencev. Mar ie res tako imenitno očitno Dokazati, da se ne znaio leno slovensko izražati, kot se spodobi izobraženim ljudem? Težko se zadržim, ko moram to poslušati, da jim ne rečem kaj ostrega. Spomnili nai bi se na svoje očete, ki so veliko žrtvovali za ohranitev našega jezika in narodne zavesti. Prof. L. M. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V četrtek, 17. t. m. ob 21. uri (premierski abonma) V soboto, 19. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev, sindikalni in invalidski) V sredo, 23. t. m. ob 20. uri (študentski abonma) Slawomir Mrožek ČAROBNA NOC IN STRIP — TEASE Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: MITJA RACE Prodaja vstopnic v s alk dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 73-42-65. rlTir Lažnivi PO BURGERJU — RIŠE: BORUT PEČAR Kl*WfC Besedilo prevedla in priredila: OLGA RATEJ v' V :'>w • >;> *\r • a-si C3 ” > E a .24 o n J a tu rt aj •'-> ^ c -rt cj -• c 'B s .S •E a f I ,o;g o iž! ;s a Od c ■S-S g 2. z; * rt bo TJ bo P- tih S|-fS 13 c bo u ~ O rt O n)^>T3 g -sll-ft t V Q rt o ‘51 bo P S ss ^ -Š -ll rt U ~ T? >o , „ ^ o Si 2 “■•S g S Ž? B. J O -H « ’ « p 13 S -5 oj c rt c n tl d> ^ rt d> (/) hfi Ul w & (L) >N •=, § > >3 S 3 K, S a.'3 0 13 -S ,2 -S, "S >n ■st g S s 8.2 N 'C J .T3 O selili c. g -"jS u ^ - s el-■S •=.'&. ;8 2 • b? tu C 73 2 P. q rt ^ g) s g E ega-8* 0 ^ 3-d £ 8 ” ^ O (/) D. rt ._T K* j -S ■ 'c/j O «, ' "S £ ^ g I a g Tl P3. ^>8 o L> TJ J O V c S -u *-a E :c* rt rt Ih > I® E a •B j= j ^ &'S ^ *r? 03 ir* Y> > S | g g '1^ g I ^ <2* * Js d >.«’!«'o'»s 4e" «*! C .S rt ‘J? d) R bo s3 pa O ^ 2 nii £ o M .■Sg* * O ^ - isis 5* 5-F-p se '& 8 g ral l^sS n rt~_. C-S-R •sag« | f g . g O. c D - - g >K "O u rt = •*Sij OtJ > 2 ^13-gg.g® in:«:? g.£ ii-2 2 i' »r c/3 a.s > I v £ >c/, H ;§ a* s .s ^ I 35 15 C3 "bo -r? C rt N c/j t3 > e «'s I g & N ^ u, c/> ■f rt j 3 M •=> 4 8*1 N pS 1 'g S. O. g •sag o) ežrjj S S o =s l-o >.g 'o 2 u S 8--a - >