TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in o tort.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/i leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v četrtek, 28. aprila 1932.
štev. 49.
Finančna pomoč podonavskim državam
Kljub visokemu protektoratu velesil ne pridejo pogajanja y.a gospodarsko zbli/.anje podonavskih držav do nobenega rezultata. Skoraj pa bi se moglo reči, da so vsa ta pogajanja brezuspešna baš zaradi protektorata velesil. Kajti ta protektorat je vse prej ko idealen in le prejasno se vidi konjsko kopito, ki štrli iz vsake benevolentne akcije velesil. Že motiv sam, vsled katerega so velesile sprožile podonavsko vprašanje, pravi, da se je ta bolj porodil iz strahu pred zamrzlimi posojili velesil v Avstriji in na Madžarskem ko pa i/. volje, da se v resnici pomaga podonavskim državam. Komaj pa se je pričelo o pomoči velesil resno govoriti, se je že pokazalo, da je ta jpomoč skoraj iluzorna vsled interesnih nesoglasij, ki so se pojavila med velesilami samimi. Cisto očitno je postalo, da se naj izvrši finančna pomoč podonavskim državam v prvi vrsti zato, da bi vele-S1 f-..^a ra^Un podonavskih držav dosegle politične uspehe. Finančna stiska podonavskih držav naj bi se uporabila za plačevanje političnih interesov velesil. Jasno je, da pri takšni situaciji ni nioglo biti pri podonavskih državah, ki so pač v prvi vrsti prizadete, dosti volje za ustvaritev še tako ozke podonavske federacije in zato tudi vidimo, da je javnost v vseh podonavskih državah silno hladna za vsa prizadevanja, ki hočejo ustvariti ozko gospodarsko zvezo med podonavskimi državami.
Drugače bi seveda bilo razpoloženje srednje-evropske javnosti, če bi mogla priti do prepričanja, da hočejo velesile v resnici in ne samo sebično pomagati podonavskim državam. V tem primeru, bi že itak obstoječa volja do gospodarskega zbli-žanja močno pospešila ugoden potek podonavskih konferenc in njih pozitiven uspeh bi bil skoraj zasiguran. Če zato hočejo velesile, da v resnici pomagajo podonavskim državam in da v Srednji Evropi ustvarijo nekakšen začetek Panevrope, kar bi podonavska federacija vsekakor bila, potem treba, da zgrade vse svojo pomožno akcijo na resničnih potrebah podonavskih držav, ne pa na lastnih političnih ciljih. Ne sme pa tudi biti finančna pomoč velesil le nekakšno ponižujoče plačilo za pridno ubogljivost podonavskih držav ali pa celo že skoraj izsiljevanje težkega finančnega položaja nekaterih držav, kajti iz takšnih nagibov porojena pomoč ni nobena pomoč, temveč le nova nadloga.
Prvo, kar bi morale storiti velesile za gospodarsko okrepitev podonavskih držav, je reduciranje obresti, ki jih morajo plačevati podonavske države za tuja posojila. Te obresti so pretirano visoke in mestoma že tako visoke, da jih države dolžnice zmagujejo le z najetji novih posojil. Mesto da bi sp ta zunanja posojila z letnimi anuitetami manjšala, postajajo vedno večja, ker je pri^ današnji gospodarski depresiji čisto izključeno, da bi mogle revne podonavske države plačevati tudi deset in več odstotkov obresti za posojila, ki so bila sklenjena itak po najtežjih pogojih.
Ni drugega izhoda ko širokopotezna konverzija vseh zunanjih posojil podonavskih držav, pri kateri bi se morale vse zapadle obresti črtati, nova obrestna mera pa ne bi smela presegati štirih odstotkov. Če bi velesile dovolile podonavskim državam takšno konverzijo zunanjih posojil, potem bi dobile podonavske države zraka, da bi mog e zopet lažje dihati in spraviti svoje gospodarstvo v ravnovesje, če bi pa hotele velesile pomagati podonavskim državam le z malenkostnimi posojili in p0 starih po^ sojilifi, potem bi bilo morda s tem podonavskim državam pomagano za hip, dejansko pa bi postal finančfri položaj podonavskih držav še mnogo težji. Ta majhna posojila bi bila hitro uporabljena in sicer ne za investicije, temveč za neplo-donoane režijske stroške, vsa težka amortizacijska služba za ttija posojila pa bi se neznosno povečala.
Kar se tiče Jugoslavije same, je pa treba naglasiti še nekaj drugega. Ne samo, da ni finančni položaj Jugoslavije tako težaven kakor nekaterih drugih podonavski!) držav, bi Jugoslavija tuje pomoči niti ne potrebovala, če ji ne bi velesile odvzele nemških reparacij, katerim se Jugoslavija ni nikdar odrekla. Kar na lepem pa so bili Jugoslaviji odvzeti dohodki reparacij, obenem pa se zahteva od nje, da vrši do pičice točno vse svoje obveznosti. Že v normalnih časih bi bilo to preveč zahtevano, kako pa naj Jugoslavija izpolni to dvaikrait nemogočo dolžnost v času, ko
je jjjen izvoz padeU na, minimum! — No pretiravamo, če rečemo, da se baš pri lem jugoslovanskem primeru najbolj jasno vidi, kako repna je volja velesil, da finančno pomagajo podonavskim državam. Iz te ugotovitve pa je na dlani zaključek, da vse podonavske konference ne bodo imele pravega uspeha, dokler ne bodo velesile najmanj v tej meri dokazale svojo dobro voljo, da bodo upoštevale, vsaj jugoslovansko stališče, ki je pač najbolj jasno in najbplj upravičeno. Naravnost preizkušnja jsa dobro voljo velesil je zato jugoslovansko stališče.
Denar mora krožiti!
Da denar pe sme brezplodno ležati doma, qmpak da mora krožiti v prometu in poživljati gospodarstvo ter se množiti, tega nas uči že sveto pismo. V evangeliju sv. Luke 19, 12—27, čitamo, da je Jezus po razgovoru z bogatim višjim cestninarjem Zahe-jem pred svojim slovesnim vhodom v Jeruzalem povedal to-le priliko: »Neki človek plemenitega rodu je šel v daljno deželo, da bi zase dpbjl kraljevsko oblast in se vrnil. Poklical pa je svojih deset služabnikov in jim dal deset min* ter jim rekel: >Trgujte, dokler ne pridem .. .< Zgodilo se je pa, da je dobil kraljevsko oblast in se vrnil, in velel je poklicati služabnike, katerim je bil dal denar, da bi zvedel, kaj je vsak pritržil. Prišel je prvi in rekel: ^Gospod, tvoja mina je pridobila deset min«. »Prav, dobri služabnik,« mu je rekel, »ker si 'bil v malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti«. In prišel je drugi ter r«kel: -»Tvoja mina, gospod, je pridobila pet min«. Rekel je tudi temu: sTfcdi ti bodi nad petimi , mesti«. Zopet drug j‘e prešel in rekel: »Glej, gospod, tu je tvoja mina, ki peim jo imel shranjeno v prtiču; bal sem se te namreč, ker si strog človek: dvigaš, česar nisi vložil, in žanješ, Česar nisi vsejal«. »Iz tvojih ust te sodim, malopridni služabnik,« mu reče, »vedel si, da sem strog človek, ki dvigam, česar nisem vložil, in žanjem, česar nisem vsejal? Zakaj torej nisi dal mojega denarja v menjalnico in bi ga jaz po vrnitvi izterjal z obrestmi?« In rekel je praven stoječim: »Vnemite mu mino in jo dajte temu, ki ima deset min«. In rekli so mu: »Gospod, ima že deset min«. »Povem vam: Vsakemu, kdor ima, se bo dalo; tistemu pa, ki nima, se bo še to, kar ima, vzelo ...«
Malopridnemu svetopisemskemu služabniku podobni so tisti, ki dandanašnji shranjujejo denar doma v prtičih, v nogavicah, ga zaklepajo v mizne predale ali skrivajo kar v slamnjačah, namesto da bi ga zaupali našim trdnim, dobro upravljanim denarnim zavodom, ki imajo uravnavali njegov obtok. Brezplodno kopičenje gotovine izven denarnih zavodov ustvarja občutno pomanjkanje denarja v prometu, kar zavira in duši razvoj vseh panog narod-
nega gospodarstva in utegne postati nevarno sedanjemu družabnemu redu. Ker morajo denarni zavodi gledati v prvi vrsti na to, da zadovolje svoje upnike — vlagatelje —, so ob neprestanem dviganju vlog primorani popolnoma ustaviti dovoljevanje novih posojil in kreditov, že prej dovoljene kredite pa izplačevati le v nujnih, neodložljivih primerih, dokler bo to sploh mogoče. Posledice utesnitve kreditov in pomanjkanja gotovine so številne ustavitve ali vsaj omejitve industrijskih in obrtniških obratov, rastoča brezposelnost, propadanje trgovin, krčenje državnih in občinskih dohodkov, znižanje plač in mezd, odpuščaje nastavljencev in delavcev. Ako bo to stanje trajalo dalje, bodo denarni zavodi prisiljeni, odpovedovati in izterjevati posojila, kar bo združeno s padanjem cen nepremičninam, ki so se v zadnjem času često dvignile visoko nad resnično vrednost. In tako se utegne zgoditi, da bodo tisti, ki so zbog nezaupanja v dinar kupovali posestva, doživeli prav bridko razočaranje.
Opetovano že se je z najbolj merodajnih mest povdarjalo, da se ca dinar ni bati, da inflacije ne bo, ker je ppd nobenim pogojem biti ne sme, ako nečemo, da naše gospodarstvo ne propade popolnoma. Tega se vsi naši gospodarski krogi in vsi vodilni finančniki dobro zavedajo in bodo držali dinar za vsako ceno. Zato kvišku glave, Jugoslovani! Zaupajte samim sebi, zaupajte naši valuti, zaupajte brez skrbi našim denarnim zavodom, za katere jamčijo občine, banovine in zadrugarji z vsem svojim premoženjem, zaupajte našim močnim bankam, ki financirajo našo industrijo in našo trgovino in so s svojim dosedanjim delovanjem dokazale, da so vašega zaupanja vredne. Denar v denarne zavode, denar mora krožiti v prometu, da se omo-gofii potrebna izmenjava zemeljskih dobrin, da se zopet prično in dokončajo razna dela in da pridejo ljudje, ki hočejo delati, do kruha. Sedanje neznosno stanje se mora izpremeniti, ali pa bodemo — izginili!
*	GrSka srebrna mina = 'Im talenta = 100 drahem.
Novo povišanje angleških carin
Kakor znano je Anglija zapustila svoje tradioijonalno načeflo svobodne trgovine. Toda ne samo to! Zdi se, da hoče konse-kventno izvesti svojo carinsko zaščito, prav tako kot je svoj čas konsekventno izvajala načelo svobodne trgovine.
Na podlagi nove liste angleških zaščitnih carin, ki je bila objavljena v obliki takozvane bele knjige (White book) so se z veljavo od 26. aprila naprej povišale angleške carine za 20 odnosno 15%. Vsi finalni produkti so podvrženi 20% povišanju, drugi produkti pa 15% povišanju. Za nekatere luksuzne ali tudi polluksuzne predmete bo treba plačati 30 odnosno 25% več kot posedaj-Splošfik sodba je, da tb povišanje pre-pričakovanja; .to velja tudi za Angleško publiko. Dosedanje 10 odstotno splošno povišanje carin sicer radi stalno
padajočih cen ni z budžeHnega stališča rodilo zaželjenega efekta, pa« pa je to povišanje v veliki meri zadostovalo carinsko zaščitni svrhi. Nove carinske postavke bodo po večini vplivale prohibi-tivno, s tem se je Anglija postavila v ostro nasprotje s svojo stoletno tradicijo in stopila v vrste carinsko zaščitenih držav. Takozvani komite za zaščitno carino v angleškem parlamentu je izrecno izjavil, da morajo nove carine ostati v veljavi najmanj 12 mesecev, da lahko poživljajoče vplivajo na angleško industrijo. Komite je izjavil ob enem, da je pripravljen novo (povišano) carinsko listo i kvantitativno i kvalitativno razširiti, a nikakor rie zmanjšati. Pri tein povdarja, da tudi ta odredba ne odgovarja Vsem zahtevam »znanstvene« carinike tarife, ampak da se bo to s časom le doseglo.
Dopolnilna prenosna taksa
Zgradarine trajno oproščene zgradbe so oproičene tudi dopolnilne prenosne takse.
(Odločba upravnega sodišča v Celja z dne 2. aprila 1932 F 43/32/7.)
Tožba podjetja N. N. zoper odločbo finančne direkcijo v Ljubljani z dne 25. januarja 1932, St. 154. 714/18. 472/1-5 ex 1931, glede odmere dopolnilne prenosne takse.
Razsodba: Tožbi se ugodi in izpodbijani upravni akt v izpodbijanem delu razveljavi radi nezakonitosti.
Razlogi:
Tožiteijica je prijavila y svrho odmere dopolnilne, prenosne takse za taksno periodo od
1.	januarja 1931 do 31. decembra 1935 pri davčni upravi v N., da znaša prometna vrednost zgradbe Din 573.138 in, v njej se nahajajočih strojev Pin 637.504, skupaj Din 1,210.642' — . Tožiteijica je pa pripomnila, da je predmetna zgradba po čl. 32 točka 7 zakona o neposrednih davkih trajno oproščena zgradarine in prosila, da se v smislu pripombe 12. oddel. IV k tar. post. 12 taksnega zakona oprosti plačevanja dopolnilne prenosne takse od napovedane vrednosti zgradbe In strojev. Končno je tožiteijica pripomnilja, da dokaza za upravičenost njenega zahtevka ni treba predložiti, ker se da pravilnost njenih navedb ugotoviti na podstavi pripomočkov davčne upiave v N.
Davčna uprava v N. je z dopisom z dne 16. februarja 1931 štev 256 tožiteljico pozvala, da v smislu člena 42. točka 91 taksnega pravilnika predloži dokaze (potrdilo)
o	davčni prostosti zgradbe in pripomnila, da mora biti potrdilo, ki ga bo dala davčna uprava sama, kolkovano z Din 20' —
Na ta poziv je tožiteijica dne 12. m^rca 1931 odgovorila, da zahtevapo predložitvi z Din 20 kolkovanega potrdila davčne uprave — torej istega organa, ki odmerja dopolnilno prenosno takso —, da je tožiteifičina zgradba trajno oproščena^ zgradarine, ni utemeljena, ker se da upravičenost njene zahteve ugotoviti z vpogledom v zgradarinske spise ter velja določilo čl. 42 točka 91 taksnega pravilnika pač le za take primere, kjer se upravičenost kake zahteve ne da ugotoviti pri davčni upravi, ki odmerja dopolnilno prenosno takso.
Davčna uprava je nato odmerila prenosno takso od napovedane vrednosti zgradbe in v njej se nahajajočih strojev v skupnem znesku Din 1, 210 642*—.
Zoper to odmero se je pritožila tožiteijica na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. V pritožbi je izpodbijal? zakonitost poziva davčne uprave v N., a je kljub temu predložila zahtevano potrdilo o davčni prostosti zgradbe in prosila, da se predpisana dopolnilna taksa za vso periodo od 1. januarja 1931 do 31. decembra 1935 odpiše.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani je z odlokom z dne 25. januarja 1932, štev. 154. 714/18 472/1*5 Iz leta 1931 pritožbi ugodila v toliko, da je priznala zaprošeno oprostitev od plačevanja dopolnilne prenosne takse po točki l/ odlomka IV. prip. 12 k tar. post. 12 taksnega zakona za napovedano nepremično imovino s pritiklinami vred od
1.	januarja 1932 dalje. V ostalem je pa pritožbo zavrnila kot neupravičeno. V razlogih navaja finančna direkcija, da je davčna uprava v N pravilno postopala, ko je predpisala tožiteljici dopolnilno prenosno takso za vso periodo 1931-1935. Tožiteijica se namreč ni ravnala po določbah člena 42 točki 91 in 109 taksnega pravilnika, ker kljub pozivu davčne uprave v N. z dne 19. februaija 1931 ni predložila potrdila o davčni prostosti zgradbe. Tožiteijica je to potrdilo predložila šele naknadno po odmeri takse o priliki pritožbe na finančno direkcijo. Zato se je moglo to-žiteljičlni pritožbi le delno ugoditi in priznati oprostitev od dopolnilne prenosne takse le od 1. januarja 1932 dalje.
Zoper (a odlok, ki je bil tožiteljici dostavljen dne 4. februarja 1932, je le-ta dne
22.	februarja 1932 — tedaj pravočasno — vložila na upravno sodišče tožbo, v kateri uveljavlja nezakonitost, odnosno nedostatnost postopanja, koljkor se oprostitev plačevanja dopolnilne prenosne takse ni priznala tudi za leto 1931, in predlaga, da se izpodbijani
upravni akt v tem pogledu razveljavi radi naslednjih razlogov:
Določilo čl. 42 točka 91 taksnega pravilnika, da mora, kdor zahteva zakonito oprostitev od dopolnilne takse, priložiti svoji prošnji dokaze, da je izpolnil pogoje za oprostitev, določene v oddelku IV. prip* mbe 12 k tar. post. 12, je treba umeti tako, da mora prosilec predložiti dokaze le tedaj, če oprostilni pogoji še niso potrjeni po uradnih podatkih, s katerimi ra/.polaga davčno obla-stvo, pristojno za odmero dopolnilne prenosne takse v konkretnem primeru To bo veljalo za oprostitve od dopolnilne prenosne takse po točkah 2, 3 in 4 odlomka IV prip. 12 k tar. posl. 12 in v onih primerih točke t. navedenega določila, kjer oblastvo, ki odmerja dopolnilno prenosno takso, ni istovetno z oblastvom, ki odloča o trajni prostosti zgradb, odnosno zemljišč (n. pr. do-ločlo prip. 12 odlm. V točka 2., odstavek 2 k tar. pos. 12, po katerem se vrši po odredbi ministrstva financ v poedinem primeru odmera dopolnilne prenosne takse pri finančnih direkcijah, nadalje vsi primeri, kjer rešujeio prošnje za trajno oprostitev zemljišč plačevanja zeinijarine pristojna katastrska oblastva itd.) Na v.«je druge primere, kjer eno in isto davčno oblastvo i odmerja dopolnilno prenosno takso i odloča o trajni oprostitvi zgradb, odnosno zemljišč plačevanja zgradarine, oziroma zemljarine, pa se določilo čl. 42 točka 91 taksnega pravilnika ne nanaša, nego velja v teh primerih določilo § 79 /akona o občem upravnem postopku, da oblastvu znanih činjenic ni treba dokazovati in zadošča, če se prosilec v svoji prošnji sklicuje na dokaze, ki so že oblastvu na razpolago
V	predmetnem primeru je prosila toži-teljica za oprostitev plačevanja dopolnilne prenosne takse glede zgradbe s pritiklinami, ki je v smislu člena 32 točka 7. zakona o neposrednih davkih trajno oproščena zgradarine. Ker pa je bila davčna uprava v N. pristojna i za podelitev trajne davčne prostosti i za reševanje prošnje za oprostitev plačevanja dopolnilne prenosne takse glede te zgradbe, ni smela v smislu zgornjih izvajanj od tožitejjice zahtevati, da predloži formalno potrdilo, izdano po tej davčni upravi sami o davčni prostosti te zgradbe, nego bi se morala na podstavi tožiteljičinega sklicevanja na podatke v zgradarinskih spisih sama prepričati z vpogledom le teh o obstoju pogojev za oprostitev po jočki 1., odlom. IV. prip. 12 k tar. post. 12.
Odlok finančne direkcije v Ljubljani, kolikdr je zavrnil ložiteljičino zahtevo po oprostitvi predmetne zgradbe plačevanja dopolnilne prenosne takse za taksno periodo 1931 —1935 glede leta 1931 iz razloga, ker ni pravočasno predložila potrdila o trajni davčni prostosti te zgradbe, je torej nezakonit.
Glede razpisa ministrstva financ z dne 5. decf mbra 1930, štev. 90283/III, ki ga omenja toženo oblastvo v svojem odgovoru na tožbo, je pa treba pripomniti, da nima izrečnega predpisa, da bi se pri oprostitvi po točki 1., odlm. IV prip. 12 k tat. post. 12 moralo v vsakem primeru predložiti potrdilo o trajni oprostitvi nepremičnine plačevanja zemljarine in zgradarine. Pač pa se lahko sklepa iz njegove naredbe. da se morajo dokazi o pogojih za oprostitev takoj zahtevati, „da bi se uštedilo u podnošenju naknadnih molba i donošenju rešenja po tra-ženim oslobodjenjima*, da se mora zahtevati predložitev teh dokazov le v primerih, da taki še niso na mzpolago dopolnilno prenosno takso odmerjajočemu oblastvu.
Tožba je torej neosnovana.
Tožitellica dejansko res ni ugodila pozivu davčne uprave v N. z dne 19. februarja 1931, vendar je v svojem odgovoru z dne 12. marca 1931 navedla razloge, zakaj ne smatra za potrebno, da predloži zahtevano potrdilo. Glavni razlog je bil, da velja določilo čl. 42 točka 91 taksnega pravilnika pač le za take primere, kjer se upravičenost kake zahteve ne da ugotoviti pri davčni upravi, ki odmerja dopolnilno prenosno takso. Toženo oblastvo bi bilo moralo o pravilnosti ali nepravilnosti tega naziranja odločati in dati tožiteljci — ako ni bila njen?ga naziranja — možnost, da predloži potrdilo! naknadno. Nikakor pa ni smelo izreči, da tožileljici ne gre oprostitev od dopolnilne prenosne takse za leto 1931, ker je zahtevano potrdilo predložila šele v pritožbenem postopanju. Kajti toži-teljica ni zagrešila s tem nikake lamude, ker v svojem odgovoru v dne 12. marca 19’il na poziv davčne uprave v Mariboru z dne 19. februarja 1931 ni dokončno odklonila predložitve zahtevanega potrdila, nego (e hotela le prej izposlovati principielno rešitev v tem vprašanju.
Upravno sodišče je o tožbi naslednje ra*-motrivalo:
Obvezno zavarovanje potnikov z avtobusi
Na podlagi §§ 82 in 460 obrtnega zakona je minister za trgovino in industrijo predpisal pravilnik o obveznem zavarovanju rednega prevoza potnikov z avtobusi. Pravilnik ise glasi:
Čl. 1. Za redni prevoz potnikov v avtobusnem prometu je itreba potnike zavarovati po določbah tega pravilnika. 01>-vezno zavarovanje obsega: 1. Telesne nezgode potnikov, ki potujejo z avtobusi in z ,motornimi kolesi avtobusnih podjetij, ki ž njimi opravljajo redni pot maki promet.
2.	Zakonsko odgovornost avtobusnih podjetij za telesne poškodbe in škodo na stvareh, storjene od teh avtobusov in motornih koles tretjim osebam, ki niso potniki. 3. Potniško prtljago in druge predmete, ki jih imajo potniki s seboj.
Čl. 2. Obvezno zavarovanje se izvede na breme potnika, in sicer tako, da avtobusna podjetja poberejo od potnikov zavarovalne premije pri prodaji voznih listkov. Ti vozni listki se bodo izdajali v predpisani obliki in bodo obenem nadomestovali zavarovalne listine (police) podjetja, pri katerem se je treba zavarovati obvezno in v smislu tega pravilnika. Avtobusna podjetja morajo izpolniti vse obveze, ki jim bodo predpisane pri izvrševanju obveznega zavarovanja. Osebe, ki jim bo pripadla im podlagi zavarovanja kakršnakoli pravica do odškodnine napram zavarovalnem;] podjetju, bodo mogle priti do svojih pravic neposredno pri zavarovalnem podjetju tako, kakor bo predpisano za izvrševanje obveznega zavarovanja.
Čl. 3. Obvezno zavarovanje bo izvedeno po enem obrazcu za vso kraljevino. V to svrlio bo minister za trgovino in industrijo na podlagi določbe § 82 odst. 1 obrtnega zakona sklenil za vso državo pogodbo o zavarovanju z zavarovalnim podjetjem v naši državi. Pogodba ibo sklenjena na podlagi pogojev, ki se bodo predhodno določili.
Čl. 4. Za obvezno zavarovanje po pogodbi, ki bo sklenjena z zavarovalnim podjetjem, bo izdal minister za trgovino in industrijo posebna navodila pristojnim splošnim upravnim oblastvom.
Čl. 5. Prestopki proti temu pravilniku se bodo kaznovali po obrtnem zakonu, v kolikor se storjena dejanja ne bodo kaznovala po kazenskem zakonu.
Čl. 6. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v Službenih novinah.
UVOZ POPOLNIH INSTALACIJ
Zaradi reklamacij, predloženih finančnemu ministrstvu o uvozu popolnih instalacij za tvornice, je carinski oddelek finančnega ministrstva izdal tole pajasniio: 0 uvozu popolnih instalacij za gradnjo tovarn je izšla okrožnica finančnega ministrstva C šit. 39.200, Sl. Nov. št. 205, dne 11. septembra 1926. S tem je dana možnost, da se vsakdo seznani z njenimi določbami in da je vsakomur, iki je na tem interesiran, na prosto dano, da izbere način za predložitev predpisano taksirane prošnje s potrebnimi listinami. Prošnjo lahko predloži z neposredno izročitvijo ali pa preko pošte. Zato ki predložitev prošnje niso potrebni kakšni posredniki, prav tako pa so nepotrebne tudi kakršnekoli intervencije. (Iz carinskega oddelka finančnega ministrstva).
Po prip. 12. odlm. IV. točka 1./ k tar. post 12. taksnega zakona se oproščajo od dopolnilne prenosne takse vse nepremične imovine, ki so trajno oproščene plačevanja zemljarine in zgradarine.
Ker zakon o taksah niti pri tem določilu niti drugod nima posebnih predpisov o dokazovanju, veljajo v tem pogledu določila zakona o občem upravnem postopanju, po čigar določbah postopajo v smislu n|egovega § 2 odstavek 2 smiselno oblastva javne uprave, neobsežena v § t (torej tudi finančna oblastva) kolikor ni za njih postopanje posebnih predpisov.
Po § 79 odstavek 5 tega zakona morajo stranke svoje trditve po možnosti dokazati ter v ta namen predložiti oblastvu dokaze ali pa jih vsaj označiti. Odstavek 1. uavede-nega § a pa določa, da činjenic, ki so oblastvu vobče znane, ni treba dokazovati.
Le v okviru teh zakonskih obiočb je treba umeti predpise čl. 42, točke 91,96, 98 in 109 taksnega in pristojbinskega pravilnika, ki so bili na podstavi čl. 26 taksnega zakona iz leta 1923 in predmetno specielno v poštev prihajajoče pripombe 12. odlom. XI. k tar. post. 12 taksnega zakona izdani le * izvrševanje odredb zakona.
f Ivan Mihelčič
Slovenski obrtniki žalujejo za enim svojih prvakov. Kot žrtev tragične usode je v torek 26. t. m. zvečer umrl g. Ivan Mi helčič, elektrotehnični podjetnik, dolgoletni načelnik zadruge elektrotehnikov v Ljubljani, občinski svetnik itd. S pokojnim Mihelčičem leže v grob močna obrtniška osebnost. Bil je obrtnik z dušo in telesom. Kot izredno marljiv, vztrajen i.'i vzoren v svojih poslih si je iz skromnih začetkov pripomogel do lepega podjetja, ki je po svoji solidnosti uživalo najboljši glas. Mnogo časa in truda pa je blago-pokojni žrtvoval tudi za obrtniške organizacije, zlasti za obrtniški naraščaj,- katerega vzgoja mu je bila prav posebno pri srcu. V tem pogledu si je blagopokoj-ni g. Mihelčič pridobil velikih zaslug. Zelo agilen je bil tudi v občinskem svetu ljubljanskem, kjer je vedno z vso odločnostjo zastopal interese obrtništva. — S smrtjo g. Mihelčiča je nastala v vrstah našega obrtništva široka vrzel.
Blagopokojni Ivan Mihelčič je bil doma iz Vrha pri Sv. Trojici, kjer se je rodil leta 1875. Že kot mlad fant je prišel v Ljubljano, kjer je služboval pri mestni elektrarni 25 let. Kot spreten in inteligenten obrtnik se je kmalu osamosvojil iu ustanovil lastno elektrotehnično podjetje. Zadnja leta je vodil podjetje skupno s sinom Ivanom.
Pokojnega bodo razen obrtniških organizacij pogrešala tudi mnoga druga kulturna in nacijonalna društva. Bil je zlasti vnet delavec v sokolski organizaciji.
Bodi blagopokojnemu ohranjen ' časten spomin. Družini g. Mihelčiča naše iskreno sožalje!
f«iudk.pouiiH)fim
Vreže iz jute v večjih količinah od 30 do 40 tisoč kom., že rabljene, vendar v najboljšem stanju, pripravne za žitarice in deželne pridelke, bi rada vedno dobavljala tvrdka Societd Commerciale Italiana, Trieste Via B. Cellini 3. — Vzorci so na razpolago.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek dne 3. maja t. 1.
od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo.
Dunajsko finančno pismo
Ta teden bo Niederosterreichische Es-comptegesellschaft kot prva med veleban-kami priobčila svojo bilanco. V zadnjem trenutku je na migljaj Narodne banke sklenila, da ne bo izplačala nobene dividende. Po praškem zgledu so izvedle tudi dunajske banke nove odpise in so zato njih zaključki toliko slabši. Na vlagatelje nima posebnega vpliva okoliščina, ali se izplača dividenda ali ne; vsak sam ve, da je bila bančna kupčija v preteklem letu prav revna in da tudi letos ni boljša. Kar se je prej prislužilo, se pripiše sedaj rezervam ali se pa odpiše.
V	finančnih krogih sedaj obžalujejo, da so se pred par meseci odločili za zopetno otvoritev borznega prometa. Novih delniških ali naložbenih vrednot ni pač nihče kupil in dunajski trg je služil v bistvu za prodajo češkoslovaških in ogrskih vrednot, zlasti zadnjih. Lepe so bile pač besede o prostosti borznega prometa, o škodi, če tega prometa ni, a poživljenje je izostalo. Močno so padle v zadnjem času prioritete Južne železnice in je bilo zgubljenega pri tem mnogo denarja. O bilanci te železnice za preteklo leto se ni poročalo še nič avtentičnega, temveč le nekaj splošnega. Zadnja seja upravnega sveta se je vršila v krasnem Palermu na Siciliji, kar pač ni bilo prav po ceni, a Južna železnica je .»mednarodna«. —Alpine iMontan sicer ne razdeljuje nobene dividende, a znano je, da se je v zadnjih letih prav izdatno razdol-žila. Če so tečaji še tako nizki, občinstvo delnic ne kupi in rajši čaka, kar je še najbolje.
Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
$>4vetu
Trg jajec je ostal nespremenjen; zadruga za eksport jajec- v Št. Juriju ob juž. žel. pravi, da se cene najbrž ne bodo več mnogo spremenile in da se bodo bolj gotovo stabilizirale.
Poljedelska potovalna razstava, ki je v teku dveh mesecev obiskala številne kraje Jugoslavije, je prispela 16. t. m. spet nazaj v Smederevo.
Izvoz Jugoslavije > dežele ob Sredozemskem morju je znašal v preteklem letu več kot tretjino vsega jugoslovanskega izvoza; od 4800 milijonov Din vsega ekspor-ta so sprejele sredozemske dežele za 1715 mil. Din blaga, med njimi Italija za 1199 mil. in Grčija za 257 milijonov.
Trgovina med Avstrijo in Jugoslavijo je bila v prvih treh letošnjih mesecih sledeča: izvoz Avstrije v Jugoslavijo 13‘4 mil. šil. (lani 23-7), izvoz Jugoslavije v Avstrijo 23-3 mil. šil. (24-9).
Ameriškemu bankarstvu se je pričelo bolje goditi; od 565 bank z vlogami 242 mil. dol., ki so letos postale insolventne, pride na januar 361 bank, na februar 128, na marec 51, na prvi teden aprila 19 in na drugi teden le še 6.
Nemška državna pošta naj se po predlogu nemških induslrijcev in trgovcev spremeni v družbo zasebnega značaja.
Češkoslov. državne železnice imajo od meseca do meseca manjše dohodke.
Štiri ameriška podjetja umetne svile so sklenila, da jamčijo svojim odjemalcem stabilnost cen za 90 dni. Vršijo se tudi dogovori glede prodaje iu cen ter njih kontrole.
Mednarodna atlantska plovba nadaljuje razgovore o racionalizaciji; sedaj beremo, da bosta napravili delovno skupnost družbi White Star Line in United States Line.
Razsodišče med detajlisti in grosisti bodo osnovali v Avstriji; trgovci obeh skupin se bodo obračali nanj in poravnavalo bo diference zasebnim potom.
Mednarodna družba spalnih vagonov ne bo za preteklo poslovno leto izplačala nobene dividende; imela je sicer 103 mil. belg. »frankov obratnega dobička, a je valed odpisov itd. zaključila brez zgube in dobička.
Cene v Avstriji so začele v zadnjem času vsled vedno manjše nakupne moči prebivalstva močno padati, zlasti cene živil (meso, krompir, jajca).
Na trgu cina je nepričakovano nastopila hausse; je pa vprašanje, če se bo to držalo, ker je cin organično zvezan z drugimi glavnimi kovinami, ki svoje dosedanje slabosti ne morejo premagati.
Nizozemska banka je sklenila, da pokliče domov vso svojo inozemsko imovino v višini 103 mil. hol. goldinarjev; večina tega denarja je v USA.
Kritje bankovcev v Nemčiji se je v tednu od 16. IV. do 23. IV. zboljšalo od 24-7 na 25-5%>.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil
23.	t. m. v znesku 5940 milijonov Kč krit s 35-2 odstotki.
Opustitev zlatega standarda v Grčiji, o kateri se je že dolgo govorilo, je postala po zadnjem sklepu ministrskega sveta perfektna.
Belgijska industrija zrcalnega stekla je
na potu do popolne kartelizacije. Vsa zadevna pogajanja potekajo v tem smislu.
Bolgarija bo dobila Donavsko brodovje, s čimer bo omogočena direktna zveza z Dunajem, in bodo že v treh dneh prišli deželni pridelki Bolgarije na dunajski trg, zlasti grozdje, sadje, sočivje, jajca, perutnina in zmrznjeno meso.
Hranilne vloge v Avstriji so se pri hranilnicah v marcu na novo pomnožile in so dosegle na koncu meseca znesek 1519 milijonov šilingov.
Mednarodni kartel cina je sklenil, da priporoči glavnim produkcijskim deželam nadaljnjo redukcijo produkcije za letnih 20.000 ton, dočim je bila še v marcu redukcija določena le z 8420 tonami.
Za izgradbo pristanišča Gdynia je dobila Poljska v Švici nov kredit v znesku 10 milijonov švic. frankov.
Svetovna trgovina je padla od leta 1930 do leta 1931 za 28 odstotkov in je prišla na stanje leta 1913. O tem priobčimo poseben članek.
Med varčevalnimi odredbami v Grčiji navaja Venizelos spojitev vojnega, mornariškega in zračnega ministrstva ter spojitev ministrstev za zdravje in za narodni blagor. (V
Uvozni kontingenti za uvoz lesa in lesnih izdelkov v Francijo
Uvozni .kontingenti za uvoz iesa iu lesnih izdelkov v Francijo so določeni za II. tromesečje tako-le:
Nemčija
Avstrija
Kanada
Španija
Estonska
tl. S. A.
Finska
Vel. Britanija
Madžarska
Italija
laponska
Letonska
Litva
Norveška
Holandska
Poljska
Rumunska
Jugoslavija
Švedska
Češkoslovaška
Švica
Turčija
Belgija in Luks Rusija
Ostale države
uvoza v I. tromesečju. Vse one količine lesa in lesnih izdelkov, ki bodo uvožene v Francijo v II. tromesečju preko teh kontingentov, bodo prenesene na kontingente za III. tromesečje.
Kontingenti, določeni za carinske postavke st. 127, 128 bis in 133 ne vsebujejo železniških pragov.
Dodatni uvoz specijalnih predmetov je omejen za II. tromesečje na 5000 ton.
Pripomba k tej tabeli pravi, da so skoro vse države že prekoračile kontingente za uvoz lesnih izdelkov v I. tromesečju. Med onimi državami, ki kontingentov niso prekoračile, se nahaja tudi Jugoslavija.
ivaden les	Lesni izdelki
franc. car.	št. franc. car.
128,128 bis	tar. 597 in
in 133	600
1.138	2.030
50.699	581
469	531
30	—
1.126	—
3.028	1.996
88.521	47
631	8
70	27
125	537
154	
12.716		,
132	_
1.343	_
161	38
13.353	749
4.150	177
1-716	242
55.326	256
2.552	78
5.178	591
91	—
16.674	900
8.603		
196	13
o izračunane na podlagi	
(Lesni izdelki, ki spadajo pod francosko carinsko tarifo št. 192, 128 bis, 133, 567 in 600, se smejo uvažati v Francijo le s posebnim dovoljenjem finančnega ministra po predlogu poljedelskega ministra. V to svrho bo ustanovljena posebna komisija, kateri bodo morali vsi francoski uvozniki prijaviti tekom prvih 14 dni vsakega tromesečja vse potrebe po inozemskem lesu; ■istočasno bodo morali predložiti komisiji prošnje za uvozna dovoljenja.
Od 1. aprila t. 1. dalje so tudi povišane sledeče carine na les:
frc. frankov Št. franc.	za 100 kg
car. tar.	prej sedaj
128 Navaden les, okrogel, surov
neotesan, z ali	brez lubada	Ml	3-25
128 navaden les, tesan ali teste-bis riran:
železniški pragi iz mehkega ali trdega lesa, jakosti:
80 mm in več	1-90	6 —
manj od 80 mm	2‘25	7- —
ostali les, jakosti:
80 mm in več	3-25	7-50
35 mm vštevši do 80 mm	3-50	8-75
2 mm vštevši do 35 mm, razen turnirskih deščic	4-50	12- —
129 lesene	deščice	za	parkete	2-28	10- —
130 doge	za sode	128	3 75
131 lesene	deščice	za	pod	2 55	10-~
132 leseni	oluži in	obdelani	koli	8-75	10- —
133 palice, podporni koli itd.	0*51	1-50
135 polena v dolžini od 1-10 m in
manj, šibe	0-34	1-—
Po 1. aprilu t. 1.	se sme uvažati v	Francijo les v okviru	kontingentov	samo	na
podlagi uvoznega dovoljenja.
Vsi oni naši izvozniki torej, ki hočejo izvažati les v Francijo, naj se obrnejo na francoskega uvoznika, da jim pravočasno preskrbi uvozna dovoljenja.
(»Glasnik Zav. z. p. z. t.«)
Pravilnik za rokodelske mojstre
Moistrski izpit se lahko polaga po triletni pomočniški dobi
Minister trgovine in industrije je predpisal pravila o mojstrskih izpitih. Mojstrski izpiti se lahko delajo iz vseh obrtnih drok, izvzemši onih, ki so navedene v točkah 83. do 87. čl. 23. obrtnega zakona, za katere se izdajo posebna pravila.
Kdo sme delati izpit
Izpit lahko dela, kdor dokaže z obrtno knjižico, da je bil po uspešno absolvira-nem pomočniškem izpitu zaposlen kot pomočnik ali tovarniški delavec najmanj 3 leta v dotični obrti ali tovarniškem pod-jetju. Prav tako delajo lahko ta izpit ljudje, ki so uspešno končali šole, dolo-< ene v čl. 26. obrtnega zakona.
Izpitna komisija
Izpiti se delajo pred izpitno komisijo, ki jo za posamezno obrtno stroko ali skupino strok imenuje ban pri podrejeni zbornici, okrožnem odboru, obrtnih društvih ali na strokovni šoli. izpitna komisija se sestoji redno iz treh članov s predsednikom. Štiričlanska komisija s predsednikom pa se postavi pri podkovalcih, izdelovalcih munici-je in razstreliv, inštalaterjih vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav. Na predlog zbornice sme ban določiti enako izpitno komisijo tudi pri puškarjih in izdelovalcih strelnega orožja, ključavničarjih
Predsednika komisije in njegovega namestnika imenuje ban za 2 leti. Istotako tudi ostale člane komisije s fakultetno izobrazbo in člane-strokovnjake, ki niso mojstri, za leto dni. Člane-mojstre voli vsako leto zbornica odnosno okrožni odbor iz vrst mojstrov na področju zbornice. Pri strokovnih šolah imenuje vse člane izpitne komisije ban. Za člana izpitne komisije se sme postaviti samo državljan kraljevine • ugoslavije, ki je polnoleten in ni pod varuštvom ali pod stečajem. Člani izpitne komisije ne morejo biti osebe, ki so v sorodstvu s kandidatom.
Dolžnost članstva izpitne komisije je obvezna in se ne sme odkloniti brez tehtnega razloga. Ce član izpitne komisije brez tehtnega razloga noče vršiti svoje dolžnosti, ga sme predsednik komisije kaznovati z denarno globo do 500 Din.
Za mojstrske izpite iz obrtnih strok je pristojna komisija pri zbornici in okrožnem odboru obrtnih društev, na čegar področju je bil pomočnik na delu zadnjih 6 mesecev pred izpitom, ali pa, če je tedaj
bival na področju zbornice ali okrožnega odbora*- tepit-pred -*»pji»tojiu», koini^iiP ni dovoljen. Tujim državljanom določi ban kraj izpita.
Prijavo za mojstrski izpit predloži kandidat pismeno neposredno pristojni zbornici, okrožnemu odboru ali pa strokovni šoli. Rok za delanje izpita ne sme biti daljši od 30 dni od sprejetja tega sklepa, vendar sme ban določiti za posebne stroke posebne termine.
Izpitne takse
Kandidat mora plačati pred izpitom te-le takse: za obrtne delavnice za štiričlanske komisije do 250 Din, za ostale obrtne delavnice za tričlanske komisije do 200 Din. Iz teh taks se plača odškodnina članom izpitne. komisije za izgubo časa in za iz-a e, katerih višino odredi ban po zaslišanju zbornice. Iz te takse se tudi krijejo troski za diplomo. Razen omenjene takse se od delegata ne sime zahtevati nikaka druga taksa.
Obseg izpita
Izpit je javen in sestoji iz praktičnega, in teoretičnega dela. Na mojstrskem izpitu mora kandidat dokazati svojo praktično in teoretično sposobnost za samostojno delo in izdelovanje predmetov iz svoje obrti. Predmet, ki ga mora kandidat izdelati, določi komisija. Kandidatu, ki napravi izpit, izda zbornica, okrožni odbor ali strokovna šola mojstrsko izpričevalo, in sicer najkasneje v osmih dneh po izpitu. Če andidat ni zadovoljen z oceno izpitne komisije, se sme v roku 8 dni pritožiti pri pristojnem banu. Ce kandidat na izpitu ne ustreza, sme izpit ponoviti v roku, ki ga določi komisija, vendar ta rok ne sme biti krajši od treh mesecev.
Prehodne določbe
Na področju, kjer je prej veljal obrtni zakon z dne 29. junija 1910, sme pristojni ban odrediti, da smejo obstoječe izpitne komisije za mojstrske izpite še nadalje vršiti svoje delo, dokler se ne ustanove okrožni odbori odnosno izpitne komisije teh odborov.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v »Službenih novinaht. Tedaj izgube veljavo prejšnja pravda o delanju mojstrskih izpitov. (Prejšnji obrtni red je sicer poznal mojstrske izpite, toda bili so fakultativni, dočim so sedaj obvezni).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave 400 m3 jamskega lesa. — (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja del pri preureditvi krovne in stropne konstrukcije na pekarni Dravskega iutendantskega skladišča v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije dne 18. maja t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja zakupa prostorov »Kina Ljubljanski dvor« se bo vršila potom licitacije dne 30. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Nabava 12.000 kg bencina. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku pismeno dražbo za dobavo 12.000 kg bencina. Dražba bo dne 18. maja 1932 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2, soba št. 30. Jamčevina (5% ali, če je ino-zemec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. — D. štev. 35794—1932.
Dobave. Direkcija državne železarne Vareš—Majdan sprejema do 11. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg minija in 1000 kg firneža ter glede dobave železa in svetlokopirnega ainonijakovega papirja. — (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice TOT v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava masti. Dne 4. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 5000 kg svinjske masti. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Oddaja zakupa restavracije na postaji Zidani most se bo vršila potom licitacije dne 25. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
••-ti r
•K-TUMi ir**
Tečaj 27. aprila 1932.	Fovpis Sevanje Mn	Ponudbe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M		228857 1340 57	2299-93 1351-37 79514
Bruselj 100 belg		791 20	
Budimpešta 100 pengO . . Curib 100 fr	 London 1 funt		1097 35 206-01	1102 85 20761 5653-61 22371 16808 292-45
Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev Pariz 100 fr	 Praga 100 kron		5625-25 222 59 167-22	
Stockholm 100 Šved. kr Trst 100 lir		V9005	
OBRAČUN ITALIJANSKEGA DRŽAVNEGA ZAKLADA KONCEM MESECA MARCA
Obračun italijanskega državnega zaklada 'koncern mairca 1932. leta je ugotovil likvidni blagajniški fond, to je v gotovini razpoložljivega ter neposredno potrošljivega v višini Lit. t.731,000.000, od katerih je Lit. 1.514,000.000 v tekočem računu pri 'Ranca dTtalia« (Narodni banki) in 217 milijonov pri kr. kovnici, ter v inozemstvu v vrednotnicah Državnega Zaklada. — Pri Polaganju proračuna se je tekom preteklega meseca ugotovila višina dohodkov
1	-698,000.000 Lit in obveznosti v iznosu 1-754,000.000 Lit. Deficit v mesecu marcu znaša torej 56,000.000 Lit. in je vsled tega znatno nižji od povprečnih deficitov zadnjih osmih mesecev proračunskega leta, ki je znašal 261,000.000 Lit. Deficit, ki je bil koncem februarja 2.091,000.000 Lit. se zviša s tem na 2.147,000.000 Lit. — Postavka, ki se nanaša na gibanje kapitalov, se zaključuje s pasivnim prebitkom 150 milijonov. Celokupni deficit postavk koncem meseca marca znaša torej 2297 milijonov Lit. Notranji javni dolgovi dosegajo skupno višino 92—121 milijonov Lit.
V	primeru s prejšnjim mesecem izkazuje položaj povišek 80 milijonov na račun letečega dolga za dbtok znatnejših fondov tekočim plodonosnim računom državnega zaklada. Bančni obtok znaša 13.872 milijonov Lit. in se je torej skrčil v primeru z onim 29. februarja za 68 milijonov.
Izbrisale so se nastopne firme:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	Delniška družba pivovarne
»Union«.
Izbrišejo se upravni svetniki Nicklas Anton, Pavlin Alojzij, Ehrenfest Fric, Graselli Mirko in baron Jan G5tz-Okucimsky; vpišejo pa se upravni svetniki ing. Pirkmajer Milko iz Ljubljane, dr. Puc Dimko, advokat v Ljubljani, dr. Skoberne Jurij, advokat v Celju, Terček Franc, ravnatelj Zveze slov. zadrug v Ljubljani, Urbas Miroslav, posestnik in trgovec v Ljubljani in Turk Josip, podjetnik v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani.
odd. III., dne 1. aprila 1932.
Firm. 339 — Rg B I 34/37.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Sava« družba z o. z. kovinska galanterijska industrija.
Po sklepu občnega zbora družabnikov z dne 16. marca 1932 so se lizpremenili §§ 3., 4. in 8. družabne pogodbe z dne 9. avgusta 1928.
Predmet podjetja odslej tudi: trgovina železnih in kovinskih predmetov, lesna ‘industrija in trgovina.
Izbrišeta se poslovodja Malenšek Janko in Tršan Alojzij, vpiše pa poslovodja Tršan Anton z Jesenic št. 17.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. marca 1932.
Firm 295 — Rg C III 238/4.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Splošno jugoslovansko bančno društvo d. d. podružnica v Ljubljani.
Izbrišejo se: Prokurist družbe z naslovni namestnika direktorja Seynaeve Femand, Beograd, Cika Ljubima 20. Prokurist družbe z naslovom nadprokurista in s specialnim pooblastilom, da podpisuje tvrdko m direktorja (čl. 48. društvenih pravil) Fischer Julije, NoVi Sad, Kralja Aleksandra ul. 7. Prokurista družbe Huber Franjo, Novi Sad, Kralja Aleksandra ulica 7, in Lederer Stjepan, Zagreb, Jurišičeva ulica št. 22. Vpišejo se: I. Kot prokurista centrale s pravico .podpisovanja »za direktora« v smislu čl. 48. društvenih pravil točka dj: Nikolajevič Aleksander in dr. Pollak Željko.
II.	Za podružnico v Ljubljani: Prokurist in namestnik šefa filiale: Grunwald Leo. Pooblaščenec s pravico sopodpisovanja: Križ Janko.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 5. marca 1932.
Firm. 213 — Rg B III 66/3.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	Zanatska banka kraljevine
Jugoslavije A. D. podružnica Ljubljana.
Izbriše se član poslovnega odbora Rebek Josip, vpiše pa član poslovnega odbora Baraga Ludvik, mehaničar v Ljubljani, Šelen-burgova ulica št. 6.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. marca 1932.
Firm'. 286 — Rg B III 62/2.
*
Sedež: Vič-Glince.
Besedilo: Stegu in drugi, komanditna družba za strojno in električno industrijo.
Samostojna prokura je podeljena Stegu Milanu Emilu, Vdč-Glimce, Cesta VIII št. 3. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932.
Firm. 211 — Rg A III 79/11.
Vpisala se je nastopna firma:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Industrijska in prometna družba z o. z.
Obratni predmet: nakupovanje in prodaja nepremičnin in premičnin vsake vrste, zlasti zgradb, tovarn in drugih nepremič-nin, zgradb z inventarjem ali brez inventarja. — Uprava podjetij in premoženj. — Pridobivanje koncesij in obrtnih pravic.
Družabna pogodba z dne 7. aprila 1932., red. št. 289.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 20.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev.
Poslovodje:
1. dr. Berce Janko, prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani;
2. Biber Joško, uradnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36;
C v (3 u
motvoza
: / O.l db i % I
svojim! {
Dr. Viktor Murnik:
Narodno gospodarstvo in Sokolstvo
(Konec.)
30. Telovadba in bogastvo naroda
Se drugih vrlin bi dobili, ki jih vzgaja prava telovadba in ki jih je potreba tudi v gospodarstvu. Še bi jih dobili, da, v resnici se stvar ne da izčrpati. Telovadba je življenje in narodno gospodarstvo je življenje. Življenja pa človeški duh s svojim analiziranjem ne more izcrpiti.
Le eno naj še omenim.
Telovadec se uči napeti svoje moči do skrajne mogoče mu mere. Ali uči se tudi varovati svoje moči, napeti jih tam, kjer vaja ne zahteva skrajnosti, samo toliko, kolikor je neogibno potrebnp za dovršeno izvedbo, in ne več. Uči se torej, ekonomično ravnati s svojimi močmi.
Uči se pa tudi na drug način varovati, hraniti svoje sile. Uči se zmernega življenja, ker ve, da bi z nezmernim življenjem manjšal svoje moči, da, polagoma uničil. Potem seve ne bi bilo nič s temi izvedbami, ki jih sedaj tako rad dela. Vabijo ga različni užitki in zabave, pa vabijo ga tudi vaje, ki so mu všeč. In tu bo zmagala vaba vaj, zlasti če bo pomagala še pametna, svarilna in izpodjju-jalna beseda vodnikov telovadbe. Ako pa se vkljub temu semtertja vda nezmernosti, ta nezmernost pri večini ne bo šla predaleč.
Le zmerni človek pa je zmožen tudi prihraniti si kaj, nezmerni more zapraviti tudi to, kar so starši ali drugi zanj prihranili. Tudi najbogatejši človek more vse zapraviti. Zakaj človek je že tak, da ima tem večje želje, čim večje more zadovoljiti. Tudi najbogatejši človek pa ne more imeti vse, kar bi hotel. Tudi temu je treba samozatajer vanja. Tem bolj pa ga je treba onemu, ki nima niš in hoče kaj pridobiti, in onemu, ki ima malo in
hoče to pomnožiti. Kakor razloženo pa se človek more v telovadnici laže, nego kje drugje, vaditi v samozalajevanju.
S telovadbo, razširjeno med vsem narodom, bi se zvečala torej možnost prihrankov.
Prihranki pa bi se dosegli tudi še na drug način. Ker ni dvoma, da bi bilo manj bolezni, bi bilo tudi manj stroškov za bolezni. Po izkazu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev so leta 1925 (novejši mi ni pri roki) znašali stroški bolezenskega zavarovanja 220,911.817 dinarjev za one delavce, ki so, bili zavarovani pri tem uradu, to je samo za okroglo 500.000 delavcev. Nobenega dvoma ne more biti, da bi bilo tem manj primerov bolezni, čim več ljudi bi telovadilo. Ako bi se zbog tega prihranila že samo petina stroškov, bi to znašalo pa leto od zgoraj navedenega zneska, okroglo 44 milijonov. Glede na manjše stroške bi se lahko znižali prinosi delodajalcev in delojemalcev. Podjetnikom bi se znižali produkcijski stroški, delavci bi imeli večje dohodke. Kako plodonosno pa bi bilo, če bi se del prihrankov porabil za propagando telovadbe, gradnjo moderno opremljenih telovadnic in izobrazbo dobrih učiteljev telovadbe! Zopet več telovadcev bi bilo zbog tega in zopet več prihrankov pri bolezenskih stroških in pri stroških za bolnice. Najboljša in najcenejša zdravilnica je telovadnica.
Pa tudi pri nezgodnem zavarovanju bi se dosegli prihranki. Večja spretnost, previdnost, prp sotnost duha bi zmanjšala število nezgod, pa tudi večja zmernost: največ nezgod se pripeti v ponedeljkih.
Tako bi torej večje, hitrejše in boljše delo, pa tudi večji prihranki množili narodno premoženje, narodno bogastvo.
Pa ali je treba pridobivati in množiti bogastvo? Za posameznega človeka, poreče kdo, da ni treba, da je bogat, ni treba, da ima več, nego potrebuje za življenje, češ, saj je često revež bolj srečen, nego bogatin. Kaj torej treba bogatih ljudi, ki za svojo pravo srečo ne potrebujejo bogastva!
No, naj to vsakdo opravi sam s seboj, ali mu
je treba bogastva ali pa ne. Toda tisti, ki ga neogibno potrebuje, je narod! Za velika gospodarska podjetja, ki dajejo stotinam in tisočim delavcev zaslužka, je treba bogastva, kapitala. Narod potrebuje bogastva tudi, da laže prenese neizogibne krize gospodarstva. Bogastvo omili njih posledice z delovnimi prilikami, ki jih more dati tudi v takih časih. Narod potrebuje bogastva dalje za dvig svoje kulture tudi v drugih smereh nego gospodarskih. Znanost in umetnost ne procvitata v siromašnem, bednem narodu.
Ali narod potrebuje bogastva še za nekaj več, potrebuje ga za svojo svobodo! Ne mislim samb na puške in topove, ki tudi mnogo stanejo, ne mislim samo na politično samostojnost in neokrnjenost, ampak mislim pred vsem na gospodarsko samostojnost, to je na gospodarsko nepodvrženost (ki se naj ne zamenja z ono odvisnostjo, ki je dandanes vzajemna med državami in ki je bil o njej govor v II. poglavju pod 12.): zanjo je seve tudi treba bogastva. Dandanes bolj kakor kdaj svoboda naroda obstoji ne samo v politični samostojnosti, ampajc tudi v gospodarski nepodvrženosti, da ma-terijelna odvisnost države more naposled povzročiti tudi politično odvisnost.
Zato telovadnica ne samo vzgaja dobre vojake, ampak že v miru je delo v nji obramba domovine!
*
Tak,o, vidimo, da Sokol ne leta samo visoko proti solncu, ne imajoč nobenega stika z zep)ljo in nobene zveze z vsakdanjim trudapolnim življenjem. Vprav šola je tudi za to vsakdanje življenje. Resnično idealni cilji so vsi obenem jako reaJnj. Praye idealnosti ni brez realnosti. Sokolski idealizem je, kakor smo videli, celo v jako tesni zvezi z onim, kar bi kdo mislil, da je najbolj ma-terijelno: z gospodarstvom.
Sokolska misel ni samo narodna misel, ni samo socijaina misel, ni samo etična in kar je še drugih pridevkov, ki se ji navadno in po pravici dajejo, amp^k sokolska misel je prav tako po pravici tudi gospodarska misel!
‘O
3.	Ing. Luckmann Herbert v Ljubljani, Karlovška cesta 18.
Za namestovanje upraviijeni: Družba ima tri poslovodje. Za namestovanje sta upravičena dva poslovodji kolektivno,. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15.( aprila 1932.
Firm. 357/32 — Rg C V 68/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
B^se^ilo: Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana,
naslednja sprememba:
Vpiše se član upravnega sveta Ažman Ivan, posestnik v Lescah.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, edd. HI., ‘dne 1. aprila 1932.
Pitju. 320 - Rg A VI 143/13.
¥
Sedež: Maribor.	,
Besedilo: Mariborska tekstilna tvornica družba z o. z.
Izbriše se prokura L6bl Viljema, vpiše pa prokura, podeljena ing. Klepetarju Fricu, inženjerju v Mariboru, Dr. Vrstov-škova ulica 6.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. aprila 1932.
Firm. 294/32 — Rg C I 79/33.
Sedež: Tržič.
Besedijo; Združene tovarne za čevlje Mally & Demberger.
Izbriše se prokura Musgerja Evstaliija. Deželnp kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. aprila 1932.
Firm. 344 — Rg A I 39/14.
Gibanje na mednarodnih borzah
Na mednarodnem efektnem trgp je bil teden od 9. do 16. aprila v začetku slab, nato pa prijaznejši. A nesigurnost je preprečila večje poživljenje. Le štiri od spodaj navedenih 11 borz so izšle iz imeno-
vanega tedna z ojačenim .nivojem, druge so pa zopet padlg. Za Berlinsko borzo velja namesto 9. aprila 12. april. Primerjanje: novih tečajev na Berlinski borzi z onimi pred zatvoritvijo borze v septembru nam pravi, da razvrednotenje delnic, v Nemčiji ni bilo večje kot ono na ostalih mednarodnih borzah. Vodilne nemške delnice so v dobi od srede septembra do srede aprila zgubile povprečno 18 odstotkov svoje vrednost!, one na ostalih merodajnih mednarodnih borzah pa bkdti 20 odstotkov. Stockholm je zopet padel in je razvrednotenje delnic na tamošnji borzi naravnost strašno. Podamo običajni seznam:
Konec leta	Začetek	19. 9.	9. 4.	16. 4.
1927 = 100	1929	1931	1932	1932
Berlin	113«	251	17-8	■20-6
London	102-6	30-9	351	361
Pariz	156-8	65-8	60-7	60-2
Bruselj	133-8	29-2	29-6	290
Amsterdam	104-5	260	22-8	24-3
Stockholm	106-5	35-7	9-8	8-8
Ztirich	1010	461	41-1	399
Dunaj	91-4	42-8	36-8	361
Praga	108-3	59-5	46-7	44-2
Milan	124-0	67-2	570	56-6
Newyork	137-3	60-9	35-5	36-7
Obrestna mera v Angliji. V teku osmih tednov je: Angleška banka obrestno mero štirikrat znižala, pred 'par dnevi zadnjič, od 314 na, 3%. Ro pdpravi zlatega standarda je bila obreetna mera 6 ods/URna; sedaj je še enkrat manjša. Vzroki za zadnje znižanje so narodnega, in mednarodnega značaja. Omenja se med drugi/n, da je londonski denarni trg prenapolnjen in da je bila zasebna obrestna mera do poldrugega odstotka nižja kot oficielha mera.
Francoska železna industrija omejuje obratovanje čimdalje bolj, število delujočih plavžev je od tedna do tedna manjše.
( iniiovo prpdukcijo hočejo radikalno znižati in nameravajo vsa cinkova podjetja kartela zapreti za dva meseca. Težkp je, da bi se to izvršilo; če se pa bo, se bodo cene vsaj začasno precej utrdile.
Priporočamo Vam
PUCH-KOLESA
ki so vedno na prvem mestu! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
LJUBLJANA ; KRANJ : NOVO MESTO
Iv. B
runcic
stavbni in pohištveni pleskar in ličar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cepč zmerne, delo solidno, .postrežba točna
TELEFON 34-76
Velika in lepa amerikanska
registrirna blagajna
za detajlne trgovine, poceni na prodaj. Ogleda se pri g. Iv. Legat, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 30.
Naročajte »Trgovski list«!
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
tZjubljanu
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! Zahtevajte ceniki
SLOVENIA
Zelezniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje
Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro
Ljubljana, Miklbšičeva 21
MEDNARODNI transporti PREVOZI - PRESELITVE
Telefon 27-18
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s pogubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komcrcijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
TISKARIA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23
Aelel- 2552. Za večja naročila zahtevajte proračune!
A bh n,v i, app,
IHotvoz
mv	t,	nKiistk.L
domač slovenski izdelek
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijSko d: d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja. O MICHALEK. Ljubljana.