PRIMORSKI DNEVNIK JPjtofoa plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 45 (8138) TRST, sreda, 23. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZataU- nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenlja» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DRUGIDAN OBISKA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA VJPEKINGU Stiriurni pogovor med Nixonom in Čuenlajem o kočljivih vprašanjih dvostranskih odnosov Proces Valpreda Nobenih uradnih vesti o vsebini pogovorov - Srečanje v' med Rogersom in Či Peng-fejem - Baletna predstava za Ameriške goste - Danes nadaljevanje uradnih pogovorov PEKING, 22. — Štiri ure je trajal današnji, drugi sestanek med '"'eriikim predsednikom Nixonom in kitajskim premierom Čuenlajem. i® bil spet odklon od vnaprej določenega programa, po katerem 61 moral sestanek trajati le polovico časa. To pa je tudi dokaz, da so '“‘»riško - kitajski pogovori stopili v novo fazo preverjanja stališč o Posameznih vprašanjih po včerajšnjih prvih stikih, ko se po vsej •fjetnosti niso lotili konkretnih problemov. . .Ostanek med Nixonom in Čuen-fletn je t>;| popoldne na sedežu *u4ske skupščine. Udeležili so se J® *e Henry Kissinger ter njegova Pomočnika VVinston Lord in John ^oldridge za ZDA, za Kitajsko pa /mestnik zunanjega ministra Čiao Uan-hua (ki vodi delegacijo svoje dave v OZN) in član politbiroja ‘en Jing. Slednji velja za enega /jspretnejših in najbolj izkušenih rajskih pogajalcev, saj je bil že Petindvajsetimi leti ob Maoce-j^fovi strani na pogajanjih s Čang-ejškovimi zastopniki. 0 Poteku srečanja pa ni niti naj-JpPjše vesti. Glasnik Bele hiše j ®na'd Ziegler ni hotel odgovar-j?? na vztrajna vprašanja ameri-dopisnikov, pač pa se je ta ® *e na napoved, da bo iu-j.1 na sporedu tretje srečanje. Tu-® srečanje bo v popoldanskih rah v prostorih ljudske skupšči-• na trgu Tien An Men. 0 vse- bini pogovorov obstajajo torej le domneve: Nixon in Čnenlaj naj bi med di'ugim govorila o možnosti vzpostavitve «vroče linije* med Wa-shingtonom ir Pekingom, podobne oni, ki veže sovjetsko in ameriško prestolnico. Ključna problema ameriško - kitajskih odnosov pa ostajata Formoza in Indakina: verjetno je, da je bdi tudi o tem danes govor, tu pa je res nemogoče domnevati, če ie sestanek privedel do zbližanja stališč Verjetno je čuenlaj postavil tudi vprašanje formalne normalizacije odnosov med Washingtonom in Pekingom, med katerima še ni diplomatskih odnosov, (kar je povzročilo nemalo preglavic izvedencem za protokol). Iz včerajšnje zdravice kitajskega ministrskega predsednika in iz dejstva, da glasilo kitajske KP objavlja danes z velikim poudarkom načela iz Bandunga o mednarodnih Kitajski časopisi o Nixonovem obisku Stii ^king, Osrednji kitajski l*vjjik ženmin žibao ni, v vseh f^jih letih s tako častjo in,s ta-velikansko publiciteto pozdravil finega tujega državnika, kot je ^ Pot primer z ameriškim predsed-‘kotu Nixonom. čez cele štiri strani . razprostira veliki naslov, ki se r®s*: predsednik Maocetung sprejel "^sednika Nixona. Vsa prva stran 6 ‘^Polnjena z velikimi slikami nadejanega Nixona in Maocetunga, ki Prašujoče upira pogled v svojega Sosta. /uai vsa druga stran tega partijca glasila je izpolnjena s poroči* o obisku ameriškega predsedm-j!®‘ članek je posejan z mnogimi sli-a|Pi z včerajšnjega sprejema na le-“šču, z banketa in z uradnih podorov. časopis prinaša tudi polni jJ/®dili sinočnjih zdravic čuenlaja in Nl*ona. Vendar so vsi naslovi po-°čil brez sleherne politične vsebine. Značilno je tudi, da bi vse Dese ,'° zavzelo komaj četrt strani, ven-v?r so ga zaradi številnih slik raz-ekli kar na dve polni strani. Zdi kot da skušajo kitajski časopisi nadomestiti pomanjkljivo pisanje °bisku dozdaj. ^‘Wi zunanjepolitične strani partij-,8a glasila so danes povsem dru-kot so bile doslej. Nič več ni l v°ra o ameriškem imperializmu, je bilo praksa vse do predvče-v Ko časopis piše o vojni . Vietnamu, ne omenja ameriškega sj.ena, pač pa piše o »sovražnih Bub ’ ki da so pretrpele težke iz- . tisti strani, kjer je Ženmin Ži-v 0 Po navadi objavljal Maocetungo Hj rn‘sli o vlogi armade, o dosega-večjih uspehov v gospodarski Sditvi, so danes objavili citat, 'a p očitno nanaša na Nixonov obisk. namreč priporoča vsem deže 0 'd sveta, naj izvajajo pet načel V gostovanju ozemeljske nedotaklji v st‘ in suverenosti, nevmešavanju ^ notranje zadeve drugih dežel, da n /ako živele v duhu načel miro-^onega sožitja. prebivalci Pekinga, ki včeraj niso kazali nobenega zanimanja za obisk H Vsebnika Nixona, so danes nasprot-j , v dolgih vrstah čakali pred pro-/Jalnami časopisov ter kupovali Žen-Bjln 2ibao in druge jutranje časo-bSe' ki so jih v nekaj urah raz-v °dali. Ob štirih popoldne ni odo oelem Pekingu najti enega same-časopisa. .Sovjetski tisk je nasprotno od ki-Jskega, podobno kot v prejšnjih posvetil Nixonovemu obisku v ekingu ze]0 majhno pozornost. Prav-J® in drugi jutranjiki se omejujejo 8 objavo včerajšnjih kratkih sporo-I* agencije TASS o Nixonovem pri-j u v Peking ter o njegovih fo-,°vorih z Maocetungom in s čuenla-in še to na notranjih straneh. b .dio in televizija sta v vseh dajanjih sporočilih zamolčala vesti o 0‘sku, samo zvečer pa so objavili /st vrstic dolgo vest agencije TASS srečanjih med Nixonom in čuenla-“881 ter med Rogersom in Či Peng-r*jem. Severnovietnamski tisk še sedaj ni objavil vesti o ameriško-kitajskih pogovorih. Značilno je. da je glasiio partije Nhan Dan na uvodnem mestu objavilo danes dolg članek o važnosti izbire semen. V Hanoju so medtem uradno demantirali govorice, ki so krožile v preteklih dneh, po katerih naj bi bila šef severno-vietnamske delegacije na pariških pogajanjih Xuan Thuy in njegov svetovalec Le Duc Tho v Pekingu. Pooblaščeni glasnik je povedal, da je Thuy še vedno v Parizu, Tho pa je v Hanoju in ne namerava, vsaj za ta mesec, potovati v tujino. V Albaniji so s precejšnjo zamu do objavili vest o Nixonovem obisku. šele danes je radio Tirana objavil agencijsko vest «Nove Kitajske* brez vsakršnega komentarja. Na Formozi pa je tisk, ki je v preteklih dneh skrajno skopo poročal o obisku, posvetil danes dolge član ke in komentarje (povsem negativne) o Nixonovem prihodu v Peking. Značilno je, da listi objavljajo več slik o prihodu ameriškega predsednika na letališče v Pekingu, na katerih pa je videti samo člane ameriške delegaci je, medtem ko so kratkomalo rezan iz slik kitajske funkcionarje. Tele vizija pa je o obisku zelo skopo po ročala ter ni objavila nobenega filma. odnosih, se da sklepati, da si kitajski voditelji želijo urediti to vprašanje, brez rešitve katerega si je nemogoče zamisliti konkretno izboljšanje odnosov med Kitajske im ZDA. Vzporedno s srečanjem med Nixo-nom in Čuenlajem je v neki drugi dvorani ljudske skupščine potekel pogovor med ameriškim državnim sekretarjem William«r\ Rogersom im kitajskim zunanjim mini strogi Či Peng-fejem. Tudi o poteku tega pogovora ni niti najmanjše vesti. Zjutraj ni imel Nixon nobenih u-radnih obveznosti. Ostal je v svoji rezidenci, kjer se je posvetoval s svojimi ožjimi sodelavci ter izmenjal vtise o včerajšnjih srečanjih. Nixon je tudi opravil redne predsedniške posle ter več časa posvetil branju dokumentarnega materiala o Kitajski, ki ga je prinesel s sabo iz ZDA. Ameriški dopisniki niso zato imeli drugega dela, kot da so spremljali Nixonovo soprogo pri njenih obiskih v kuhinji hotela Peking in v živalskem vrtu. Marsikdo je opazil, da si je Pat Nixon za svoj prvi stik s kitajsko stvarnostjo izbrala prav hotelsko kuhinjo. Sama «first lady» je razložila, da je navdušena nad kitajsko kuhinjo in da bd se rada naučila pripraviti «raco na pekinški način*. V hotelu so predsednikovo ženo sprejeli izredno prijazno in gostoljubno ter ji dali vse informacije o skrivnostih kitajske gastronomije. Pozneje si je Pat Nixon ogledala letno palačo ter občudovala krasne vrtove, poledenelo jezero in razkošni dvorec cesarice Tzu Hsi. Zvečer pa so kitajski gostitelji pripravili Nixonu in njegovi ženi baletno predstavo «Rdeči ženski odred* v izvedbi baleta pekinške drame. Predstavi, ki jo je neposredno prenašala tudi ameriška televizija, je prisostvovala tudi Mao-cetungova žena Čiang Čin. Prisotni so bili še Rogers in Čuenlai z ženo. Balet prikazuje zgodbo mlade kmetice z otoka Hainan, ki se upre zemljiškemu gospodu ter najde svoje mesto v revolucionarnem »rdečem ženskem odredu*. Nixon in njegova žena sta po predstavi dolgo ploskala, izvajalci pa so predsedniku odgovorili s kratkim aplavzom. Ves večer je potekel v zelo prijetnem vzdušju. Z baletne predstave v dvorani ljudske skupščine. V prvi vrsti sedijo (z cetungova žena, Pat Nixon in čuenlajeva soproga leve) Rogers, čuenlaj, Nixon, Mao- (Telefolo ANSA-UP1) Danes se bo v glavni dvora-rani rimskega porotnega sodišča pričel proces proti Pietru Valpreda in ostalim pripadnikom anarhističnega krožka «22. marec«. Zaradi političnega pomena bombnih atentatov v Milanu in v Rimu gre brez dvoma za najpomembnejši proces v povojni ItaMji. Dogodki, ki so privedli pred sodišče Pietra Valpredo in o-stale obtožence, so vsem dobro znani in ni potrebno, da jih podrobno obnavljamo. Omeniti pa Je treba, da atentati v Milanu in v Rimu niso bili tako nepričakovani za tistega, ki je pozorno sledil dogodkom leta 1969 v Italiji, že v prvih dneh tistega leta se je začelo govoriti o bodoči «vroči jeseni)) in o nevarnosti, ki jo bodo delavski boji predstavljali za italijansko industrijo in gospodarstvo sploh, nato pa je prišlo do prvih bombnih atentatov, katerih število se je polagoma stopnjevalo, kot je naraščala moč in samozavest delavstva. Desničarski tisk Je spflfbno izkoristil atentate, da je sprožil veliko kampanjo proti delavskemu gibanju in predvsem proti sindikatom in tudi v vladnih krogih so spretno izrabili teorijo dveh ekstremizmov, da so pošteno udrihali po levici. Po smrti policijskega agenta Antonia Anna-rurame v Ulici Lar ga in po pokolu v banki na Trgu Fontana pa se je gonja proti delavskemu gibanju še podeseterila In tudi zmerni desničarski WASHINGTON, 22. - Približno poldrugi milijon lir so morali plačati ameriški listi, ki so ob priliki Nixonovega obiska poslali svojega dopisnika na Kitajsko. Največ seveda stane potovanje: od 2300 do 2400 dolarjev (milijon tristo do miiijon štiristo tisoč lir). Razmeroma poceni pa ie bivanje v Pekingu: en teden v hotelu stane pičlih 150 do'arjev (90 tisoč lir). JUTRI RAZPRAVA O ZAUPNICI V SENATU Vlada je potrdila dosedanjih 32 demokristjanskih podtajnikov Tržačan Belci ostal podtajnik za zunanjo trgovino - Spori v vodstvu PSDI - Govorice o manevrih z misovskimi senatorji RIM, 22. — Danes se je prvič sestala enobarvna Andreottijeva vlada, ki je imenovala 32 demokristjanskih podtajnikov. Andreotti je to čer prebredel z zelo enostavno rešitvijo, tako da je imenoval vseh dosedanjih 32 demokristjanskih podtajnikov, ki so po veliki večini ostali na svojih mestih in ni imenoval nobenega novega. Podtajniki bodo prisegli pri predsedniku vlade jutri ob 12.30 v palači Chigi. Vlada je imenovala je imenovala naslednje podtajnike: Predsedstvo vlade: posl. Franco Evangelisti. Predsedstvo vlade: z zadolžitvijo za upravne reforme: posl. Aure-lio Curti. Zunanje zadeve: posl: Mario Pe-dini in posl. Angelo Salizzoni. Notranje zadeve: posl. Adolfo Sartl in posl. Ernesto Pucci. Sodstvo: posl. Emilio Pennacchlni. Proračun: posl. Dario Antognozzi. Finance: posl: Luigi Borghi in sen. Barbaro Logiudice. Zaklad: posl. Antonio Visaglia, posl. Giuseppe Sinesio in sen. Bonaventura Piccardi. Obramba: posl. Vito Lattante. šolstvo: posl. Elio Rosati in sen. VČERAJ POPOLDNE BLIZU LONDONA Atentat IRA na britansko vojašnico: sedem mrtvih in sedemnajst ranjenih Irski uporniki so podtaknili bombo v menzi častnikov 16. brigade padalcev, katere oddelki so v Londonderryju streljali na množico katoličanov in ubili trinajst ljudi LONDON, 22. — V poveljstvu 16. britanske brigade padalcev v Al-bershotu. kakih 50 km od Londona, je danes popoldne nastala silna eksplozija. Močna bomba je eksplodirala v menzi za častnike in povzročila 7 mrtvih in 17 ranjenih. Med mrtvimi je en častnik, vojaški kurat in šest civilistov, med katerimi je pet žensk, ki so bile zaposlene v menzi. 16. brigadi pripadajo oddelki padalcev, ki so 30. januarja v Lon-donderryju med pohodom katoličanov za «civilne pravice*, streljali na množico in ubili 13 ljudi. Po tem tragičnem dogodku ie irska ilegalna organizacija IRA sporočila, da bodo za vsakega ubitega civilista ubili tri britanske vojake. Kot ugotavljajo v Londonu, je to prvič, da je bil izvršen atentat na vojašnico v Veliki Britaniji. Eksplozija je hudo poškodovala skoraj vso zgradbo in bližnje stavbe. Menza za časnike ie bila popolnoma uničena. Kmalu po atentatu je neka oseba telefonsko sporočila britanski tiskovni agenciji «Press Assotia-tion», da govori v imenu skupine »Provisionals* organizacije IRA in izjavila, da je bil atentat izvršen kot represalija za pokol v Lon-donderryju. Britanska policija pa je sporočila, da je na sledi dvema moškima, ki naj bi zapustila kraj atentata na malem avtomobilu britanske vojske. Eksplozija je bila tako močna, so izjavile nekatere osebe, ki so šle mimo vojašnice, kot da bi padla bomba z letala. S preiskavo se ukvarja tudi posebni oddelek Scotland Yarda, ki je izurjen za boj proti organizaciji IRA. Glasnik britanske vojske je potrdil, da je današnja eksplozija v menzi častnikov 16. brigade padalcev povzročila sedem mrtvih in 17 ranjenih. Popoldne je notranji minister Maudling sporočil v poslanski zbornici prve izsledke preiskave in pojasnil, da je med ranjenimi devet častnikov en podčastnik, ostali pa so civilisti. Minister je zagotovil, da je policija začela s strogo preiskavo Iz Dublina poročajo, da Je tam organizacija IRA izjavila, da so njeni člani izvršili atentat v britanski vojašnici in pojasnila, da je bilo to dejanje storjeno za represalije proti , poboju 13 civilistov v Londonderryju. IRA je tudi sporočila, da je med mrtvimi večje število častnikov. Pozneje je ista organizacija v posebnem sporočilu obžalovala, da je atentat povzročil smrt tudi nekaterih civilistov. V katoliškem mestnem predelu Ar-doyne v Belfastu je prišlo danes med pogrebom 14-letnega dečka, člana mladinske organizacije IRA, ki je umrl v republiki Irski, do spopada s policijo. Med incidenti je bilo nekaj ljudi ranjenih. Državni udar v Katarju DUBAI (Katar), 22. — V tej mali državi perzijskega zaliva, ki .je postala neodvisna šele lansko leto in katere bogastvo so petrolejski vrelci, je dosedanji prestolonaslednik in predsednik vlade šejk Ha-mad Al Thani prevzel oblast. Odstavil je svojega bratranca Emjira Ahmeda Ben Ali Al Thanija, ki je trenutno na lovu y Perziji. Do državnega udara je prišlo brez prelivanja krvi. Katarski radio je danes sporočil, da je novi Emir sklenil povišati plače za 20 odstotkov častnikom, vojakom in vsem državnim funkcionarjem in uradnikom. Giovanni Zonta. Javna dela: poti. Vincenzo Russo. Kmetijstvo: posl. Attilio lozelli in sen. Giovanni Venturi. Promet: sen. Onorio Cengarle in posl. Sebastiano Vincelli. Pošte in telekomunikacije: posl. Bernardo D’Arezzo. Industrija: posl. Loris Biaggioni. Delo in socialno skrbstvo: sen. Fer-nando De Marži, posl. Leandro Rampa in posl. Mario Toros. Zunanja trgovina: posl. Corrado Belci. Trgovinska mornarica: posl. Vit-torio Cervone. Državne udeležbe: posl. Vincenzo Scarlato. Zdravstvo: sen. Maria Pia Dal Canton in sen. Girolamo La Penna. Turizem in predstave: sen. Ren-zo Forma. V prejšnji Colombovi vladi je bilo skupno 55 podtajnikov in od tega 32 demokristjanov, 14 socialistov in 9 socialdemokratov. Andreotti je po vsej verjetnosti izbral najbolj enostavno rešitev, tako da je potrdil Vseh dosedanjih 32 demokristjan- 1 skih podtajnikov in se s tem izognil polemikam, do katerih je prišlo ob imenovanju ministrov v njegovi enobarvni vladi. Za načelnika tiskovnega urada predsedstva vlade je predsednik vlade imenoval časnikarja Giorgia Ccccherinija. Danes bi se morala sestati direkcija PSDI, So pa zasedanje odložili na jutri ob 10. uri. Kasneje so izdali kratko dvoumno uradno opravičilo odložitve zasedanja, češ da na ta način omogočijo bolj poglobljeno preučitev perspektiv stranke v zvezi z možnimi predčasnimi volitvami. Dejansko pa gre za oster spor v stranki, ko sta se povezala Saragat in Tanassi, ki skušata izriniti Ferrija s tajniškega mesta, ki naj bi ga prevzel Tanassi, Saragat pa bi avtomatično postal dejanski predsednik stranke. Spor se je zaostril danes dopoldne, ko je Ferri na ožjem sestanku vodstva prečital osnutek svojega govora za sejo direkcije. Saragat se je ujezil in po svoji navadi naglo odšel s seje. Na današnji seji je izvršni odbor MSI sklenil, da bodo glasovali v četrtek na seji senata proti An-dreottijevi vladi, vendar v rimskih krogih vztrajno krožijo govorice, da bodo med glasovanjem misovski poslanci izginili iz dvorane, kar bi ob morebitni odsotnosti še kakšnega drugega senatorja morda omogočilo Andreottijevi enobarvni vladi, da dobi večino. Vseh senatorjev je sedaj 324, za Andreottdjevo vlado bo glasovalo 137 demokristjanov in 17 Uberalcev, proti pa bi morali vsi ostali, tako da Andreotti ne bi prejel zaupnice, vendar pa zadostuje že zelo lahek premik glasov, ki seveda lahko pridejo samo s skrajne desnice in bi Andreotti zaupnico v senatu prejel. Gre za načrte določenega dela KD, ki želi, da se raz-' prava v parlamentu čim bolj podaljša, saj bi se moral Andreotti — v primeru, da prejme v senatu zaupnico — predstaviti tudi v poslanski zbornici, kjer pa je zaradi drugačnega razmerja sil tak manever neponovljiv .Vendar pa bi s tem zgubil nekaj časa, kj bi ga stranka lahko izkoristila za pripravo volitev. Gre pa tudi za politično plat vprašanja, ko bi bilo nekoliko manj nerodno iti na volitve z vlado, ki bi vsaj v eni zbornici parlamen-ta prejela zaupnico in bi bil tudi i Leone v lažjem položaju. Danes se je sestala poslanska ! zbornica in je odobrila štiri vladne zakonske dekrete, ki se nanašajo na: podaljšanje fiskalnega režima za petrolejske izdelke, podaljšanje dejavnosti avtonomne ustanove neapeljskega pristanišča, predajanje upravnih poslov deželam in končno na fiskalne olajšave za zasebne gradbenike. Danes se je pričela seja direkcije PSDI, na kateri je poročal najprej namestnik tajnika Mosca o volilnih pripravah, nato pa so o-bravnavali sestavljanje kandidatnih list. Seja socialističnega vodstva se bo jutri nadaljevala. General Ljubičie v Romuniji BEOGRAD, 22. — Jugoslovanski obrambni minister Nikola Ljubičič je včeraj odpotoval na kratek prijateljski obisk v Romunijo, kjer je gost romunskega obrambnega ministra Iona Ionita. tisk je začel odprto pisati o potrebi po «močni vladi«, marsikdo pa je celo zahteval predsedniško republiko. Vprašanje je, kako bi se razvil politični položaj, če bd se na pogrebu milanskih žrtev ne pojavilo 200 tisoč delavcev, ki so s svojim resnim in zrelim zadržanjem in s tako številno pri. sotnostjo preprečili vsakršno provokacijo desnice. Kdor je postaval bombe pa je kljub temu dosegel svoj namen, kajti os italijanskega političnega življenja se je premaknila na desno. Preiskovalni organi so začeli takoj po atentatih iskati krivce v krogih anarhistov ln v prvih urah jim je marsikdo nasedel, šele po nekaj dneh in po treznem premisleku se je levica zavedela, da se trditve policije ne skladajo z dogodki, vendar kljub vsem pritiskom levičarskega gibanja so preiskovalni organi vztrajali na že vnaprej začrtani poti: bombe so postavili anarhisti in amen! Kakor je demokratični tisk pobijal njihove priče in dokaze, tako so preiskovalni organi vlekli, skorajda iz rokava, nove «superpriče», ki so podprle podirajočo se zgodbo obtožb proti anarhistom. Pri tem delu jim je krepko pomagal tudi desničarski tisk, ki se Je polastil Valpredovega življenja in je skušal najti v njem do-godke, ki naj bi dokazovali, da je plesalec res tista krvoločna zver, ki je z užitkom postavila bombe v milanski banki. Ce danes pogledamo obtožnico proti bivšemu plesalcu, vidimo, da preiskovalni organi res niso storili koraka naprej, našli so 'e nekaj podpornih stebrov za svoje trditve, priznati pa moramo, da so se zelo spretno izognili vsem sledem, ki bi jih lahko pripelja. le do tega, da bi odkrili krivca med fašisti. Niso hoteli videti povezave med odkritjem prevratniške skupine Ventura v Trevisu in bombami v Milanu, precej jasnega namigovanja na atentate v Milanu v tajnih dokumentih grških špijonov, ki jih je objavil angleški tisk, dokazov, ki so jih zbrali časnikarji demokratičnih časopisov. V tem obdobju je tudi skrivnostno izginilo dvanajst ključnih prič, ki bi lahko jasno razkrile povezavo med atentati v Milanu in v Rimu in fašističnimi organizacijami. Po dveh letih preiskave ln dan pred procesom ostajajo bistvena vprašanja, Id jih Je sprožil pokol v milanski banki, še vedno brez odgovora. Zato je proces, ki se začenja danes, zelo pomemben. Sodniki bodo morali nadomestiti organe, katerih naloga je bila, da najdejo krivce in pojasnijo okoliščine, v katerih je prišlo do atentatov. Vprašanje pa je, če bodo sodniki hoteli prevzeti to nalogo. VOJMIR TAVČAR Danes Jarring v Amanu v petek pa v Izraelu ■iinninwiiimnnmimmnnmiiinnnnmnw,nlliminmmtMmiit|ni|lt|M||wtt|ttt||||||)t>|||tttt|t<||||t||< ni Gian Luigi Gallo, 85-letna Mer-cede Okroglich vd. Vatta, 83-letni Mario Primosich, 71-letni Antonio Veticogna, 90-letna Luigia Zecchini vd. di Fusco, 65-letna Mafalda Nobile por. Zoratti,, 75-letna Francesca Purgher vd. Sturman, 88-letna Noe-mt Rizzatti vd. Spanghero. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA. Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga (46) Sv. Alojzij. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz zan, Trg Venezia 2. Nazionale 15.30 »Inchiesta su un de-litto della polizia*. Paola Pitagora, Roland Lesaffre. Barvni film. Penice 15.30 «11 caso Mattei*. Barvni film. Gian Maria Volonte; režiser Franco Cristaldi. Eden 16.30 »Donne in amore*, Glenda Jackson. Prepovedano mladini pod 18. letom- Grattacielo 16.00 »Senza movente*. Dominique Sanda, Stephane Audran, Laura Antonelli, Carla Gravina. Barvni film. Excelsior 15.30 — 22.10 »Conoscenza carnale*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Igrata Candice Bergen in Jack Nicholson. Ritz 16.00 — zadnja predstava ob 22. «Madgcaps» (II fronte della vio-lenza). Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.00 «11 giomo dei lunghi fucili*. Westem. Barvni film. Oliver Reed in Candice Bergen. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Decameron». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 — zadnja predstava ob 21.45 »...e continuavano a chiamar-lo Trinita*, Terence Hill. Cristallo 16.00 »Agente 007 — una ca-scata di diamanti*. Sean Connery. Barvni film. Capitol 16.00 Walt Disneyev film v barvah »Gli aristogatti*. Moderno 16.30 «Contrabbandieri degli arini ruggenti*. Barvni film. Richard Widmark. Vittorio Veneto 16.00 »Vojou* (La ca-naglia), Jean Louis Trintignant. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «11 legionario del Vietnam*. Barvni film. Charles Azna-vour in Maria Minh. Astra 16.30 «Una messa per Dra-cula*. Barvni film. Christopher Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «America, paese di dio* Barvni dokumentarni film. Razstave V galeriji «La Lanlema* razstavlja Francesco Somaini iz Coma. Razstava bo trajala do 25. t-.m V galeriji Torbandena razstavlja do 2. marca slikar Cremonini. V občinski galeriji razstavljata svoja dela Bianca Catolla in Silvia For-cessin. Razstava bo odprta do 27. t. m. V umetnostni galeriji «I| trlttico* v Ul. S. Nieolč razstavlja do 26. t. m. svoja dela slikar Dan Monic, po rodu iz Brescie. V Mestni galeriji Piran razstavlja svoja grafična dela Nada Lukežič, po rodu iz Maribora. V galeriji Cartesius razstavlja znani tržaški slikar Riccardo Bastianut-to. Predvidoma bo razstava trajala do 3. marca. Gledališča KULTURNI DOM Jutri, 24. t. m. ob 20. uri KASTA: Občni zbor. V petek, 25. t. m. ob 18. uri Ten-nesse Williams «Tramvaj poželenj®* VERDI Po zaključenih predstavah Wagn®r jeve »Valkire* prihaja na oder S*®" dališča Verdi slikovit beneški dial*® z Wolf-Ferrarijevo opero «11 CamP1® lo», za katero je pripravil lij51® Mario Ghisalberti po istoimenski Komediji Carla Goldonija. Opero, ki J® doživela uspel krst 1. 1936 v milans Scali, je bila v Trstu že dvakra uprizorjena. _ , Opero bo dirigiral tržaški dirig®® Nino Verchi, režiser bo goldonijans specialist Giovanni Poli, pevci-ig®3*®1 pa bodo: Edith Martelli, Edy Alll°' deo, Alessandro Maddalena, FloO*' no Andreolli ter Tržačani Fulvia C‘®‘ no, Risa Laghezza, Claudio Ciom®1, Giuseppa Botta, Mario Carlin in Vite ZDRUŽENJE STARŠEV DIJAKOV na liceju F. Frešeren v Trstu priredi danes, 23. februarja 1972 predavanje z naslovom: MOJ OTROK IMA TEŽAVE V ŠOLI Predavanje, ki bo v šolski telovadnici na Vrdelski cesti 13/1, bo imel prof. EGIDIJ KOŠUTA. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! Krožek P. TOMAŽIČ obvešča, da napovedano predavanje, ki bi moralo biti danes, ob 20. uri, v Nabrežini, odpade, zaradi bolezni predavatelja Toneta Svetine. Darovi in prispevki Susca. Zbor gledališča je uvežba Gaetano Riccitelli, koreografijo Pa 1 zasnovala Fernanda Succo. . Prva predstava za red A v vš® prostorih bo v soboto ob 20.30. rv blagajni gledališča se nadaljuje P®0-daja vstopnic. POUTEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri Goldonijeva k,.ruaria mu pod isto rubriko 'kitan Furlan gospod Lelo ™ lv se ne strinjamo z neka-uKotovitvami ne prvega ne Hjj , ’ smatramo za koristno t - smatramo za koristno za ra*ce. da objavimo v pre- s-«« uujavuuu v pic ^ietii Un’ P*smd z našim komen Peter (Pietro) Birtig Cjv) ,se™- da je sklenilo dru-llkj. olof?ica Friulana imeti svoj t Nadici °kčni zbor v Špetru '»(j"®"1. Kot mi je znano, mobi- * nav jenjen° društvo s,»oje čla-Hinr v krajih, kjer govorijo ‘Urlanščino. Torej čudim se *klep . Preseneča nepričakovani * k’, .napove svoj letošnji shod *iah j®*1 da bi izbrani strokovni s« 7® ^ur!anščino morali vedeti, tudi v te ' Prebivalstvo še danes, leta ^i0v°ri v karakterističnem do-igj **arečju, ki nima nič skup-W. furlanščino, ali pa v ita-jeziku. Itijji^avim tega zaradi nekega ^ dol?® razlikovanja. Resnica je, Star1 uaših ljudi, ki so Jfgj * na stike predvsem delov-»H Vr ®t® s Čedadom in ozem-^ anzana, zna in po potrebi ^ ^ V(*ri furlanščino, toda tu, %**• je nihče ne govori. Na-Zvestoba in udeležba, pri-^ .. k veliki materi Italiji, je jistDd Us*je. S ponosom spomini) 'da nismo imeli v naših do-S»išlr nega dezerterja, niti po urr**ku. In spominjamo k J*0 brez enakega ponosa, ka-®e izjavili naši občinski ^ ko Vn*k’ P° drugi svetovni voj-*> Drin-^* nas poskusili prikazati Planike druge narodnosti. Zakl^ “J10 vsako nadaljnjo propadli, t'k* tu in tam še sedaj mr-tj_ , denciozna v to smer. K, Jfnk razlogov zavračamo da-J torti ™ nas šteli med furlansko kivj^nsko prebivalstvo, kot je ? Fiiro Programa občnega zbo- ^‘ogice. To društvo, zasluž-\ 1 *nnogimi vidiki, dela glo-Nie naPak°' če misli, da ^tva 06 sv°jevrstno »gnezdo* S > more organizirati svoje Sg bore, kjer mu bolj prija, a Vib -,?aveda, da njegova vedno i bo iil°°ška špekulacija tu sploh J rt» ^.la oprijema Bilo bi, ka-r*l v r • se napovedan kongres % >v Ljubljani, v Celovcu ali v ^ na di Piave.* I N^vedano. odgovarja Birtigu x> Vx številki Gazzettina go-'Mor ° Cjantan- Ta piše: N 0l d* Povedati, da sem postal I%d* r,ranju pisma s podpisom JtlvuT. Petra Birtiga, ki je bilo SE* v- Gazzettinu 16. t.m. VtVg ?mu je žal, v imenu ita-\ J *n slovenstva, zaradi dej-% jS je izbrala Societa Filolo-S birmana za svoj bližnji kon-/T v ^ kraj v Nadiških dolinah, ? it»i$0v,°r* slovenski dialekt ali anSki jezik, medtem ko VkT znajo in govorijo samo ljudje. “Ho to potrebno, da bi to r rtiat sP°nmiti na vdanost ve-.aibo Italiji, prvo svetovno kobariškim umikom in za-* Sedli ločene propagande, »ki »(j.. J tu pa tam mrgoli*? Jflco . lrna to skupnega s Filo-- rti , njenim kongresom? In to \ v’ ilologico’ — z njenim kon-^ s« ’ .ki bo trajal le nekaj ur ftvijp^da kot na armado, pri-na pohod, na osvojitev in NaC£ške doline le korak od in da obstajajo Ni« Cru odnosi in medsebojne med ljudstvi dežele? ltogicnika skoraj pogum. Toda Fi-se °d zmeraj mirno za-\ Prav za tiste odnose, ki se zgodovine, navad, jezika in '* nj e; In Furlanom na splošno N blkoli sanjalo, da bi na pri-Nni^dstranili številne slovanske J®1*6 v deželi. furlansko nagnjenje do W J mirnega sožitja z vsemi so ‘e slepi nacionalizmi. Toda OjZ/ anahronistični, ampak so JJdslečim ljudem tudi zoprni. S .ju0, v skladu z evropeistič-Nn- °m, z republiško ustavo, s s k/**11! demokratičnimi smermi in 'ovj/^bej s tistimi deželne usta-W ^ Pogostoma pospešujejo sre-^ 2 narodi, ki živijo na drugi ;fiti , *neje. Zakaj bi ne smelo Nk° sretanJ med nami? K° srečanje smo imeli pred leti prav v Nadiških dolinah, kjer smo bili deležni bratskega sprejema in nismo furlanizirali nikogar.* Tako konča svoje pismo Lelo Cjanton. Tako on kot Birtig sta povedala, vsak s svojega stališča, nekaj resnice. Predvsem je zapisal lepe in globoke besede gospod Cjanton in nimamo razlogov, da bi dvomili o njegovi iskrenosti, a k temu se bomo vrnili kasneje. Oba pisca sta se dotaknila naših ljudi, naših dolin, zato ne moremo mimo, da ne bi k njunim stališčem dodali še naše, oziroma v nekaterih trditvah oba popravili. Iz pisanja Petra Birtiga razumemo, da želi in hoče ostati to, kar je, beneški Slovenec in tudi, da so V naših dolinah vsi taki kot on, ker govorijo karakteristično domače narečje, ki nima nič skupnega s furlanskim jezikom. V tem se popolnoma strinjamo z njim, a «poza-bil* je napisati, da je to slovenski dialekt. Čudno se nam zdi, da se boji furlanizacije naših dolin in ne italijanizacije. Če naši ljudje ne govorijo med sabo, kot je ugotovil, furlanščine, in to popolnoma drži, ne govorijo nit; italijanščine, ampak tisti «karakterisbični lokalni dialekt*, ki je slovenski. In tega bi ne smel zamolčati. In ker je slovenski dialekt, ga govorijo Slovenci, zato tisto namigovanje, da »so nas poskusili prikazati za pripadnike druge narodnosti po drugi svetovni vojni*, drži samo, če gledamo z nasprotne strani, kot ga gleda Birtig. Da bomo bolj jasni: če hočemo in želimo, da Slovenec ostane Slovenec, mu s to našo željo in hotenjem ne bomo menjali narodnosti. To, gospod Birtig, delajo na drugi strani že več kot sCCf let! Tudi tista tendenciozna propaganda, ki še sedaj tu in tam mr-goli», noče drugega, kot to: prebuditi naše ljudi, da se bodo zavedali, da so, kar so, kar smo bili že pred tisoč leti, ko smo naselili te naše kraje, kar so bili naši predniki. Bukev ne more biti gaber in narobe. v Lepo je, gospod Birtig, da se ne čutite Furlana in da se zavedate, da so vsi naši ljudje taki kot vi, toda kako mislite ohraniti svojo posebnost, svoj »karakteristični dialekt*, šege in navade, če se ne oprete na narod, h kateremu pripadate, če ne boste črpali moči iz preteklosti, pri matici, iz katere iaviramo, ko nas stiskajo z vseh strani? Koliko časa se mislite ohraniti kot član družine, ki govori »karakteristični lokalni 'dialekt*, če se ne boste zavedali, da pripadamo k širši, močnejši družini? Če bi se bili zavedali tega vi in vsi tisti, v imenu katerih ste se oglasili, bi prav gotovo Filologica Friulana ne organizirala v naših dolinah svojega letnega občnega zbora, zaradi katerega se razburjate, a vaše stališče bi moralo biti enako do vseh tistih, ki strežejo po naši samobitnosti, ki hočejo izbrisati iz naših dolin našo narodno skupnost. Gospod Lelo Cjanton pa očita našemu Birtigu slepi nacionalizem. Toda kakšen nacionalizem? Slovenskega mu sploh ne more očitati, saj govori Birtig v svojem pismu samo o »karakterističnem lokalnem dialektu*, ki ga govori naše prebivalstvo. Rekli smo, da je zapisal Cjanton lepe in globoke besede, s katerimi se mora strinjati vsak dobro mislec in demokratičen človek. Kljub temu naj nam dovoli predstavnik Filologice Friulane nekatere ugotovitve. Birtig ima vendarle prav, ko se razburja zaradi organiziranja kongresa tega furlanskega združenja v Špetru Slovenov. Filologica Friulana ima pred sabo velike odgovornosti in neodložljive naloge pred furlanskim ljudstvom: prebuditi narodno zavest med Furlani, vzbuditi v njih zanimanje za preteklost, za njihovo zgodovino, ljubezen do njihovega jezika, folklore, šeg in navad. Priboriti bi morala Furlanom manjšinske pravice in dostojanstvo naroda. Zakaj^ to zanemarja med pristnimi Furlani in prihaja ne vemo kaj iskat v Špeter Slovenov? Jasno je, da niso vsi voditelji Fi-logdce prežeti s tistim duhom, ki odseva iz besed gospoda Cjan-tona. Zakaj se razni Pelizziji in Tessitoriji ne brigajo za usodo in pravice svojega naroda, pač pa vsiljujejo nam, kar zanemarjajo pri svojih. V zadnjih letih smo v naših dolinah priča širšemu narodnostnemu osveščanju. Nekateri voditelji Filologice, povezani z italijanskimi konservativnimi in desničarskimi krogi, se trudijo, da bi zaustavili ta naravni proces. Da so se odločili za špeter Slovenov za svoj letni kongres, je odgovor na zadnje pozitivne, spodbujajoče dogodke v naših dolinah. Dokazati hočejo svetu, da so naše doline naravno nadaljevanje Furlanije, da smo sestavni del Furlanije, da smo »Friuli orientale* in neločljivi od furlanskega naroda. S furlanskim narodom imamo mnogo skupnih interesov in smo skozi stoletja sodelovali v obojestransko korist. Upamo, da se bo to sodelovanje in medsebojno razumevanje še bolj poglobilo v bodočnosti, na podlagi dostojanstva in enakovrednosti obeh narodov, toda politični špekulanti, čeprav v imenu furlanstva, nimajo kaj iskati v naših dolinah. IZIDOR PREDAN Aplavz golim plesalcem KOBENHAVN, 22. - če bi se bilo to zgodilo pred nekaj leti, bi bilo prišlo do škandala. Tako pa je postalo le dogodek za enodnevno kroniko in nič več. Človeška miselnost se namreč zlahka in sproti prilagaja marsičemu, posebno tistim novostim, ki od človeka ne terjajo kake žrtve. Za kaj pravzaprav gre? V veliki dvorani tukajšnjega največjega gledališča je nastopil baletni ansambel, ki ga vodi Flem-ming Flindt za baletom *Zmago-slavje smrti*. Flemming je balet pripravil p0 nekem tekstu romunskega pisatelja Jonesca, glasbena spremljava pa je bila preprosta rock glasba, ki jo je izvajal danski ansambel 4»... Po vojni se je prekinilo njegovo sodelovanje s Prevertom: vsi poznejši Camejevi filmi so razoča rali tudi njegove največje občudovalce, tako da so ie mnogi vprašali. ali ni bil morda pravi avtor prejšnjih filmov Preveri. Podobno kot pozneje pri De Sici imamo opraviti z dokončno krizo, rekli bi skoraj s popolno transformacijo nekega režiserja. *Les assassins de l’or dr e* je tudi zelo šibko delo. Boj poštenega sodnika in korupcija ustanov sta prikazana skrajno površno. Sprevod študentov na koncu doseže nenamerno komičnost. Vendar, v okviru velikih omejenosti današnjega Čarne ja, se nam nekaj momenfjv tu pa tam lahko zd* zanimivih. Temačna barva daje občutek pesimistične atmosfere, v kateri je retičnost» sodnika prikazana v svoji sterilni in individualni bedi. A vse to ie odločno premalo... SERGIJ GRMEK BATH, 22. — V angleškem mestecu Bath je v starosti 73 let u-mrl John Grierson, Škot, ki je baje prvi začel s filmsko zvrstjo, ki je danes znana kot dokumentarec. Njegov film opisuje dejanske de-godke, brez slehernega opisovanja v eno ali drugo smer, pač pa • smislu enostavnega registriranja, Grierson je bil velik ljubitelj filmske umetnosti, vendar je ostal vedno le dokumentalist im to tako doma, v Veliki Britaniji, kot tudi o ZDA ter v Kanadi, kjer je tudi živel in delal. ..........................i...i....i...............................................i.......m..............l.niiiTiiii..imun........... OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odlična priložnost za razširjenje dejavnosti. Ugotovili boste odtujenost nekega člana družine. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Naglica bo pokvarila dobro upeljano delo. Ne podcenjujte dobrih nasvetov. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Neko srečanje vam bo pomagalo, da boste težavno del0 spravili pod streho. Zadoščenje doma, predvsem z najbližjo osebo. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Izogibajte se onih, ki se vam vsiljujejo. Na vrsti so precej važne odločitve. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nakazujejo se vam velike možnosti. Vse- HOROSKOP stranski uspeh je malone zagotovljen. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Trgovske operacije bodo zelo dobička-nosne, vendar se ne spuščajte v hazard. Visoko moralno razpoloženje. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Danes bi mogli dokončati neko delikatno opravilo. Nekdo se bo uprl ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Pri delu boste popustili. Izkažite se pri osebi, ki jo imate radi. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.> Novi zanimivi posli in vsestranski uspeh. Nekoliko preveč ste popustljivi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Spozabljate se in to celo do najbližjih. Tudi drugi morajo imeti svoja zadoščenja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V finančnih zadevah vam bo šlo narobe. Zvečer boste doživeli presenečenje. RIBI (od 20. 2. dn 20. 3.) V sporu, do katerega bo prišlo, boste zmagali. Potrebovali boste močnejšo oporo. TOUE SVETIMA 317. V liAN A TRETJA KNJIGA Nekaterim našim ljudem so se pogledi zaradi premajhnega zanimanja za celotno stvar skalili. Ne vedo, kaj smejo in kaj ne. že Karl Manc je dejal, da revolucionarni razred na začetku — že zato, ker stoji nasproti drugemu razredu — ne nastopa kot razred, temveč kot zastopnik celotne družbe. Mi kot organi državne varnosti ščitimo družbo v skladu z vlogo, ki nam jo je kot komunistom poverila partija, voditeljica upora in zaščitndca življenjskih interesov naših delovnih ljudi in vsega slovenskega naroda. Včasih smo rekli, da je VOS udarna pest partije, ki združuje njeno elitno jedro; toda ta pest služi skupnemu cilju: da premagamo sovražnika. To ni stranka v stranki, kot nekateri mislijo. Mi smo organizacija za zaščito ljudi in ne njihov strah. To vam govorim zato, da si nekateri ne bodo domišljali, da zaradi posebnih nalog stoje nad partijo, nad našimi vojno-političnimi štabi. Ozrimo se na nastanek var-nostno-obveščevalne službe. Nesporno je dejstvo, da so Nemci naš odpor hoteli uničiti s policijskimi sredstvi, metodami in taktiko. S tem so nas prisilili, da se branimo s taktiko, ki ustreza njihovim ciljem. Bistveno za vamostno-obveščevalno službo je, da je eno od orožij narodnoosvobodilnega boja in revolucije, se pravi, da je sestavni del naše vojne in revolucionarne taktike in strategije. Mi smo tu zato, da zbiramo informacije, ki so potrebne za vodenje vojno-revolucioname politike in akcije; da odkrivamo sovražnikove obveščevalne namere proti revolucionarnim silam in da udarjamo po sovražnikovem bojnem in političnem sistemu tam, kjer je najbolj ranljiv. In kje je najbolj ranljiv? Prav gotovo v težnjah, da se močneje opre na domače izdajalce. Ml nismo neodvisna, temveč izrazito vojnopolitična organizacija ter skupaj z Vojsko državne varnosti orožje za boj proti okupatorjem in kontrarevoluciji. Mi delamo izključno po Sklepih vojnopolitičnlh vodstev. Smo del partizanske vojske, del nove države in nič drugega!...» Vsi so pozorno poslušali, on pa je z izbranimi besedami nadaljeval: df « ”• ■ Sm . i Wm H i ■ ■ ^ /4/' *&?•< /*V ■ Orjak je zaplul I* plovnega bazena, v katerem se je rodil V gradbenem doku tržiške ladjedelnice »Itaicantien* so včeraj splavili orjaško motorno cisterno z nosilnostjo 253.000 ton in konstrukcijsko številko «4244», ki jo ladjedelnica gradi za družbo Italnavi brodarske skupine Cameli, za katero je v prejšnjem letu zgradila tudi 228.000-tonski turbocasterni «San Giusto* in (Santa Rosalia*. Spuščanje vode v bazen se je začel ob 8. uri, ladja p« je lahko izplula z gradbišča kmalu popoldne. Ladjolvelikanko so začeli graditi 13. septembra lani in je največja i enakih, bo poganjal novi motor motorna cisterna, kar so jih doslej I diesel fiat 10610 S z jakostjo 38.600 OBČINSKI ODBOR V GORICI Občinski svet bo sklepal o predlogu za poimenovanje srednje šole po Trinku Pri državni žagi bodo uredili lesni strokovni center - Predlog za delno spremembo avtobusne proge proti Štandrežu zgradili v italijanskih ladjedelnicah ter obenem ena največjih na svetu. Njene glavne značilnosti so: skrajna dolžina 348,50 m, višina pri zgor njem mostu 25,60 m, skrajna širina 51,81 m, vgnez pri polnem tovoru 19,91 m, bruto teža 140.000 ton, bruto nosilnost 253.000 ton, kapaciteta cistern 320.900 kub. m., hitrost pri polnem tovoru 16,4 vozla na uro. Ladjo, ki je prva Iz serije treh k. s. in 106 obrati na minuto. Motor je najmočnejši, kar jih je doslej izdelala italijanska industrija. Celotni pogonski motor je do skrajnosti avtomatiziran, natovarjanje pa bodo upravljali s centraliziranim tele vodenjem. Brž ko bodo izpraznili bazen, bodo že danes v njem postavili gredelj za konstrukcijo št. 4259, t. j. za ladjo za podjetje SNAM iz Milana, ki bo imela enake značilnosti. ...................................................... PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM Škvadrist Neami tudi v prizivu oproščen obtožbe skrivanja orožja in razstreliva Zculiievanje obtoženega pristaša neofašistične stranke je trajalo le nekaj minut - Plačati bo moral... sodne stroške Znani tržaški škvadrist Franoesco Neami je včeraj spet imel sreča Tržaško prizivno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Marši (tož. Mayer, zapis. Mosca), je obtožencu potrdilo prvostopno oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Kot znano, je bil Neami obtožen, da je v kleti stavbe v Ul. D’Alviano 31/2 imel skladišče ročnih bomb, šar-žerjev za mitraljez in dinamit Dejstva so bralcem znana. Dva meseca pred odkritjem skladišča, 16. marca lani, ko so v mestu še veliko govorili o napadu na sen. Vidalija, so agenti letečega oddelka tržaške kvesture prihiteli v Ul. D’A1-viano 31/2, kjer so v kleti stavbe C 6 našli arzenal bomb, razstreliva in druge municije. Točneje je bilo tam 16 ročnih granat vrste OTO, 3 kg trotila, jeklenka za umetno meglo, šest šaržerjev za brzostrelko in 73 nabojev. Nekaj dni pozneje so otroci, ki so se igrali v vrtu pod hišo, našli med smetmi še dve bombi. Za las ni ena izmed teh ročnih bomb ubila dečka, ki jo je iz strahu zalučal v zid. Se istega večera je Francesco Neami, znani aktivist MSI, ki stanuje v isti zgradbi, izginil neznano kam. Po telefonu se je z ravnateljstvom sanatorija INPS pod Obeliskom, kjer je bil uslužben, dogovoril za 29-dnevni dopust in ga ni bilo več na spregled. Tudi prvostopne obravnave, ki je bila dne 24. maja lani, se Neami ni udeležil. Branila sta ga odvetnika Giacomelli in Carlet, Ob tej priložnosti je imel zelo pogumen govor takratni javni tožilec dr. Borracetti, ki je v popoldanskem delu razprave razvil svojo tezo, da je Neami kriv, da je bil javljen tudi zaradi poskusa obnovitve fašistične stranke, poleg tega pa je svojo krivdo zelo jasno podpisal z begom. Hkrati je javni tožilec priznal, da je bila sodna preiskava zelo pomanjkljiva in na koncu predlagal za obtoženca 2 leti zaporne kazni. Proti razsodbi prvostopnega sodišča sta vložila priziv tako dr. Borracetti kot seveda Neamdjeva branilca. Na včerajšnji razpravi je bil Neami prisoten. «Vsa zadeva mi je popolnoma tuja...» tako je z običajno fašistično nesramnostjo pričel pripovedovati sodnikom, nato pa dejal, da je izvedel za odkritje skladišča po nekem občinskem svetovalcu in sicer zvečer istega dne. »Zakaj ste pa pobegnili* je vprašal Neamija predsednik dr. Marši. »Veste... Slišal sem, da se je govorilo o meni in ker nisem hotel, da bi me obtožili prekrška, ki ga nisem storil, sem pobegnil. Samo zato*. S tem je bilo tudi nekajminutno zaslišanje Neamija končano. Prvi je spregovoril javni tožilec dr. Maver, ki je zahteval, naj sodni zbor sprcjme prizivne razloge svojega ko- lega, nato pa predlaga] za obtoženca najnižjo kazen. Branilec odv. Giacomelli je predlagal oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Kot rečeno sn sodniki po kratkem posvetu izglasovali razsodbo, s katero potrjujejo obtožencu prvostopno te v zaradi pomanjkanja dokazov. Da pa b0 pravici vsaj malce zadoščeno, so obsodili Neamija na poravnavo sodnih stroškov ... Z avtom v kanal Včeraj zjutraj okrog 8. ure je 23-letna Annamaria Gregor! poročena Lugnani iz Gradeža, Ul. Mar-chesini 17, zavozila s svojim avtom fiat 850 v kanal Brancolo blizu mostu pri restavraciji Checca. Žensko je pritisnil preveč h kraju avto fiat 1700, ki ga je vozil Attilio Di Lorenz iz Trassolda v Furlaniji. Kolo fiata 850 je zdrsnilo s cestišč* in avto z ženo, ki je v petem mesecu nosečosti, je izginil v vodi. Di Lorenz je brž skočil v vodo, potegnil ženo iz nje in jo odpeljal v tržiško bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju zaradi pre-mraženja In raznih poškodb. Jutri bodo odprli solkanski blok Jutri bodo po 44. dneh spet odprli mejni prehod pri Solkanu, ki je bil zaprt od 11. januarja zaradi obnavljanja kanalizacije na odseku ulice Montesanto, ki gre od ulice Foscolo do ceste, ki pelje v »Kazermette*. Začasna ukinitev tega prehoda se je precej poznala na ostalih prehodih, kjer se je večkrat zgodilo, da so nastajale dolge kolone avtomobilov, kar je zelo oviralo promet. Seveda tudi solkanski mejni prehod ne bo rešil tega problema, ki postaja iz dneva v dan vidnejši in pristojne o-blasti bi lahko poskrbele, da bi se odprl mejni prehod v Skabrijelo-vi ulici, ki bi znatno razbremenil ostale prehode. Na predlog župana Martine je občinski odbor v Gorici na svoji seji v ponedeljek zvečer odobril sklep, da bodo sklicali sejo občinskega sveta za ponedeljek 28. t.m. ob 18.30. Župan je nadalje povedal o nameravanem srečanju z deželnim odbornikom za šolstvo Giustom, ki so ga imeli sinoči in na katerem so obravnavali šolske in kulturne probleme v Gorici. Župan je nadalje sporočil, da namerava deželna uprava ohraniti in reorganizirati državno žago in lesno podjetje v Gorici, kateremu namerava priključiti še center za usposabljanje v lesni industriji, pri katerem bodo gojence usposabl jali tudi v drugih gozdarskih vedah. Sklep deželne uprave v tem smislu je sporočil deželni odbornik za finance dr. Tripani, ki mu je zato občinski odbor izrazil svoje priznanje. Sklenili so nadalje, da bo občinska uprava sodelovala in bo tudi neposredno posegla za naglo izvedbo tega programa, ki bo dal še večji pomen obstoju državne žage v Gorici v njenem novem svoj-stvu lesnega centra. Odborniki so nato proučili načrt pravilnika za rajonske odbore po mestnih četrtih, ki ga je predložil odbornik Fantini. Rovis je predložil načrt mestnih podjetij za delno spremembo avtobusne proge št. 1. proti štandrežu. Ko bo načrt dokončno pripravljen, ga bodo predložili občinskemu svetu v odobritev. Odbornik Moise je poročal o stikih, ki jih je imel z župani sosednjih občin za ustanovitev turistične ustanove za goriška Brda. Odobrili so nadalje občiski prispevek za IV. etapno kolesarsko dirko Alpe-Adria, ki bo v začetku maja. Govora je bilo tudi o kulturnih programih goriške občine s posebnim ozirom na pripravo spominskih razstav del goriških slikarjev Italica Brassa in Edoarda Del Nerija. Odbornik Moise je končno sporočil, da je kolegij profesorjev slovenske srednje šole v Ul Randac-cio v Gorici predlagal, naj bi to šolo poimenovali po velikem beneškem rojaku Ivanu Trinku. O tem predlogu bo razpravljal občinski svet. V nadaljnjem delu seje so obravnavali in odobrili še številne upravne ukrepe na predlog posameznih odbornikov. Kar se .javnih del tiče pa je odbornik Agati povedal, da bodo predložili občinskemu svetu v odobritev sklep, nai bi poverili arhitektu Salvatoru’ Romanu iz Firenc izdelavo načrta za asanacijo zgodovinske stavbe in okolje v Ul. Baiamonti. kjer ima sedež občinska ustanova za socialno pomoč revežem. Odobrili so še sklep, da bodo zaprosili za deželni prispevek za občinski zgodovinski arhiv. ki nas spominja na številne slovenske pesnike in pisatelje, ki so se tu rodili, ki nas spominja tudi na bližjo slovensko zgodovino, saj so se prav na Dolenjskem odvijali najhujši boji med partizanskimi e-dinicami in tolpami okupatorjev in njih pomagačev. Predavatelj je vse to zelo nazorno in podrobno prikazal. S tem predavanjem smo se v okviru klubskega delovanja povezali s prelepo našo Deželo ob Krki in Kolpi, kot je poudaril predsednik kluba Waltritsch, ki se je tudi spomnil prejšnjega predavanja na katerem pa je bila prikazana Kraška oh-cet, ki se prireja vsako leto na slovenskem tržaškem Krasu. Danes stavka zdravnikov v bolnišnicah Zdravniki v vseh civilnih bolnišnicah širom države bodo danes stavkali. Stavko je tudi v naši pokrajini proglasil sindikat zdravnikov ANAAO in sicer za vse zdravnike, ki so uslužbeni v bolnišnicah v Gorici, Krminu, Tržiču in Gradežu. Sindikat zdravnikov pa zagotavlja, da bodo na razpolago kot vedno v bolnišnicah zdravniki za najnujnejše posege. Stavko so proglasili ker se ne aplicira, po mnenju ANAAO, v celoti zdravniška reforma. DANES V LJUBLJANI Delegacija iz Gorice gost Gospodarske zbornice SR$ Razpravljali bodo o sodelovanju pri reševanju skupnih prob!e>Il0V Danes je odpotovala v Ljubljano gospodarska delegacija Trgovinske zbornice za Goriško; delegacijo vodi predsednik geom. Delio Lupieri v njej pa so še Caselgrandi, Sacel-lotti, Zuliani ter glavni tajnik Ber-tolazzo in dr. De Rocco. Delegacija je gost gospodarske zbornice Slovenije ter se bo ob tej priliki raz-govarjala z gospodarskimi operaterji Slovenije in predstavniki tamkajšnje gospodarske zbornice o skupnih problemih s posebnim ozirom na gospodarske probleme obmejnega področja in o bodočem sodelovanju na tem področju. Kot znano vzdržuje trgovinska zbornica v Gorici stalne stike tudi s predstavniki iz Nove Gorice in drugih obmejnih občin ter je imela tudi s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije že več srečanj v Ljubljani in Gorici, na I katerih so obravnavali in reševali razne obmejne probleme. P*1 j rih sta zainteresirani obe 8 v obojestrai>ko korist. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuJiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KONGRES JE BIL V NEDELJO V GORICI Posoški kongres organizacije ACLI potrdil linijo vsedržavnega vodstva Delegati so se zavzeli za samostojnost organizacije in proti vsakemu razkolu z desne . Pozdrav so prinesli sindikalni predstavniki Lepo predavanje o Dolenjski v klubu «S. Gregorčič'» Veliko ljudi se je zbralo v ponedeljek zvečer v dvorani kluba «Simon Gregorčič*, kjer je predavatelj Iztok Hoenn iz Nove Gorice prikazal nad 150 lepih barvnih diapozitivov o Dolenjski, tej jugovzhodni slovenski deželi, ki je polna gradov, lepih gričev, gozdov. Članstvo posoških katoliških delavskih organizacij v ACLI zavrača vsakršno vmešavanje političnih strank v notranje delovanje te organizacije, istočasno pa zavrača vsak poskus razbitja te organizacije s strani desničarsko usmerjenih elementov, ki imajo precej podpore v nekaterih visokih krogih. Do takega zaključka so prišli delegati — bilo jih je okrog sto — na nedeljskem pokrajinskem kongresu ACLI, ki je sledil skupščinam, ki so bile pred tem kongresom v mestih in v vaseh naše pokrajine ACLI se nahajajo v težkem položaju. Po odstopu prejšnjega predsednika Livia Laborja, ki je usta- novil politično delavsko gibanje, ki je levičarsko usmerjeno. ,ie v ACLI prevladala skupina ki se ie izrazila za socialistično (vendarle ne strankarsko) obeležje omenjene katoliške delavske organizacije. Cerkvena hierarhija ni bila zadovoljna s to politično usmeritvijo in v nekaterih italijanskih pokrajinah je prišlo do dvojnega razkola. Ustanovili sta se dve slični organizaciji, ki uživata vso podporo cerkvenih oblasti in ki imata istočasno tudi vso oporo v desničarskih krogih krščanske demokracije. ACLI so namreč bile do nedavnega organizacija, ki je v delavskih vrstah skrbela za pridobivanje glasov krščanski demokra- iiituiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiniiini, niuiniiimiinunimumimH imiuiimMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiumtiiiniiimiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiHi ALOJZ RA VBAR - EGON BOREC IN PIŠA TELJ Včeraj zjutraj ob 8. uri je v bolnišnici pri Ankaranu nenadoma um/rl Alojz Rauber-Egon, kapetan jugoslovanske ljudske armade v pokoju, ko mu ni bilo še niti SO let. Pogreb bo danes popoldne izpred mrtvašnice v Solkanu na pokopališče v Kromberku. Zapušča ženo Olgo, sina Egona in hčerko Tatjano. Pokojni se je rodil 17. marca V Gorenjem Barnasu v Beneški Sloveniji so predvčeiajšnjiin pokopali zavednega beneškega duhovnika Fortunata Blazutiča, ki je zadnja leta služboval v Ipplisu v Furlaniji ln je želel biti pokopan v rodnem kraju 1912 na Proseku pri Trstu. Svoja mlada leta je preživel v Trstu in ker je v prvi svetovni vojni izgubil očeta, je preživel mladost v težkih socialnih razmerah. Sprva se je zaposlil pri hotelu Pošta v Trstu, že z 18 letom pa je odšel v Francijo s trebuhom za kruhom ter tam ostal štiri leta. Že od samega začetka se je vključil v narodno - osvobodilno borbo, kjer se je udeležil številnih akcij in bil tudi ranjen. Po vojni je začel pisati spomine na partizanske dogodke, obenem pa je pisal tudi o španski državljanski vojni. Ko je živel v Franciji je stanoval pri neki španski družini ter se je pri njej naučil španščine. To mu je pomagalo, da je zbiral gradivo za svoje delo v originalnih virih. Dodamo naj še, da je obvladal nemščino, francoščino in italijanščino ter pasivno angleščino i” ruščino ter lahko izčrpal gradivo za svoja dela v originalnih jezikih. Svoja dela je objavljal precej v Primorskem dnevniku, v Kmečkem glasu, ter v TV-15, Primorskih novicah in v drugem časopisju. Leta 1963 je objavil knjigo s partizanskimi zgodbami pod naslovom *Iz viharnih časov*, Id je vzbudila precej pozornosti. Velik uspeh je doživela njegova knjiga «Zakaj je padla španska republika», ki ima kar 700 strani. Izšla je pri založbi Borec ter je zanjo prejel Kajuhovo nagrado. V zadnjem času se je še bolj intenzivno ukvarjal s proučevanjem španske zgodovine ter je pripravil dve knjigi. Prva naj bi obsegala zgodovino Španije od leta 1863 do 1931. druga pa od 1939 dalje obdobje Francovega režima. Tako rekoč sredi dela mu je smrt iztrgala pero iz delovne roke. Večna slava njegovemu spominu. Kmetje iz Ločnika in okolice, ki imajo svoja zemljišča na trasi za novo cesto Gorica - Videm, so prejšnji dan s traktorji in drugimi vozili preprečili, da bd nadaljevali zemeljska cestna dela, preden se sporazumejo za odškodnino za njihovo zemljo. Včeraj dopoldne ob 11. uri je bil na prefekturi v Gorici sestanek predstavnikov prizadetih zemljiških lastnikov in s predstavniki uprave državnih cest (ANAS) na katerem je goriški prefekt posredoval za poravnavo spora. Kaže, da so se vsaj načelno sporazumeli in bo ANAS lahko nadaljevala z začetimi deli med Sočo in Loč-nikom, kjer bo med drugim most čez Sočo in nadvoz na državno cesto proti Gradišču. Novi del ce ste bo dolg okrog 13 km ter bo speljan južno od Ločnika, Moše in Koprive ter Krmina in severno od Morara. S sedanjo cesto se bo ponovno združil pri Angorisu. nja ustavljene vode, ki se je nabrala zaradi precejšnjega naliva prejšnjih dni. Zaprta ulica Goriška občinska uprava sporoča, da bo dne 24.februarja zaprta Ulica Giustiniani, zaradi čišče- Iz goriškega matičnega urada Dne 21. februarja je bilo na goriški občini prijavljenih 7 rojstev in 5 smrti. Rojstva: Valentina Danielis. Tanja Bigatton, Riccardo Bottino, An-drea Trionfo, Maria Cristina Sil-vera, Sabina Persoglia, Emanuela Bressi. SMRTI: gospodinja 50letna Ar-mela Princi por. Cink, gospodinja 87-letna Kristina Pirjavic vd. Luis, 77-letni Giovanni Tessaris, upokojenec 68-letni Francesco Montagna-na, gospodinja 80-letna Luigia Lozar por. Mašini. ciji. Sedanie vodstvo gibanja pa je to povezavo odklonilo in sklenilo, naj bodo ACLI gibanje, ki skrbi za civilni in socialni razvoj delavstva; približati se mora bolj sindikatom kot eni ali več političnim strankam. Seveda taki rešitvi oporekajo ne le nekateri prvaki cerkvene hierarhije, marveč mnogi demokrščanski voditelji, ki bi lahko na ta način izgubili precejšnjo maso volivcev. S takimi odločitvam! osrednjega vodstva ACLI soglašajo tudi na Goriškem. To povzemamo bodisi iz poročila, ki ga je imel na nedeljskem kongresu pokrajinski tajnik ACLI Emilio Gondolo kot tudi iz nastopov raznih delegatov ter iz poročil o sestankih, ki jih lahko preberemo v biltenu posoške organizacije. ACLI imajo na Goriškem svoje člane pretežno v furlanskih vaseh in v vaseh v trži-škem okolišu. V niekateirih primerih so nekatere akcije.presegle pelo poglede in akcije kra ievnih levičarskih strank. Povedati pa moramo tudi. da so še do pred krat-* kim tudi na Goriškem akcije ACLI in Krščanske demokracije skoro istovetile. Kar pa je zanimivo tako iz poročila kot iz diskusije je to. da »aclisti* na Goriškem docela odobravajo akcijo, ki io vodi v državnem merilu sedanje vodstvo. Takega položaja nimamo le na Goriškem. marveč v vsej deželi. Politiko vodstva so delegati potrdili tudi z izvolitviio dveh delegatov, Id bosta odšla na osrednji kongres, ki bo v Cagliariju, kot tudi z izvolitvijo članov pokrajinskega vodstva organizacije. Emilio Gondolo in Renato Valentinuz bosta delegata, člani pokrajinskega odbora organizacije pa so: Emilio Gondolo, Franco Cecchin, Renato Valentinuz. Carla Visintin, Luigina Morsolin, Giorgio Percuzzi. Albino Moschion, Silvano Vetta. Antonio Bucarella. Giorgio Nogherotto, Adriano Vendramin. Giuseppe Mo-via, Roberto Zonta. Laura Oleotto, Sandro Scandolara, M ari lisa Bom bi, Marzio Lamberti, Gianni Squil-lad, Rosina Gristin. Igino Scara-muzza. Kongresu, ki ie bil v telovadnici »Lenassi*, je prisostvoval vsedržavni podpredsednik Geo Brenna. pozdrave pa so prinesli tudi sindikalni predstavniki Razna obvestila Pokrajinska uprava v Gorici namerava prodati dve stavbi, ki sta doslej služili kot karabinjerski vojašnici. Prva stavba je v Tržiču, Ul. IX. Giugno, druga pa v Pieri-su, Ul. Marconi. Kogar to zanima se lahko zglasi za informacije na sedežu pokrajinske uprave v Gorici, Korzo Italia 55. lllllllllllimiMIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIMl||IU||||||||||||||inH|||||l|!l||||||||||M„||||||||m|||||||m||u|||ulJ|m|||||||| V NEDEUO ONSTRAN MCJC Pet prometnih nesreč s prav toliko ranjenimi Rrecej gmotne prometne škode na avtomobilih V nedeljo se je na oni strani meje pripetila vrsta prometnih nesreč, pri katerih je bilo več ranjenih, vendar pa ni bilo nobene smrtne žrtve. Ko je vozil od mejnega prehoda Predel proti Logu pod Mangartom, je 23-letni Emesto Pasqua-letto iz Nabrežine zdrknil s svojim avtomobilom s ceste v 7 metrov globok jarek. V goriških Brdih se je ponesrečil 49-letni Guido Magrino iz Man-zana. S svojim avtomobilom je vozil proti Medani, ko je zaradi nepazljivosti zavozil na levo stran ceste ter zdrknil po pobočju 40 metrov globoko. Zaradi neprevidnosti je zavozil s ceste 27-letni Danijel Halas iz Ljubljane. Svoj avto je vozil od Idrije proti želinu, ko je nenadoma zdrknil v jarek ter po njem vozil skoraj 50 metrov. Ta trenutek je iz nasprotne strani privozil 25-letni Silvio Domini iz Tavagnacca pri Vidmu, ki je v zadnjem trenutku zaustavil svoje vozilo ter tako preprečil hujšo nesrečo. V bližini Kobarida se je ponesrečil 63-letni mopedist Andrej Kravanja iz Bovca. Ko je vozil proti Tolminu, mu je velik pes prekrižal cesto. Hudo poškodovanega Kravanjo so nemudoma odpeljali v šempetrsko bolnišnico DEŽURNI LEKARNI v Gorici Danes je ves dan in ponoči odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. v Tržiču Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. Nicold — dr. Olivetti — Ul. I Maggio 94, tel. 73-328. Slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza - „ rica — Zveza slovenske K#*** ške prosvete - Gorica, v s0£#r lovanju z E.M.A.C. iz Goric# GOSTOVANJE PRIMORSKE0* DRAMSKEGA GLEDALIŠČA » NOVE GORICE BRANISLAV NUŠIČ POKOJNIK Komedija v treh dejanjih Poslovenil: MILE KLOP#? Režiser: JANEZ POvS* Scenograf: JANEZ LENA»* Kostumograf: ANJA D0LEn° V nedeljo, 27. t. m. ob l®v Abonma red B — okoliš® j. V ponedeljek, 28. t. m. ob Abonma red A — me8** Vozila bosta naslednja a1 vtobus8' Avtobus št. 1: Vrh odhod 19.30 gostilni - Devetak -Poljane ob 19.30 gostilna Doberdob ob 19.40 pred o** Jamlje ob 19.50 gostilna P*£ Dol ob 20. Boneti, Palki8'*’ gostilna Peric, Rupa -Gabrje ob 20.05 pri gost. Avtobus št. 2: Sovodnje —- , ob 19.25 pri občini, pri gostih Tomšič. Podgora ob 19.40 Pj* vhodom v tovarno, števen8’’ ob 19.50 Bukovje, števerjan , 19.55 Dvor, Oslavje ob 20.05 P kostnici, Pevma - št. Maver o” 20.10 pri spomeniku. pet’. OiW* Gorica ^ VERDI ob 17.15: «Lei non fun* g, non beve ma...» A. Girardot * , Blier, kinemaskopski barvni mladini pod 14. letom prepove7L CORSO ob 17.00: «GU aristo«8^ barvna Walt Disneyeva sbk8^, MODERNISSIMO ob 17.15: sul comportamento sessual# ® j studentesse*. igrajo študentk* njihovi prijatelji; italijanski M maskopski film v barvah; i** Pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.15: «Per j, merendina in piu», S. O. Hardy. Ameriški film, VITTORIA ob 17.15: «1 vivi e i ^ ti», V. Priče in M. Damonl 1 maskopski barvni film: mla1 16. letom prepovedan. Tržič r AZZURRO ob 14.00 »James Bo*1^, gente 007 — una cascata d* manti*. Sean Connery. Kine1 ski film v barvah. EXCELSIOR ob 16.00: »I due P. tori*. Giuliano Gemma. V . Laurel < PRINCIPE ob 16.30: «11 gim*0^ fazzoletti rossi*. V barvah. Christophef Alova Gorica tU? SOČA (Nova Gorica): »Javna "'jj. nemški barvni film — ob l8-SVOBODA (Šempeter): »Noro francoski barvni film — ob * 20. uri. m. PRVACINA: »Most na reki E* ameriški barvni film — oh RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. j(j DESKLE: »Nenavadna zgodba*,^ lijanski barvni film — ob J" SOŽALJA Klub »Simon Gregorčič* izr*h%ti žici Smetovi ob smrti sestre * iskreno sožalje. « Odbor in članstvo SPD iskreno sožalje svoji predsednic* ft!t žici Smetovi ob izgubi njene se Zlate. . Uslužbenci SPZ, SKGZ, matice ln Kmečke zveze v Gojd v-pridružujejo žalovanju svoje s jjpi ke Jožice Smetove ob izgubi * sestre Zlate. Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nepriča-kovano zapustil naš predragi ALOJZ RAVBAR - EGON kapetan JLA v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo danes, 23. februarja, ob l6, uri, izpred mrtvašnice v Solkanu na pokopališče v Kromberk. Žena Olga, sin Egon, hčerka Tatjsn* z družino In drugo sorodstvo Nova Gorica, Prosek pri Trstu. 23. februarja 1972 Po dolgi in mučni bolezni goriški bolnišnici nepozabna je včeraj ponoči umrla v splošb* ZLATA SMET Pogreb bo danes, v sredo, 23. februarja, ob 14. url, Iz kapel* splošne bolnišnice v Gorici v cerkev sv. Roka. Sestra Jožica In brat Dušan z žen« Rafaelo, hčerkama Rafaelo ln Kristto0 ter drugo sorodstvo Gorica, Kobarid, Ljubljana. Šempas, Idrsko, Mlinsko, Bovec. 23. februarja 1972 v KLASIČNIH SMUČARSKIH DISCIPLINAH Trbiž pripravljen na mladinsko EP BlŽ, 22. — V Trbiž že priha- je odpotovala v ZDA. Prvenstvo bo od 26. februarja do 5. marca v Lake Placidu. J^° tekmovalci, ki so se prijavili v ladinsko prvenstvo nordijskih smučarskih discipli-Venčt. v tekih in skokih. To pr-dnok k°' kot smo že poročali v J) 25. do 27. t.m. wvnutao so že prispele v Ka-l®*° dolino (in tudi trenirajo) reci i»-rnce Sovjetske zveze, Fran-ries’- . • Nemčije in Italije, dale ouP ^ri P3 04 * * * 8 * *3i mora'e prispeti Ndh finske, Švedske, Poljske, n^ske in Vzh. Nemčije. prireditve bo obsegal te j®k na 10 km moški , k tia 5 km jenske b «ta 3x10 km moški .ta 3x5 km ženske /®kj na 80-metrski skakalnici ^rajska kombinacija lavo VSa ^ tekmovanja se je pri-■ 10 skupno nad 200 tekmovalcev «av. plavni favoriti za osvajanje ko- Vji .80 seveda severnjaški tekmo-w3 ^^dvsem Švedi, Finci in So-K..1’ Pa tudi vzhodni Nemci so že r'! .Pokazali, da imajo v tej sta-kategoriji odlične tekmoval- Sovjetski reprezentanci', ki je u^spela v Trbiž, je skupno 14 stv°Va'cev in 25 članov sprem-gJJ; fako številno zastopstvo jr^teljevalcev je raruzmljivo, ker Prihodnje leto organizirala to „■ Gstvo Sovjetska zveza in so si Mu predstavniki prišli zdaj ogle-sti 't organizacijske podrobno-trbiške prireditve, j^.ajveč časa so v Trbižu Fran-ti,,1’. ^ se v tem kraju «aklimati-sk ** ** februarja. Franco- 1 tekmovalci so se med tem ča- ‘w»*juv rtUJl ac ilicvi ucriii V. a ,/a udeležili tudi nekaterih tek-[i.Van.1 v Kanalski dolini in v bliž-l "količi. J reoutne vremenske razmere so tur? re kakovosti. Prav tako je ki’01! mrzlo in snega torej v pri-lo v’*1 dneh ne bo preveč pobra pt v teku so tudi že poslednje pri Posebne ekipe skrbe za u-'tev prog in skakalnice «Bratje kroara*, na kateri so mogoči 82 metrov dolgi skoki. , HOKEJ NA TRAVI (UjARlZ, 22. — V Parizu so dolo-SL lupine za četrti turnir evrop-V i®? Prvenstva klubskih prvakov . okeju na travi. ij ~skupini C se bo HK Concordia Pra"aSreba spoprijela s Slavijo iz frnr' MDA Roma pa "kKV"jgrala' - ™ HTCC Eindohovnu iz Nizo- SMUC AN JE j^AN, 22. 22. — Italijanska vse-itj /ska smučarska reprezentanca, ^nastopala na svetovnem vse-'Uskem smučarskem prvenstvu, RIM, 22. — V Brunčku bodo od 29. februarja do 4. marca tretje mladinske zimske igre. V slalomu, veleslalomu in smučarskem teku bodo sodelovali mladinci rojeni v letih 1959-1961. ROKOMET DORTMUND, 21 — Rokometaši Partizana iz Bjelovara so osvojili naslov evropskega prvaka v tekmi proti dosedanjemu trikratnemu prvaku Gummarsbachu. Zmaga Partizana je popolnoma zaslužena, saj so s svojo igro popolnoma pregazili nemške predstavnike. Končni rezultat je bil 19:15 (9:9) za Jugoslovane. KOLESARSTVO MILAN, 22. — Po peti etapi šestdnevne kolesarske dirke v Milanu vodita med amaterji še vedno Italijana Cardi in Morbiato s 40 točkami, medtem ko sta druga Balk in Schuiten s krogom zaostanka. Med profesionalci pa sta znova prišla v vodstvo Motta in Sercu s 264 točkami. Sledita jima druga favorita za končno zmago. Gimon-di in Renz s 233 točkami in krogom zaostanka. Motta in Sercu sta bila kaznovana s strogim opominom zaradi nekorektnega vedenja med tekmovanjem. BOKS WINNIPEG, 22. — Kanadski boksar srednjetežke kategorije Stevart Gray je včeraj zgubil zavest v boksarskem srečanju z Alom Spark-som. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa ga do sedaj še niso obudili. * # # BUENOS AIRES, 22. — Svetovni prvak srednje boksarske kategorije Monzon bo 4. marca branil v Rimu naslov proti Američanu Moyer-ju. Monzon je popolnoma prepričan v svojo zmago. Pred zaključkom kariere namerava nastopiti še nekajkrat za svetovni naslov. V NARASCAJNlSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Ekipi Vesne in Sovodenj najuspešnejši Primorje je doživelo hud poraz, po eno točko pa sta iztržila Breg in Union Minulo odbojkarsko kolo v slikah Vesna — Inter San Sabba 4:0 (3:0) STRELCI: Valente (2), Tence (1), Lonzar (1). VESNA: Košuta, Zuliami, Ste- fančič, Tamaro, Koljevina, Tence, Dagri, Sodomaco, Lonzar, Valente (k), Majcen; 13 Zucca. V prvem kolu naraščajniškega prvenstva je kriška Vesna iztržila na lastnem igrišču visoko zmago proti ekipi Inter San Sabba. Takoj naj omenimo, da bi bila lahko zmaga naših nogometašev še obilnejša, če bi nadaljevali z enakim ritmom tudi v drugem polčasu. Izid pa je bil že v prvem polčasu 3:0 in umevno je, da so kriški fantje nekoliko popustili. Tekmo so odigrali na blatnem i-grišču, kar pa ni preprečilo domačinom, da ne bi igrali hitro in učinkovito. Kapetan Valente, Sodo-maco' in Tence so namreč takoj iiimiiniimiiiimiiiiiiimtiiiiiiiiiHiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiimiimiitii * KOŠARKA V MLADINSKIH KOŠARKARSKIH LIGAH Poletovci na treh igriščih Med Openci so se najbolj izkazali M. Sosič, Škabar, I. Sosičeva in Taučerjeva V nedeljo so bile zaposlene le Poletove mladinske košarkarske e-kipe. Žal, so vse morale poražene z igrišča. Borovi dečki so igrali (in zgubili) v soboto proti Italsi-dru. PRVENSTVO DEČKOV SABA — POLET 60:22 (30:8) POLET: Taučer 4, Marko Sosič (k) 12, Škabar 6, čok, Ivan Sosič, Bizjak, Vodopivec. Prosti meti 2:12. SABA je bil premočan nasprotnik za okrnjeno postavo Poleta. Naši predstavniki so se sicer na spolzkem igrišču požrtvovalno borili, gostje pa so bili tehnično boljši in so tudi zasluženo zmagali. Tekma, čeprav je stalno deževalo, je bila dopadljiva. V Poletovih vrstah sta se izkazala Marko Sosič (zaradi umerjenega vodenja i-gre svoje ekipe) in visoki Škabar, ki se je tokrat uveljavil tudi pod nasprotnikovim košem. MLADINKE ITALCANTIERI - POLET 72:18 (35:7) POLET: Irerva Sosič (k.) 7, Bal-dassi 2, Rosana Sosič 2, Morana Taučer 2, Malalan 2, Kraus 3. Prosti meti 2:8. Gostovanje Poletovih mladink v Tržiču se je, po predvidevanju, končalo s porazom. Naše predstavnice so namreč igrale proti vodeči peterki prvenstva, in sicer proti ekipi Italcanitieri, ki v tem prvenstvu še ni doživela poraza. Domačinke so začele hitro in u- činkovito, tako da so spravile v težave poletovke, ki so v prvem polčasu zbrale le osem točk. V drugem delu pa so «oranžne» le zaigrale bolje. Irena Sosič je namreč umirila igro ostalih in tako so poletovke osvojile 18 točk. Najboljša v Poletovih vrstah je bila Irena Sosič, ki je bila obenem tudi najučinkovitejša strelka (7 točk). NARAŠČAJNICE CALZA BLOCH A - POLET 56:8 (24:4) POLET: Vesna Taučer (k) 6, Nadja Sosič, Knez, Hrovatin, Šker-lavaj 2. Prosti meti 0:4. V prvem kolu naraščajniškega prvenstva so se poletovke spoprijele z najmočnejšo ekipo, s Calza Bloch A. Poraz je bil torej neizbežen, še posebno zato, ker so naše predstavnice nastopile v zelo okrnjeni postavi. Večina igralk je namreč tekmovala na zimskih športnih i-grah. Lahek posel, torej, za Calza Bloch. O naših košarkaricah je tež ko izreči oceno. Dejstvo pa je, da je bila v Poletovih vrstah gotova najboljša Vesna Taučer. m b. L PIA VANJE TORONTO, 22. — Cassius Clay, bivši svetovni prvak težke boksarske kategorije se bo 13. marca spoprijel s Kanadčanom jugoslovanskega porekla Čuvalom. HOKEJ NA LEDU STOCKHOLM, 22. - Kitajska hokejska držav, reprezentanca je dospela na Švedsko, kjer bo odigrala nekaj prijateljskih srečanj. TENIS BLOOMINGTON, 19. — Na 200 jardov prosto je Mark Spitz dosegel nov ameriški plavalni rekord s časom 1’39”3. Tako so se zbirali tekmovalci na startu veleslaloma na letošnjih 6. ZŠI v Žabuicah prevzeli vajeti igre v svoje roke in so kaj kmalu potisnili nasprotnike v njihov kazenski prostor. Razlika med ekipama je bila vidna: Vesna je igrala enostavno, u-činkovito in odločno v obrambi, gostje pa so v glavnem silili v protinapade, da bi lahko prišli do nasprotnikovega kazenskega prostora, kar pa jim je le redko uspelo. Že v prvem delu tekme so Križani krepko vodili, v drugem polčasu pa so dosegli še en gol. Valente, ki je odlično vodil igro svoje ekipe, je dosegel kar dva gola in je bil tako najboljši mož na igrišču. Po en gol sta dala Lonza in Sandor Tence. Dokaj dobro pa je igral tudi Sodomaco. Sicer pa je celotno moštvo v redu opravilo svojo nalogo. Trener Gardini je bil zato vidno zadovoljen. b. 1. Sovodnje — Sudest 2:1 (2:0) SOVODNJE: Cijan, Cotič. Batistič, E. Petejan, Malič, Marušič, M. Pe-tejan, (Srebrnič), Sambo, Marson, Binik, Uršič. Sovodenjski naraščajniki so v nedeljo odigrali svojo drugo prvenstveno tekmo. V prvem kolu so na nesrečen način klonili na tujih tleh moštvu Pro Gorizie. Ta poraz so pa takoj popravili s prepričljivim uspehom nad sovrstniki Sudesta. Tekmo so osvojili predvsem v prvem delu igre. ko so stalno ogrožali vrata nasprotnikov. V tem delu igre sta padla tudi oba gola po zaslugi Samba, ki se ie obakrat spretno in pravočasno znašel sam pri žoki. V drugem polčasu je bila igra povsem uravnovešena, kar ie dalo gostom možnost, da so tudi oni dosegli gol, toda šele v zadnjih minutah. Zmaga domačinov torej ni bila nikoli v nevarnosti, kar predstavlja gotovo lep uspeh za mlade So-vodenjce in dopušča novo upanje za dobro uvrstitev v tem prvenstvu. - Jo - nemu Ježu tor mimo njega v mrežo. Brežani so še močneje pritisnili in izenačili v 23. minuti s Samcem, ki je iz razdalje nekaj metrov neubranljivo poslal usnje v vrata. Gol je »plavim* vlil poguma, toda vsi nadaljni napori so bili zaman. Z izjemo Slavca, Košute ir, Pavletiča so vsi ostali igralci Brega zaigrali pod lastnimi zmožnostmi. IST Giarizzole B — Union j Esperia - Breg 1:1 (0:0) PARIZ, 22. — V Parizu so sestavili program mladinskih teniških tekmovanj za leto 1972. Za pokal De Galea je vpisanih 24 držav, med njimi tudi Jugoslavija in Italijan. Za pokal Valerino so v isti skupini Romunija, Italija in Jugoslavija. Mladinke bodo tekmovale za pokal princese Sofije. Tudi na tem tekmovanju sta Italija in Jugoslavija v isti skupini Film o olimpijskih igrah v Miinchnu MtlNCHEN, 22. - Filmski družbi Bavaria Atelier Gesselshaft in ameriška Wolper Picture Ltd bosta posneli film o 20. letnih olimpijskih igrah. Po dogovoru ne bo smel biti to le navaden dokumentarni film, pač pa delo, ki naj bi podalo duh in ozračje iger. Olimpijske igre bodo morale biti predstavljene j kot res edinstven športno umetni- ' ški dogodek, ki naj bi pripomogel k zbližanju med narodi. ATLETIKA MILAN, 22. — «Atletova velika noč* bo prvo tekmovanje letošnje sezone na stadionih. Tradicionalno tekmovanje bo letos že šestindvajseta. Prireditev bo 25. aprila. OBVESTILA Slovenski dijaški dom v Trstu, organizator šahovske simultanke (z velemojstrom Parmo), obvešča vse prijatelje šaha, ki se želijo pomeriti s slovenskim velemojstrom, da je vpisovanje vsak dan v u-pravi doma od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, tel. 793167. Igralo bo lahko le omejeno število ša-liistov. Vpisnina je 800 lir. * * * SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov 1., 2. in 3. aprila Z1MOVANJE NA GOLTEH s tečajem. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Geppa 9. do 15. marca, število mest je omejeno. BREG: Ota (Jež), Bržan, Slavec, Pavletič, Košuta. Samec, Žafran, Sovič. Strnad. STRELEC za Breg: Samec v 23, min. d.D. Breg in Esperia sta si v prvi tekmi naraščajniškega prvenstva razdelila točki kar pa ne prikazuje resničnega stanja na igrišču Breg je namreč ves čas prevladoval in imel ogromno priložnosti za gol, ki jih ni mogel izrabiti zaradi 0:0 V naraščajniškem prvenstvu je Union izenačil proti moštvu Giarizzole B. Podlonjerci so igrali dobro, odlikovali so se predvsem na sredini igrišča. Dosegli so celo gol, toda sodnik ga je razveljavil, ker je bila mreža raztrgana in ni bil o pravilnosti zadetka prepričan. Na sredini igrišča je bil najboljši Pa-ludetto, v obrambi pa sta se dobro izkazala mladi Malalan in pa vra tar Sergij Čok. ki je nastopal le v prvem polčasu. Radi Primorje — S. Glovannl 0: (0:1) PRIMORJE: Ferfolja, Blažina, Kapun, S. Husu, Milič, V. Husu, Regent, G. Husu, Locasto, Mae-strutti. Majzen (Kralj). V prvi tekmi naraščajniškega prvenstva je bilo Primorje poraženo v srečanju z ekipo S. Giovan-ni. Kljub visokemu porazu pa Pro sečani niso razočarali. Nastopili so brez odličnega Čemjave, mnogi i-gralci pa niso bili še dovolj pripravljeni. Razmočeno in blatno igrišče je zelo oviralo reden potek tekme. Kljub temu pa so se igralci potrudili In večkrat prikazali tudi lep nogomet. Obramba Primorja je bila več krat nezanesljiva, predvsem prosti branilec Milič, ki je delno kriv za prvi prejeti gol. Blažina je v začetku povsem razočaral v obrambi. Bolje se je izkazal na sredini igrišča. Najboljši v vrstah »rdeče-rumenih* je bil S. Husu, ki je bil pravi steber obrambe. Tržačani so se izkazali s homogeno igro, zablesteli pa so predvsem v napadu. Prosečani so začeli s hitrimi napadi, vendar so kmalu prevzeli pobudo gostje. Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča, saj sta bili obrambi nepropustni. Tržačani so skušali presenetiti Ferfoljo streli izven kazenskega prostora kar jim je uspelo v 15. min. Primorje je skušalo izenačiti, vendar je bil napad neodločen. V drugem polčasu so gostje dosegli še dva f Bor — Alessandria: »plavi* so odpravili nasprotnike nadvse prepričljivo Kras — DF Mestre: krasovcl so tokrat zaigrali Izredno borbeno lotna proseška obramba, drugi pt Je 'Bil CTTTTčBv blatnega igrlščš, predvsem pa sms gola. Za prvega je bifc -krtr* 'ce- radi ^pr^traiiskega ^sojenja. Esperia nikov^ dolinske občine in ni mogla nič proti dobri brežanski obrambi. Navalom «piavih» so nasprotniki odgovarjali le z redkimi protinapadi, ki so jih v 13. rrrin. tudi privedli v vodstvo. Bržan je zgrešil strel iz stranskega outa, kar je izkoristilo levo krilo Esperie, ki _ie žogo takoj poslalo proti preseneče cem je imel Locasto edinstveno priložnost, vendar jej streljal prešibko. V nedeljo se bo Primorje srečalo s podlonjerskim Unionom. K. M. * * * Tekmo Libertas Rocol — Gaja so prekinili zaradi razmočenega igrišča. iifiiiiiiunuimiiniiuiil NOGOMET V TEKMI EKIP «UNDER 21» Danes v AscoliPicenu Italija-Jugoslavija ASCOLI PIČENO, 22. — Po ko-1 MILAN, 22. — Milan bo jutri maj dveh mesecih se bosta v po- zvečer igral proti Lierseju iz Bel-vratni tekmi nogometni reprezen-1 gije za pokal UEFA. tanci «umder 21» Jugoslavije in Ita- lije ponovno srečali. V Rovinju so v prvi tekmi zmagali Italijani z 1:0 z avtogolom Vladiča. Reprezentanci bosta nastopili v naslednjih postavah: Italija: Bordon, Valmassoi, Ghe-din, Casone, Vavassori, Marchetti, Orazi, Moro, Pulici, Bergamaschi, Landini. Jugoslavija: Kovačevič, Keri, Rajkovič, Rustnnski, Katunič, Vladič, Popivoda, Jerkovič, Filipovič, Ni-kezič, Senzen. FIRENCE, 22. — Nogometna tek ma med Fiorentino in Santosom, ki bi morala biti 5. marca, je odpadla, ker je Santos dobil drugod boljše ponudbe. Fiorentina bo tako igrala 8. marca proti danski državni reprezentanci. Sokol — Bor: Tržačanke so z boljšo igro osvojile derbi TENIS NEW YORK, 22. - Nicola Pie-trangeli je premagal Američana Kinleya na mednarodnem teniškem turnirju »indoor* v New Yorku. Breg — OMA: «plave» so odigrale eno svojih doslej najboljših tekem bi se znebili še majorja Wolfa. Bill je preveč premeten, jih je dobro in težko se je bilo boriti z njim. Vse- ^*°r bi se laže borili s kakim novincem. . Maiks je bil dobro razpoložen. Dal je nekaj polen na ogenj t,, Zagmil zaprašeno okno z obledelo zaveso. Zunaj je sne-in veseli so bili, da bo sneg preprečil ponovne sovraž-napade. «. <(No, kako bo učinkovalo, kar sem govoril?« je vprašal Jelovčama, ki sicer ni bili preveč gostobeseden, instinkt 04 Je imel kot volk. . «Mislim, da bo zaleglo. Z obrazov si lahko prebral tistim, , je letelo nanje, da jim je nerodno. Pošteno si povedal, ^. kot je.» «Tudd meni je bilo všeč,» je dejal Blisk, ki Je slepo za-v partijo in svojega šefa. Rad se je od njega učil. Maks je nadaljeval: «Brez nenehne medsebojne kritike ni revolucije. Mi mo-J.arho izboljševati sami sebe in ne pustiti, da bi se nam ‘Judje kvarili. Prevelika je moč skušnjave in ne zna se ji ^do upreti.« «Ti znaš dobro delati z ljudmi,« je dejal Jelovčan. «Toda zakaj?« je vprašal Maks. Dal je vsakemu ciga-j£o so prižgali, je odgovoril: «Ljudi gledam take, kot 8°. z dobrimi in slabimi lastnostmi. Večina ljudi je po na-sebična. Kljub temu pa imajo v sebi občutek za pra- ^host in ravnovesje. Veste, po kakšnih načelih se ravnam? ,® občutku vem, kdo je iskren in kdo zlagan; kdo je pri-"teijsko in kdo sovražno razpoložen in kdo je zahrbten. r.at<> sem najboljši med najbližjimi, kar pomeni, da skušam z dobrimi boljši. S slabimi pa sem še slabši. Samo v je moja ostrina in nepopustljivost. Morda je to razlog, ^ ^ me nekateri bojijo. Spoštujem samo tistega, ki si Gostovanje zasluži. Bojim pa se samo slabih, ki veljajo za ^obre. Ne upogibam kolen pred nikomer in ne želim, da bi kdo pred menoj. Sovražim priliznjence z natakarskim Glehljajem. Sovražim vse tiste, ki že sedaj iščejo privilegijev 111 se hočejo okoriščati na račun žrtev našega skupnega boja. Kajti vse, kar se začenja v malem, se končuje v velikem. Takim sem že stopil na prste in jim bom še. Odstranil jih bom iz našega aparata. Rad pa pomagam ljudem, ki so pomoči potrebni. Zato so tudi meni že pomagali v raznih kritičnih trenutkih...« Zunaj je čedalje bolj snežilo. Sadno drevje se je z močno obteženimi vejami nagnilo do oken. Vedeli so, da to noč ne morejo na pot in da lahko brezskrbno zaspijo. ČETRTI DEL ZALEDENELE ZVEZDE Na svetu nd težko umirati, ustvariti življenje je mnogo teže. Majakovski V zgodnjem, globokem snegu je bila Travndkarjeva domačija kot samoten otok sredi razburkanega morja. Od takrat, ko je Primož odšel, so ostali sami. Vojna je pozabila nanje. Bobnenje se je slišalo samo iz daljav. Opozarjalo jih je, da zver v človeku še nd poginila. Ani so dnevi na Travnikarjevi domačiji tekli naglo in nenavadno, kot mehke sanje. Doživela je lepo jesen in zgodnjo zimo. Stari Travnikar se je ob njej pomlajal. Dokler je bilo toplo, je odhajala z njim, mamo in Tinko na polje. Prevzela jo je melanholija umirajoče jeseni. Pred snegom so bili pospravili zadnje pridelke. Populili so repo in jo na glavah in v koših znosili z njive in zvozili domov. Potem je jesensko cvetje kmalu pomorila slana in obiskalo jih je deževje in sneg. V rosnih jutrih se je naslajala z vonjavami gozda, zrla v daljne modrine neba in doživljala blagor samote. Odkri- vala je nov, nezamenljiv vir življenjskih radosti. Svet spokojne tišine ji je postal domač in čedalje ljubši. V njej se je vsak dan močneje prebujala zemlja, vsak dan je bila bolj daleč od mesta in od vsega, kar Jo je spominjalo na minulo življenje. To je prihajalo tako nenadoma, da se je komaj zavedala. V njej se je prebujala silna ljubezen do vsega, kar jo je obdajalo. «... Ljubim te, zemlja. Tiha in preorana, spokojna zemlja, ki čakaš na novo seme. Ljubim vas, skale in gozd. V soncu, dežju, in v snežnem viharju... Ker vas čutim v svojem srcu... S tisočerimi nitmi se priklepam k vam. Z vami živim in diham. Z vami umiram, z vami so zvezde in temna noč in sončno jutro...« je napisala v svoj dnevnik, ki ga je pisala po Primoževem nasvetu zato, da bi drug drugemu brala ob snidenju. Večkrat je hodila sama okoli hiše, na rob, kjer je sameval čebeljnak, in se pogovarjala sama s seboj. Spustila se je tudi v grapo, kjer je imel Travnikar v zemljo skopano skrivališče; tam je izviral studenec. Po njej so plala čustva kot vode iz skrivnih žal. «Znova sem se rodila. Saj me Primož ne bo več poznal, tako mu postajam podobna,« si je govorila. Mislila je nanj in čakala, čakala kurirje, da bd dobila o njem kakšne vesti. Toda vesti o njem ni bilo. Kljub temu pa je bil z njo. Postajala je pred hišo in strmela v pot oblakov. Noči so bile sedaj dolge in dnevi kratki. Sonce je kmalu utonilo v smrečje Jelovice. Rada je imela jesen, ko so ptičje peruti švistč rezale zrak in so tožni ldici v višavah dramili hrepenje v njeni duši. Rada se je sprehajala ob zlatih macesnih, da so nanjo deževale nežne odmrle iglice. Drhtela je od ljubezni. Z rokami se je objemala čez trebuh, da je bila povezana z življenjem v sebi, z življenjem, ki je bito zanj in je bilo zanjo. Le v samoti si je domišljala, da je z njim. Namesto njega jo je objemal mrak, jo je božal veter, so jo ljubkovale iglice in v tokih usipajoče se listje. Ko jih je obiskalo poznojesensko deževje, je šla včasih ven, da so ji debele kaplje kot solze polzele po obrazu. «Pridi, o pridi blaženo pozabljenje! Speri iz moje duše greh tega sveta. Speri ga s krvjo vred, ki obliva obličje zemlje. Da bi pognale rože miru in rože ljubezni...» «Vse resnice zorijo v času in so skrite v stvareh, ki jih ljudje ne vidimo, ker navadno slepi tavamo naokrog. Povsod je pesem življenja, še celo v smrti kriči. V meni se je naselil odmev otroškega krika, z blestečimi zvezdami jutra...« je napisala. če je sijalo sonce, sta s Travnikar jem sedela pred čebelnjakom, gledala odmrla trupelca čebel pred njihovimi vzletišči in se menila. Mož je vlekel pipo in ji pripovedoval zgodbe iz svojih mladostnih dni. Pri tem je bil kot prerojen, ona pa je spoznavala svet. Neke deževne noči, ko ni mogla spati, je začutila, da dnevniku zaupa nekaj o sebi. In je zapisala: : ki so že precej zastareli • in ne ustrezajo več novim varnostnim zahtevam. Rim, so dejali, da je javni tožilec Occorsio, prvi politični svetovalec tega procesa, predpostavil že od vsega začetka politično rešitev te sodne obravnave in je sodeloval s tistimi, ki so odločili, da bodo sodili Valpredi in tovarišem, potem ko so jih izbrali za obtožence, v Rimu, ker so menili, da je prestolnica bolj zanesljiva kot Milan. Odvetniki so nato dejali, da bodo že od vsega začetka postavili problem pristojnosti in se bodo tako lotili prvih političnih problemov obravnave. Branilci so sicer priznali, da bi sodna obravnava v Milanu ne spremenila bistva procesa, kajti «ta sodna obravnava zadeva vse državne organe in državo samo. Zato sodnik in javni tožilec ne bosta nikoli uživala popolnega zaupanja, kar pomeni, da bodo branilci odklonili vsakršno sodelovanje in ne bodo zato prevzeli vloge potrebnih strank*. Odvetniki so se nato lotili predsednika sodišča dr. Orlanda Falca, drugega političnega svetovalca procesa, o katerem sodijo, da nima posebne simpatije do anarhistov in do komunistov na splošno. «Branilci nikakor ne verjamemo njegovi nepri-stranosti in volji, da se poglobi v naravo te obravnave. Zato je dr. Falco, med vsemi sodniki tisti, ki bo najprej sprejel tožilčeve teze. Naj se pa zaveda, da odvetniki in še veliko drugih državljanov ne bo verjelo nobeni besedi, ki j0 bo izrekel ali zapisal katerikoli italijanski sodnik o tem procesu. Kljub temu*, zaključujejo odvetniki, «se bodo branilci vseeno udeležili sodne obravnave in bodo prikazali resnico o bombnih a-tentatih v Milanu in v Rimu, resnico, ki jo širša italijanska javnost že pozna. Odvetniki obtožencev se pripravljajo na obravnavo s takimi čustvi. Proces ne bo lojalna razprava, pač pa ostra bitka med dvema nasprotujočima si verzijama dogodkov*. Proces proti Pietru Valpredi in o-stalim anarhistom bo trajal predvidoma precej časa, saj je obramba naznanila, da bo poklicala pred sodišče 500 prič. Poleg teh pa bodo morale pričati tudi vse obtežilne priče. Zelo verjetno bodo razpravo razširili tudi na druge dogodke, ki so povezani z atentati, ker se zlasti o-bramba ne bo hotela omejiti na same dogodke, ki jih je navedel v obtožnici preiskovalni sodnik dr. Cudillo. ni imela, imela pa je srečo, da so ji dodelili odvetnika, ki si je njen primer vzel k srcu in jo tudi prepričal, da je zapustila posel, ki ga je opravljala že več let, ter da se je zaposlila kot spremljevalka v neki turistični a-genciji. Kazalo je, da je končno ubrala pravo pot, ko je lastnik a-gencije zvedel za njeno prejšnjo zaposlitev in jo poslal proč. No, prav dejstvo, da je delala nekaj časa v tej agenciji je sprožilo neljubo pomoto, ki se je danes pripetila na sodišču. Odvetnik je jasno hotel reči naj pride z uniformo sprerr) jevalke, obtoženka pa je oblekla minikrilo iz črnega lameja, z dekoltejem do popka, tako da je odvetnika skoraj zadela kap. Kljub vsemu pa je zastopal interese svoje varovanke in zaključil svoj obrambni poseg z besedami: «Pustite ji edino devištvo, ki ji še ostane: kazenski list brez madežev*. Sodniki so bili usmiljeni: plačala je le majhno globo. Novi razpleti v procesu proti morilcem Vasfija Tela? KAIRO, 22. — Branilci štirih Palestincev, obtoženih, da so ubili jordanskega premierja Vasfija Tela, so nakazali možnost, da je jordanskega ministra ubil eden od njegovih telesnih stražnikov, ki naj bi ga že dalj časa sovražil. Ta naj bi izkoristil priložnost in naj bi ga mod streljanjem ubil. Svojo tezo krepijo z dejstvom, da je bil Vasfi Tel ustreljen z orožjem, kakršnega obtoženci niso imeli. Eden izmed branilcev je medtem zahteval, naj priča generalni tajnik arabske zveze Abdel Kalek Ha-suna, ki naj bi predstavil dokumente, iz katerih izhaja, da je jordanska vlada izdala arabsko stvar. Libanonski časopis o atentatu v Hamburgu BEJRUT, 22. — Libanonski časopis «A1 Moharrer* objavlja vest, da je organizacija palestinskih gverilcev «črni september* prevzela odgovornost za atentat, ki je prejšnjo soboto v Hamburgu uničil rezervoarje plina. Libanonski časopis je po navadi zelo dobro obveščen. Rodezijske oblasti osvobodile Todda SALISBURY, 22. — Rodezijske oblasti so osvobodile nekdanjega premiera Garfielda Todda, ki so ga aretirali 18. januarja skupno z njegovo hčerko Judith ter z nekaterimi drugimi nasprotniki sedanjega rodeziijskega rasističnega režima, ki ga vodi lan Smith. Todda so odpeljali na njegovo farmo, od koder se «iz varnostnih razlogov* ne bo smel oddaljiti. Delo deželnih komisij Včeraj dopoldne sta se sestali P^-va in četrta komisija pri dež«' upravi. Prva, ki jo vodi sveWv lec Cocianni, je izrekla svoj stanek na zakonski načrt, ki ga ^ danes vzel v pretres deželni s, (posegi za preusmeritev Pr0'zV«.. nje v industriji). Z istim vPra* njem se je ukvarjala tudi <■'.& komisija, ki je tudi sprejela f konski načrt ter ga izpopolnila vrsto popravkov. • Danes ob 19. uri bo na obči" skem sedežu za Kjadin - RoC®;n. Ulici Mauroner 2 javna skup*0 konzulte, na kateri bodo raZ?L„j ljali o problemih rajona. Mes® tega področja so vabljeni k u ležbi. Tatovi obiskali Henriquezev muzej last Znani tržaški zgodovinar in .. nik istoimenskega vojaškega muz r pri Padričah, 63-letni Diego De *> riquez iz Ul. S. Maurizio 13* ^ nima sreče. Podobno kot pred seči, so pred dnevi neznani kavti spet obiskali njegov na prostem in se polastili 58 težkega medeninastega grm18® L naboja, dragocenega zgodovinslt * primerka, ki je pripadal sloviti strijski oklopnici «Viribus UniK , Henriquez, ki se je zavedel vine šele predvčerajšnjim, je P0'^ dal agentom openskega komisar1, javne varnosti, ki zadevo Pre*.jt,.Vj je, da je bil naboj visok P°“K meter, shranjen je pa bil v bliij ranem vozilu. Njegova matena vrednost je sicer malenkostna, o*- . 10 tisoč lir, zato je pa tem ve^ zgodovinska vrednost tega predme ' saj po cenitvah presega milijo0 S furgonom podrl upokojenca Včeraj, malo čez poldne, je 6^1 ni upokojenec Filippo Fonda i* ,' Pollaiolo 1/1 prečkal izven Pre'10 ^ za pešce Trg De Gasperi, ko 8a L s furgonom videmske registrs*-’ J podrl 48-letni Giovanni Nem* Scala Bonghi 26 v Trstu. Moškega, ki si je pri padcu asfaltu pobil po levem kolenu f roki, so z rešilcem odpeljal* glavno bolnišnico. Tu so mu 00 zali rane ter ga odslovili s P t na gnozo okrevanja v približno 10 dnek Neroden padec v stanovanju Včeraj popoldne ob 14.40 so sP*^ jeli na ortopedski oddelek S*8/,« bolntšhice 68-letno Marijo K°s m por. Sedpiak iz Križa št. 165* • se bo zaradi zloma leve stegne , ce morala zdraviti približno mesece. Sedmakova je povedala, d® ]l3 v ponedeljek nerodno zdrsnila podu svojega stanovanja, ker . je bolečine začutila šele včeraj* zaprosila za bolniško pomoč. Aretirana Jugoslovana s skoraj 1 kg hašiša Agenti finančne straže so popoldne, okrog 14. ure. aretira** nekem hotelu, v središču mesta, „ jugoslovanska državljana in ju n prijavili sodnim oblastem zaradi F sesti mamila. 32-letni Hajriz Ka'erVa-in njegov brat, 35-letni Velija j lender, oba iz Skopja, sta imel*^ sebi, skritih v najlonski vrečici, ** ^ čistega hašiša. Povedala sta, ^aržno ga nameravala prodati za pri®*' pol milijona lir. llilimiliiiiiiiiuiiiiiiuiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiHiHiiiilliiiiiiiiiiiiiHiititiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimmiiiitiiiiiinmimiiiiiiilMK11111111 | ’///////, IE Se o zadevi Altmann-Barbic LIMA, 22. — V perujsko prestolnico je danes prispela Beate Klars-feld, zenska, ki je posvetila življenje iskanju bivših nacističnih vojnih zločincev. V Limi namerava dokazati, da je bolivijski trgovec Klaus Altmann v resnici Klaus Barbie, zloglasni šef nacistične policije v Lionu. Z Beato Klarsfeld je dopotovala Ita Halaun - Brenner, ki je leta 1943 bila prisotna, ko je Barbie aretiral njenega moža ter njune tri otroke. Moža so nacisti potem ustrelili, otroci pa so umrli v koncentracijskem taborišču Pred dnevi je Klarfeldova bila v Boliviji, od koder pa so jo tamkajšnje oblasti izgnale. Nesporazum na sodišču PARIZ, 22. — «In predvsem, pred sodišče pridite v svoji delovni obleki*, je dejal odvetnik svoji stranki dan preden se je začel proces. Obtoženka je bila lepotica, ki je prodajala svoje čare v pariškem predmestju, dokler ni pred nekaj tedni* padla v mrežo policije, ko so jo zasačili z znancem, med opravljanjem njenih službenih dolžnosti. Denarja za parcelo odvetnika, ki bi jo branil I TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Duo Pederzani-Cognaz-zo; 19.10 Higiena in zdravje; 19.45 Pesmi in plesi s Tahitija; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «11 Locandiere*; 16.00 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00,12.30, 17.00,19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Popevke; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Otroški kotiček; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Mali koncert; 11.30 Današnje popevke; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.15 Pojejo I Procol Ilarum; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 iz priljubljenih o-per; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Bje-linskijeve skladbe; 18.15 Jazz; 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Zgodovina ital. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.10 Srečanje z Vivaldijem; 19.30 Motivi iz slavnih glasbenih komedij; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 F. Mauriac: Jagnje; 21.55 Štafeta; 22.10 Operni odlomki. SREDA, 23. FEBRUARJA 1972 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Dionne Warwick in Claudio Villa; 8.40 Operni odlomki; 9.35 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored s P. Villaggiom; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga Rai; 18.15 Plošče: 18.40 Vprašaj; 19.00 «La Marianna*; 20.10 Srečanje petih; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Prokofjevov koncert; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.30 Portret avtorja; 15.30 Pianistka Or-nella Vannucci-Trevese; 16.15 Radijska priredba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Oddaja o Kitajski; 21.30 Srečanje s Saint-Saensom. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Melodije iz filmov; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Dvorak: prizori opere «Rusalka»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Zamejski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Dve deli naše mlade skladanj, ske generacije; 16.00 «Vrtilja** ' 16.40 Z orkestrom Leroy A*1®^ son; 17.10 Jezikovni pogovori; *'■ Naša glasbena galerija; 18.15 * pevke s slovenskih festival® ’ 18.30 Naš razgovor; 19.15 Glas**8 ne razglednice; 20.00 Iz del . VVagnerja; 22.15 S festivalov jaz28' 23.05 Literarni nokturno; 23.15 •> goslovanski pevci zabavne glas°^’ ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli — ponori^' 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 smučanja; 13.30 Dnevnik; 15-00 ^ v šoli, tečaj angleščine; 1“' Srednja šola; 16.30 Višja sredi« šola; 17.00 TV za najmlajše: K*-stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 .. za otroke: Verne: Človek, k’ j. napovedoval prihodnost: 18.45 ", merjava mnenj; 19.15 Kulturna da ja: Življenje v Jugoslaviji; * .'k. Šport in kronike; 20.30 Dnevn* ; 21.00 Februar 1947 ; 22.00 TV f*)0‘; »Cavalieri della notte*; 23.00 D°c nik. II. KANAL , 21.00 Dnevnik; 21.15 Celovečf°n. film: «01impijske igre v Tei*111 ' 22.45 Prenos športnega dogodka' JUG. TELEVIZIJA 9.20 TV v šoli: Avstralija, P"1., vice in Paklenica, Leto 1848 v *! ropi, Oksidi, Zrak, Živalstvo, “k, tematika, Kaj je film?; 17.50 D®*, tor Dolittle — serijski barvni 18.15 Obzornik; 18.30 Po dom8®; z dobrimi znanci; 19.05 Na sed*L stezi; 19.30 Naš ekran; 20.00 dnevnik; 20.30 Tiskovna konfet® ca; 21.30 Rešitev v zadnjem nutku — barvna oddaja iz c*** Civilizacija; 22.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke: 20.15 Porod*18’ 20.30 Dokumentarec: «Kile £°r' kile dol*.