Leto XVIII.
/
¥ Celju, dne 2. decembra 1908.
Štev. 139.
Uredništvo
Je na Schilleijevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite fran-Jurati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nar-očnina se pošilja upravništvu, plačuje s« vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno inaerirauje znaten popust.
Pod cesarjem Fr. Jožefom I.
ii.
Vladarjeva osebnost.
Cesar Franc Jožef je bil rojen v gradu Laxenburg, štiri ure hoda od Dunaja, dne 18. avgusta 1830. Mali princ je bil brihten dečko, živahen in vesel. Med dvornimi dečki najinteli-gentnejši. Mati njegova je bila nad-vojvodinja Zofija, oče mu je bil nadvojvoda Franc Kari, brat cesarja Ferdinanda.
Oče njegov, sam jako priprostega duha. ni imel na svojega sina nobenega vpliva. Zato tem večjega njegova mati. Nadvojvodinja Zofija je bila rojena leta 1805 kot dvojček žene bavarskega kralja Maksa. Bila je izredno energična žena, dolgo časa nasprotnica Metternicha. kateremu je očitala, da je povzročil s svojim staromodnim sistemom predmarčno revolucijo. Kasneje je postala glavni steber cerkvene reakcije, ki je zmagala nad Avstrijo v konkordatu (1855), ki je oil dve desetletji v veljavi.
Zofijina iskrena in največja želja je bila, da posadi svojega sina na cesarski prestol. Zato je skrbela tndi za to, da ga vzgoji popolnoma v tem smislu. Sam knez Metternich je predaval mlademu nadvojvodi na prošnjo njegove matere poglavja iz politike. Drugi vzgojitelji cesarjevi niso bili tako sijajnega imena. Tudi se dvorni krogi niso mogli takoj odločiti, v kateri smeri se naj giblje njegovo šolanje. Izprva so mu namenili najbolj starokopitne, s cerkvenim duhom prepojene vzgojitelje. Pa kmalu so jih morali nadomestiti z nekaterimi novimi.
In tako se je zgodilo, da sta se bojevala med cesarskimi vzgojitelji dva sveta: napredni in nazadnjaški. Strogo ortodoksni, ki so smatrali cerkev in oblast duhovščine kot temelj, na katerem ima sloneti in od katerega bodi zavisna tudi posvetna cesarska oblast — na drugi strani zmerneji elementi, ki so se držali gesla: Bogu, kar je božjega: cesarju, kar je cesarjevega. O njegovem glavnem vzgojitelju, francoskem grofu Henriku Bombelles — njegov brat je bil tretji mož Marije Lujize, žene prvega Napoleona — je dejal sam minister Wessenberg „er ist durch nichts bemerkenswerter gewesen als durch seine zur Schau getragene Fromigkeit und durch seine Leiden-schaft fiir die Jesuiten — nobena stvar ni padla na njem tako v oči, kakor njegova pobožnost, ki jo je kazal vse-povsodi in njegovo strastno nagnjenje do jezuitov."
Živahni nadvojvoda Franc je postal zamišljen mladenič, tih, molčeč. Njegovi inteligenci ni mogel zadostiti pouk in horizont vzgojiteljev. Poleg tega so bili tedaj jako burni časi. Cesarski dvor je moral bežati pred Dunajčani
najprej na Tirolsko, potem na Moravsko. Edina zaslomba dinastije je bila armada.
Vse to ni moglo ostati na mladega, dovzetnega vladarja brez globokega utiša. Njegovi predniki so radi s prav redkimi izjemami nastopali pred ljudstvom v patriarhalno-meščanski obleki; novi cesar je nastopal vse in povsodi le v vojaški suknji. Do danes je ostala cesarju Franc Jožefu vojaška oprava najljubša obleka. V njej ga vidimo povsodi.
Pisatelj teh vrstic je videl vladarja v prvič v Ljubljani leta 1895, o priliki potresa. Potem čestokrat na Dunaju in zadnjič v slavnostni cere-monjalui dvorani cesarskega dvora na Dunaju, o priliki otvoritve nove zbornice, dne 19. junija 1907.
Cesar Franc Jožef je tip pravega Habsburžana. Visoke, sloke postave, gibčen, kratke besede, bolj navajen zapovedovati kakor poslušati nasprot-niško mnenje.
Najvišja državna gospoda se je zbirala v cesarski dvorani. Ministri, diplomatje, poslanci in člani gosposke zbornice, člani cesarske hiše itd. Cere-monjalni mojstri so imeli obilo truda, da so vzdrževali sredi dvorane prosto pot do prestola. Prijeten parfum se je razširjal po dvorani. Skozi okno je bilo videti gardo na konjih in dragonsko kavalkado, ki je delala red na trgu in okolu cesarskega dvora.
Ceremonjalni mojster zakliče „Nje-gOvO Veličanstvo", trije zamolkli udarci in skozi dvorano hiti proti prestolu sivi vladar. Beck mu izroči prestolni govor. Cesar se pokrije s generalskim klobukom natakne naočnike in potem čita prestolni nagovor na poslance.
Tih in enakomeren je njegov glas; enakomerno ubran, brez ognja; samo mestoma ga nekoliko dvigne. Oficjozno in oficjelno časopisje pa je pisalo o „temperamentnem nagovoru", o ognie-nosti in patosu. Tako se godi vedno: med ljudstvom in njegovim vladarjem stoje vedno oficijozi. Visok in močan zid ga loči od ljudstva in cesar ne zve nikoli čiste resnice in ljudstvo nikoli ne ve, kako misli cesar o njem. Jožefov, ki bi hodili med ljudstvo in orali s kmetom na polju, danes ni več. O cesarjeviču Rudolfu so prorokovali, da mu bode podoben . . .
Živo je prirastla habsburška dinastija v Avstriji samo na Nemce. Vladarska hiša je nemška in cesar Franc Jožef je dejal nekoč sam: „Ich bin ein deutscher Fiirst" — jaz sem nemški knez . . . Seveda je bilo to pred letom 1866.
Več svojih narodov vladar po jezika ne ume, jezik je pa važen pripomoček za spoznavanje naroda in njegove kulture ter pravega razumevanja njegovih "teženj.
Vsak vladar je odvisen od svojih svetovalcev. Kaj šele tako mlad cesar,
kakor je bil tedaj, ko je nastopil prestol tako razburkane države, kakor je bila naša monarhija leta 1848. *
Največji vpliv na mladega vladarja je imela do svoje smrti (1872) njegova mati Zofija. Njegova udanost kakor spoštovanje do matere je bilo enako veliko. Bila je nasprotnica mlade ustave 1848. 1. ter je stala odločno na strani onih, ki so se hoteli tudi Še nadalje opirati na militarizem, uradništvo in cerkev.
Za materjo je imel največji vpliv nanj knez Schwarzenberg ter Bach. o katerih spregovorimo v naslednjem poglavju kaj več. Za njegovo politiko napram Rusiji in Balkanu v 50 letih je bil odločilen zlasti nasvet nekaterih generalov. Vsi ti so nervozno pazili, da bi ne prodrl do mladega cesarja noben glas, ki ni v smislu njih načrtov. Zato je pisal leta 1855 tedanji ruski poslanik na Dunaju v Peterbnrg: »iiajveč težav dela vprašanje, kako naj pride resnica do cesarjevih ušes. Njega Veličanstvo je zabarikadirano docela. V šestih mesecih sem mogel dobiti le štiri avdijence. Kam pelje vse to, je treba videti na svoje oči, drugače ni mogoče ne verjeti, ne misliti si kaj takega."
Spričo velikega vpliva svetovalcev in spričo dejstva, da so se ti svetovalci često menjavali in še večkrat delali drug drugemu navskriž, je naravno, da je bila tudi vsa notranja politika nestalna. Danes se je obetalo to, kar so jutri že zopet preklicali cesarski patenti. Dvorna kamerila — ta španska beseda, ki pomenja prvotno pošast — je padla tedaj prvič v Avstriji iz ust ministra, ki je občutil, da rujejo proti ministrom tajne, zahrbtne spletke dvornih krogov, ki jim je služil posebno nadarjeni Kubeck, nekdaj jože-finec, kasneje občudovalec Metternicha, o katerem je govoril le kot „geniju". Njegova želja je bila — vojaška diktatura nad celo monarhijo!
V zunanji politiki je kazal mladi vladar večjo samostojnost in včasih je bil največji trud njegovih svetovalcev, dobiti njegov podpis za njih naredbe, popolnoma brezuspešen.
Leta 1853. je spoznal Franc Jožef v cesarskem letovišču Išlu bavarsko princezinjo Elizabeto. Leto kasneje se je vršila na slavnosten način poroka. Leta 1857 mu je porodila prestolonaslednika in edinega sina.
Rudolf je bil vse upanje cesarjevo. Obetal je mnogo in bil je podobnega duha kakor njegov ded in sin Marije Terezije, Jožef II. Vsi krogi, ki so imeli na dvoru velik upliv, mu sicer niso bili posebno naklonjeni; zato so ga ljubili tembolj tisti, ki so znali prav ceniti njegove sposobnosti. Njegova tragična smrt 1889. 1. je žalibog strla vse te lepe nade.
Ta udarec je zadel vladarja zelo.
Žalostne scene so se godile tedaj na cesarskem dvoru . .
Cesarico je žalost tako prevzela, da je odslej najbolj ljubila samoto. Brez miru in pokoja je potovala po svetu, le tu in tam je o.-tala za par mesecev na svojem samotnem gradu ob morju, na otoku Krfu. Dne 10. septembra 1898 je izdihnila tudi ona pod morilčevo roko v Ženevi.
Usoda ni našemu vladarju prizanašala in nesreča mu je bila le pre-zvesta tovarišica.
Najprej se je dogodila mehikan drama, ki je stala življenje njegovega brata Maksimilijana (1867), nato smrt cesarjeviča (1889) in deset let kasneje tragičen konec cesarice (1898). — Politični dogodki — zguba Italije, zmaga Prusije, neprestane krize na Ogrskem, nezadovoljnost narodov v tostranski polovici — vse to je napolnjevalo življenje našega cesarja z bridkostjo.
Tako je njegovo življenje kakor trnjeva pot, kjer je vzklila le redkokje dišeča roža . . .
Politični pregled.
Domače dežele.
Dne 30. novembra sta se poklonili dve posebni deputaciji gosposke zbornice in parlamenta cesarju. Vimenu gosposke zbornice je izrazil nje predsednik knez Windischgratz vladarju čutila udanosti in zvestobe, v imenu parlamenta pa predsednik dr. Weiss-kirebner, ki ble v svojem nagovoru pov-darjal zasluge vladarja, za to, da se je parlament razvil in razširil v pravo ljudsko zbornico, v kateri so zastopani vsi narodi in vsi sloji prebivalstva ter so pripravljeni delovati v splošni blagor države.
Cesar je vsakemu govorniku posebej odgovoril. Predsedniku parlamenta je dejal med drugim, da želi, „naj bi bil parlament živa slika pestre raznovrstnosti Mojih narodov in njih družabnega razvrščenja, ki naj v višjo jednotnost združeni skupno stremijo za skupnimi cilji. Ljudski parlament naj nam kaže, kako se različne nadarjenosti raznih avstrijskih narodnosti srečno spopolnjuje in kako bi se morale npotrebiti v dosego skupnih interesov."
Istega dne je sprejel cesar tudi deputacije vseh deželnih zborov. Vsaka deputacija ga je posebno nagovorila in vsaki je tudi posebno odgovarjal, kar je z obzirom na njegovo visoko starost vsekako silno naporno in morda celo prenaporno. Čestitke in posebna ročna pisma raznih vladarjev izročajo cesarju tudi posebna odposlanstva, katere sprejema v posebnih avdijencah ter odgovarja na njih nagovore.
Dijaške < emonstracije se ponavljajo sedaj zaporedoma v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, v Trstu itd. V Pragi so nemški burši že minolo soboto imeli svoj demonstrativni bumel na Pfikopih. V nedeljo so to ponovili in je prišlo vsled tega do resnih spopadov med burši in med češkim di-jaštvom in meščanstvom. Policija in žandarmerija je posegla z navadno »energijo" vmes ter je pri tem nek policist tako mahnil s sabljo po glavi ključavničarskega vajenca Richteror da mu je lobanjo razklal. Bilo je še več ranjenih. V Gradcu so nemški burši pretepali Slovane, kateri so bili korporativno spremili neko deputacijo, ki je šla rektorja prosit, naj odstrani oni na čruo tablo v avli nabiti članek iz „Neue Fr. Presse", v katerem ple-dira prof. Brockhausen za italjansko useučilišče. po katerem so se pa čutili slovanski dijaki zadete. Rektor je tej prošnji sicer ugodil, a nemški burši so se vrgli na slovanske dijake s palicami, krepeijci in bikovkami ter so iih nekoliko težko še več pa lahko ranili; .y. Trstu,, y Piilji ,in po drugih primorskih mestih demonstrirajo ita-ljanski dijaki in meščani zoper dogodke na Dunaju in zahtevajo ital. vseučilišče v Trstu. Hrvatsko dijaštvo v Zagrebu je pa na predlog Dalma-tincev in Istranov sklenilo resolucijo, v kateri protestira proti ital. vseučilišču v Trstu in poziva svoje tovariše na avstr. vseučiliščih, naj se tudi oni pridružijo temu protestu. Zmešnjava čedalje bolj raste.
Dunajsko vseučilišče je še zaprto,
dočim se na tehniki že zopet predava.
*
Ministerski predsednik Bienerth se pogaja z raznimi strankami ter si prizadeva doseči čimprej sporazum-ljenje med njimi, da bi koalicijski parlamentarni kabinet čimprej prevzel vlado in rešil tudi že takozvane državne neoohodnosti. Po vsem tem, kar se dogaja v vseh večjih mestih Avstrije je skoro izključeno, da bi prišlo do tega, da bi Čehi in Nemci stopili sedaj v koalicijski kabinet, ko se na Češkem od dne do dne poostruje na-
sprotstvo med obema narodnostima.
*
V ogrskem parlamentu je govoril delegat Supilo proti proračunu trgovskega ministerstva in proti železnicam. Madžari zlorabljajo državne subvencije v to, da podpirajo madžarska paro-plovna društva dočim hrvatskim samo polena mečejo pod noge in jim delajo vsemogoče neprilike. Železnice zlorabljajo v to, da odvajajo trgovino in promet od hrvatskih mest, mesto da bi je tja navajale in da širijo z njimi madžarizacijo po Hrvatskem. Supilo je interpeliral tudi ministerskega predsednika, ali mu je znano, da se snujejo na Hrvatskem lige, ki imajo baje namen braniti celokupnost monarhije, ki pa v resnici nič druzega ne nameravajo ko dražiti narode in delati nerede ter ali je minnistr. predsedniku znano, da se te lige snujejo pod zaščito barona Raucha, ki pravi, da je samo njegov eksponent na Hrvatskem in kaj misli proti temu ukreniti ? Kaj bode neki odgovoril dr. Wekerle na to in kaj porečeta dr. Frank in škof Stadler ?
*
Minolo nedeljo je bilo v Zagrebu veliko zborovanje, katerega se je udeležilo na tisoče delavstva in meščanstva in zastopniki sedmih političnih strank. Sprejeta je bila soglasno re-rolucija, v kateri se zahteva naj se nemudoma skliče hrvatski sabor in se izvede volilna reforma v tem smislu, da se uvede na Hrvatskem splošna, jednaka in tajna volilna pravica.
Balkan.
Položaj na Balkanu je čedalje bolj reseu. Bojkot avstrijskega blaga na Turškem raste in ni nade, da bi v kratkem nastal preobrat na bolje. Avstrijsko ministerstvo vnanjih *ečij se je obrnilo na Francijo, naj intervenira pri Turčiji, da bo opustila bojkot. Francoski minister vnanjih rečij je odgovoril, da bi prav rad to storil, da pa ne more, ker ve, da bi bil vsak korak brezuspešen, dokler se ves avstro-turški spor ne predloži evropski konferenci v rešitev. V interesu avstrijske industrije in v interesu miru bi bilo, ako bi se čimprej sklicala ta konferenca in ako bi Avstro - Ogrska storila prvi in neizogibni korak, se s Turčijo sporazumeti. Naša diplomacija pa noče še o tem slišati. Avstrijski poslanik v Carigradu pojde na dopust, rezervisti 15. voja so ostali pod orožjem in govori se, da ostanejo letos pod orožjem tudi vsi nadomestni rezervisti. To so vse zelo resna znamenja, da so nevarni časi. Visoki diplo-matje in generali delajo samo visoko politiko' — mislijo morda ' na vojsko in upajo na zmago. Na to pa ne pomislijo. da četudi Turke na bojnem polju premagamo, da je pa nikakor še ne moremo prisiliti, da bi kupovali naše industrijalne izdelke. S silo se ne da v tem vprašanju nič opraviti, vse bi se pa dalo doseči potom mirnega sporazumljenja, pametne pogodbe in sprave. Na to veliki politiki in strategi ne mislijo in čas beži. Druge države ta čas dobro izkoriščajo in si na vse moči prizadevajo, da s svojimi izdelki stopijo na naše mesto. Ko se bomo morda po dolgem času pogodili — nam to tudi ne bo več pomagalo, ker bodo Turki imeli takrat že druge liferante za svoje potrebščine. Za to se bomo pa morali zahvaliti našim birokratom in pa tudi poslancem, ki v parlamentu še niso zahtevali najmanjšega pojasnila o balkanskih razmerah.
Štajerske norice.
—	Cesarjev jubilej v Celju. Vse trgovine so bile dne 1. decembra zaprte že ob šestih zvečer; nekateri hišni posestniki so bili tudi že izvesili deželne in cesarske zastave, Med šesto in sedmo uro se je začela iluminacija. Razsvetljene so bile vse hiše po vseh glavnih ulicah v Celju in po okolici. Po vseh ulicah je bilo vse polno ljudstva, ki si je ogledalo "razsvetljavo in okrašenje mesta, Po sedmih je šel sprevod po mestu z bakljami z mestno godbo na čelu. Danes vihra skoro na vsaki hiši v Celju cesarska zastava. Slovesne službe božje se vrše v obeh farnih cerkvah. V slovenski farni cerkvi je maše val g. opat Ogradi z veliko asistenco. Te slovesne maše so se udeležili vsi državni in autojomni dostojanstveniki, v nemški farni cerkvi je bila šolska maša mestnih šol, kateri je sledila slavnost v „Nemški hiši". Ob enajstih zjutraj pa je imel mestni svet slavnostno sejo. Popoldne so bile vse trgovine in delavnice zaprte.
—	Narodna zbirka. Kakor je slovenski javnosti gotovo znano iz nasprotnih časopisov, začeli so nemški dijaki nabirati za svoje „teptane" brate na Spod. Štajerskem; na ta način hočejo podpreti svojo itak že premočno organizacijo. Slovenci! Mi ne moremo in ne smemo na to molčati, ampak odgovoriti na enak način. To uvažuje so slovenski akademiki sklenili prirediti Narodno zbirko v velikem obsegu po celem Spod. Štajerskem.
Celjska podružnica »Glasbene Matice" v Ljubljani naznanja, da sprejema še dalje gojence in učence za pouk v glasbeno šolo na glasovir,
gosli petje ter na vse druge glasbene instrumente na godala in pihalna in sicer vsak dan od 11. do 12. ure dop.
Ob nedeljah od 11. do 12. ure občuje se tudi s strankami oziroma stariši gojencev in učencev. Glasbena šola se je. pričla 1. grudna.
Odbor je že potrjen od ,.Glasbene Matice" v Ljubljani in je sestavljen iz sledečih funkcijonarjev, predsednik: profesor Anton Jošt. podpredsednik: dr. Jos. Sernec, odvetnik, tajnik: .Tos. Žagar, učitelj, tajnica namestnica gospodična Minka Moosova, šolski nadzornik: profesor Jos. Kožuh, blagajnik: Ivan Likar, glavni zastopnik banke Slavijo", namestnica: gospodična Dora Beigmanova.
—	Za dijaško podporno društvo v Celju je daroval g. dr. Josip Kolšek 10 kron mesto razsvetljave na 1. decembra t, 1. Presrčno hvalo!
—	Slovenski kmečki koledar. Trščanski „Lloyd" piše: ,.Ta slovenski kmečki koledar, ki je okrašen z lepo sliko nedavno umrlega slovenskega rodoljuba dr. Ivana Dečka, katerega životopis je :objavljen na stre 255. je bogat na raznih leposlovnih spisih in gospodarskih člankih. Mi ga toplo priporočamo ne samo Slovencem, temveč tudi Hrvatom in Srbom". Torej sezite po njem, Slovenci!
—	Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslala Lojzek in Marica Brenčič iz Celja igračic za revne otroke na meji. Živijo!
—	Umrl je v bolnišnici v Celjn vsled težkih telesnih poškodb kmečki fant Jožef Čepi iz Šmarjete pri Celju. Škoda mladega življenja, ki je palo kot žrtev surovosti in ljudske podivjanosti.
—	Parazite — zajedave živali, ki živijo na trupiih drugih od sokov tujih živobitij — imenuje „Deutsche Wacht" slovenske učence na celjski c kr. višji gimnaziji. List,, ki Slovence toliko zaničuje in žaii, kakor da bi živeli od Nemcev, ni bil zaplenjen. — Povedano pa bodi vsem c. kr. gospodom, daje mera žalitev, ki se da še prenašati za Slovence polna. Ne trpimo in ne bomo trpeli, da se brez prereka javnih oblasti naši otroci zmerjajo s paraziti, ker hodijo v c. kr. državno šolo, ki je na slovenskih tleh in si jo sami plačujemo. Tudi moramo na ves glas upirati se neznosni pisavi iu izjavam časnikov in državnih oblastnikov, kakor da bi bili nenemci gostje na avstrijsKih šolah vobče in na vseučiliščih posebej. Nobeden avstrijski državljan ni gost na c. kr. avstrijskih državnih zavodih, tudi ne na vseučiliščih, naj bo Slovan ali — Italijan. Denarni in krvni davek se jemlje od vseh, tu ni nikdo gost za Nemce. Vsak Avstrijan ima isto pravico do vseučilišč v Avstriji ko Nemci. Ako bi poklicani krogi to uvaževali, ne bilo bi prišlo do prelivanja krvi.
—	Nekaj o boju za pravice Slovencev v celjskem okrajnem šolskem svetu. Kakor znano, potekla je uradna doba od okrajnega zastopa celjskega v okrajni šolski svet celjski voljenih 5 članov koncem septembra 1905. Ker pa sedaj ni pravega okrajnega zastopa, se tudi ne morejo voliti novi člani za okrajni šolski svet in vlada bi morala sklicavati dosedanje ude kot za nadaljno poslovanje opravičene še tudi nadalje k vsem sejam okraj. šol. sveta. A ker so ti udje sami Slovenci, jih vlada od septembra 190 5 ni več sklicala k nobeni seji. Okrajni šolski svet celjski tvorila je toraj le manjšina 4 udov (vseh udov je 9), a vendar je po nazorih naše modre vlade sklepal — pravilno in postavno!!
Proti taki samovoljnosti psitožila sta se v imenu vseh. dosedajnih udov gg. dr. L. Gregorec in A. Brezovnik
(po g. dr. Hrašovcu) najprvo na c. kr. dež. šol. svet v Gradci.
Pritožba je bila kakor pač v Gradci skoro ni drugače pričakovati, ovržena. Manjšina sklepaj naprej:
Na to je sledila pritožba na c. kr naučno ministerstvo. Pritožba je bila tudi tu odbita.
Še le upravno sodišče, kamor sta se na to ta dva gospoda obrnila, je spoznalo, da manjšina kakega zastopa ni opravičena sklepati pravilno in zakonito in da povsod širom sveta stari izvoljenci opravljajo svoje posle tako dolgo, da pridejo na njih mesto novo izvoljeni.
Vsled te razsodbe (od 2. febr. 1.1.) sprejeli so dosedanji udje celjskega okrajnega šolskega sveta sedaj to le rešitev:
„Okr. šolski- svet Celje, dne 25. novembra 1908, št. 1945.
—	C. kr. upravno sodišče ja na pritožbo dr. L. Gregoreca in dr., v zadevi nadalnje funkcije c. kr. šol. sveta Ceije, odločbo c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 19. oktobra 19106, št, 31731 razveljavilo.
Vsled tega je tudi c. kr. dež. š. svet z odlokom dne 12. nov. 1908 št. 7808/9 tuuradno odločbo z dne 13. februarja 1906 št. 186 razveljavil.
Na podlagi pravnih nazorov upravnega sodišča, da mora znati okr. šol. svet po postavi vselej v svoji postavni celoti delovati in da bi taisti ne bil postavno sestavljen, ako bi bila od okrajnega zastopa izvoljena skupina udov izločena določi okr. šol. svet, da imajo od okrajnega zastopa svoječasno izvoljeni udje svoje delovanje v okr. šol. svetu do vstopa ajih naslednikov nadaljevati in se razprav taistega vdeleževati.
To se Vam s pristavkom naznanja, da se bojo vabila k sejam okr. šolsk. sveta za vsaki slučaj posebej izdajala.
Predsednik: Mnller, m. p.
Zopet nov dokaz, kako se moramo za vsako še tako samo po sebi umevno pravico Taoriti do zadnje instance. Človeku se skoro zdi, kakor bi pri naših oblastvih povsod vladal Wastian-Malik--Marckhlov duh.
—	Izgredniki od 20. septembra 1908. pred sodiščem. Due 27. listopada se je vršila proti znanemu mestnemu mitničarju Maksu Beneschu pred okrajnim sodiščem v Celju glavna razprava, ker je dne 20. septembra 1908 zvečer ko so prišli Savinjski fantje k Sokolski slavuosti v Narodni dom, nanje zakričal: Ferfluchten bindisehen Schwei-ne, seids nach Cilli raufa kumma, gehts nach Laibach! (Proklete slovenske svinje, ste se prišli v Celje pretepat, pojdite v Ljubljano!) Soduik je sodni pristav dr. Kotnik, obtožbo zastopa dr. Kalan, obtoženca zagovarja dr. Kova-čičev koncipijent dr. Riebl. Konštatira se, da je obtoženec Benesch že štirikrat kaznovan in sicer enkrat zaradi prestopka po § 314 k. z.; enkrat radi tatvine, enkrat radi prestopka zoper tiskovni zakon in enkrat radi razža-ljenja časti. Nadalje se konštatira, da je obtoženec, ki je mitničar na Ljubljanski cesti, torej uslužbenec celjskega magistrata, položil na sodišču razodetno prisego, da nima nikakega premoženja. Priča F. Zorčič, uradnik deln. pivovarne v Žalcu je potrdil pod prisego, da je obtoženec, ki se je kazal sploh jako razburjenega, vpil na Slovence, ki so prišli iz Savinske doline, besede, zaradi katerih je obtožen. C. kr. okrajni komisar dr. Breschar se ne spominja več na posamezne dogodke, zdi se mu pa, da je obtoženca pokaral, ker je bila mitnica zaprta in je Benesch ni hotel odpreti. Na obtožen-čev predlog se zasliši kot priča šef celjskega magistrata dr. Ambroschiitz,
kateri je mnenja, da obtoženec inkri-mini ranih besed ni izgovoril, ker je stal ves čas poleg njega. Pač pa je rekel obtoženec proti dr. Ambroschiitzn, ko ga je ta pozval, da naj mitnico odpre: „Saj je vse eno, ali pridejo ti ljndje nekaj prej ali pozneje v Narodni dom. tam je koncert in ti ljudje itak niso muzikalični!" Dr. Ambro-sehutz nadalje izpove, da je bil obtoženec tedaj v službi in da so se Slovenci, ki so morali zunaj mitnice čakati, ker j i m j e druhal demonstrantov zaprla pot, vedli mirno. Obtoženčeva žena je kot priča seveda potrdila, da obtoženec ni izgovoril besed, radi katerih je tožen. I. Selak, orožniški no-stajevodja iz Braslovč je izpovedal opozorjen na svojo službeno prisego, da je slišal iz obtoženčevih ust besedi ,.windisch" in „raufen", drugo mu je biio v trušču nerazumljivo, ker je stal nekoliko oddaljen od obtoženca. Priča Anton Horvat, orožniški postajevodja vi Žalca pa je potrdil, da je stal samo dva koraka od obtoženca in je slišal čisto razločno » injegovih ust gori-navedene besede ter je pristavil, da je vsaka zmota izključena. Obtoženec seveda krčevito taji. Razprava se preloži v svrho zaslišanja novih prič.
— Slovenskim trgovcem v pre-vdarek. Tragični dogodki 20. septembra niso našli pri pretežni večini slovenskih trgovcev pravega odmeva. Svojih narodnih dolžnosti) učiti bi se morali od svojih nasprotnikov, ki izvajajo že od nekdaj dosledno bojkot proti vsemu, kar je slovensko. Odkar je prišel Tersehekov hotel v slovenske roke, se ga izogibljejo nemški potniki, ki so bili prej tam stalni gostje, četudi jim nudi omenjeui hotel udobnost, da imajo takoj na razpolago vozove. Kljub svoji narodni nestrpnosti pa se ne sramujejo ti ljudje trkati drug dan na vrata slovenskih trgovcev. Res je, da se še ne moremo kar naenkrat osamosvojiti od nemške trgovine, toda Vaša narodna dolžnost, slovenski trgovci, zahteva, tia odslovite vsakega nemškega potnika, ki ne prenočuje v slovenskih gostilnah, ki si ne najme voza pri slovenskem podjetniku.
Vsled naše trgovske odvisnosti od Nemcev, pomnožuje se na naše stroške vsako leto za ogromne vsote nemški kapital. Slovenski trgovci, koristili bodete veliko slovenski stvari, ako zahtevate majhno kompenzacijo s tem, da odtrgate od svojih letnih računov, ki jih izplačujete nemškim tvrdkam, majhne zneske našemu edinemu obrambnemu društvu, družbi sv. Cirila i n M e t o d a. Ti zneski naj pričajo, da nam nemške tvrdke, s katerimi ste v trgovskih zvezah, direktno ne nasprotujejo. — Objavite pa takoj one tvrdke, ki bi se protivile vašim odbitkom, da bode vsak slovenski trgovec vedel, kaj mu je storiti. Tako bodete pokazali, da niste Slovenci samo takrat, kadar inserirate svoje tvrdke, ampak da se tudi dejanski zavedate svojih narodnih dolžnosti j.
—	Imenovanje. Pošta oficijantinja Roza Gatej, poštna upraviteljica pri Sv. Jurju ob J. žel. je imenovana za poštarico 2. razreda, 2. stopnje istotam.
—	Slavna posojilnica v Vojniku je tudi letos podarila vsoto 22 K za uboge učence tukajšnje šole, za kar se ji podpisani v imenu krajnega šolskega sveta zahvaljuje najprisrčnejše.
Ivan Krač, uadnčitelj.
—	Okrajni glavar v Brežicah in učiteljstvo. Kakor se poroča „Slov. Narodu"', je brežiški okrajni glavar grof "VValtei Atteras v nemških dopisih učiteljstvu resno odsvetoval udeležiti se protestnega shoda, ki so ga nameravali sklicati brežiški Slovenci radi eptemberskih dogodkov, češ, da bi se
s tem kalilo patriotičen čut. zlasti sedaj v jubilejnem letu. Kaj pa nemško na-cijonalno učiteljstvo? Ali to ni kalilo tega čuta na svojem zadnjem shodu v Celju, kjer so se razni govorniki ponašali s „spomini", katere so dali njih somišljeniki s palico našemu poslancu dr. Plojn v Ptuju dne 13. septembra 1.1.?
—	Skrajna nemška predrznost. „Deutscker Schulverein" je tako nesramen, da si upa prositi za podpore celo slovenske občine. Razne slovenske občine na Štajerskem in Kranjskem so dobile te dni prošnje, da naj se ,.Schul-vereinu" v „stiski in potrebi" priskoči na pomoč. V prošnji se skrajno predrzno napada Slovence kakor tudi Slovane sploh ter pravi, da so bile nemške „nedolžne" demonstracije v Ptuju, Mariboru in Celju samo odgovor na slovenske napade na šulferanjske šole in na Nemce. Naš odgovor na to novo nemško predrznost bodi ta, da naše občine, korporacije, zadruge in posamezniki darujejo kolikor morejo za družbo sv. Cirila in Metoda, za dijaške kuhinj in dijaška podporna dtuštva v Gradcu, na Dunajtiinv Pragi. :
—	Podravskemu odseku akad. fer. društva „Prosveta" je poslala gdč. Dora dr. Bergmanova čez sto že prečitanili časopisov, med temi deset „Slov. Branikov". Iskrena hvala! — Časopisi so se poslali v obmejna kraja na Kapljo in v Brezno. Na letošnjem občnem zboru ,.Prosvete" se je zopet poudarjalo, naj bi slovensko razum-ništvo zbiralo staro časopisje ter ga pošiljalo na obmejna izobraževalna društva. Žalibog, dosedaj se je uašla edina požrtvovalna rodoljubkinja, ki se je odzvala temu izbornemu predlogu. Apelujemo pri tej priliki na vse Slovence, da podpirajo tudi to izobraževalno stremljenje. Že prečitano časopisje se lahko pošilja na naslov: Pori ravski odsek akad. fer. društva „Pro-sveta" v Mariboru, „Narodni dom".
—	Nerednosti na glavni pošti v Mariboru. V Maribor je prišel iz Gradca poštni komisar Gattermaier, ki je konštatiral pri vodji telegrafičnega in telefoničnega oddelka primanjkljaj 1100 K. Preiskava v tej stvari še ni končana in se še ue more vedeti kaj gotovega.
—	Občinski odbor trga Središča je sklenil proslaviti šestdesetlenico vladanja Nj. Veličanstva s tem, da daruje razun že svoj čas omenjenega prispevka za Jubilejno ljudsko knjižnico družbi sv. Cirila in Metoda 50 kron, društvu za varstvo otrok v ormoškem okraju 50 K ter tukajšnjemu krajnemu šolskemu svetu za nakup obleke revnim šolarjem 100 K.
—	Iz Ptuja. Mizar v delavnici južnega kolodvora Janez Osim, ki se dela hudega nemškega petelina, a še niti nemški ne zna, je po Ornigovi policiji skušal g. Nakersta, ki ga je letos 20. septembra opominjal, naj bo miren, izročiti sodniji. Okrajno sodišče je g. Nakersta oprostilo in 21. t. m. se je imel pred sodiščem zagovarjati Osim. Sodišče je tega razgrajača obsodilo na 48 ur zapora in na sodne stroške.
—	Wastian ne kandidira več. Wastian je izjavil deputaciji občinskega sveta, ki ga je prosila naj sprejme kandidaturo za en mariborski mandat za deželni zbor, da ne prevzame več kandidature. Isto je odgovoril tudi zastopnikom mariborskih političnih drn-štev. Posvetiti hoče vse svoje moči Siid marki. Deželni zbor bo prav lahko pogrešal tega kričača.
—	Avstrijska „pravica" na Dunaju in v Ljubljani. Na Dunaju je bil 24. nov. oproščen tehnik Winter-nitz, ker je pri dijaških nemirih zaradi Wahrmunda dne 16. junija t. 1. op-soval dva redarja in se na vso moč upiral, ko so ga hoteli aretirati. Sodnik
je utemeljil oprostilno razsodbo s tem, da je bil Winternitz razburjen, ker je vplivala nanj psihologija demonstrirajoče mase. Tako na Dunaju. V Ljubljani pa se je vsakogar obsodilo zaradi malenkostnih, v razburjenju izustenih psovk; v Celju seveda do kakih razprav ni prišlo, ker policija sploh ni skušala ovirati nemških divjakov. Ob-jednem pripominjamo: Slove&ski poslanci, zahtevajte podr-žavljenje policije v Celju, Ptuju in Mariboru!!
—	V varstvo Radgone proti po-vodnjim so izdelani načrti o regulaciji Mure in vseh nje pritokov. Dne 22. m. m. je predaval o tem predmetu v Radgoni g. inženir Jahn ter je pojasnjeval svoja izvajanja s svetelnimi slikami. Delo bode sila težavno in drago, ker je Radgona sama naglemu odtoku vodovja ob velikih nalivih in povodnjih na potu. Poklicani organi so stvar proučili ter izdelali podrobne načrte o preuredbi struge, kanalov, preplavnega ozemlja, Mure in nje pritokov, o posebnih jezovih, nasipih, zatvornicah in mostovih. Potreba bo sezidati 28 kilometrov nasipov in troški so preračunjeni na 1,440.000 kron.
—	Odkrite besede. Naši krščanski socijalci kaj radi pravijo, da jim je sveta narodnost, da jim ni ljubšega dela, ko gospodarsko delo za naše dobro in verno slovensko ljudstvo. Tr-žanski krščanski socijalci so vsaj od-kritejši. Tam piše nekdo, da mora po-litikujoča duhovščina zopet delati na to, da bo v našem ljndstvu zooet vzbujena narodna zavest, tako da bode vedelo, da je katoliško in da je to njegova največja in edina sreča". Torej vero naj ohranijo med našim ljudstvom. Dobro, tega jim nihče ne brani, samo politiko naj puste onim, ki jim je tudi kaj mar za politične, narodne in gospodarske momente, ne pa samo za etične in naj ne mešajo pojmov vere in politike.
—	Nemščina uradni jezik lužne železnice na Spodnjem Štajerskem. —
Kakor poroča „Mir'\ pripelje stranka sod vina iz Haloz, da ga iz postaje Ptuj pošlje na postajo Vrbo na Ko-' roškem. Obe postaji stojita na slovenskem ozemlju. Stranka ne ve, kako se zove Vrba po nemško, uraduik išče in išče ter izjavi: Station Vrba exi-stiert nicht — postaje Vrba ni — torej se pošlje v Celovec. Tudi tam niso našli postaje Vrba in so vprašali, kam z vinom, ker adresata ne najdejo radi pomanjklivega naslova, čeravno je urednik „Mira" tolmačil Vrbo v Vel-den. Avizo je šel v Ptuj in se je zahtevalo „nemško" odredbo, ker celovški uradnik ne razume slovenskega pisanja. Koliko škode in zamude nam napravijo nemški uradniki, ki mislijo, da je Južna železnica zato tu, da redi te nemške peteline. Proti takim škandalom bo treba pošteno nastopiti. Naj bi se bilo kakemu Nemcu kje kaj podobnega pripetilo, cela Avstrija bi bila na nogah, vsi nemški poslanci in dijaki bi razsajali in vpili, kaka krivica se jim godi; Slovenec, ta sirota, ta golob brez žolča pa mirno prenaša vse in potrpežljivo trpi gmotno škodo, trpinčenje in zasmehovanje. Čas bi bil, da se vzbudi iz tega mrtvila in se resno in z vso odločnostjo potegne za svoje pravice.
Na c. kr. dunajski Akademiji za upodabljajoče umetnosti (slikarski oddelek) je delalo za šolsko leto 1908/9 izpit čez 200 dijakov, večinoma Nemcev. Sprejetih je bilo za tekoče leto samo 37, med temi dva Slovenca: Jos. Punga.tnik iz Vranskega in Zma-goslav Cotič iz Trsta. Edina Slovenca v prvem letniku slikarske akademije na Dunaju.
—	Iz Gradca. Povodom cesarjevega jubileja je mestni svet graški sklenil darovati 80.000 K v dobrodelne namene in sicer: 20.000 K za bodoče zdravilišče za jetične ženske in otroke, ki se izplačajo v 10 letih v obrokih po 2000 K; 20.000 K za zavetišče za siromake, ki so brez strehe; 20.000 K za poboljševalnice za osirotele deklice, 10.000 K za podnevno bivališče za slaboumne otroke in 10.000 K za ta-kozvano „Waldschnle". Na predvečer je bila po celem mestu in tudi na gradu krasna razsvetljava.
—	Ustanova za štajerske umetnike. Grofica Teodora Kottulinska je darovala povodom cesarjeve šestdeset-letnice v prospeh in povzdigo umetnosti na Štajerskem in v spomin na svojega soproga, kot prvega protek-torja društva upodabljajočih umetnikov na Štajerskem glavnico 25.000 kron. Letne obresti se naj vporabljajo v nakup del štajerskih umetnikov. Upravitelj ustanove je štajerski deželni odbor.
—	Povodom cesarjevega jubileja so bili ua Štajerskem odlikovani sledeči: naslov ta j nega svetnika je dobil dr. vitez Pitreich, predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu; plemstvo je dobil Rudolf Dehne, deželni poslanec; komturski križ Franc Jožefovega reda z zvezdo Kamilo grof Razumovsky, posestnik v Šoštanju; vitežki križ Leopoldovegareda dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik in državni poslanec na Dunaju; k o m t u rsk i k r i ž Fr. Jožefovega reda graški župan dr. Franc Graf, Kari Hribovšek, infuliran stolni prošt v Mariboru, dr. Fr. Jurtela, deželnega glavarja namestnik in dr. Link, deželni odbornik v Gradcu; oficirski križ Fr. Jožefovega reda Jožef Ornig, poslanec in župan v Ptuju; red železne krone 3. reda Ivan pl. Feyrer in Franc Robič, deželna odbornika v Gradcu; dr. Gross, dr. Haberlandt in dr. Wasmuth. vse-nčiliški profesorji na Dunaju ter Frane Ogradi, infuliran opat in dekan v Celju. Nadalje so odlikovani z v i t e ž k i m križcem Franc Jožefovega reda Jožef Bankalari, namestnik okr. načelnika v Mariboru, Lovro Baš, notar v Celju, Oto Erber, poslanec in župan na Muti, Martin Jurkovič, dekan v Ljutomeru, dr. Adolf Mravlag, načelnik okrajnega zastopa na Laškem in dr. Janko Sernec, odvetnik v Mariboru in z zlatim zaslužnim križcem z zvezdo dr. Val. Kermavner, finančni komisar v Celju in Gustav Vodušek, župan v Trbovljah ter z zlatim zaslužnim križcem potovalni učitelj Martin Jelovšek.
Drugod po Slovenskem: Naslov tajnega svetnika je dobil dr. Franc Sedej, knez in nadškof goriški; plemstvo Franc Šuklje, deželni glavar na Kranjskem in državni poslanec; komturski križ Franc Jožefovega reda z zvezdo dr. Ivan Šusteršič in dr. Vinko Ivčevič; komturski križ Franc Jožefovega reda Ivan Flis, kanonik v Ljubljani in Jožef Pogačnik, državni poslanec in posestnik v Podnartu; red železne krone 3. reda dr. Matko Laginja, državni poslanec, dr. Peter Laharnar v Černovicah, Franc Hubad, deželni šolski nadzornik, J. Lenarčič, predsednik trgovske zbornice v Ljubljani in grof Barbo, deželni odbornik v Ljubljani; vitežki križecFranc Jožefovega reda Anton Črnivec, ravnatelj ženskega učiteljišča v Ljubljani, Anton Kliuar, stavbni svetnik v Ljubljani, Franc Milčinski, sodni tajnik istotam in Alojzij Poljanec, ravnatelj prisilne delavnice v Ljubljani; zlati zaslužni križec s krono Matej Hubad, ravnatelj ..Glasbene Matice" v Ljubljani.
—	Velika suša na Furlanskem.
Na Furlanskem vlada taka suša, da so mnoga industrijska podjetja morala delo nstaviti. Skoraj vsi vrelci so se posušili. Tudi v zdravstvenem oziru se že kažejo zle posledice radi pomanjkanja vode.
—	Učenec kepeniškega stotnika. Dne 26. nov. so v Satoralya- Ujhely zaprli znanega Gezo Pecsarja, ki se je načelniku postaje predstavil kot šef budimpeštanskih dedektivov Krecsanyi. Načelniku se je pa zdel sumljiv in ga je dal zapreti. Pri njem so našli pismo bndimpeštanskega nadkapitana Bodeja. v katerem se vsled ministerske odredbe Krecsanyiju naroča naj davčno blagajno v Eperiesu revidira, jo zapleni in da zapreti blagajnika in kontrolorja. Imel je tndi potrebna pisma na žandarmerijo in na domobransko poveljstvo. Jetnik je priznal, da je na ta način hotel oropati blagajno v Eperiesu. Njegovega sokrivca iščejo. Splošno se misli, da je Pecsar pre-varil razne ljudi na Sedmograškem.
Knjižeimost in umetnost.
— Nov poljudno znanstveni list.
V najkrajšem časn prične izhajati v Ljubljani nov list, mesečnik, ki bo izpolnil veliko verzel na poljn našega strokovnega informacij kega iu organizacijskega časopisja. V prejšnjih časih je bila znanost le last višjih krogov, dandanes pa, ko živimo v času splošne demokratizacije, odprla so se ljndstvn tudi vrata v hram prosvete in kulture. Znanost se popularizira. Izobrazbo, prosveto med ljudstvo, je danes klic vseh kulturnih narodov. Že povsod se je ta klic praktično izvedel. Tudi pri nas na Slovenskem smo nekaj začeli v tem oziru. Lepi so že uspehi, da, tako lepi, da je treba misliti na organizirano, smiselno ljudskoizobraže-valno delo. Ljudskih knjižnic je premalo in še te so nekatere pomanjkljivo urejene. Predavanja se premalo goje, izobraževalna društva in čitalnice se morajo preurediti, da bodo izpolnjevala svoj namen. Kje so drugod tako vzorno urejena ljudska vseučilišča ?
Novi list bo vse to ljudsko izobraževalno delo v drugih narodih zasledoval in prinašal natančna poročila. Prinašal bo tudi natančna poročila in statistike o našem ljudsko-izobraževal-delu. Služil bo tedaj knjižničarjem, predavateljem, snovateljem in voditeljem izobraževalnih društev in čitalnic in sploh vsem onim, ki se za ljudsko-izobraževalno delo zanimajo in so na tem polju delavni.
List se bo pričel izdajati le, če se oglasi toliko naročnikov, koli' or jih je za vzdrževanje lista potrebno.
Uprava „Ljudske prosvete"
v Ljubljani, Vegove ulice št. 2.
Zaradi velikega nakupa blaga v konkurzu se nahajajoče tovarne zamoremo razpošiljati dokler je kaj zaloge samo boljše vrste žepnih ur, budilk in stenskih ur po spodaj navedenih, Čudovito nizkih cenah. Najmodernejša rem. anker-gloria-srebrna ura za gospode K 8'—. 3 komadi K 22'—. Rosskopf patent pra za gospode K 3 40, 3 komadi K 9 20. Elegantna elektro - zlata damska ura K 8-—. s tremi pokrovi K 10'-. Srebrne puncer-verižice za gospode po K 2"—, 3'—, 4'— in 5"—. Budilke; znamka „Posthorn" K 3—, znamka " „Adler" K 4'—, z drugim zvoncem K 5'—. Stenske ure v okroglem pločevinastem okrovu, lepo pleskano, premer ca 3B cm K 4 —, B —, 6 —. Vsaki uri je priložen garancijski listek za 3 leta. Za neugajajoCe, denar nazaj. — Z ozirom na božične praznike priporočamo, da se takoj naroči v svrho pravočasne odprave. Edino razpošiljanje po povzetju tvrdka Z urami E. WEISS, Dunaj XV|I, Kel inggasse 1/9. 671 2
Soliden
trgowski pomočnik
z dobrim spričevalom se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri
Davorinu Podlesniku
Radeče pri Zidanem mostu. «73 2-2
Lepo posestvo
v večjem mestu Spodnje Štajerske, z dobro idočo gostilno, ostajališčem, lepimi hlevi, veliko ledenico in lepim vrtom, se pod jako ugodnimi pogoji proda. Kje? se izve v upravništvu tega lista. 655 6-6
Za vajenca
v trgovino
z mešanim blagom, sprejmem dečka, kateri ima veselje do trgovine, je pošten in lepega vedenja.
Jak. Dereani v Žužemberku, Kranjsko
kamor se naj ponudbe pošiljajo. 670 5-2
jeve
SINGER
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju. ——
Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Delniška družba za šivalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 8.
inski
stroji
so zelo po ceni naprodaj in sicer: I par 48" nemških mlinskih kamnov z vsemi železnimi in lesenimi deli, I čistilni stroj za pšeno (grijes) ,Austria' (Hoerde in comp.), I cilinder z 2 5 metra dolgim vretenom s polžem, transmisije, 2 čistilna cilindra, stroj za snaženje spirale, 3 železna okna, 2 m visoka, 120 m široka, vse skoro novo. — Vprašanja
okrbništvu v Žovneku,
posta Braslovče v Savinski dolini.
649 14-5
■ ■ ■ w
ž Hiša
z gospodarskim poslopjem
lepim vrtom in travnikom, v večjem trgu na Spod. Štajerskem, kjer je tudi trgovina z lesom zelo razvita, V hiši se nahaja že stara, dobro obiskovana gostilna, kakor tudi trgovina mešanega blaga, se takoj z vsem blagom in opravo vred po ceni in pod zelo ugodnimi pogoji
Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo Domovine pod št. „33".
Slovenci!
Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
(L
RUDOLF HAVELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tndi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nndi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevije najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
__536 41—31
HiipSlk jf§ misliti, da se „dobra kava" pripravlja le iz ,,samih kavinih zrnc", nikakor—kajti dober pridatek
povikša kavino moč, njeno barvo in njen okns.
To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom
pristnega „Franck -ovega"
pridatka za kavo.
645 b 2-2
StecHcnpferil
lilijno mlečno milo Najmileje kožno milo.

Sciillerjenaalica I®© Celje:temi.
GGO
©e©©e©oec ©©©©©eeee ©o©e©oee©c
he j snojo stroko spadajoča dela oknsno in po Mreioift © cenai. ©
s
Josip Leon
krojač v Celju, Gosposka ulica 9
priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. Y zalogi imam tudi liaveloke in
578b ii-6	nepremočne pelerine.	579a 11-7
Posebej pa se še priporočani cenj. prebivalcem Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu v hiši g. Plevčaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obleke
ir Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.