Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-injejo. Upravništvo: Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro- ogerske dežele: celoletno . . K 25'— K 12-50 K 6'bO K 210 polletno . . četrtletno . . mesečno . . Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 90. Telefonska Številka 65. Celje, v petek, 22. aprila 1910. Čekovni raCnn 48.817. Leto n. Češki živeli na Dunaju. Med slovanskimi narodi so pač Cehi najbolj žilavi in vztrajni, dasiravno smo vajeni, v tem oziru priznavati Poljakom prvenstvo, to pa precej po krivici. Mi občudujemo Poljake, ker čujemo o njihovih uspehih, kar se tiče narodnih zadev, ne gledamo pa na to, da li oni napredujejo v gospodarstvu, ali pa, če vsaj ne nazadujejo. Kdor se količkaj bavi s primerjanjem obeh narodov, mora pač priznati, da imajo Cehi v sebi več moči, se upirati protivniku in si izvojevati samostojnost, kar se jim je že tudi do neke meje posrečilo, koliko je to pač mogoče v danih razmerah. Saj pa je tudi jasno, kaj drži Poljake, da ■e nazadujejo in kaj Čehe, da napredujejo. Oni imajo oporo v svoji plodnosti in žarkem rodoljubju, dočim je narodno gospodarstvo v rokah drugih in to ne samo na Nemškem, ampak celo v Galiciji in še bolj na Ruskem, Čehi pa združujejo te dve lastnosti v veliki meri z realnim duhom, lastnost, ki nadkriljuje obe prejšnji in se veže z njimi v nezlomljivo silo, koja ne jamči narodu samo enostavnega obstanka, ampak celo trajen sijaj in procvet. To so nepobitna dejstva m če bi kdo dvomil o njih, mu je treba za podkrepitev besed pokazati samo Čehe na Dunaju, ki so se v skrajno neugodnih razmerah tako trdno ugnjezdili in uživeli, da jih ne uniči nikdo več. Nemce je že strah pred njimi; pa saj je tudi res čudovito, kako razumevajo Cehi narodno in gospodarsko delo. V naslednjem podamo kratek pregled češkega dela na Dunaju: Na Dunaju obstoje sedaj sledeče češke šole: se-demrazredna deška in dekliška ljudska šola v 10. o-kraju. Dva otroška vrtca v 3. in 10. okraju. Šest šol za jezik v 3., 5., 9., 10., 11. in 15. okraju, toraj skupno 10 čeških učilišč. Za vzdrževanje teh šol skrbi znano »društvo Komenskega«, ki ima na samemDunaju 15 podružnic, katere so danes že tako okrepljene, da resno mislijo na ustanovitev češke osrednje šole. Poseben cilj pa imajo dunajski Čehi v želji, ustanoviti nekje v prvem okraju velikanski »dom«. Tudi v ta ■amen je ustanovljeno posebno društvo, ki ima že 400.000 kron nabranega denarja. Predseduje mu grof Sailern. Razven tega nameravajo Čehi po vseh okrajih astanoviti svoje narodne domove; eden že obstoji v 15. okraju, dva nova pa bodo odprli v kratkem v 2. i n 10. Na čelu narodnega češkega gibanja stoji češki narodni sVet za Dunaj in Nižje Avstrijsko, ki mu je načelnik prvi zdravnik v bolnišnici nadvojvode Jožefa in docent dunajskega vseučilišča dr. Drozda-Hurecky. Zlasti je razširjeno in poglobljeno društveno življenje Čehov. Najvažnejša društva so: Češko izobraževalno društvo in »Videnska- Matice«, dru štvo za pospeh češkega tiska, 11 čeških sokolskih društev, 32 besed (čitalnic in zabavnic), 5 pevskih in 4 gledališka društva. Nadalje še štejejo 12 čeških strokovnih društev in sicer društvo čeških državnih uradnikov s čez 500 članov; društvo zasebnih uradnikov; društvo absolventov obrtnih šol; Heger-Fiignerjevo društvo; osrednja zveza rokodelcev; gostilničarsko društvo Hostimil; slovansko društvo trgovcev; društvo za posredovanje čeških obrtnih učencev (ono namešča letno po 1000 učencev na Dunaju); tiskovna zadruga »Melantrich«; društvo čeških vrtnarjev in akademsko društvo, po deset čeških dobrodelnih in športnih družb. Delavsko u-druženje »Barak« ima na E*unaju 11 odsekov. Češka udruženja obrtnih panog imajo krojači, čevljarji, krznarji, kovinski delavci, peki, lesni delavci, preka-jevalci, gostilniško osobje, tipografi in kolarji. Organizacija narodno-socijalnih in socialno-demokratskih žen ima 4 odseke; udruženje čeških mladostnih delavcev broji 12 odsekov in politična češko-narodna organizacija šteje tudi 12 okrajnih udruženj na Dunaju samem. Socijalistična češka organizacija pa obsega v mestu že 80 odsekov. Čeških časnikov na Dunaju sta dva dnevnika, »Videnski Dennik« (narodno-socijalen) in socialistične »Delnicke Listy«; sledi še na to 6 tednikov in 22 raznih strokovnih listov. Mogočno se je povzdignilo češko bankarstvo. Največja češka banka »Živnostenska« je uredila pred desetimi leti na Dunaju podružnico. Promet te banke je iznašal leta 1898 4 miljarde kron, a leta 1908 12% miljard pri čemur je podružnica udeležena s 12% miljarde! Ta banka, ki zviša letos svojo glavnico za 10 milijonov kron, poseduje na Dunaju dve hiši; eno je kupila za 700.000 kron. »Osrednja banka čeških hranilnic« in »Češka industrialna banka« imate tudi svoji podružnici na Dunaju. »Videnska založna« je imela leta 1908 34,000.000 kron prometa in lansko leto pa že 68,862.350 kron. Razven tega je na Dunaju še 15 čeških posojilnic, ki so izkazale lani 48.475.463 kron prometa. Pri deželnozborskih volitvah so postavili Čehi lastne kandidate, ki so dobili 2.740 veljavnih glasov. 300.000 dunajskih Čehov je torej z vzgledno disciplino in agitacijo doseglo pač*krasne uspehe. Iz teh podatkov lahko vsakdo razvidi, da so Čehi postali na Dunaju že tako močni, da bodo po nekod skoro merodajni. Sredstva, ki jih jim nudi »Komensky« in narodna zavest, uporabljajo vestno in dobro. Čehi se krepijo in širijo, pri tem pa nočejo nijednega Nemca počešiti, pač pa hočejo sami priti do primerne veljave in ostati — Čehi. Čehi bi nam pač morali biti v vsem uzor; za njimi bi morali štreni iti po poti, ki so nam jo odločno začrtali in na kateri nam svetijo kot voditelji z žarno lučjo. Vse naše besede so puhel nič in slepitev samega sebe, vsa samohvala omejena zanikarnost in udobna lenoba. Kričavi naši klerikalni politiki izdavajo najneverojet-nejša gesla, hrumijo z burnimi besedami celo »proti Gradcu« — a vse radi same nesmotrenosti in pomanjkanja volje do dela. Njihov namen je pri tem prozoren. Prirojena bahavost jih sili, da z bojevitimi kretnjami in za trenutek rodoljubno plamtečimi očmi kažejo v tujino, pa le za to, da bi odvrnili pogled od domovine, ki je radi njihove zagonetne in neprera-čunjene politike razrovana in izpodjedena. Dokler bodo naši odločilni velmoži tako delali, do takrat nas bo peklo vedno hujše gorje. Pustimo, kar je tuje, He sezajmo za fantomi, ne lovimo po zraku nevidnih utopij, držimo se doma, krepimo ga, za tujino se pa brigajmo samo toliko, da nam ne bodo pri živem telesu umirali naši ljudje, ki jih je neugoden pih odvel z naših plodnih krajin! Politična kronika. IZ PARLAMENTA. Stari in novi državni dolgovi. — Vlada ima večino 40 glasov za posojilno predlogo. — Večina za italjansko pravno fakulteto. — Politična debata v »Slovanski jednoti«. — Sternberg in K. H. Wolf. V »državnem zboru zastopana kraljestva in dežele« nimajo danes nič manj ko 10.543 miljonov državnega dolga. Od 1. 1868 naprej smo vsako desetletje prigospodarili prilično jedno miljardo dolga. — Obresti za ta dolg bodo znašale 473 miljonov kron; več ko znaša direkten davek cele avstr. drž. polovice (290 miljonov); ta davek, potem davek na sladkor (104 milj.) in pivo (77 milj.) požrejo samo obresti za drž. dolgove. Tekom zadnjega leta smo srečno napravili 579 miljonov kron novih dolgov. Večino je požrla aneksijska afera ... Aehrenthalovo grofov-stvo nas stane silen denar. Sedaj gledamo v parlamentu prizor, kako se trudi vlada složno z nemško večino, da ne dela samo novih dolgov, temveč da obdači vse, karkoli se še v Avstriji sploh obdačiti da. Vemo, da so delegacije za kritiko zunanje državne politike, vendar pa bi bilo že prav umestno, ako bi se tudi v državnem zboru resno opomnilo vlado, da ne plačujemo svojih davčnih kron za blazno vele-vlastno politiko, kakor jo je začela tirati Avstrija zadnja leta. — Iz izjav včerajšnjih govornikov v drž. zboru se je že dalo spoznati, da bode odobrena vladna posojilna predloga tudi v 2. čitanju; ali se bode dobila potrebna dvetretjinska večina za takojšnje 3. čitanje, je dvomljivo, vendar pa se s tem konečna re-ritev zavleče le za jeden dan. — Sternberg se je vrnil s vojega potovanja in včeraj je takoj napravil v zbornici majhen škandalček. Napadel je vehementno nemške radikalce, jih imenoval izvržek človeške držbe in kazal s tem posebej na izdajatelja N. Fr. Presse Benedikta in K. H. Wolfa. Očital je nemškim radikalcem tudi velike gobce... Wolf je koncem seje pravil, da ne more Sternberga več kontrahirati, ker mu je svoj čas ob enaki priliki poslal dva židovska postreščka kot svoja zastopnika; zahteval pa je, da se skliče grajalni odsek. Pattai je konečno naznanil, da se izreče Sterbergu protokolarična graja. To LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. n Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Zastonj je pričakovala Pepica gospoda Vejvara za plese, na katere se je zapisal v plesnemu redu. Izginil je na nejasen način, kakor bi ga kdo odnesel — nihče ni vedel, kam se je djal. Prišli so sicer drugi plesalci, prišel je tudi gospod Hupner, toda v srcu Pepičinem je bilo pra zno od tega trenutka. Ah, da, gospod Hupner je plesal dobro in usta njegova se niso zaprla, ali kaj pa vse to pomaga. Gospod Hupner je že preživel petindvajseti jubilej svojih plesov — gospod Vejvara je bil za dvajset let mlajši! Tudi gospa Kondelikova je bila nezadovoljna, ker je zginil Vejvara, za katerega se je uganjevalo. Še le ob polnočnem odmoru, ko sta se sešli mati in hčer z očetom v nasprotni restavraciji, se je zvedelo, kaj se je zgodilo, razumeli so vzrok bega gospoda Vejvare. In pravzaprav tudi niso razumeli. No, mogel bi galoše vreči strani in plesati dalje...! »Da«, je rekel oče Kondelik, »mogel bi jih vreči strani! Imel je najbrže raztrgane čevlje ...« »Ne stari«, se je upirala gospa, »ta mladenič ima poleg vsega gotovo še najmanj tri pare čevljev in dobrih — vse je bilo na njem tako v redu — ampak sram ga je bilo tvoje opazke! Je to jako občutljiv človek, to je vse. In ravno zato mi je žal zanj. Drug bi se s tem bahal, delal bi se sam iž sebe norca — gospod Vejvara ne! Veruj mi, stari, tako je to!« Pepica se ni vtikala v nobeno razjasnjevanje in opravičevanje. Snedla je molče svoje ocvrte zrezke, pila je iz mamičinega pollitra kakor golobica in se je zagledala k mizam, kjer so se ponašale druge matere s hčerami. Vsa ta dekleta so se izvrstno zabavala, vsa so se smejala — pri vsaki je sedel kak Nagelj, tupatam tudi dva, in govorili so kakor o dohodkih. Nageljski večer se je izvrstno obnesel, po odmoru bo to še bolj veselo. — Pepica ni bila dobre volje, ni se smejala. Po odhodu Vejvarovem je postala za njo v »podaljšani« puščoba. Globoko v njeni notranjosti je kljuvalo nekaj kakor oddaljen, umirajoč jok, dvigalo se je vedno višje in močneje — bili so trenotki, ko se je zdajpazdaj bala, da bi ji ne pritekle solze iz oči. In sama ni vedela, odkod ta žalost. Saj je videla gospoda Vejvaro danes prvič ... In ko je oče enkrat skočil k peti mizi, kjer je sedel neki znanec, se je nagnila Pepica k materi in je rekla proseče: »Kaj ne, mamica, da se ne povrnemo več v dvorano, da gremo potem domov...?« Gospa Kondelikova je pogledala hčer in je vse uganila. Ampak kot modra mati ni vprašala ničesar, ni silila in je pritrdila: »No, dobro, Pepica, če te to nič več ne veseli, pa gremo. Ampak ostali bi lahko tudi do dveh — oče je ravno v tako dobrem razpoloženju.« »Torej, kakor hočeš, mamica«, je rekla Pepica mrtvo. Ko je po povratku od »Nagel jev« v hiši Kondeli-kovih vse potihnilo in se je slišalo samo mirno hro-penje mojstrovo, je pogledala gospa na bela vrata, za katerimi je spala hčerka Pepica in na pol v spanju ji je poslednjič prišlo na misel: »Da bi to bil on? — Gospod Vejvara?..« Na to vprašanje ni mogel za sedaj nikdo odgovoriti. IV. Zopet so se srečalL — Tajni Izlet rodbine Kondelikove. Davno je minil pust. — Gospodična Pepica je bila pri kostumni burki v Besedi, ali njena tiha nadeja, da tam ugleda gospoda Vejvaro, se ni izpolnila. Rekel je sicer Pepici oni večer pri »Nageljih«, da se pripravlja na burko, da pojde kot Faust— toda oko ga ni opazilo. Prigodba z galošami je bila zanj neizrečena nezgoda. Z ničesar drugega bi, si nič ne storil, pred vsemi Nagelji in pred celo Besedo bi bil plesal makari z dvema paroma galoš — samo gospodični Kondelikovi se ni upal priti pred oči. Znal je njeno ime, gospod Hupner mu je podal pri najbližji priložnosti podrobne podatke. Tako je prešel predpust, pust, prišla je pomlad — a mladi ljudje se niso videli.Frančišek Vejvara, ki se je milo spominjal na svojo »vijoličasto« plesalko od Kaske, se ni predrznil poiskati prilike, da bi se z njo sešel. In ko se je včasih domislil, da bi se naglo znašel pred njo, iz obličja v obličje, se mu je zdelo, da bi se od sramote pogreznil. V tem letu je bila pomlad zelo gorka, stalna, in vse je kazalo, da bode še pred časom krasno poletje. 1, je zbornica odobrila; poslanci Slov. jednote so se s pfujklici odstranili. — V seji klubovih načelnikov se je sklenilo, da se prihodnji teden ne vrše plenarne seje temveč se da odsekom čas za posvetovanja; prihodnja seja se vrši dne 6. maja. Italjani so urgirali rešitev vseučlliške predloge. Odkazala se bode naučnemu odseku. Nemški listi pišejo, da ji je že sedaj zagotovljena večina. — Davčni odsek je imel svojo sejo, v kateri se je sklenilo, da naj bodo zemljišča, ki so namenjena humanitarnim in občekoristnim namenom, davka prosta. — Čehi se posvetujejo glede ustanovitve enotnega češkega kluba. Parlamentarna komisija Slov. jedn. je nadaljevala politično debato. Predlog čeških radikalcev, da bi se začel energičen boj proti spremembi poslovnika, je baje ostal v manjšini. POLJSKO-RUSKE RAZMERE se bodo po nekem poročilu iz Petrograda znatno zboljšale, ker misli ruska vlada opustiti svoj načrt, da bi oddelila Holmščino od kraljevstva Poljskega. Vest je precej neverojetna. RUMUNI V CETINJU. Rumunski kralj Karol pošlje k 50-letnici črnogorskega kneza Nikole v Cetinje posebno odposlanstvo, katero bode vodil predsednik rum. senata, general Budisteanu. Poslanstvo gre v Cetinje meseca majnika . ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. IZJAVA NEMŠKIH NACIJONALCEV. »Nemškonacijonalna korespondenca« poroča, da ne more biti niti govora o kaki odkupnini za ustav-ljenje slov. obstrukeije v štaj. deželnem zboru. Nemški nacijonalci da se ne morejo umakniti s tega načelnega stališča. — Gg. Robič in dr. Korošec poznata menda to »načelno« nemško stališče; čemu torej silita v Gradec? Zanimivo pa je, da oficijelna nemškonacijonalna koresp. nič ne zavrača vesti, da se že vrše pogajanja in da je premirje »neoficijelno« že doseženo. Meseca junija pojdejo torej slovenski poslanci v Kanoso. Značilno je tudi, da »Slov. Gosp.« ne piše o vseh vesteh glede obstrukeije niti besedice. Radovedni smo res. kako bo sedaj dr. Korošec farbal svoje ljube katoliške pristaše? ZAKAJ SO IZBRUHNILI NEMIRI NA KITAJSKEM? »Daily News« priobčujejo dopis nekega krščenega Kitajca, kateri pravi, da je upor na Kitajskem v prvi vrsti bil naperjen proti tiranstvu višjih manda-rinov, kateri so vsi mandžurskega plemena in narod s pomočjo tujcev brezsrčno izkoriščajo in stiskajo. Zato se je tudi osnovala posebna mladokitajska stranka, katera ima v prvi vrsti namen spraviti sedanjo mandžursko dinastijo s prestola. VSESLOVANSKI SHOD V SOFIJI. Iz Sofije, 19. apr. Tukajšnja »Večerna pošta« je pričela priobče-vati vrsto dopisov o prireditvi in posvetovanjih bližnjega vseslovanskega shoda v Sofiji. List pravi, da se bode shoda udeležilo poleg 80 delegatov do 200 gostov, ponajveč Rusov. — Obširno se ukvarja V. p. s češkim sokolstvom, katerega imenuje najmočnejšo in najstarejšo slovansko narodno organizacijo. — Vseslovanskega sokolskega zleta v Sofiji se udeleži 1.500 bolgarskih »junakov«, okrog 500 čeških sokolov in še zastopniki Slovencev, Hrvatov, Srbov in Poljakov. Dnevna kronika. Velikost Halleyeve repatice. Astronom Barnard na Jerkes-zvezdarni je preračunil s pomočjo fotografij premer Halleyeve repatice, ki iznaša tristoti-soč kilometrov. Rep je dolg celo stopnjo, kar odgovarja dolžini osmih milj. km. Drugi astronom Ber-berik se bavi v »Naturwissenschaftliche Rundschau« tudi z dolžino repa. On misli, da bode ta rep veliko bolj dolg, ker bode solnčna toplota pline, ki ga tvorijo, razširila.. Dolžina bode vsaki dan večja in gotovo je, da bode rep 18 maja, ko bode šla repatica na sredo med solnce in zemljo, dosegal naš planet. No, ker pa bodo plini v repu izvanredno razredčeni, ne bode na zemlji nikdo opazil, da se je rep dodel zemlje in njene atmosfere. To dotikanje se tudi ne bode opazilo v nikakih pojavah, recimo optiških, magnetskih ali električnih. S svojo zanimivostjo pa zaostaja Halleyev komet kod in kamo za repatico 1910 A, ki se je nedavno videla. Njen rep je dosezal dolžino 200 miljonov kilometrov. Akcije proti izseljevanju muslimanov. Da bi se ovrlo in zaprečilo izseljevanje muslimanov iz Bosne, je izdalo vakufsko-mearifsko osrednje poverjenstvo v Sarajevu proglas na okrajna poverjenstva v celi deželi. V proglasu se polaga muslimanom na srce, da se naj ne izseljujejo več s podedovane grude, ki jo bode zasedel tujec. Ker so v teh okrajnih pover-jenstvih najbolj uplivni ljudje, se je nadejati, da se bode kmalu obrnilo na bolje, kar je iz slovanskega stališča pač toplo želeti. Verska zaslepljenost tira muslimanske Slovane v negotovo bodočnost v tujini. Železnica Kap-Kahira. Že v prihodnjih mesecih se bode začelo z dogradnjo ogromne železnice, ki bode vezala južno Afriko s severno. Koncem tega leta bode železnica Kap-Kahira dovršena. Njen južni del je izvršen že do Brokenhilla, a do oktobra morajo biti tračnice položene do Elisabetville. Na severu pa leže teči že do Chartuma. Zvezo od Chartuma do juga bodo tvorili deloma vlaki, deloma parobrodi. Nova železnica bode tekla izključno po angleških in belgijskih tleh in sicer 9000 km na dolgo. To bode najdaljša proga na svčtu. v V gosposko zbornico so pozvani kot dosmrtni člani baron Albori, general poštva. češki deželni poslanec Franc Sajfert in tovarnar Ber nard Wetzler na Dunaju. v Ločitev cerkve in šole v vseh ozirih zahtevajo duhovniki v Thiiringenu; v Gothi so na shodu sklenili sledeče: 1. veronauk je bistven del in predmet ljudske šole. 2. cerkveno nadzorovanje pri pouku mora odpasti. 3. učitelja ne sme nikdo siliti, da bi proti prepričanju učil verouk. 4. katekizem, kakor ga mi razumevamo, ne spada v šolo. V Sachsen-Gotha je šola od cerkve ločena piavzaprav že od leta 1863, v Sachsen-Meiningen pa od 1909. Če je papež te neverne duhovnike proklel ali ne, tega še ne vemo. v Otrok Roze Blaškove. Otrok Roze Blaškove, kakor se naziva ena sijamskih dvojk, se zove po svojem starem očetu Franc. Sedaj se je dognalo, da oče otroku ni pobegli impresario, ampak mizarski pomočnik, ki je uslužben pri neki praški panoptiki. Neki angleški impresario je najel obe sestri, zraščeni dvojki za mesečnih 15.000 kron in vso oskrbo, pod pogojem da vzame Roza tudi novorojeno dete s seboj na potovanje. Štajerske novice. o Zaradi šikolskega shoda se ljubi prijatelji klerikalci nikakor ne morejo potolažiti. Očitajo gg. Lešničarjn in Stiblerju zvezo s štajercijanci, nemškutarstvo, narodno izdajstvo — in bogve kaj še vse. Seveda sta tudi onadva kriva, da je po Šikolah in Cirkovcih precej štajercijancev, da je Kušar baje volil s štajercijanci v ptujski okr. zastop in tako naprej. Kar se tiče g. Kušerja, ga klerikalci tako dolgo niso napadali, dokler se ni domačemu fajmoštru zaradi previsokih denarnih zahtev na farane postavil po robu; pred tremi Bilo je to v začetku junija, ko se je vrt spominske »Zvezde« zardel nekega nedeljskega popoldneva od rdečih srajc sokolskih, zašumel od veselih pesmij in se oživel od stotin in tisočev udeležencev praških in okoličanov, ki so se pripeljali v Liboco deloma z vlakom že zjutraj, deloma s prvim vlakom popoldne, deloma od onih, ki so spremljali sokolske čete, ki so se napotile na odhod ob eni uri popoldne. Tega dne je napravil Praški Sokol prvi poldnevni izlet v Zvezdo, spojen z malimi tekmovalnimi vajami na travniku. Tekmovanje je bilo končano, prvoboritelji v teku, skakanju na daljavo in v višino in na drogu so bili obdarovani s svežimi šopki iz rok deklet in sedaj so zasedle trume občinstva pripravljene mize. Izmed sokolov so le nekateri mogli dobiti mesto pri mizah, ostali so večinoma polegli po travniku, otirali so si potna čela ali še delali vsakovrstne proste vaje. Pri eni mizi pod mogočnim, košatim hrastom je zavzela mesto tričlena rodbina: Mojster Kondelik z gospo in s hčerjo Pepico. Gospod Kondelik je sedel na svojem mestu že od obeda, da bi si ga obvaroval. Že naprej je vedel, kak naval bode pozneje, in poiskal si je zelo zgodaj, kje se bo popoldne usidral. — Ljubil je ugodnost in prvi namen sprehoda mu je bil, da bi se kje v hladu popolnoma odpočil. Razumeti se mora, da so bil sprehodi mojstra Kondelika pravzaprav le vožnje na sprehod. Vemo, da je imel obilen život, in daljša hoja je imela navadno zanj gotovo neprijetne nasledke, ki jih ima večina hodcev njegove teže. Ni ga bilo lahko dobiti iz Prage, vendar če se je dal pregovoriti za kak izlet v okolico, se je odpeljal najrajše že dopoldne, da bi se mu ne bilo treba trgati pri popoldnevnem navalu za mesto. »In pa te proklete brozge tam zunaj!« se je jezil mojster Kondelik. »Da bi se z njimi za kazen poškropil!« Gospa Kondelikova je hodila na sprehode rajši peš. Ali ne toliko zaradi sebe, ampak zaradi Pepice, kateri je tako dobro del sveži zrak. »Vidiš, dekle, tak zrak ohrani svežo polt — in hodi, kolikor moreš! Pridejo časi, ko se boš nasedela in ne boš mogla od doma.« Gospa Kodelikova in Pepica ste javno pili kavo, mojster Kondelik se je zalival s pivom in grizel konico cevke iz morske pene, v kateri je bila zelo za-tlačena smodka-britanika. Naenkrat je postavila Pepica kozarec na mizo in lice ji je oblila rdečica. Pogled ji je obvisel na mali skupini sokolov na kraju bližnjega grmičja. Gospej Kondelikovi ni ušlo presenečenje hčerino. In pogledala je tudi na ono stran in glej, tam v grmičju se je usidrala družbica mladeničev v rujavi, enaki obleki pri sodčku piva in pri nekaki zabavni igri. Samo eden sokol je še stal, kakor da bi iskal najpripravnejše mesto, da bi sedel, in ta sokol je bil — gospod Frančišek Vejvara. Prvič se je pokazal tu damam od onega usodnega večera v Kaskovem salonu. »Poglej, Pepica«, je rekla gospa Kondelikova, kakor da bi niti ne mislila na to, da ga je hči že prej ugledala, »ali ni tamle oni gospod, ki je s teboj plesal pri Nageljih?« Pepici bi bilo najljubše, ko bi mati umolknila, še predno je vse povedala — bil je tu oče! — Ampak bilo je že zunaj. In pokimala je z glavo. (Dalje sledi.) leti jim je bil pri agitaciji za njihovega kandidata dober. Danes, seveda, je stvar drugačna ... V Šikoljah so si kmetje sedaj ustanovili posojilnico in mlekarno, ki ste članici Zadružne zveze v Celju; »SI. G." bi bilo očividno ljubše, če bi šle v Gradec, če že ne v Maribor, kaj ne? Ako se trudimo nepoučenim ljudem, ki so vendar slovenske krvi in naši bratje, razbistriti pojme o naših narodnih in političnih razmerah — pa smo »narodni izdajalci" in se vežemo z nemškutarji. Kdo pa je kriv, da so pri nas sploh nastali štajercijanci? Največ ravno nestrpni duhovniki »n pa prejšnja zavožena slov. politika — katero so baš delali tudi duhovniki. Torej mariborski gospodje — drugič se drugače lotite polemike in obrekovanja. a Za nedeljsko predstavo „Na Osojah" vlada mnogo zanimanja, to tembolj, ker je čisti dobiček prireditve namenjen C.-M. družbi. Upati je, da bo tokrat velika dvorana celjskega »Nar. doma" zopet enkrat natlačeno polna. Preplačila se za C.-M. družbo hvaležno sprejemajo. Predpro-daja vstopnic, osobito sedežev, v Zvezni trgovini. a Za Ciril-Metodovo družbo je nabrala sinoči na odhodnici g. Avgusta in gospe Leopol-dine Stelzer v »Skalni kleti" gdčua Trezika Gre-gorič K 5'44. a Klub slovenskih kolesarjev v Celjn ima vsako soboto od 8. ure zvečer naprej kegljalni večer v »Skalni kleti". a Kegljaški klub „Lipa" v Celju ima kegljanje vsako sredo zvečer ob 8. uri v »Skalni kleti". a Za turiste so se začeli sedaj krasni dnevi in kar trumoma hitijo v naravo. Radovedni smo, ako se bode letos zdramil »Celjski odsek" ter priredil kak izlet? Vederemo! v Dr. Benkodč zopet zavozil. Nanottco pod tem naslovom, objavljeno v št. 86. našega lista dne 18. tm., nam je poslal g. dr. J. Hočevar, irž. poslanec, sledeči popravek: Ni res, da sem na ljudskem shodu v Kostanjevici povedal, da je dr. Benkovič na prošnjo za dovoljenje tehničnih pred-del za lokalno želežnico Brežice-Novomesto podpisal tudi moje ime brez moje vednosti in mojega privoljenja; pač pa tega nisem trdil in nisem mogel trditi, — ker sem prošnjo za progo Brežice (Mrtvice) -Kostanjevica-Novomesto svojeročno podpisal." — Pripomnimo, da smo tozadevno vest posneli po poročilu »Slov. Naroda" o poteku shoda. v Dijaški kuhiji v Celju so darovali od 10. marca do 21. aprila, sledeči dobrotniki: J. Cvetko, kaplan v Solčavi, 7 K; Josip Kardinar. ckr. prof. v Celju, 10 K; posojilnica v Framu, 20 K; posojilnica na Vranskem, 70 K; Jos. Weixl, župnik v Sv. Križu pn Ljutomeru, na čast sv. Antonu Puš-čavniku, 4 K; Ivan Logar, učitelj v p.t!elje, 5 K; dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik in dež. poslanec Celje 10 K; Ivan Jakša, lesni trgovec, 2 K, gospa Jakša, 2 K; Sternišar,železn. adjunkt, 2 K; Pepca Repinšek, 1 K; v vsi iz Zidanega mosta; Baša,po-stajenačelnik iz Hrastnika, 2 K; dr. Ant. Dolar 1 K; Schelander Ljudevit, ckr. fin. svetnik, Celje, 30 K; Karol Presker, župnik v Kapelah pri Do-bovi, 5 K; Martin Kojc, davčni ofic. v Ptuju, 1 K; Jan. S^arhakel, župnik v p. Sv. Petru v Med. selu, 6 K; dr. Juro Hrašovec, odvetnik, Celje, K 3'30; Anton Kuhar, komisar pri* Donavi, 2 K; Posojilnica v Gor. Radgoni 40 K; Vranska Vila, 25 K; Robert Diehl, trgovec. Celje 10 K; dr. A. Brenčič, za neko poravnavo, 5'81 K; Savinska posojilnica, Žalec, 20 K; Brenčič Radovan, od abi-turijentske slavnosti, 16 K; Mart. Frece, trgovec. Stara vas na Bizeljskem, nabral v veseli družbi č. gosp. Rudolfa Raktelj, 8'40 K; drž. Podlesnik, mesto venca pokojnemu g. Ježovniku, dr. posl. Velenje 10 K; Šaleška posojilnica in štedilnica v Velenju 50 K mesto venca svojemu ravnatelju in drž. poslancu, Vinku Ježovniku. — Vsem dobrotnikom iskrena zahvala! a Otroška igra »Rdeča Kapica" v Gotor-Ijah. Dne 17. t. m. se je morala ta ljubka otroška igra ponoviti. Kakor je bilo vobče zapaziti, napravili so mali diletanti na staro in mlado najboljši vtis ter želi obilo aplavza. Priznati se mora, da se je igra jako lepo igrala ter bi želi mali igralci na marsikaterem velikem odru priznanje, kakor na domačih deskah. Častitati moramo ta-mošnjemu učiteljstvu na krasnem uspehu, ki je pokazalo, kaj se da doseči z vstrajnostjo ter se ni ustrašilo grozečega pogleda g. župnika, ki mu igra nikakor ni bila dosti sveta. Obisk je bil vkljub nestalnemu vremenu povoljen ter je bilo občinstvo iz vseh okoliških krajev zastopano. Seveda se je marsikoga pogrešalo, toda temu so se morali naši diletanti povsod že privaditi. Upamo, da nam Gotoveljčaui še marsikatero tako nedeljo nudijo. Opazovalec. v Iz Št. Jurja ob J. ž. Koliko čuta za čast imamo naši katoliški telovadci, po domače čuki, kaže to, da so med njimi ljudje, ki so bili zaradi — tatvine zaprti. In potem pa obrekujejo po klerikalnih listih našega „Sokola"! v V konkurz je prišel Jurij Kaiser, trgovec z mešanim blagom in gostilničar v Majšpergu. — Začasni upravitelj konkurzne mase je odv. g, dr. I. Fermevc v Ptuju, komisar pa vodja ptujsk. okr-sodišča. a Nesreča na železnici. Pri novem predoru v Trbovljah se je dne 20. arprila 1.1. ponesrečilo 21 letno dekle Veronika Smodič iz Dobovca, služila je pri g. Grebencn. Ko je nesla vodo čez železnico na prepovedanem kraju, je prišel vlak in ji pol glave in stopal desne noge odtrgal ter levo roko zlomil. Strojevodja je opazil nesrečo ni je vlak takoj ustavil, a bilo je prepozno, ker vozi s hitrino poštnega vlaka. a Iz Ptuja. Nemški trgovec Adolf Schramke je narodno silno nestrpen. Pred kratkim je dal trgovski gremij cirkulirati neko polo, ki se je prezentirala tudi slovenskemu trgovcu Fr. Lenartu. Ta je napisal nanjo svojo izjavo v slovenskem jeziku. To pa je Schramkeja, ki ves dan na svojem pragu odjemalce v slovenskem jeziku pozdravlja in vabi v trgovino, tako ujezilo, da se je na žaljiv in nesramen način izrazil. Dejal je: »Alle Kaufleute haben deutsch unterschrieben, naturlich dieser windische Lenart muss windisch hinschrei-ben." A „windisch" groši mu ne smrdijo in tudi „windisch" govorica ne, če se gre za groše?! Si bomo zapomnili! a Iz Št. Jurja ob Taboru. Zaradi načel-nikove bolezni se vrši občni zbor »Hranilnice iu posojilnice v Št. Jurju ob Taboru'1 v nedeljo, dne 1. maja 1910 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni. a Društvo za varstvo otrok in mladinsko oskrb za okraj vranskl ima v četrtek, dne 28. aprila 1910, ob polu 10. uri dopoldne svoj občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor društvenega načelnika. 2. Poročilo zapisnikarja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev dveh preglednikov. 5. Sprejem novih rdov. 6. Vplačevanje letnine. 7. Volitev novega odb.ora. 8. Sklep o društva se tikajočih predlogih. K mnogoštevilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. a 8. izkaz radovoljnih darov „Sokolu" v Hrastniku: g. Tone Hohnjec, Maribor (za tri bloke) 50 K; gg. uradniki mestne hranilnice v Ljubljani po g. Trtniku 12 K 40 v; gdč. Milka Šentjurc (154) 10 K 22 v; br. Gorenje (18) 10 K 20 v. Po 10 K so poslali: ga Čik, g. V. Sattner, g. D. Sajovic (190), g. E. Predovič, g. dr. K. Triller, g. dr. Šlajmer iz Ljubljane, g. Fr. Sad-nikar, Celovec, gdč. Al. Agrež, Cerknica (blok 11), g. dr. Jurtela, Ptuj, g. M. Bukove, Zagorje, g. Ferd. pl. Kleinmajer, Skedenj, gdč. P. Volkar, Trbovlje in neimenovana gospa v Hrastniku. Ga R. Roš 9 K. Po 5 K: g. mag. svetnik Vončina, g. Iv. Gričar, g. Stopica ter si. Kol. tovarna v Ljubljani, iz Litije g. dr. I. Premrov; g. G. Je-lovšek (179) 4 K. Dalje po 3 K: g. Tory, g. L. Čerue, g. Fr. Maselj v Ljubljani in g. dr. A. Žižek, Ormož. „Obstrukcijonisti" 2 K 50 v, gdč. Poldi Logarjeva 2 K 41 v; po 2 K sta poslala g. Sevčik, Ljubljana in g. J. Urbane, Lehen, a g. A. Turnšek, Rečica (204) 1 K 50 v, skupaj malcev. Na zdar! a Uzmoviči. V sredo ponoči so ukradli ma riborskemu mesarju Traterju neznani uzmoviči skozi slabo zaprto okno okrog 30 kg povojenega mesa. a Iz Maribora. Prestavljen je od tukajšnje davkarije k davkariji v Sevnico asistent Suske. Ta uradnik je fanatičen Nemec in ne zna skoraj nič sluvenski. Gotovo bi bil bolj srečen, ako bi prišel med svoje bratce na Zgor. Štajersko. Sev-ničani pa tudi, ako bi dobili mesto njega uradnika, zmožnega slovenskega jezika in sploh ne tako zagrizenega narodnega nasprotnika. a Iz Maribora. Kakor znano, imamo sedaj v »Narodnem domu" izvrstno gostilno. Klerikalci imajo tukaj svojo sobo, kjer se lahko popolnoma nemoteno zabavajo. Vkljub temu se še vedno prav radi potikajo klerikalni uslužbenci po raz- ličnih zakotnih gostilnah, posebno se jim dopade „pri Sandwirthu". Ne vemo iz kakšnega vzroka se podpira dotičnega gostilničarja, oziroma ali smatrajo tega gostilničarja za narodnega radi tega, ker zahajajo oni v njegovo gostilno ? Razun ,.Narodnega doma" imamo še tudi slovensko gostilno „pri pošti", v katero lahko zahajajo, ako ne najdejo v ..Narodnem domu" njim vredne družbe. a Mariborski čuki se puntajo, ker niso zadovoljni s sedanjim voditeljem in bi radi dobili nazaj prejšnjega. Njihov poglavar Verstovšek jim je Še dovolil zadnji termin za kapitulacijo; ako ne umaknejo do določenega časa svoje zahteve, bo vse skupaj razgnal. a Na naslov c. kr. dež. finančnega ravnateljstva v Gradcu. Iz dežele nam prihajajo pritožbe, da prodajajo še v nekaterih trafikah, menda iz pozabljivosti stare koleke in izpostavljajo s tem stranke v nevarnost kakih glob. Naj bi se vse trafike v tem oziru revidiralo ali pa vsaj trafikante opozorilo, da stari koleki ne smejo več v promet. a Vtihotapljanje saharina na Sp. Štajersko. V Budimpešti so prijeli lekarnarja TOroka in Eggerja zaiadi prodajanja saharina, (zelo močnega sladkorja) katerega so v naši državi z ozirom na sladkorno industrijo ne sme prodajati. Preiskava je dognala, da so bili tudi mnogi kmetje na Sp. Štajerskem odjemalci saharina, katerega se jim je pošiljalo iz Budimpešte po poštnem povzetju. Lekarnarja sta imela celo poseben konto pri ogrski poštni hranilnici za sprejemanje tega denarja. Nekateri poštni uradi so pa zavoje vsled posebnega odloka, izročili finančnim oblastim in adresati bodo sedaj občutno kaznovani. a Drobne novice. V mariborski bolnišnici je umrl kot žrtev velikonočnega streljanja 18 letni Karol Trinkaus od Sv. Ruperta v Slov. gor. — Utonil je v Framu v gnojnici trgovca Zamola 5 letni viničarski otrok Rudolf Draksler. — Pri obč. volitvah v Jarenini so bili izvoljeni v vseh treh razredih zopet slovenski možje. — Obesil se je v Keblju na Poh. kmet Jurij Rihter in sicer za to, ker mu otroci niso pustili prodati posestva, — Umrla je na Polzeli mati dež. posl. Terglava. — V katoliško cerkev je prestopila pri Sv. Mar-jeli na Pesu. iz pravoslavja Milica Brajovič. Druge slov. dežele. Hofrichter II. na Kranjskem. V zadevi se je pojavil nov sled, ki ga je pokazala listina, katero je prijelo ljubljansko deželno sodišče. Preiskovalni sodnik vitez dr. Grasselli seveda iz razumljivih uz-rokov sedaj še molči o njej, ker ne gre govoriti o njeni vsebini in načinu, kako je prišla njemu v roke. Zanimivo pa je, da je listina pisana z enakimi potezami kakor naslov na ovoju in spremnica. Osumljeni sin Fran Hladnik iz prvega zakona gospe Hammer-litzove je odločno odvrnil od sebe tako domnevanje. Dasi ni od svoje poroke, ki se je vršila proti materini volji, s svojo rodbino v prijateljskem razmerju, je vendar vsakdo, in tudi mati sama, prepričan, da Fran Hladnik tega ni storil. Fran, ki je 25 let star, in njegov polubrat, 15-letni Rudolf, ki študira v Trstu realko in ki je zadevo izvedel šele iz časnikov, sta se takoj odpeljala v Logatec k materi. Rudolf trdi, da je njegov polubrat dober fant, ki bi zločina ne bil zmožen. Tržaška policija tudi ni prepričana o Hlad-nikovi krivdi, vsled česar ga je takoj po zaslišanju izpustila. Varstveni uradniki celo mislijo, da si je nekdo z bolehno gospo Hamerlitzovo dovolil neslano, pa zelo nevarno šalo. Sin Rudolf je nekomu, ki ga je' interviewal, izjavil, da je strup pač poslal nekdo, ki morda z zavistjo gleda prospeh in razvoj njihove trgovine v Logatcu. Drug vzrok bi bil skoro izključen, ker njegova mati se ne spominja, da bi imela kakega takega sovražnika. t>* ".j^..., i a* *j\j v, zaupaj »uii^id najv^^a laivtga auv i az.lllivcl. 272 K 23 v. — Odbor se prav prisrčno zahva- 'f oTEernekerjev ^Trubar". Včeraj so postavili ljuje za darove z željo, da bi bilo mnogo posne- v Ljnbljani Trubarjev kip na podstavek. Delo je je vodil naš kipar, g. Berneker sam. Primož Trubar je izklesan iz belega tirolskega (laase^kega) marmorja in je visok 2 m /0 cm. Trubar »raste" iz marmornatega čoka in se razvije polagoma in organsko v plastičen kip. Trubar stoji na priž-nici (leči). Obe roki upira pred seboj. Desnica drži slovensko biblijo, levica pa se je energično stisnila v pest. Glava je nagnjena nekoliko naprej kakor je to navada pri govornikih. Ta glava z dolgimi lasmi in dolgo brado! Obličje izraža ne-uavadno energijo in v teh očeh gori ogenj prepričanja in samozavesti ter zaupanje v veliko idejo slovenske reformacije! Bernekerjev „Trubar" govori: »Slovenci! Ne bojte se! Pogumno naprej! Ta-le slovenska biblija nas povede k boljšim časom! Ta-le slovenska knjiga, ki sem vam jo spisal jaz, je začetek našega kulturnega življenja. Doslej ste bili mrtvi — poslej boste živeli, ker resnično vam povem: moja knjiga je vzbudila!" . . . Mojster Berneker je vdihnil belemu marmorju pravo umetniško življenje. To ni mrtev kip, to je živi Trubar, tisti Trubar, ki ga pozna izobraženi in svobodomiselni rojak iz naše zgodovine! Berneker je ravno s tem svojim Trubarjem pokazal in dokazal, da je pravi umetnik z živahno fantazijo in globoko dušo. Ta Trubar je tako lep, da je skoro škoda, da bo stal pod odkritim nebom blizu hrupne velike in prašne ceste. Jaz bi rajši videl, ko bi stal kje v kakem „pan-teonu" pod kupolo. Ljubljana se bo lahko ponašala z Bernekerjevim »Trubarjem" ... Te dni se prostor okoli spomenika primerno planira in zasadi z zelenjem. Želimo, da^še\b^) spomenik kmalu razgalil za javnost, ker se pričenja sezona. Da se je mogel spomenik sploh tako hitro dovršiti, (,^/toizasluga gospoda župana Hribarja, ki je z gospo Tavčarjevo vred posodil potrebni denar. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca pa bodi, da pripomore, da se velikodušno posojilo pokrije! Živi/o umetnik Berneker! a. v Mestna hranilnica v Kranju je imela lansko leto K 5,799.545 90 denar, prometa. Hranilne vloge so znašale koncem leta 4,552.806 K 74 v, čisti dobičk pa K 32.956 18. v Kočevje. Kakor je že Vaš list svoječasno poročal, so bili kočevarski Janeschitsch in njegovi tovariši v Rudolfovem obsojeni na pet, šest oz. 8 mesecev ječe, ker so razbijali po slov. trgovini bratov Pevec v Kočevju To pa ni bilo po volji nekemu trg. pomočniku J. Filipitschu (prav Fi-lipič) ter je očital novonemškim sodnikom nepravično sodbo. Med drugim je rekel: ,.So kam nur diese windische Bagasch in Rudoifswert verurthei-len itd."; za to je pa skupil 3 tedne ostrega zapora. Ne vemo, kaj bodo temu junaškemu Nemcu (?) rekli njegovi stariši v Savinski dolini. Ali bi ne bilo bolje, da bi taki Filipitschi tudi v nemški trgovini obdržali ljubezen do maternega jezika? Mislimo! v Volitve na Goriškem. V skupini slovenskega veleposestva je za dopolnilne volitve v deželni zbor, ki se vrše jutri, društvo slov. veleposestnikov postavilo za kandidate dr. Franka, sod. nadsvetnika Mat, Rutarja in A. Klančiča. Slov. klerikalci in laški liberalci delajo skupno in bodo slednji volili slov. klerikalne kandidate. v Posojilnica v Radovljici je na predlog župana in naprednega dež. poslanca dr. Vilfana pogorelcem v vasi Brdo naklonila podporo 1000 K Po svetu. v Delo mladostnih fantastov. Iz Berolina javljajo, da so dobile mnoge osebe v Hamburgu in izlasti trgovci grozilna pisma, da naj vpošljejo na gotov naslov od 100 000 marek do enega miljona, sicer so zapadli smrti. Policija razvija skrajno delavnost, da bi dobila izsiljevatelje, katerim so gotovo kaki roparski romani zmešaii glavo. Kdo ve, če se bode pravici posrečilo zalesti »črno roko". Tako so pisma namreč podpisana. # v Profesor Robert Koch je še vedno v zelo resnem položaju. Bati se je razven drugih komplikacij tudi vnetja pluč. v Zopet grozen požar. V kraju FelsGfalva na Ogerskem je uničil požar 192 hiš in maogo pripadajočih poslopij. Tudi na novo zgrajena šola je pogorela. Škoda znaša 1 miljon kron in vsega je kriv nepazljiv otrok. v Ogri pri papežu. Ogerski romarji, ki so se prišli papežu zahvalit, ker je pred 9, stoletji Silvester II. kronaj kralja Štefana, so Piju X. poklonili lepo darilo, predstavljajoče ogersko krono in žezlo. Papežu se je zelo dobro zdelo, a raje bi bil dobil gotov denar. v Povodenj v Srbiji je napravila strašno škodo. Govori se, da je poginilo v valovih reke Lepte niče, ki se je razlila po širni dolini, 10 ljudi in da je železniška proga Lapovo-K.agajevec in La-povo-Jagodina na mnogih mestih uničena. Potrdilo teh vesti je že tudi prišlo. Lapovska dolina je popolnoma pod vodo. Škoda znaša do sedaj baje nekoliko miljonov, Kralj je daroval že 4000 dinarjev. Pod vodo je velik del Srbije. v Bodoči konzistorij. Že dve leti se goveri, da bo papež sklical kouzistorij, pri kateremu bi se imenovali novi kardinali. Sedaj je nepopolnje-nih 18 kardinalskih mest, Sigurna so ta-le imenovanja: Mnsgr. knez Granito di Belmonte, pa-pežki poslanik na Dunaju; Asuette, nadškof v Parizu; mnsgr. Burns, škof westminsterski; M s . ies Bello, nadškof lisabonski; nadalje papežev major-domus mnsgr. Bisletti, ki bo morda imenovan za škofa v Lucci in tajnik kongregacije sakramen-tov mnsgr. Giurlini. Eventualno bodo imenovani tudi kardinalom mo