Stev. 235, V Ljubljani, petek dne 23. avgusta 1912, Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob aedeljah In razniklh — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mosečK) K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—•, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za Inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. m Leto I. 'l' 'I'HM Posamezna številka 6 vinarjev. s: » ::: sn Telefon Številka 118. HHBaBMB BBSB—— ••• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Uredništvo in npravnlStvot Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrann pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 16 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut • •• • •• Telefon številka 118. lseeaNnaaMffifcBa:aiw*a«iBi m K.: Napačna naziranja o slovenskem vseučilišču. IV. Najbolj utegne še »vleči« ugovor, da leži na Dunaju toliko in toliko nerešenih peticij itd. za slovensko vseučilišče v Ljubljani in da je oficielno stališče govorilo o Trstu le v podrejeni vrsti, »če dobe Italijani fakulteto v Trst«, ter da nam vlada, Nemci in latiljani zamorejo očitati, da sami ne vemo, kaj hočemo. Ta ugovor je pa od vseh še najbolj jalov. V resnici namreč doslej nismo vedeli, kaj hočemo. V navdušenju smo zahtevali in peti-cionirali za vseučilšče v Ljubljani, ne da bi bili vedeli,^ kakega pomena je vseučilišče za nas. Niti Černičeva, niti klerikalna brošura, niti »Vseučiliščih zbornik«, niti mnogoštevilne peticije, govori in debate niso povedale, kaj zahtevamo z vseučiliščem. Največ se je »delalo« z geslom, da naši dijaki v nemških mestih niso varni, nadalje, da rabimo svoje uradništvo. Nikdo pa ni povedal, dolgo Časa, da rabimo produktivnih stanov in da morajo tudi naši pravniki izpoznati promet in organizacijo. Prvi Članki, ki so to povdarjali, — Tuma, Slane — so bili bezanje v sršenovo gnezdo. Kakšen krik pa so zagnali Ljubljančani in Štajerci pred leti! Oni niso vedeli, kaj hočejo! Tudi oni, ki Še danes vstraja pri tem, ne ve. kaj hoče! Kaj ne vidite, da bi nam vlada, če nam da, raje dala vseučilišče v Ljubljani, — ne zato, ker vidi. da je tam umestneje. marveč zato, ker vidi, da ni umestneje in da nam ne bo toliko koristilo; t. j. vladi sami ne bo ljubljansko vseučilišče tako napotu, kakor bi jej bilo tržaško. In ne le zato, da bo vlada videla, kaj hočemo, marveč tudi zato, da bo videla, da hočemo, si mora to naziranje utreti pot iz lepa ali iz grda: Mora se pričeti gibanje, kakor pred leti, vse stranke, vse občine, vsi listi, vsa društva se morajo pridružiti tej zahtevi. Kdor tega ne bo storil, tega imenujem škodljivca naše najvažnejše zahteve, narodnega škodljivca. Mi doslej res nismo vedeli, kaj hočemo. Saj se v zasebnih pogovorih marsikateri državni poslanec izreče proti Ljubljani in za Trst. To edino pravo in zdravo naziranje mora postati naša zahteva: Vladi in drugim našim nasprotnikom bo potem kmalu prešla volja oči-tavati nam, da ne vemo, kaj hočemo. V. Odklanjajoče stališče Dalmatincev proti Ljubljani je čisto razumljivo. Ne le, da bi Ljubljana bila preveč oddaljena od Dalmacije. — vseučilišče bi v Ljubljani tudi ne imelo jugoslovanskega pomena. Io pa je ona važna točka, ki jo je naša javnost doslej tako prezirala. Ali pri nas je že tako, da postane zahteva aktualna še le, kadar se je preživela in da najde trenutek tem manjše ljudi, čim večji je. Aneksija, jugoslovansko vprašanje, ponovni zagrebški procesi, nagodba z Ogrsko, dalmatinska samouprava, delegacijske pridige Schwar-zenberga in Baernreitherja, — to vse je za nas »surdo tyranno fabula dieta.« Naša javnost nima ušes, da sliši, in oči. da vidi, marveč oči, da si jih tišči in ušesa, da sliši travo rast. Drugače si njene gluhosti in gluposti ne morem j razlagati. Trst je ono središče, ki bi družilo I na slov. fakulteti jugoslovansko dijaštvo. Če j Pa imamo slov. fakulteto v Ljubljani. Italijani I pa' v Trstu, bodo vsi Istrijani, Kraševci. Dalmatinci, Bošnjaki, pa tudi vsi Goričani in morda tudi vsi Korošci raje posečali ital. fakulteto v Trstu, nego slovensko v Ljubljani. Čisto prav imajo. Če se nam pripeti nesreča, da nam postavijo almo mater izven Trsta, bodo tudi moji sinovi slušatelji tržaške laške pravne fakultete vsaj pet semestrov, — za narodno vzgojo bom vkljub temu poskrbel. — in več bodo znali, kakor da bi se bili šolali na slov. fakulteti v Ljubljani. Dalmatinci, Istrijani, Kraševci in Goričani to dobro vedo. Kranjcem in Štajercem moramo pa pridigovati na gluha ušesa, in oni se čudijo, češ, kako morajo Dalmatinci biti tako »nebratski« in Primorci taki »egoisti«. Pravi nebratje in egoisti so pa v resnici na Kranjskem in Štajerskem. Tu ste nekoč zagnali krik »Proč od Gradca«. Ni ga bilo bolj upravičenega gesla! Nanj ste pa danes pozabili, toda mi s Primorske vam ga ponavljamo: Proč od Gradca. — v Trst! Ironija usode: Mi vam pridigujemo. Rene-gat Dobernig pa še opozarja alpske Nemce na nevarnost Jugoslovanov. Naj se Dobernig potolaži: Dokler bomo mi primorani pridigat gluhim ušesom, ni slovenske nevarnosti za alpsko nemštvo in za južno Koroško ... VI. Vlada je zvitejša ko lisica. V vprašanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča Je našla formulo, kako ni se izvilo iz zagate in nas spravilo vanjo. Ona ve dobro, da smo Slovenci taki Janezi, ki prisegamo na beraški pregovor, da je bolje nekaj nego nič, pa nam hoče dati o primerni priliki »kompenzacijo«: Reciproci-teto zagr. vseučilišča, toda le deloma: Dalmatincem, Jstrijanom, Tržačanom, Goričanom. Kranjci, Štajerci in Korošci bodo iz nje izključeni. Na prvi pogled je to sicer nerodno, pa ne nevarno. Vlada Si pa misli drugače: Primorci in Dalmatinci bodo hodili v Zagreb, severnemu delu pa zadostujejo Praga, Dunaj in Gradec češ, vas je itak premalo za lastno fakulteto^ Tudi ta »nekaj« je ravnotako nevaren, kakor oni, o katerm sem višje govoril. Reciprociteta mora biti popolna, — ali pa nič. S tem radikalnim stališčem bomo sicer delj zahtevali, ali če bomo odločno zahtevali, bomo tudi kaj dobili. Mi lažje čakamo deset let na tržaško fakulteto in pet let na popolno reciprociteto v Zagrebu, nego pet let na ljubljansko fakulteto in eno leto na delno reciprociteto. Zato le ostanem pri zahtevi: Trieste o nulla! Trst ali niči VII. Zalibog so naše politične razmere deso-latne. S. L. S. ima poslancev, ki se pa niso v vseučiliškem vprašanju nič utrudili; njen klub se drži politike »proste roke«, ki sem jo imenoval nekoč politiko »odprte roke«. Za absolutno nadvlado v Kranjski dajejo svoj radi-kalzem v drž. zbornici in uspehi so enaki 0, narodna zavest pa celo pada. Toda mi nimamo časa čakati na novi »veliki trenotek«, da doživimo političen preobrat. Res, da ne moremo predpisovati S. L. S., naj dvigne vseučiliško zahtevo na ščit in stavi v državni zbornici zahtevo: Dokler nam ne daste vseučlišča v Trstu, bomo odklanjali vsak proračun, glasovali v plenu in vseh odsekih preti vladi, ob-struirali jo bodisi hrupno, bodisi tehnično... V to bi morali sedeti v strankinem izvršilnem odboru. Toda drugače moremo forsirati to vprašanje: Ono mora med narod. Ali z S. L. S., ali brez nje, ali proti njej. 2 njo, — potem bo LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) »Monsieur Gčrard,« vzklikne težko sopeč, »oh, ne zapustite me zdaj!« Začuden se ozrem v njegov obraz, ki se je dvigal plašno proti meni, ter odgovorim: »Ne razumem vas, dragi tovariš. Ali mi ne bi rajši povedali, za kaj gre?« »Oh. monsieur Gčrard,« zakliče z vnemo, »po vsem, kar pripovedujejo o vas. ste ravno vi tisti, ki bi ga imel nocoj rad pri sebi!« »Ne pozabite, da jaham k svojemu polku!« »Nocoj itak ne pridete več v Rossel; rotim vas, ostanite tu in pomagajte mi rešiti čast mojo in moje rodbine! Seveda moram priznati, da vam preti pri tem nevarnost.« S to zvito opazko me je pridobil. Razume se samo po sebi, da sein se spustil še tisti hip z Rataplanovega hrbta in izročil konja hlapcu, naj ga odvede v hlev. »Stopiva v krčmo,« pravim Durocu, »da mi razložite natanko kakšen je vaš namen.« Šla sva v eno izmed gostilniških sob in zapehnila vrata za sabo, da naju ne bi motili. Duroc je stal pred mano, mladenič lepe rasti, in luč svetiljke mu je padala na resni obraz Irt na srebrnosivo uniformo, ki mu je krasno pristojala. In dasi ne morem reči, da se je držal tako junaško, kakor bi se bil jaz v njegovih mladih letih, je bilo vendar nekaj v vsej njegovi osebi, kar me je navdajalo s simpatijo. »V malo besedah vam lahko razložim vse,« je izpregovoril, »m ce msetn storil tega že prej, sem odlašal le zato, ker mi je stvar tako mučna. da težko govorim o njej. Poslušajte torej: »Moj oče je bil znani bankir Christophe Duroc. ki je postal žrtva septemberskih umorov. Drhal — kakor veste — je vzela jetnišč-nice v naskoku, postavila jetnike pred tri takozvane »sodnike« in jih raztrgala na kosce, ko so jih gnali proč. Moj oče je imel mnogo zagovornikov in priprošnjikov, ker je bil vse svoje življenje dobrotnik revežev; vrhu tega je bil težko bolan in so ga morali prinesti na preprogi v sodno dvorano. Tako se je zgodilo, da sta se zavzela zanj dva izmed sodnikov; tretji pa. mlad jakobinec podlega mišljenja in okorne zunanjosti, ga je potegnil lastnoročno z nosilnice, obrcal ga svojimi težkimi škornji in ga pehnil skozi vrata, kjer ga je izmučilo ljudstvo v par minutah do smrti — natančnejših podrobnosti vam ne morem opisati. Bil je navaden umor, kakor morate sami priznati umor celo po njegovih lastnih postavah, kajti dva izmed sodnikov sta se bila izrekla za oprošcenje mojega očeta. se je vrnil čas urejenih razmer, so zaceli moji bratje poizvedovati po onem lopovu. J asi sem bil takrat še otrok, vendar mi je stvar se živo pred očmi, saj smo tolikrat govorili o 2..v Gruzinskem krogu. Falot, eden najbes-nejsih jakobincev, se je imenoval za časa umora Carabm. Par mesecev nato pa je rešil iz rok svojih strankarskih tovarišev neko damo, baronico Straubcnthalovo, za kar mu je morala obljubiti, da postane njegova. Skrivaj je pobegnil iz Frncije, privzel nje ime in naslov ter se polastil nje premoženja in nepremične posesti. Od tistihdob nam je izginil brez duha in sluha. Da nas ni pripravila revo-> lucija ob vse imetje, bi se nam bilo posrečilo brez dvoma, izslediti lopova, saj smo vedeli ona sama strankarsko pridobila, in če bo zastopala to zahtevo tudi v drž. zbornici, imamo nekaj upanja na uspeh zahteve. Brez nje in proti njej. — potem smo navezani na štiri ne-Iderikalne poslance, kojih jeden je pa zastop-nik Ljubljane in vezan na kratkovidnost onega dela ljubljanskih volilcev. ki mislijo, da se za Barjem in Golovcem neha slovenska zemlja. Z eno besedo, navezani smo na tržaškega in na kraškega poslanca, na tržaško ulico, na primorske in druge občine in na publicistiko. Toda mirovali ne bomo. Naziranje »Trst ali nič« mora postati narodna zahteva, tako jasna in glasna, da zamro vsi neosnovani pomisleki in da jo bodo slišali tudi glušci. Od političnega razuma narodno-napredne stranke na Kranjskem jc pa odvisno, ali bo njeno postopanje povod S. L. S., da se tudi ona angažira v vseučiliškem vprašanju. Kranjske deželnozborske volitve so pred durmi! Ali pa bo — če res izgubi S. L. S, večino, kar bomo še videli — zopet kranjsko nemško veleposestvo jeziček na tehtnici? Nal bo temu, kaor hoče; govorili še bomo o tem ob svojem času. Mi hočemo, da bo politika pri nas demokratična, poštena in smo-trena. Zato pa zahtevamo in bomo zahtevali: Vseučilišče v Trst, Trst ali nič! Pozor!! Te dni začne izhajati v „Dnevu“ „V senci jezuita“ velezanimh roman, v katerem se nadaljujejo usode glavnih oseb v „Otroci p Hočemo bodočnosti! Trst, dne 20. avgusta. Kadar se pojavi pri nas kako novo gibanje ali kakšen nov odmev kateresibodi smeri, stresejo ljudje nezadovoljno svoje glave, ter takoj, že ob porodu, prorokujejo skorajšno smrt. Nam niste prorokovali skorajšnjega konca, ker ste vedeli, in sicer dobro vedeli, da je ta akord, kličoč v življenje, poživljajoč na delo, našel mogočen jek v srcih in dušah vseh slojev. Tedaj ste se ga prestrašili, ker ste videli, da se probuja masa, — da hiti že velik del za nami. Lahko pa se zgodi, da nas še povprašate, videč to maso, hitečo v boj, kje je njena preteklost. Neumestno vprašanje, ampak pri nas popolnoma mogoče. Mi ne vidimo pred sabo nič druzega kakor pot, široko belo cesto, in koncem te ceste naš cilj. In kadar pridemo do njega, ko izvojujemo to, kar zahteva življenje od nas — in, da to storimo, je pač naša naloga in sveta dolžnost — takrat bodemo izpregovorili o preteklosti svoji. Narodno-socialno gibanje je bilo za nas potrebno, zelo potrebno, in veseli smo, da smo naredili že precejšen korak v primeri s časom. Kajti danes ne zadostuje samo trditev, da smo Slovenci — to je veljalo v dobi rodoljubja, — danes zahteva poleg tega čas še marsikaj druzega. In ravno iz tega je prišlo gibanje, temu bode tudi služila. ^ Absolutno nočemo, da bodemo čakali v tej ozki strugi kedaj pade mana kakor Izraelu v za njegovo privzeto ime. Tako pa smo imeli roke zvezane, in kesneje, ko je prišlo cesarstvo, so narastle težkoče še bolj, ker je cesar želel, da bodi sleherna krivica pokrita s plaščem pozabljenja. Toda mi nismo pozabili svojega nesrečnega očeta in smo snovali natihem načrte za svojo osveto. »Moj brat je stopil v armado in jo spremljaj na njenem zmagoslavnem pohodu po vsej južni Evropi. V bitki pri Jeni ga jc doletela smrt in končala njegova poizvedovanja po baronu Straubenthalu. Nato sem jaz nadaljeval njegovo delo. in sreča mi je mila; komaj sem štirinajst dni v vojni, že najdem v prvi poljski vasi, ki sem zašel vanjo, njega, ki sem ga toliko iskal. In — ali ni dobro znamenje, da se nahajam ravno v družbi moža, čigar ime se sliši vedno le v zvezi s plemenitimi in junaškimi čini?« ... . Vse to ie bil° Prav lepo in dobro, in z velikim zanimanjem sem poslušal to povest; le eno mi ni bilo jasno — kaj imam jaz opraviti z njo. »Kaj morem storiti za vas?« ga vprašam zatorej. »Spremite me!« »Na Strašigrad?« »Da.« »Kdaj?« »Takoj zdajle.« »Kakšen pa je vendar vaš namen?« »Jasen mi je že zdavnaj; a kljub temu mi bo v zadovoljstvo, imeti vas pri sebi.« No, najhujši sovražnik mi mora priznati vsaj to, da se še nikoli nisem ognil dobre aven-ture; vrhtitega sem živo sočuvstvoval s tovarišem. Primem ga torej za roko ter pravim: »Jutrišnji dan me mora najti v Rosselu, a danes sem vam na razpolago.« rvbar DR. RYBAft IN KLERIKALCI. Ker le Sokol dviga krila ob tržaški luki v Rybafa zaganjajo sc naši kranjski čuki. puščavi. Ne bodemo čakali, ker nas ni volja; hočemo vedeti kje stojimo, zahtevamo ogromen temelj. Na tem temelju — in ne na majajočih se tleh — hočemo začeti boj. Doslej smo vozili po temi, gazili silno blato. In zato je prva naša pomoč — pomoč v glupl noči — izobrazba. Padlo je rodoljubje, ponavljano in obnavljano v krokarskih družbah po veselicah za »narodov blagor«, in izginili so časi, ko je potrkal tak rodoljub na svoj debeli trebuh: »Tukaj krona za to in to društvo«. Danes je nastopila doba dela, čas bojev. Niti trenotka ne izgubljajmo, kajti vsaka sekunda je važna za nas! Pojdite, bratje med ubožne sloje — pojdite, in vzljubite jih, in jim kažite pot iz teinc! Navdajaj vas pri tem zavest, da delate med trpini, da delate za Človeštvo! In to je tudi velik kos našega programa! Naj bode vaš glas, o bratje, klic apostolov, pomoč v nesreči! In kadar drvijo toki življenja krog vas, o bratje, kadar hitijo preteče čez gore, čez planine, čez doline, čej ravnine, ne bojte se! Bodi takrat vaš glas čistejši, doni liki srebrni zvonec! Bodimo močni, ne bojmo se divjanja penečih valov, stojmo sredi viharjev, sredi močnih neviht trdni, izklesani, bodimo ljudje, tolažeči, srca vžigajoči!... Raznesi sc naš glas kakor električna iskra, švigajoča v teh mrtvih nočeh vsenao-koli, bodi naš glas kakor bojna tromba, v boju navdušujoča! Imejmo v srcu ljubezen, sočustvovanje, širimo luč prosvete, dvignimo bakljo napredka! In v tem znamenju nam je bodočnost zagotovljena! In tako sva pustila najine vojake v udobnem prenočišču ter se odjiravila peš na pot. kajti grad je bil oddaljen kvečjemu četrt milje. Konjenik, ki hodi peš, s sabljo visoko pripasano, in mora staviti noge na notranjo stran, da sc ne zaplete z ostrogami, nudi po mojem mnenju, kajpak, najsmešnejši pogled, ki si ga je mogoče misliti — toda bila sva obadva v tistih letih, ko sme človek tvegati celo takšen nezmisel, in stavim, da vsaj ženske ne bi bile imele česa prigovarjati zunanjosti onih dveh huzarjev v svetlomodri in srebrnosivi uniformi. Nosla sva sablje; razen tega orožja pa sem bil vteknil še pištolo pod plašč: saj je bilo vendarle mogoče, da naju čaka oster sprejem. Steza proti gradu je vodila po jelovem gozdu: teina je bila takšna kakor v rogu, ln le tumtam se je videl košček zvezdnega neba. Nazadnje sva stopila na piano in zagledala graščino tik pred seboj. Bila je očividno jako staro, ogromno poslopje in zelo čudnih oblik. Sleherni vogal je bil okrašen s stolpiči, na tisti strani, ki nama je bila najbližia. pa se je dvigal velik, štirioglat stolp. Nikjer v bližini ni bilo slišati glasu; vse je odevala globoka tema, le skozi eno samo okno je padal žarek luči. Orjaško, rmklo poslopje, vredno svojega imena, je delalo name zares strahoten vtis; tovariš j)a je hitel nevzdržema naprej, in sledil sem mu po neočedeni stezi, ki je vodila proti vhodu. Ker ni bilo na velikih, z železom okovanih vratih niti zvonca, nama ni preostajalo drugega. kakor potrkati z ročaji najinih sabelj. Čez dolgo časa je odklenil suhljat mož z jastrebjim nosom in velikansko brado, ki mu je pokrivala ves obraz. Z eno roko je dvigal svetiljko visoko nad glavo, z drugo pa je vodil orjaško črno dogo na verigi. Ob pogledu na najini uniformi in naju obraza je starec osupnil; njegov, POLITIŠKA KRONIKA. * Konflikt na Balkanu na vidiku. Črnagora in Turška. Položaj na Balkanu postaja vedno bolj kritičen in veliko vprašanje je, če se bo Turčija rešila iz tega neprijetnega položaja kljub temu, da jo podpirajo velevlasti. Turčija se danes v resnici nahaja v tako neznosnem položaju kakor še nikdar poprej. V Tripolisu vojna, doma skoro. popolna anarhija, pogajanja Ibrahima paše z Arnavti ne gredo nikamor naprej, vojno razpoloženje v Bolgariji radi po-kolja v Kočanih in sedaj še turžko-črnogorski obmejni konflikt, ki je najbolj nevaren. Na turško-črnogorski meji divjajo neprestano hudi boji. v katerih so bili dosedaj še vedno premagani Turki. Vzrok teh bojev na meji, ki se sedaj ponavljajo že tri leta, je dejstvo, da turška vlada meje še sedaj ni uredila, kljub temu, da je pred tremi leti posebno turško-črnogor-sko odposlanstvo sklenilo tozadeven dogovor in je črnogorska vlada zakonsko predlogo takoj potem predložila parlamentu, ki jo je tudi sprejel. Krivda na konfliktih leži torej vsekakor na turški strani, oziroma na prejšnjem mla-doturškem režimu. Konflikt je zavzel dandanes že take dimenzije, da sta obe vladi pomnožili svoje čete na meji. Črnogorski vojaki so šli čez mejo in zavzeli turško obmejno trdnjavo Berane, da tako prisilijo Turčijo, da tako verificira sklep o ureditvi turško-črnogorske ineje. Velevlasti so sicer Črnogoro opomnile, naj ne gre predaleč, toda črnogorska vlada je opomin odločno odklonila. Turčija pa je radi tega koraka velevlasti dobila še večji pogum. In tako se lahko vsak čas zgodi, da pride med Turčijo in črnogoro do vojne. To bi se gotovo tudi že zgodilo, ako bi se velevlasti ne bale, da bi se v tem slučaju dvignili vs, ki so stoletja prenašali težki turški jarem. 4 Poslanik Ugron v avdijenci pri cesarju. Cesar je sprejel v sredo avstro-ogrskega poslanika v Belgradu, grofa Ugrona v posebni avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Ugron je informiral cesarja o položaju na Balkanu in o stališču srbske vlade napram Berchtoldovemu predlogu. Izjavil je, da so v Srbiji sprejeli Berchtoldov predlog zelo simpatično. Kar se tiče položaja na Balkanu, je poslanik Ugron mnenja, da situacija ni ravno preveč nevarna in da je on brez vsakih skrbi odšel na dopust. 'Avdijenca pri cesarju je trajala nad eno uro. Dogodki na Kitajskem. Usmrtitev generalov Čengovna in Čengfenguja na ukaz predsednika kitajske republike Juanšikaja je vzbudila med kitajskimi revolucionarnimi krogi velikanko razburjenje, ki se je še povečalo, ko so se razširile vesti, da je bil umorjen po naročilu Juanšikaja tudi voditelj republikanskega gibanja, dr. Sunjatsen. No ta vest se je takoj izkazala kot neresnična. Vendar pa je gotovo, da je v parlamentu močna opozicija proti predsedniku Juanšikaju. Dr. Sunjatsen je Juanšikaja vehementno napadel radi njegovega sa-mooblastnega postopanja. Vlada je sicer predložila parlamentu dokaze o krivdi obeh usmrčenih generalov, toda parlament je vse dokazovanje odločno odklonil. Ruski državni proračun. Po ruskem proračunu za 1. 1912. so proračunjeni redni dohodki na 2,896.519.216, a redni izdatki na 2,669,941.806 rubljev. Izkazuje se torej prebitek v znesku 226,577.455 rubljev. Izvanredni dohodki so preračunjeni na 5,400.000 rubljev, katerim je treba še prišteti 100 miljonov rubljev iz gotovine državnih rent. Izvanredni izdatki so preračunjeni na 331,977.455 rubljev. DOPISI. Iz Središča. (Na naslov knezoškofa lavantinskega v Mariboru.) Res bi bil že skrajni čas, da bi pri nas nastal red v vsem življenju. Pa kaj, ko nam cerkvena oblast pusti kot kaplana politikujočega petelina, ki že več ne ve, kako bi netil še bolje prepir in nezadovoljnost med župljani. Raz leco imenuje naprednjake, ki hodijo na božjo pot, hinavce, poštene napredne liste imenuje nesnage, v šoli razlaga otrokom o liberalizmu in liberalnih časnikih, če hodi na spoved, ne vidi tistih vernih klečečih, ki čitajo prvotni preteči nastop se je umeknil previdni opreznosti. »Baron Straubenthal ne sprejema posetov ob tako pozni uri,« je izpregovoril v najčistejši francoščini. »Le sporočite svojemu gospodarju, da sem prišel stoinsto milj daleč, da ga vidim, in da se ne dam odgnati kar tako,« ga je zavrnil moj tovariš, in priznati moram, da niti jaz ne bi bil mogel izreči teh besed z boljšim glasom in nar stopom. Mož naju je pogledal potuhnjeno in se pocukal v zadregi za črne brke. »Ali ne bi prišla gospoda rajša jutri,« je 'dejal nato. »Povem vama po pravici, da ga ima baron ob tej uri navadno že par kozarcev pod kučmo in da takrat ni prijeten družabnik.« Ob teh besedah je nekoliko odprl vrata za sabo; v soju svetiljke sem zagledal še troje divjih dcdcev. Tudi med njimi je držal eden orjaškega psa. Duroc je moral opaziti to; a ni se brigal, marveč je odrinil možaka stran in rekel zapovedujoče; »Dovolj čvekanja; govoriti hočem z vašim gospodarjem.« Samozavestno vedenje mladega častnika je očividno navdalo dedce z rešpektom, kajti umeknili so se s poti. Enega izmed njih je udari Duroc po rami ter mu ukazal, kakor da govori s svojim lastnim slugo; »Vedite me k baronu!« Mož pa je skomizgnil z ramami in zamrmral nekaj po poljski. Zdelo se je, da je zmožen francoščine samo tisti, ki nama je bil odklenil; on je tudi zdaj pristopil k nama ter dejal s čudnim nasmehom; »Naj se torej zgodi po vaši volji, če že hočete^ videti barona. Toda spominjali se me boste in želeli, da bi bili ubogali moj svet.« U)alje.) doma slučajno tudi napredne liste, mladeži krati s pozno v noč trajajočimi vajami potrbni počitek in zdravje ter pripravlja s tem,*#a se vračajo v temni noči dekleta in dečki na svoj dom, gladek in sklizek pot raznim dogodljajem, on sam pa prihaja skoraj noč za nočjo po 11. uri domov. Po fari se govori, da starih in grdih žensk kaplan ne mara več spovedovati, da jim baje odveze ne more dati. Čudno! Za stare in grde je gospod župnik, za mlada in brhka dekleta pa g. kaplan. — Med ljudstvom vre, na to opozarjamo g. knezoškofa. Svoje ure iz verouka g. kaplan zanemarja. Ali za njega ne velja učni načrt, sklenjen pri sinodi? On ne pozna nobene avtoritete oziroma je ne spoštuje, on pozna le svojo politično strast. Mi hočemo kaplana, ki se bode ravnal po svojem poklicu, ki bode duhovnik, pa ne strankar, ki mu celo cerkev in Marijin praznik služi v zabavljanja iti žalitve napram veliki, pretežni večini župlja-nov. Poživljamo tem potom cerkveno oblast, da napravi temu neredu v kratkem konec; če ne, rodile se bodo neprijetne posledice, za katere pa ste odgovorni tisti, ki kažete našemu kaplanu tako grdo, ostudno pot hujskanja, puntanja, žalitve, zastrupljenja srca in duše naše nedolžne dece, up starišev. — Mi želimo mir, ker hudo je življenje. Št. Pavel v Savinjski dolini. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je priredila 15. t. m. tri poučne shode in sicer prvega ob treh popoldne pri Klincu v šeščah, kjer je predaval potovalni učitelj g. Černej o splošnem pomenu umne čebeloreje, zlasti pa v kmetijskem in vzgojevalnem oziru. Drugi shod je bil ob pol petih pri Jožefu v Dolenjivasi, kjer smo zlasti občudovali njegove vzorne panje po novih sistemih in lep, čeden čebelnjak. Nato smo se zbrali pri podružničnem tajniku gosp. Pečarju. Tu smo demonstrirali z jednim Gerstungovcem, a gosp. Piki pa je izmetaval med. Konečno je vspodbujal gosp. predsednik Černej k udeležbi na čebelarski razstavi. Tajnik gosp. Pečar se zahvali za krasno udeležbo — bilo nas je nad 50 — gospodoma Čcrneju in Piklnu pa za njun nad triurni trud. Braslovče. Precej, ko je začel eaš ea novo vzbujeni »Sokol« res vidno napredovati, smo sklenili, da bomo naredili dne 1. septembra s pomočjo sosednjih bratskih društev velik javen nastop združen z veliko vrtno veselico. Sklenili smo in tudi poskrbeli bomo, da bo naša slavnost takšna, kot je še ni videl naš trg. Med prekrasnimi šotori na prostornem Baševem vrtu bo stalo tudi jezero (ribnik g. Vrankoviča), na katerem se bomo lahko vozili s čolni. Jed-nako bo mikal občinstvo začarani vrt. Opozarjamo še enkrat, da se obdaruje 6 najboljših telovadcev in pri volitvi najlepše prve tri dame. Obiščite nas torej vsi sloji tako, kot so v sokolskih društvih zastopani vsi sloji. Iz Podsrede. (Slavnost stoletnice obstanka ljudske šole dne 18. avgusta.) Na predvečer so tržani mično razsvetili trg, domača požarna bramba in tamburaši pa so priredili mirozov po trgu in igrali pred Solo ter sredi trga pod lipo. Zelo mnogo se je nabralo občinstva, kateremu je prireditev vrlo ugajala. — Slavnosti stoletnice se je udeležilo izredno veliko domačega ljudstva in gostov iz Kozjega, Št. Petra, Buč, Bizeljskega ter drugih krajev. Nadučitelj g. Majer je v svojem spominskem govoru prav umestno povdarjal potrebo in pomen šole sploh in v kratkem podal zgodovino domače dvoraz-rednice. Nato je nastopila šol. mladina z deklamacijami, dvogovori in petjem. Med posameznimi točkami so igrali tamburaši. Igralci igric »Darežljivi otroci« in »Kaznovani šaljivec« so zelo dobro nastopili, istotako je občinstvu prav dobro ugajal nastop šesterih mladih goslačev, Najnovejša Kosijeva spevoigra »Kosova gostija«, katero so peli šolarji in spremljali tamburaši, pa je poslušalce kar iznenadila. — Vsa prireditev se je izvršila v najlepšem redu in ostane v spominu nele šolski mladini, ampak vsem mladinoljubom. — Za pogoščenje šolskih otrok so veliko prispevali: knez H. Windisch-gratz, oskrbnika gg. K. B. Kern v Podsredi in J. Levstik na Bizeljskem ter gg. župnika J. Cerjak v Rajhenburgu in J. Krohne v Podsredi. Iskrena hvala jim! DNEVNI PREGLED. Skisanje možgan. Ljubljanski kazinotje menda res nimajo drugega opravila nego po graških listih blatiti Slovence in polniti predale nemške kloake »Grazer Tagblatta«. in njega priloge nemških »Štirne« iz Kranjske. Kakor srajčniki kriče izza plota na Slovence. Vedno se pa zavijajo v plašč potriotizma. Pozabili so že namreč menda ljubljanski Nemci, kako so na kazinskem vrtu demonstrativno teptali cesarsko zastavo in v zeleni sobi, na čelu jim c. kr. profesorji, demonstrativno slavili Bismarka. Da pogrejemo »moralo« teh gospodov, naj jih spomnimo na dogodke v vili pod Rožnikom. Vsekakor so to elementi, ki zaslužijo zaupanja »Grazer Tagblatta«. Ti elementi opisujejo »Dan« v zadnj številki »Grazer Tagblatta« s sledečimi besedami; »Vodilni organ nove serbofilske hiperradikalne, revoluci-jonarne, slovenske stranke, ki je izšel iz od srbskega Časopisnega fonda subvencioniranega »Jutra«. — Menda nima skisanih možgan le dopisnik teh oslovskih izvajanj, temveč tudi uredniki »Grazer Tagblatta«, ki taka izvajanja priobčujejo. Nemškemu »kulturvolku« pa čestitamo, ker je dosegel s tem rekord svojih »kulturnih« dejanj. Denarna stiska kranjske dežele mora biti res velika. Maja meseca vršila se je vrtnarska enketa, katere udeleženci so imeli dobiti za potne in druge stroške skupno 500 K. Udeleženci so takrat bivali dva dni v Ljubljani in imeli naravno — precej izdatkov — denarja pa malo! No — dežela kranjska pa je imela tega še manj ker ni zmogla takrat tistih 500 K, ampak jih je mogla utrpeti šele po — 2 mesecih! Sicer pa naj bodo udeleženci veseli, da so sploh kdaj prišli do teh krone! Zakaj je toliko vrišča radi imenika Siom-škarjev. Ako se je po celi Kranjski nabiralo Slomškarje tako kakor v litijskem okraju, poten; bo verodostojnost imenika zelo malenkostna. V imenovanem okraju je to delo opravil oni J. P., ki je bil že liberalec, socialen demokrat in na Štajerskem baje nemškutar. Nekaterim učiteljicam celo odločno naprednim, je poslal dopisnice z približno to vsebino: Velecenjena gospodična! Vabim Vas, da vstopite v »Slomškovo zvezo«. Ako ne dobim v 48. urah negativnega odgovora. Vas vpišem. Kot negativen odgovor smatram tudi vrnjeno to dopisnico. Št. Vid pri Zatičini... J. P. — Ako n. pr. učiteljica, ki bi mogla prejeti to laskavo vabilo, ni bila doma. je bila v 48. urah Slomškarica. Kaj tacega je pač zmožen le človek »hiperštrebar-skega« duha, kakor je omenjeni P. Proti smrtni kazni je protestiralo v ponedeljek v Pragi narodno-socialno delavstvo na velikem shodu, na katerem so govorili poslanec Clioc, Trnobransky in učitelj Šik. Shod je bil zelo mnogoštevilno obiskan, posebno ninogo je bilo mladine. Na shodu se je sprejela sledeča resolucija: Češka delavska narod-no-socialna mladina združena na javnem shodu dne 19. avgusta izraža svoje najgloblje in najiskrenejše simpatije bratskemu hrvatskemu narodu, ki ga vladne pokveke težko preganjajo. Posebno vroče pa stiska roko hrvaški mladini, na katero najbolj pada jeza blaznega Čuvaja. Smrtno kazen obsoja sploh kot največji madež XX. stoletja — smrtno kazen o Jukičevm procesu pa še posebej. Vsem, ki so se postavili ob stran tiranskega Čuvaja in izpolnjujejo njegove zločinske namene — izraža svoje največje zaničevanje. Češke poslance pozivamo, da se takoj pridružijo akciji, ki so jo začeli jugoslovanski poslanci za to, da se proces revidira. Naj živi združenje vsega slovanstva, naj živi hrvatska mladina. — Po shodu je prišlo na Vaclavskem trgu^do demonstracij na kar so se zborovalci razšli. Opozarjamo še enkrat vse Slovence, ne kupujte onih kričečih sokolskih razglednic, ki jih ni izdala nobena sokolska župa ali sokolsko društvo. Tako židovsko blago le zlorabi sokolsko misel za to, da tujci bogate. Poglejte na vsako sokolsko razglednico, kdo jo je založil. Opozorite svoje prijatelje, da naj ne kupujejo židovskega blaga, ki kriči v slovenskih ali sokolskih barvah. Padec, ki je povzročil smrt. V Radovljici je včeraj Ivan Pretnar padel s hodnika prvega nadstropja tako nesrečno, da se je ubil. Znan je bil no okolici pod imenom »Šivčev Johan«. On je brat bivšega posestnika Pretnarja v Radovljici. Po smrti istega, je pomagal gospodariti pri isti hiši, katere gospodinja je sedaj posestnica Minka Pretnar. Ponesrečenec je bil priden in jako delaven človek. Padel je štiri metre visoko na kameniti tlak dvorišča. Razbil si je pri padcu giavo in je bil takoj mrtev. Čisto po kranjskem vzoru. Glasilo češkega učiteljstva prinaša sledečo zanimivo vest. ki diši precej po kranjsko: »Občinski svet v Brežini je prepovedal tarnošnjemu učitelju ob nedeljah sekati les.« Učitelj je opravljal to delo ob nedeljah zgolj radi tega, da je imel še nekak postranski zaslužek, ker ne .more shajati z dosedanjo plačo. Mogoče doživimo tudi pri nas kmalu take zanimive krščanske dekrete. Na realki v Gorici so razpisane štiri su-plenture in sicer iz sledečih predmetov: francoščina v zvezi z nemščino, slovenščina ali laščina, — zgodovina-zemljepisje — opisna geometrija — prostoročno risanje. Prošnje se morajo vložiti pri ravnateljstvu c. kr. realke v Gorici najkasneje do 28. avgusta. Drobiž iz Štajerske. V Gradcu je umrl 20. t. m. vseučiliščih profesor dr. Rud. Uoer-nes, znani geolog in paleantolog. — V Mariboru se je poročila gdč. Ana Ilger, hčerka urarja in elektrotehnika, z g. Ivanom Kočevarjem, uradnikom zagrebške podružnice av-stro-ogrske banke. — Tečaj za uporabo sadja in zelenjave se vrši od 16. do 21. septembra na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen. Udeleži se ga lahko 30 ljudi. Prijave je poslati do 10. sept. na zavod. — Avtomobil je povozil 15. t. m. na državni cesti pri Petrovčah hlapca Janeza Mavca iz Arjevasi. Zlomilo mu je desno nogo. — Utonila je 17. t. m. pri kopanju v Savinji 71etna hčerka nočnega^ čuvaja. Marija Stamol na Polzeli. — Požar. Dne 19. t. m. je v Gor. Radvanju pri Mariboru v Breznikovem gospodarskem poslopju izbruhnil požar, ki bi bil lahko postal za kraj uso-depoln, ker so hiše blizu skupaj in skoro vse s slamo krite. Prvi so bili na licu mesta šolski fantje, ki so pod vodstvom nadučitelja hitro pripeljali požarniško brizgalnico in obvarovali sosedno s slamo krito poslopje. Kmalu nato so prihitele razne požarne brambe in požar omejile. — Neprevidna kupčija. Krojaški pomočnik Filip Škorc v Mariboru je hotel 19. t. m. prodati svoje kolo in se je spustil na Tržaški cesti z nekim neznanim človekom v kupčijo. Ko mu je prepustil kolo za vožno poskuš-njo, je neznanec s kolesom izginil proti Tezni in ga ni bilo več nazaj. — Ce s a r s k o zastavo je 18. t. m. ob 9. uri zvečer strgal delavec Mihael Vodeb pri Bobnarju v Spodnji Hudinji pri Celju. — V Spodnjih Lazah pri Konjicah so zaprli posestnika Florijana Lamprechta zaradi suma, da si je sam zažgal hišo. — Obsojena je b ila 17. t. m. pri okrožni sodniji v Celju natakarica Amalija Ar-lič, ki je — kakor smo poročali — dne 7. t. m kmečkemu fantu Francu Stineku v Slov. Gradcu izmaknila 320 K, na 2 meseca težke ječe. — Poroka. Poročil se je v Ptuju g. Ciril Bobič, učitelj pri Sv. Barbari v Halozah, z gdčuo. Emo Trstenjakovo, učiteljico istotam — Slovenska Bistrica. Tu so v petek pogorela poslopja posestnika Skerbiša. Baje je zažgala mačka, ki se ji je vnela dlaka in je zbežala goreča v hlev. Tisti večer so se vnele saje v Stepišnikovem dimniku, ogeni so zadušili. — Nova Štifta pri Gornjem gradu. Tu se je 19. t. m. poročil kmečki mla-xTeil1.'r Fianjo Kuhar z vrlo narodno mladenko Neziko Jerina. Obilo sreče! — Pri M a 1 i-nedelji blizu Ljutomera je 20. t. m. zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Ciie Veselič v Morivcah z živino vred. Zažgala ie hudobna roka. Iz strahu pred porodom se je zastrupila zena delavca Artona. Radosten dogodek se ji ■!e zael nekaj tako težkega, da je obupala in je zavzila žvepla in fosfora, ki ga je nastrgala s 3 škatljic žveplenk. Spravili so jo v bolnico, kjer so ji rešili življenje. Velika tramvajska nesreča v Napoiju. V torek se je dogodila v ulici San Generello v Napoiju ob sedmi uri zjutraj velika tramvajska nesreča. Ko je vozil električni voz po klancu, ki se nahaja na dotični progi, so nenadoma izpustile zavornice in dva tramvajska vozova sta se med silnim ropotom spustila slepo po klancu nizdol. Več oseb je med to mrzlično vožnjo v napol svestnem stanju poskakalo iz vozov in se težko poškodovalo. Ko sta vozova pridrvita na ravno, sta se zaletela v tamkaj stoječi tretji voz. Vsi trije vozovi so se ob sunku razsuli. Kup razvalin je zaprl prečno ulico de la J orre. Na mestu nesreče je ležalo 29 oseb težko ranjenih in štirje mrtvi. Se nekaj o tatvini v reški trgovini Mar-siola. Pred kratkim smo javili, da so neznan! lopovi vlomili v reško trgovino Marsiola in odnesli stvari v skupni vrednosti 300 K. Kot osumljene so prijeli 151etnega Adolfa Jurkoviča. elektrotehniškega vajenca v Reki in ravno toliko starega Ljudevita Miliča. Pri zaslišanju sta mlada tatova hudodelstvo priznala in izpovedala tudi, da sta pred štirimi meseci ukradla v kinematografu »Sole« aparat za čiščenje zraka vreden 60 K, a pred mesec dni v trgovini Schramucich štiri pare čevljev. Razen tega sta na sumu še radi mnogih drugih manjih tatvin. Ukradenih stvari in več drugih predmetov so še našli v njunem stanovanju. V trgovino sta vlomila s pomočjo ponarejenega ključa. Policija misli, da imata mlada tička še več enako vrednih tovarišev in pomagačev in se nadeja, da bodo tudi ostali kmalu v rokah v pravice. Žalosten konec cerkvenega žegnanja. V ponedeljek zvečer sta se sprla po neki cerkven! slavnosti v saleburški vasici tik bavarske meje 271etni posestnikov sin Jože Ebner in kmet Jakob Eder zaradi neke malenkostne stvari. Iz krčme sta se podala na cesto, kjer je Eder potegnil nož in prerezal svojemu nasprotniku veliko žilo na desni strani vratu. Ebner je čez nekaj trenotkov izdihnil, a Ederja, ki je poskušal zbežati, so prijeli orožniki. Novi stokronski bankovci. Vodstvo avstro-ogrske banke na Dunaju je sklenilo v kratkem izdati nove stokronske bankovce, ki bodo preprostejši in enostavnejši kakor dosedanji. Na ta način hočejo tudi spraviti iz prometa falzifikate starih bankovcev, ki so jim prišli pred kratkim na sled. Dosedanjo vrsto teh bankovcev izdajajo šele od 22. avgusta 1910, tnrej bodo imeli jako kratko življenje prav-kakor se pravi, »denar ima polžek rep«. Granata eksplodirala. V tvornici Wollers-dorf je eksplodirala 20. t. m. 9 cm dolga granata, ko so jo jemali narazen. En delavec je bil težko, dva lahko ranjena. Hribolazec ponesrečil. Preteklo nedeljo se je podal tajnik Dittmann iz Monakova v pogorje \Vetterstein. Na Dreitorspici je nenadoma padel z zapadnega vrhunca in se ubil. Nezgoda pri častniški dirki. Pri zadnji dirki dragonskega polka v Briixu je s konjem vred padel na tla poročnik Ellmayr v. Westen-brugg, ko je ravnokar prišel do cilja. Dobil je več poškodb na plečih. Njegov brat, nadporočnik \Viiibald. ki je jahal za njim, se ni mogel več umakniti in je ravnotako padel ter si zlomi! nogo nad stegnom. Niujorški policijski škandal. Igralec Shepps je priznal, da je bil Beckerjev pomagač in je po njegovem nalogu izplačal morilcu denar. Dekletce v plamenu. V Krnjevu na Hrvaškem je odšla 31etna Nerina Stefanuti iz hiše in se je začela igrati z ostalim otroci prižigajoč vžigalice. Naenkrat se je dekletcu vnela obleka in v hipu je bilo cclo majhno bilje v plamenu. Bila je kakor prava živa baklja. Na silen krik so prihiteli k nji otroci, prišla je tudi mati, ki je bila ob pogledu na nedolžno žrtev vsa iz sebe. Vrgla se je na gorečo hčerko in je s svojim telesom pokrila plamen. Ubogega otroka so takoj odpeljali v bolnico, ali bo bržkone vsak trud, da ga rešijo pred smrtjo, brezuspešen. Zbežala od doma. Tržaška policija je javila reški, da je bržkone ušla tjakaj z nepoznanim človekom Marija Mirkič, hči advokata Mirki ča. Nesreča s koso. Dne 16. t. m. je poslal posestnik Franc Ojsteršek v Žepini svojo 131etno hčerko Anico na travnik, da bi nakosila trave za živino. Deklica je poklicala seboj 9letno Nežiko Pangerl. Ko je Ojsteršek podirala travo je pozabila, da stoji za njenim hrbtom mala Nežika in ji je zamahnivši s koso prerezala levo spodnje stegno prav do kosti. Poklicali so takoj zdravnika, ki je težko ranjeni deklici dal prvo pomoč. Smrt pod vlakom. Zadnje dni je zašla mlada, elegantno oblečena dama na postaji podzemeljske žleznice v Londonu na tračnice, pri čemur se ji je zataknil čevelj med tračnice, da ni mogla takoj potegniti iz njih noge. V tem je pridrdral vlak, ki je vjeto damo podrl na tla in ji odtrgal roko. Bila je tako poškodovana, da je od poškodb umrla. Po pismih, ki so jih našli v njenih žepih, sodijo, da je bila ponesrečenka Nemka. Razkrinkanje čarovnika. V Kristijaniji so razkrinkali glasovito angleško špiritistinjo medija NVriedt. ki je piišla m-davno iz Anglije, da bi razkazovala svojo skrivnostno umetnost. \Vriedt je voditeljica špiritistične pisarne > Ju-lia«, ki jo je ustanovil Wiilam T. Stead. ki je izgubil življenje ob znani morski katastrofi ladje »Titamc«. NVriedt je pred nekaterimi tedni vzbudila v srcih londonskih špiritističnih vernikov velikansko senzacijo z znanstvenimi in filozofskimi razgovori z duhom iz drugega svetil poklicanega Steada. Tudi v Kristijaniji je vzbudila silno zanimanje s sejami, ki so se pa vršile v prisotnosti znanstvene komisijje, v kateri je bil tudi slavni fizik profesor Birke-land. Wriedt se je navadno razgovarjala z duhovi s pomočjo velikih plehastih cevi, ki so stale sredi sobe. Ko je Birkeland pred kratkim začutil med slavnostno sejo male eksplozije v cevi, je naenkrat prižgal električno luč in krčevito zgrabil dotično plehasto cev, dasi se je Wriedt besno temu proti vila. Ravnokar je priobčil Birkeland rezultate svojih preiskav in •rdi brez ovinkov, da je Wriedt navadna sle-parka. V plehasti cevi je profesor našel Iyco-j)odium in vodo, kar je pri eksplodiranju povzročalo prasketajoč šum podoben šepetanju. Svetle duhove je delala špiritistka s pomočjo fosforiscirajočega pregrinjala in glasovito padanje cvetja iz zraka, kakor tudi druge copr-nije je razložil profesor kot čisto naravno žepno igrarijo. Wriedt je na ta razkritja nemudoma obrisala kristijaniški prah s svojih čevljev in jo popihala nazaj v London, kjer bo bržkone našla več lahkovernih vernikov. Mlad vojak izgubil oko. V Karolinškem Dolu na Češkem sta se igrala prošli torek dva dečka »mlade vojake«. Pri tem je 121etni poveljnik Karol Kopiva tako nespretno sukal leseno sabljico, da je tovarišu Jožetu Malz izbil oko. Nesreča pri podiranju hiše. V Brnu na Moravskem so 20. t. m. podirali v Ferdinandovi ulici hišo. Nenadoma se je porušil zid in je zakopal pod seboj štiri delavce. Dva sta bila pod razvalinami težko, a dva lahko ranjena. Samomor starega para. V skromnem stanovanju v Vratislavovi ulici na Višegradu sta 'živela dva stara človeka že 40 let v skupnem gospodarstvu. Imela sta malo branjarijo, in sta od nje živela. Njemu je bilo 61 let, njej pa 81. Oba sta bila ločena, ona od svojega moža, on od svoje žene in sta živela tako, ker se nista mogla poročiti. V sredo je bila trgovina zaprta in iz zaprtega stanovanja so zaslišali prebivalci dva strela. Ko so vdrli v sobo sta bila že oba mrtva. Pripoveduje se, da so njima odpovedali stanovanje in da ju je to gnalo v smrt. Mož je zapustil na mizi natančen račun Svojega premoženja in dolgov, iz katerega se vidi, da nista živela v bedi, ampak da so ju 'druge okolnosti prignale na nesrečno misel. Morebiti je v vsem le tragika starosti. Krvava drama dveh mladih zaljubljencev v hotelu. Ponoči od torka na sredo sta prišla v neki hotel v Nuslih dva mlada človeka in sta si vzela stanovanje. Njemu je bilo 24 let, ona je bila nekoliko mlajša. Spala sta celo dopoldne; ob pol 12. uri pa so slišali uslužbenci naenkrat dva strela v sobi, kjer je prebival mladi par. Ves hotel je letel vkup. Vdrli So vrata in so našli mlada človeka ustreljena. Ona je ležala na tleh poleg postelje s prestreljenim sencem, poleg nje je ležal mladi mož £ izstreljenim samokresom v roki. Poklicali so takoj rešilno postajo. Oba zaljubljenca sta še 'dihala in sta bila v nezavesti. Odpeljali so ju v bolnico. Na mizi je ležalo odprto pismo, ki ga je mladi mož pisal svojemu očetu. V pismu pravi: Dragi oče, kličem vam zadnji zbogom. Bodite tako prijazni in Pacajte do g, ki sva ga v hotelu napravila. VašErnstM ul-ser. Poleg tega pisma je ležalo se drugo zaprto pismo, ki ga je pisala nesrečna deklica svojim staršem. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen, ker so njima stanši branili, da bi se vzela. Najstarejši študent na svetu. Ameriški listi javljajo, da se je vpisal na poljedelsko visoko solo v Pattsburgu Šlletni Robert Shaulington, ki je brez dvoma najstarejši kolega na tej univerzi, ako ne sploh na celem svetu. O njegovem življenju bi se dal napisati cel roman, a mi navajamo le v kratkem njegove doživljaje. Še kot mal dečko je všel Robert svojim staršem in stopil v službo na neki ladji. Ko je bil star 21 let je odšel v Kalifornijo kopat zlato in v 24. letu je bil že zelo bogat. Z denarjem se je vrnil v svojo domovino na Angleško, da bi osrečil in pomagal siromašnim staršem. Prišedši domov je pa našel v rojstni hiši same neznane ljudi, ki so mu Povedali da so njegovi starši že zdavnaj po-nirli. Silno potrt nad to vestjo je odšel zopet v Ameriko z namenom, da si kupi tam posestvo. *