spodarske, obrtniške in narodne
lzhajajo vsako aredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrtleta 1 gold.; posilj
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.

<
?
Ljubljani v sredo 5. marcija 1873.
Obseg: čemu so postave na korist kmetijstva, ako se ne izpolnujejo? — Kako se seje seme gozdnih (borštnih) dreves ?
0 govedarstvu. — Kje dobro žveplo dobodo vinorejci za žvepljanje trt. — Gospodarska skušnja. — Odprto pismo gosp. prof. L. Gariboldi-ju. ^Konec.) — Nove knjige — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi, — Novićar.
Gospodarske stvari.
Čemu so postave na korist kmetijstva,
ako se ne izpolnujejo?
Taka pritožba se je slišala v poslednji seji odborovi
družbe kmetijske gledé na deželno postavo od 1. 1870.,
ktera veleva pokončevanje gosenic, kebrov in druzih Škodljivih mrčesov.
Ťudi „Novice" so razglasile to postavo, pa „Pra-
tika" od leta 1871. tudi, in že brez postave morali
bi umni gospodarji sami gosenice na vso moč obirati
dati s svojih dreves.
A vendar se vidijo skor povsod drevesa polna tega
mrčesa! Lani je bilo belih m etulj ev na milijone, ki so zaplodili na milijone gosenic, — letošnja zima bila je topla, ki ni nič pokončaia tega mrčesa. Kolika škoda tedaj žuga našemu sadnemu drevju!
In vendar držijo gospodarji križema roke! „Kaj pa mi pomaga, če jez obiram svoje drevje, moj zanikern sosed pa ne?" — take ugovore slišimo pogostoma. — Res je to; al ta ugovor zdaj ne veijá, ker imamo postavo, ktera ukazuje, da zanikerneži se smejo kaznovati od 1 do 20 goldinarjev kazni, ktera se plača v županijsko kaso, ali pa s zaporom od 12 ur do 4 dni. Pridni gospodar! Zatoži zanikernega soseda županu, in obrati bo moral gosenice ali pa kazen plaćati , za ktero se bodo najeli ljudjé, ki bodo obrali
drevje zanikernib.
Gospodje župani! zdaj pa do Vas par besedi. Ali se ravnate po gori omenjeni postavi? Povejte nam: ali ste v svoji županiji oklicali oktobra meseca lani in letos svečana meseca obiranje gosenic, kakor postava ukazuje? Vedite, da ces. okraj na gosposka ima dolžnost paziti nad tem, ali ste to storili ali ne, in
če niste, da ima pravico, Vas kaznovati od 10 do
20. gold.
Pa kaj! vsaj so cesarske okraj ne gosposke o tem tudi tako zanikerno, kakor Vi, in imajo zdaj več opravila s tem, da lovijo podpise na znano peticijo do presvitlega cesarja, kakor da bi lovili deželi na korist zanikernost o gosenčji postavi!

Po „navodu" M. S c li eye r- a.
Družba kmetijska bo razdelila iz državne subvencije ravno zdaj veliko gozdnega semena. Al ona se boji; da mnogo gospodarjev je, ki ne vedó, kako naj se seje, da ne bode seme s trudom vred zavrženo. Kdor
je misîil, da ga bo sejal kar tje go go z du, kjer so golicave in pleše, grozno se moti ? nič ne bo dosegel. V drevesnico mora seme priti in iž nje še le v dru-gem ali tretjem letu se morajo drevesca na svoja mesta v gozd presaditi. O tem gospodarje podučuje sledeči
poduk.
Će si hoče gospodar le za-se odrediti čvrstih sadík, naj odloči v ta namen na svojem vrtu ali blizo svoje hiše majhen prostor, kteri naj bo dolg 1 seženj in ravno toliko širok (kar je en štirjašk seženj) ali pa k večemu 2 sežnja dolg in en seženj širok.
Zemlja na tem odločenem prostoru naj se do dobrega prekoplje in trava s koreninami izruje. Ves prostor naj se na to razdeli tako, da se naredé po ta po čez, to je, po širokosti, po tri čevlje saksebi; tako se naredite 2 lehici, ali pa, Če je prostor 2 sežnja dolg, 4 lehice, do kterih se lahko pride od oběh straní, kar je tudi potrebno o pletvi, da se lehice in sadike ne pohod ijo.
Ko so lehice po tri čevlje široke narejene, skopij ej o naj se po lehicah in sicer po dolgem žlebički ali razori; žlebički naj bodo globoki po palcu in ravno toliko, to je, po palcu, globoki, saksebi pa naj bodo po štiri palce; v te žlebičke naj se seme dre-vesno vseje, in sicer bolj redko, Če je seme veliko, bolj gosto pa, Če je seme manjše. Tako posej ano seme naj se z roko pa rahlo pokrije z zemljo.
Sme se sicer tudi seme posejati po vsi lehici vprek, brez žlebičkov; al ta setev je slabejša od une z žlebički, ker se pri pletvi trave in plevela tudi nježne sadike s plevelom vred izrujejo iz zemlje, kar pa se ne zgodi tako lahko, če sadike v lepi vr3ti rastejo iz žlebičkov.	5
Borovo in smrekovo seme ozelení že v šestih tednih, in kakor hitro prilezejo sadike iz tal, že se raz-ločijo od druzih zelišč po svojem listji. Mlade sadike morajo se pridno in večkrat op leti, tudi zalivati se
jim mora, Če je suša velika.
Zemlja, v ktero se drevesno seme poseje, pokrije naj se z brez ovi m i ali drugi m i v ej ami tako, da se veje ne tiščé tal, da pod njimi seme zeleneti more; dobro je pokrivati zato, da ptički, semena iskaje,
zemlje ne razkopljejo.	** ■
Tako napravljeno ogradico v vrtu za gozdne sadike imenujemo drevesnico ali sadišče (Pflanz- oder Saatscbule), in napravlja se le spomladi.
Če sadike pregosto poženejo iz tal, treba jih je drugo leto prebrati, da postanejo bolj redke; tako hi-treje in bolj cvrâto rastejo. Te izruvane sadike naj pa se posadé v drugo zemljo, in sicer tako, da se jih posadi vec skupaj; tret je leto bodo močne že za pre-sadvgozd.
Še boljse pa je narediti sadišče kar v gozdu na kaki planjavi; in to zato, ker se sadike popřej priva-dijo zemlje, v kateri bodo presajene rastle, in pa zraka; tudi se veliko raje prim ej o, kedar se přesaj a jo. Přesaj a ti pa se morajo vselej.
Na sadišču, ki meri en štirjašk seženj, izraste sadik toliko, da se more ž njimi obsaditi planjava do celega orala (joha) velika.
Sadišče za hraste mora imeti bolj globoko in
rahlo zemljo.
Hojevega semena in bukovega ne kaže sejati v sadišča, ker sadike hojeve in bukove ni mogoče s pridom presajati na planjave; to drevje se le zaredi pod starim dre vjem.
Sadišča so silno potrebna pri večih gozdih in tudi pri malih, in še celó pri tacih, v kterih so že vse planjave dobro obsejane ali zasajene; kajti vsako leto pogine tu in tam kaka sadika, katero je treba nadome-štiti z drugo. Saj še celó pri zelnikib se morajo zelne sadike nadomestiti z drugimi, ker se nikdar ne primejo vse ov prvem posajene ter vselej nektere poginejo.
Ce se hočejo sadike drugo ali tretjo spomlad presajati v gozd iz sadišča, ktero je bilo na vrtu ali deleč od gozda, naj se sadike v večih šopkih izrujejo iz zemlje, da se jih bo več prsti držalo, polože naj se na to varno v kak košek, da solnce ne pride do ko-renik in jih ne posuši, in potem naj se posadé na město, na kterem imajo rasti. Sadé naj se bolj go s to,
da bodo lepo ravno na kviško rastle. Na redko posajene sadike rastejo le v veje in ostanejo nizke.
Dobro je tudi, da se drevje, ktero rado skupaj raste, pri presajanji nameša, postavimo, h o j a in b u k e v, bor in smreka, bor in hrast, bukev in brst, smreka in mecesen, bor in mecesen. Dobro je tudi namešati drevje takó, da pride k drevju, ktero je počasne rasti, tako drevje, ki raste prav naglo. Drevje nagle rasti služi v to, da unemu delà senco in mu je v zatišje, potem pa se poseká, ko uno ne potre buje več sence in zatišja. Na priliko, k smreki, posa-jeni v peščena tla, dobro je pridjati bor; in bor, ko zřaste kacih 6 ali več čevljev visok, se poseka, smreka pa se pusti.
List na to drevje, to je, bukev, brest, jesen, javor, hrast itd., mora že dobro odraslo biti, ko se pre-saja; ne škoduje, če se mu pri presajanji korenike in veje nekoliko prirežejo. Če se listnata drevesca presadijo na planjavo, mora se jim dati kolec, k kte-remu se privežejo, da drevesca veter ne omaja in da tako drevesce ne pogine.
0 govedarstvu,
Spisal Blažé Per ní šek.
Akoravno sem že po treh slovenskih časnikih pisal o govedarstvu s posebno pozornostjo na Muriško in Labodniško pleme, vendar še ponavljam to stvar, ker je za našo bodočnost velike velike važnosti. Mi Slovenci se moramo gmotno dobro podkovati, da bo-demo duševno in v državljanskem smislu bolje stali nego stojimo. Ako pa hoče naš narod ta korak stori ti in doseći svoj namen, mora se posluževati naš kmetovalec, ki je podlaga vsega narodnega gibanja, najboljših sredstev. Jaz pravim: kar je člověku desna roka, to je posestvu govedo. Dokazovanja za to ni treba. Da pa more dobivati kmetovalec od svojih goved več koristi, imeti mora za to goveda najboljših in za-nj naj-primerniših rodo v, koja mora tudi umno izrejevati.
Za naše srednje hřibe po Slovenskem je najboljše govedo Muriškega rodu; za ravnine in doline naše pa je najizvrstniše govedo Labodniškega rodu.
Jako težko bi bilo dobiti govedo, čegar Jast-nosti bi bile harmonično na tako visoki stopinji, kakor je živinče Muriško. Ta siva živina, koje koža
pod dlako je le crna, je izvrstna za vožnjo, y čemur jo le Ogerska goveda utegnejo prekositi. Muriško govedo gre kakor jelen in se ne boji niti klanca niti kamenitega pota, ker je jako trdnih nog. Mleko Muriske krave je jako mastno in ga daje na dan po črez 6 pintov (bokalov). Jesča je tudi zeló ta živina, le da hoče sladko pašo, ki tudi sme biti včasih gola slama. Meso daje ta živina prav dobro : lojevo in ne prekoščeno. Gledé barve je še pomniti: da Muriškemu
govedu sta rogova le bela, krogla, lepo, naprej, gori, narazen in nazaj zavita, njuna špica, kakor tudi zima in parklji pa crne barve. Navadno je okoli smreka in oči belo to živinče. Te živine je na Štajarskern naj-več, posebno pa ob rečici M u rici, ki teče v Muro.
Drugo tudi Štajersko najboljše govedo je Labodniškega rodu. To je toraj najboljši izraz slovenski za to pleme, ker se izpeljuje od besede Labodnica, katera znači reko na Štajarskern. Obdržimo toraj to imé mesti onega, kojega obrazimo od besede Marijin dvor, kajti ni gotovo, da bi bila ta vas zibel temu rodu, nego Labodniška dolina. To govedo ima najboljše meso , vse preraseno z lojem in je le raa.o k o-šČeno. Prav mastnega mleka daje Labodniška
krava po Črez na dan 8 pintov (bokalov). Zaklano govedo tega rodii tehta 8 — 10 centov. Ono je zadovoljno tudi s kislo pašo, le veliko je more biti. Posebna
prednost te živine je pa tudi ta, da doraste za leto pre je, nego govedo ostalih rodov. Ker je pa tudi mehkonoga ta živina, gotovo je le za niž ave, kodér so mehkejši potje in kisla paša. — Dlaka tej živini je le pšenična, kakor skorja belega kruha, često tudi bela. Koža pod dako jej je me se ne barve, špici
rogov in parkl ji so le rumeni, žima bel kasta. — Labodniški rod sem tudi nasvetoval za Ljutomer-ske nižave. In ker so Ljuto me rčani jako napredo-valni, upati je brze reformacije v govedarstvu.
Tišti, kateri dobivate od države goveda ali je na lastne stroške kupujete , da bi se vam zasejala živina naroda čiste, žlahne krvi, pazite tedaj dobro, katero teh dveh plemen je za vaše kraje! To se dandanes sploh prezira — zarad nevednosti.
Prosim vas, kmetovalci! nikar ne segajte po goveđih tuj ih rodov! Nekteri hočejo le Svicarje imeti v hlevu, akoravno niso te krave — za nic za molžo in mesar se tudi ogiblje Švicarskega vola, ker ima trdo, nelojeno, in jako koščeno meso; le za delo mo-remo hvaliti Svicarje. Drugi pa zopet: „le holandska goveda, te krave dajó obilo mleka" (!) To je res, a premisli tudi, kako pa je vodeno mleko od holandskih krav; primešaj vode mleku Muriške ali Labodniske krave, pa ga imaš potím na dan tudi 10 bokalov od ene krave, kolikor ga dobivaš baš od holandskih. Pa kako moraš streci Ilolandskicn kra vam! Gotovo je: da
črez lepo Stajarsko Muriško in Labodniško govedo za
nas goveje živine — ni.
Nuznanilo.
Kje dobro žveplo dobodo yinorecji za žvep«
ljenje trt.
V „Gosp. Listu" se bere sledeče naznanilo : „Zdaj se vže gotovo povsod pripoznava, da je žveplo edini zdatni pripomoČek zoper trtno bolezen; a ono se rabi samo tedaj z zanesljivo dobrim vspehom, kedar je dobre sorte in prav arobno zmleto. Tola skušnje zadnjih let nas učé, da so začeli posamesni prodajalci ne le samo na sebi slabo blago prodaj&ti,
ampak tudi žveplu druge tvarine pridevati. Tako žveplo Thoren", katero ei Ti v svojej mladosti včasi rad po-
je se ve da na trtab le prav malo izdalo, da se ni iz-
w	_	«	a	rvi	m	\ i	^ • i	t	^
peval
y
tudi nad Te boj faktično vresničila?!
plačalo žveplanje. — To me je spodbudilo, da sem kot takimi renegati potegniti
kateri
Kaj ti
8
Podgori zasledoval, od
oskrbnik grofa J. L. Attemsa v kod bi se iz prvega vira dobilo prav dobro žveplo posrečilo se mi je, da sem ga tudi iztaknil. Gb
rajši danes nego
y
m
da
se mi je pa ponudila priložnost, posestnikom pomagam; v ta namen sem si preskrbel svetu para
jutri narodnim našim pravicam „consilium abeundi" dali pa se pri vsem tem še za pravega prijatelja naroda na-sega in svobodě njegove štuliti, to je norost čez vse hko tudi drugim norosti, to je „spiegelfechterei" , ki je nima na celem
enem
Zatoraj, Polde! le se pridušaj, da je Tvoj marš v
žrelo Germanije pravi „Fortschrittsmarsch", le
posvetne, ki branijo
psuj naše
naravnost iz .Neapolitanskega izvrstnega žvepla, kterega
bom dal na lastnem, za to nalašč napravljenem mlinu -------------r----77
tako drobno zmleti, kakor je najíineja moka. Zalogo narodnjake, duhovne in posvetne, ki branijo narod svoj tega žvepla bom imel v Gorici v drogeriji gospoda sramotne smrti pred tujčevo peto, prav po tagblattarski Gašparja Ghitter-ja v Kaštelu, kjer se bo dobivalo po prav spodobni ceni, kedar bo čas za žveplanje."
maniri za „fortschrittsfeindliche
y
finstere Mâchte"
y
mo-
Podgori na Gorièkem.
goče, da s takimi in enakimi psovkami tu pa tam ka
Andrej Kocjančič.
kega Judeža ali vsaj slovenskega osla vjameš

Gospodarske skusnje.
Ali naj bo telica ali bikec?
Te boj potegne, rodnjaka ne boš vsakdo vže vé.
y
ki
za
vjel, če kam
pravega, poštenega učitelja in na
se prav na glavo postaviš, ker
pes taco molí! Zato je upati, da bode naš<3 dosihmal še hudo teptano narodno pravo
sijajno zmagalo in Ti nodes
tem so na vse zadnje vendar
„Novice" že pred veliko leti nasvetovale za poskušnjo 8 svojimi tagblattarskimi frazami in psovkami prej ali aledeči pomoček: Kdor si od krave telíce želi, naj jo pozneje na sramotnem cedilu ostal.
y
zene; če pa želi bikca
7
V „Slov. Gosp.
naj
u
Vedi namreč, da naše narodno pravo bilo bi gotovo
naznanja vže zdavnej zmagonosno triumfovalo, ako ne bi kulturo-
8 polnim vimenom k biku dá kravo poprej pomolsti.
gosp. Fr. Jan čar svoje skusnje tako le : „Do 1869. nosni nemški Slavojedi svojo zatiralno moč naj več
leta se nisem mogel prepričati omenjene resnice; takrat iz naše pomilovanja vredne slavjanske nesloge, sebič-si pa za svoje posestvo troje velikih brejih krav naku- nosti, nemarnosti in strahopetnosti zajemali,
P™,
kaj ti
res-
ktere zaporedoma storijo bikce. Jaz pa hočem ničnost Tvojih besed, da „hřbet, po dolgoletnem priti ktere bi se domá v krave izredile, naše krme, skanji sključen, se ne dá več tako lahko naravnati"
kcuv^ » imcic ui ot uuuj« r amiv jx*ivv»j«v>, ij«ov muiv, onmijt onijuv^u , oc	ua y tv/	lauau liai a y uau ,
?ostrežbe in kraja privadile. Toraj zaukažem pojavne se je žalibog tudi nad nekterimi našimi slovenskimi
♦inttrk m n a 1 n î «v\ t? i im n n nm Ir nitn ono ti	iťn r\ b m i7a	v\Ao)nnnî	rrnřlnln	O lrrl ni	Va i l\îlî twî trXn	/vnlî rw
kdaj
bi bili mi vže zmagali z
rave s polnim vimenom k biku gnati. Eno kravo	poslanci^ razodela. je dekla zavoljo moje prazne vere, kakor je mislila, ali
pa tudi iz kljubovanja, poprej pomolzla, in je zares	držali, namesto da jih smo iz strahopetnih ali sebično
zopet bikca storija; drugi dve kravi pa ste s polnim	oportunskih obzirov v opoziciji same popustili, za dua
vrlimi Čehi vred, da smo se čvrsto in neprestrašeno
vimenom
biku gnani
bili, m
t+V t	OVV O |/UIUILU	UJ^UI tUlIUAUl l/UCill VT Y \S \J £J l Vj 1J JL OCVLUU	UOlill y UCb UUd"
storili telici. Po takem lizem glasovali in potem Giskri, Herbstu, Éeustu in
to ni prazna vera, marveé resnična pripomoč. Razjas- drugim takim „poštenovičem" se vklanjaje leto za letom
nim si pa jaz to prikazen 8 tem-le:
rava 8
polnim
vi-
menom ima vse žile bolj polně in napete, ki jo tiščijo, vedeli
za narod svoj tam sreče in pravice iskali, kjer smo
da
nas
poguba čaka.
Čehi
sami
od vseh
tedaj tudi ne more imeti tako živega nagona na par- svojih bratov zapuščeni in od toliko sovražnikov obdani,
pa tudi niso mogli všemu kaj. Saj tudi Magjari ne bi
jenje, kakor ga menda ima s praznim vimenom
in se
toraj naravno slabeja stvar
telica
pa bikec. Kdor kaj bolj šega vé, pa naj pové".
spočne; inače bili nikdar reusirali, da niso translajtanski Slovani
Zgođovinske ćrtice.
Odprto pismo
gosp. prof, vitezu L. Gariboldi-ja.
(Konec.)
Ako h očeš na vsaki način tudi Ti, Polde, ker Ti
njimi potegnili ter v svojo veliko škodo in pogubo dva-
da je centralizem nam Slovanom
lizma odobrili.
Res
krvave rane vsekal in da je le blaženi federalizem tista državna oblika, pod ktero nam je mogoče popolno pra-
vico, ravnopravnost, d»vuuuv m ut^uoiaujc uu^u, m. katera je v stanu ne le nas Slovane, ampak tudi celo
svobodo in blagostanje doseći
m
Avstrijo pomiriti in srečno narediti. Pa pri vsem tem bil bi tudi ustavni centralizem za Avstrijo, kakor za
PO
nas
stokrát bolji, nego nesrečni sedanji dualizem
menda to bolj kaže in več nese, med popisanimi vragi naroda našega paradirati,
, oivftiaii uv/iji , ut^v xiv/oi tuui o^uauji uuau^ui , pu
katerem je z Avstrijo vred tudi vse avstrijsko Slovan-
f aavuv y 1x1v/ va	▼ j u^i	«1/^4/
neka Ti bude! Ker smo Slo- 8^vo na dvoje razsekano in s tem tako oslabljeno

venci vže druge še hujše vragove prestali in preživeli, bodemo tudi Tebe. Ali tega ne pozabi, dragi moj Polde da dvema gospodoma ob enem služiti ne moreš.
Iz Tvojega nemškega organa I7terih kranjskih
7
učiteljev sem se pa prepričal
ne
uuitvijvT obiu opa picpnvai, uv> x%j , da si se res tej koteriji pridružil, ki v tem napredka išče, da po na-
kakor bi Vodnik rekel, po ubogi ,,slo-nemškim betom neusmiljeno udriha
našem
, ali, ;« z
rodu
venski pari
rekoč: „soli der Geist sich aufwárts schwingen die alte Form zerspringen !" — ampak iz Tvoje
f» Ai	rv rv A í í nnrv\	^n/1 i	n%MiAť?i/)i%l	/I	V* X/\X	w r
W Hl I IHM HH
je od nemško magjarske manjšine v Cis in Trans podjarmljena, ko bi zedinjeno v ustavni, centralistični Avstriji lahko veliko, odločilno besedo govorilo in federalizem,
, po glad-
kem, ustavném potu tako rekoč dekretirati zamoglo. — Mogoče, da se ta ideja sčasoma še uresniči, kajti dualizem tudi vsem translitavskim Slovanom vže strašno
/
po kterem zdaj zastonj
zdihuje, če bi trebalo
; yy
7
muss
preseda, in navdušenje, s katerim se to idejo zastopa-joci mladi dr. Makanec, ki hoče namesto pogubljive
Schul- un'je z Magjari unijo z vsemi Avstrijskimi narodi posta-
zeitunge" sem tudi sprevidel, da hočeš pri vsem tem še vedno veljati za najboljega prijatelja naroda na-
viti, na
če
Hrvaškem sprejema, je dober „omen
(c
Pa
tudi ta ideja le prazna ideja ostala
smo
tudi
v
Isto tr* dualizmu na dvoje presekani Slovani še v Cis in Trans
toliko močni, da se moremo nemške in magjarske he-
Sima
šega ter napredka, omike in svobodě njegove
dijo brez dvombe tudi Tvoji ljubeznjivi pajdaši _ in drugi novopečeni tagblattarji — katerim si Ti izvo- gemonije rešiti, če se le iz svoje sedanje, pomilovanja
Ijeni predsednik.
AÍ> 7 1 uluc 1	Bi u,i ""»i", Učt ac uuuc
kedaj šaljiva nemška pesem : „leh bin der Fiirst der
Polde! Kdo bi si bil mislil
da
se
bode
*
Tedaj tudi brez
Poljakov?
Nik
ki Še nikdar ni bila sama fantazmagorija, mora se računati z
V polítiki,
m
dejanskimi fabtorj
Ne zamerite prijatelske te opazke. Vřed
*
76
vredne nesloge in sebične nemarnosti izkopljemo
rega gnjilega oportunstva
ščati v tac'h rečéh besedo. In čujte ! tadanji državni jiicgi» upuuuobva, xk.on.ui. m.au^a po „Tag- zbor je temu pritrdil; kajti on se ni se za tako „vsega-smrdecega pasjeverstva se otresemo in solidarno vedočega" čislal kakor dandanašnji. Potem pobija pi-
kakor
mlađega
, sta-„Tag-
blattu
z vrlimi Oehi na edinopravi, napredni, katoliški pod-lagi (kar se posebej nas Sloveneev tiče) v zedinjeni
satelj šole
očitanja, s kterimi liberalizem napada bogoslovske
y
Sloveniji si pravice, sreče iščemo.
y
miru
;
seminišéa, profesorje in duhovsko cislajtansko v pokoja in blagostanja oboe, s tolikim, tako zdatnim in zmagovitim orožjem,
splošna
ki mu ga ponuja zdrava pamet
zgodovina ,
Polde! Le se posmehuj , kolikor Ti je drago, in skušnja, zlasti pa skušnja slovečih v vseucilišnem šol
moje ideje imenuj prazne sanjarije; toda pride čas
y
m
morda je
vže
blizo (direktne volitve), ko se bodemo z
drugimi Slovani
če Bog dá (in se naši poslanci spet goce, bralcem kaj
stvu na Nemškem izvedenih mož, da živo obžalujemo,
„Novicam" omejeni prostor nam ni mo-
da
oziroma na
već ponuditi iz obilnega, uceneeca m
III Uglilii kj kvj v ci ni y	& vic* \iii ow» liaoi jjvoiuuvi	O	J vi	j ▼ vu ^uuuuiu i lj vr	j uvjunu^a iu
strahopetno ne pooportunijo) tudi mi Slovenci iz seda- jako zanimivega zaklada, ki gaje pisatelj na 144 stranéh njega mrtvila predramili ter nemškim in nemóurskim svoje knjige nakopičil. — Da tudi bi knjiga v sedanjih
okolišcinah, v kterih kaj malo ali nič ne veljajo raz-
naj so še tako temeljiti, ne dosegla svojega pred
da
res
logh
kulturonosnim Slavojedom v dejanji pokazali,
tudi mi Slovenci napredek in svobodo ljubimo in se umemo kot pravi svobodoljubi tudi tište nemčurske omenjenega namena, vendar bode ohranila gotovo sebi
nesnage osvoboditi
ki
Je
tako kanibalsko „liberalna",
neovržljivo vrednost, svojemu pisatel ju pa časten spomin. da nas hoče na naše stroške pozobati, da bi potem na In zato jo živo pripnročamo ne samo duhovsčini, temuČ poteptani Sloveniji svojo glorijo nemške zed i njene tudi vsem izobraženim bralcem. Cena knjigi je 90 kr. države zidati in svoj nemški jezik čez naše grobove
do Adrije stezati mogla.
Bog dá in
Pa
v
ce
sreča
junaška, bodemo račun
zmešali tej „liberalni" zaroti in vsakemu,
Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, I kovati ga želi: Slave zora bo svetila Zob verige razdrobila, Večna bo Sloveneev čast!
ki
■V
Z
njo
drži.
* StatistiČnega poročila trgovsko-obrtnijske zbornice v Ljubljani o trgovini, obrtaiji in prometu na Kranjskem za 1870. leto 2. del je ravnokar přišel na svetio iz do-
nemško
y
dano tudi 2d pol.
Kar smo že v naznanilu navijamo pri ogledu 2. delà
besedo). Gela obširna knjiga šteje
delà lani rekli
da
7
to po-
je očiten
veliki trud
A. D. Pivčanin.
zborničnega Haj nika gosp. Jan. M urni ka, po kterem
izvršiti 8tatistično to poročilo,
se je mog
kajti ni zadosti, da si pisatelj osnuje nacrt o tem, kaj naj pride v tako knjigo, ampak treba dobiti tudi od
Nove knjige.
* y)Zur Reform der ťheologischen Studien in Oester-reichic — je imé nemški knjigi, ki jo je vrednistvu poslala Moserjeva knjigarnica v Gradcu s prošnjo, naj bi jo tudi „Novice" svojim bralcem naznaniie in pripo-ročile, če se skladajo z načeli njenimi
mnogo straní gradivo, ki se ne dá iz glave napisati, ampak mora biti tako , da se opira na dejanske raz
, obrtniki, ru-
mere.
ako 8kopi pa so mnogi trgovci
darji in drugi o razodetji tacih poručil, to najbolje vé
vsak
y
kdor je gradiva iskal za tako statistiko.
vsacemu
yy
Novicam" sicer ni namen niti navada pečati se z rečmi čisto teologičnimi, a vendar ne morejo si kaj, da ne bi vstregle prijazni želji; vsaj, kakor svoje dni konstitucijonalno društvo" v Ljubljani, tako se
IHHHIHIHHHHHVHHHBH^ ^0r
, ki se naprosi za take date, tiči za hrbtom domišljeni strah „večega davka". Gledé na te zapreke ne bo tedaj n<»ben izvedenec popolnosti zahteval od
pa
„avuoi/nyuv.ijuuaiuv vxi uoi/v V7 v JJj u uij «ui , v«
— - Je
grizla novejši čas tudi Dunajska „Presse" v ta teolo-gični predmet. Omenjena knjiga pa se bojuje proti Pressi" in tistemu liberalnemu centralizmu sploh,
statistienega poročila,
vse do pićice r e s n i č n o dobrodelni in izobraževalni zavodi
v tem tudi razlog našei, ako ni
V „dodatku ť se nahajajo vsi
vse zna-
y
nostne, obrtnijske in umetniške družbe in nektere bolj obširno, večidel pa na kratko opisane
pa šole
y
yy
vse
sile
kteri
napenja, da bi podjarmil in zadusil vse prosto
iz
tega posnetka je očitno,
da
je mnogo zanimivega m
gibanje bodi si na narodnem, bodi si na cerkvenem polji; in že zato pozdravljamo gori imenovano knjigo
ko „naše
gore
list1
í
ter jej kličemo: dobro došla!
Poglaviti namen tej knjigi je, slehernemu , ki je zmožen in ima voljo videti pravo, pred oči staviti silni propad, v kterega bi bogoslovje in cerkev sploh morala
podučnega berila v tej knjigi, s ktero je trgovsko-obrt-nijska zbornica naša zadostila nalogi po svojih pravilih.
Kar se tiče jezika slovenskoga, radi mu prizna-vamo, da je čeden pa tudi lahko razumljiv, čeravno se je moral boriti z mnogimi tehničnimi izrazi na mnogo vrstnem polji, ktero obdeluje ta knjiga.
pogrezniti reforma po taki poti
liberalizem zlasti Pressi"
y
ki
J°
kaže
m
vsiluje
* Metelko v slovenskem slovstvu
y
,Jezičnika" X.
v
spisi h :
yy
Monografie" in „Voturu"
v
leto, spÍ8al J. Marn, natisnil in založil Rudolf Milic v
, zraven pa tudi pokazati pravo pot, po kteri Ljubljani — se imenuje knjižica se ta reforma, kolikor
yy
Je je
treba, da
in ima doseći.
y
ki nam kaže neumrlega
slovničarja slovenskega v njegovem delovanji in mn >go-ta namen zavračuje najpred neimenovani pisatelj (prof, vrstnih ďotikah, gotovo jako zaniraivih, kajti rajni Me-dr. Stanonik v Gradcu, ki ga ponosno med svoje ro- telko je živel v oni dobi, ko bilo je treba še celino jake štejemo) tisto liberalno načelo, po kterem gre dr- kopati milemu našemu jeziku. Učeni pisatelj slovstve-
žavnemu zboru, postave kovati tudi o reformi bogo- nega životopisa Metelkovega kaže na vsaki strani
kako marljivo je zasledoval skor vsako stopinjo možá
ki
Je
v
slovskih šol. Predrznost tega zahtevanja kaj lepem soglasji z moderno frazo „die Wissenschaft
f y
o kterem je Slomšek po pravici rekel
y
da je
und ihre Lehre ist frei", pojasnuje pisatelj izvrstno med sive starosti dělal kakti naš drugi Dobrovski",
vé povedati o njem, pripoveduje tako mikavno
„do s voje
kar
drugim tudi s tem, da, ko se je v Schmerlingovem
dr-
y
in da
m
g o reformi
koli
ni
suh
oparno,
žavnem zboru spravil na dnevni red predio gimnazij ski h šol, je celó Bonitz s svojimi druž- in sklep prinese še niki vred takému početju nasproti
dolgočasno. Skoda, da predgovor
XI. leto „Jezičnika" in da Me-
zbor
povdarjal načelo, da
telko
ni
vès
v eni
nima pravice, vtikati se v taka prašanja
ampak
knjigi.
dwi Aiiuuv ^JL Mt * ivu J v tu\aii ou v laaa piaoauja» j «lu wa cv skega jezika tedaj, ki bi radi lao^iwu uvv/iii j/v uiv » wu
zvedencem in strokovnjakom (Fachmânnern) prepu- skem polji onega časa, ko se je jezik naš razvijati
Vsem prijatlom sloven-
po sloven
razgled dobili
začel, in ki nimajo „Učitelj skega Tovarša", po kterem dovolila
7
in če
spada sejmski, namreč 11. dan meseca
je natisnjena ta knjižica, priporočamo jo z zagotovilom, na kako nedeljo ali praznik, stopi sejm v prvi de
lavnik liazaj, zato ker je na 12. vsacega meseca
ia si ž
njo obogatijo k nj i gar no svojo
Mnogovrstne novice.
naše
*
sejm v bližnji Sežani.
Prijazno vabimo kupce in prodaj alce na te sejme s pristavkom, da je za letošnje leto v^aki proda-Oporoka nedavno umrle stare cesarice Karoline jalec od štantnine prost, in da so ti sejmi tištim sej-Avguste je zopet živa priča njenega usmiljenega srca. marjem jako pri rokah, kteri tudi Sežanske sejme ob-Naj iz testamenta njenega naznanimo nektera darila : iskujejo.
usmiljenim sestrám na Dunaji 30.U00 gold.,
šolskim
sestrám na Dunaji 40.000 gold.
Občinski odbor. Senožec 28. sveč. (Odgovor dopisu iz Notranj
Dunaji 5000 gold.
yj\j jjuiu», — delalskim šolam na skega v poslednjili „Novicah".) Ovi dopis nam ni iz otroškim varovalnicam na Dunaji nenade došel, kajti precej po dohodu bika, ko so ne-
}
12.000 gl.,
*
varovalski otrošnici v Badenu 1000 gl. itd. kteri Podnanoski matadorji njega in njegovo prebiva-
zna
O deklici % dvěma glavama, ki tako lepo peti	lišče ogledali, smo čuli govor, da je bik sicer lep,
da si je pridobila imé „dvoglavnega slavčeka",	njegov hlev je premajhen in tacega vec. Da se pa res-
pripoveduje se po časnikih toliko, da tudi mi moramo	nica prav spozná, treba je čuti dva zvonâ. Podnano-
svojim bralcem nekoliko povedati o tej redki prikazni.	skemu zvoncu odgovarja Senožeški tako-le: Ni res, da
Kar	■■■■■■i ■ BlMMihi^MËÉMlBlÉBB
le
)
jim pa povemo, so besede slavnega zdravnika je bilo rejniku bika od si. c. kr. kmetijske družbe nada ga do spomladi ne sme spušcati; zakaj pa
dr. Virhov-a v Berolinu, ne tedaj kaka prazna pravlica.
roceno
v**« v * x uv » w ▼	VIIUUJ UV> tv^u CAJ J-V d c\)	a/JUCO Jjiur live«»	JL	11V^ y ua g Ch KXKJ 0|JVJLUiaUI LLU DUiU O p UOUOitl j U C* IV COJ	C4i
Dr. Virhov pravi, da svet nepomni še tacega člověka ste Vi gospod Podnanoski svojo kravo k njemu pri-
in da ga morebiti v tisoč letih ne bode. Ta deklica je
«I»	UiUlVWlU » nov/U IUWI1 UU ISVSU.V. AM	JVi gllall , ^C OtC U V U jJiC^fy VCU AJLiail ; - 1 UUi IV JCŽ JU 1£J-
8. otrôk zakonskih starišev, ki imajo 22 otrók. Iz dvoj- mišlija dopisnikova, da je bikec nad 90krat že spuščeu
nega hrbtanca odzgorej se kažete dve glavi, spodej pa bil, kajti danes 28. svečana kaže dotični zapisnik komaj
če ste ovo prepoved znali?
Tudi to je
sta dva hrbtanca zraščena le v enega. Nog imata čve- 31 števiík, oziroma krav, za dobo od 14. grudna 1872. iero Čedno izrašcenih. Srčno in žilno bitje je pri vsaki do danes. Da je več krav dognanih bilo drugače; opravila
do
tudi
želodca, čev itd.
Wlťju JU A A Y uUilAi	\X\J UCmUOi U<\> JO VCO IViOiV U. Lf 110. LI 111 UllUj \X\J	tUUi "I
pa so enaka obema. kak dan, to je istina, a na moje povelje se mu je do
se daj
Glasovita skupaj zraščena brata Siameška, o kterih se je nekdaj veliko govorilo in pisalo, bila sta le s
hrustančnim zvezkom vkup zraščena, bila sta majhna	likanski pa prazni hlevi?
* n r\ r\ /\ V\ %% r* r il ti / I n rv Ir rvi^i v\ n • r) tt /\ r* 1 n ttv> * ni a tt /i r\ Ir C C a	mm,
po en a na dan dovolila. Hlev Sturmov tudi
in po obrazih grda, okorna; „dvoglavni slavček'
ni tako re ven kakor ga popisujete. Kaj pomagajo ve-
Sturmovem hlevu je
ste lepi, živahni, bistroumni, prijazni sestrici
vsem jako spodobno obnašate.
7
ki
pa
zraven
še
se v
veli
Berolinu je bilo med
; 7
bika
,da prešički se ne sodijo po koritih niti po hlevu'
dobro rejenih goved, in stari pregovor
i-i ^	^ r) « i /\	/M^t L V\ 1 4-1 V\ /\ V\ 1 ATT11 *
pravoznanci mnogo razgovora o tem: «.i muiv ▼ „iaaa»aM ^YIOuuí uiun^u^^m, ^	o my «i. m. «.uiu-
postave ta stvar za eno osebo ali za dve osebi veljati, tijski družbi čez vse hvaležni. Ce bi pa ona meni ne ali more vsaka z a-se pogodbe sklepati, oporoko (testa- verjela, da je z našim bikom taka, naj se po druzih
neenostranskih potih prepričati blagovoli. Ko bi bili Vi, gospod dopisnik, s prošnjo tolikih vrstic, kakor jih ne-
ali more v smislu čvrstim Muricodolcem
ravno taka je tudi z našim dobro rejenim
7
lepim
>
in
za
kojega
smo
si. c. kr. kme
■ment) narediti ali ne, ali bi se smela
zapreti, če bi ena potem tudi druga nedolžna mo-
taj pregrešila, ker bi r------------------„------------uli j kj jl/x v uxx j v wval lvixx t x u uxv j xx m u v j » m ** w
rala kazen trpeti. Od gori imenovanih Siameških upravičeni Vaš dopis ima, slavno c. k. kmetijsko družbo
svojo zeno
imel.
bi bili tudi
bratov je znano, da sta bila oženjena in da je vsak Kranjsko ob dotičnem času počastili, gotovo
enega Muricodolčeka dobili, katerega Vaša okolica v
*
19.
s vec. je preteklo 400 let, kar se je rodil slavni
učenost, zlasti v
kanonik Poljak Kopernikus, cegar
zvezdoslovji, slovi po svetu tako, da ga po pravici vé-likega imenuje; on še le temeljito je dokazal, kako
resnici potřebuje, in meni bi potem ne bilo treba s tem
odgovorom dražega
časa
tratiti.
i ia PoStojne 3. marcija. — „ucocuci v m^u.^ u,«,
na predpustno nedeljo izvršila se je prav dobro. Kaza-
Jož. Zelen. Beseda" v čitalnici naši
iujvuur 7	nv-AAAOijiwvr jo	aatvu na preupusmu iieueiju izvrsna se je pra.
se na nebu sucejo vse stvari, — da solnee je središče liščina igra „Suknjo doli" izbuďila je
sveta
okoli kterega se zemlja in vsi drugi planeti su-
mnogo smeha,
ker se je predstavljala prav dobro. Iskazali so se naši čejo. On je razjasnil pravo sistemo svetá. V Krakovi diletantje tudi to pot kot izvrstne in popolnoma vtrjene
11a Poljskem so mu postavili spominek z napisom iz moči. Le zaslužena je tedaj bila pohvala
ki
sv. pisma: „Sta sol, ne moveare
J*0* je
se !)
!" (Solnee stoj, ne suči donela od vseh strani prepolne dvorane domačega in Po pravici so tedaj Slovan i ponosni na takega vnanjega ljudstva, dasiravno vreme ni bilo ugodno. To
rojaka in kakor v Krakovi in drugod na Poljskem je pa zopet dejansko dokazuje, da so kazališčine igre na tudi Poljsko akademično društvo „Ohnisko" na Dunaii špmn linrlstvn íakn nrilinhliftnft. a ktfirimi mu bode Či
Poljsko-akademično društvo „Ognisko
Dunaji
----- —------------- ---------	šemu ljudstvu jako priljubljene, o ruomui ^^
slovesno obbajalo 19. svečana spomin 4001etnice Ko- talnica gotovo in rada spet vstregla.— Po besedi je bil
s kterimi mu bode či-
pernikove. Da so Nemci zavidni Slovanom za takega učenjaka, to je že stara
------------ — _ „ ------ ---- ---ples, X\i JU UACVJCVA «AU IMUV^M VAAAV».	A UUI "l.
pesem, in sopet pri tej priliki večer je bil v čitalnici ples z maškerado, pri kteri se
ki je trajal do ranega dne.
Tudi na pustni
so pisarili toliko neslanega, kolikor ga le oholi Nemec je odlikovalo mnogo prav ličnih mask.
napisati more. Sram jih je
zabili na 4001etnico.
menda bilo, da so
oni po-
Naši dopisi.
Trsta
Vipavskc doline 24. sveč. ( Vprašanje.) Kako neki
se to strinja, da vžitninskega davka zakúpstvo v Ljubljani je vzelo moža v svojo službo, kteri je bil iz dobre c. kr. finančně službe odstranjen zato , ker so mu po-stavne takse pri kuhanji žganja v nasi dolini premajhne
Trstu)
se
marcija. (Pri telegrafskem vodstvu v bile?! aprila prične poduk iz telegrafije in
Krške okolice 28. sveč.
Tudi naš c. k. okrajni
bode trajal tri mesece. Prošnje za sprejem se imajo glavar grof Chorinsky je stopil v vrsto F ladu n-
vložiti do 20. aprila. Pogoji so enaki onim
7
kteri
so
bili
omenjeni
v „Novicah" lansko leto meseca septembra.
Fr. Cegnar. SCHOŽCĆ 28. sveč. (NaŠe meseČne sejme), ktere Pratika" in koledarji kažejo, nam je veleslavna deželna
govo, pa ga še prekosil. Razposlal je po okraji našem enak razglas zarad podpisov prošnje do presvit-lega cesarja, da bi v modrosti svoji
odvrniti blagovolil
direktne volitve, kakor je Fladungov bil, ki so ga „Novice" razglasile. V tem razglasu on žuga s kaz
ji i a ti rv a in i^uicuixrji kćiacju, uči ili je v<3iesií*viií* uez»ciiic* ga. „i*»jviuc îa^iaouc. t tem ia^iaou vu	«
vlada na 11. dan vsacega dotičnih mesecev preložiti nijo vsem, ki podpišej o ono prošnjo, rekši, da je to
„schweres Vergehen"; županom pa žuga še posebej z znanim S. ter izreka nado c. k. deželnega predsednika.
menit dar, ki služi šolski mladini y zabavo in razve drilo :
poslal nam je namreč precej velik stereo-da se „intelligentere Theil" ljudstva ne bo udeležil te s kop z 59 prav zalimi slikami. Dodal je temu lepemu
vezana te-
prošnje
Umgekehrt ist auch gefahren*
okrajni glavar! Ravno razumni del ljudstva vé imamo od cesarja našega potrjeno postavo, ktera
gospod
darilu tudi še gorkomér za šolsko sobo
y
da
nam
čaja „ knjigi.'
,Besednika" in še drugi dve manjši slovenski
dolžnost si štejem, imenovanemu gospodu
lUiOUJU VU VVOWJJW áJMOV^M J^VUJVliV ^ U O I W * U j A IU1 C* JLalii	Aiij Jgl«	¥	01 OtVJVlll ^ ILUZIJU V aiiVUiU guopuu KA
dovoluje prošnje. Mar Vam in gospodu grofu Auer- izreči po „Novicah" za take lepe reči očitno najiskre-
8pergu
ni znan „das
Petitionsrecht"? Mar mislite
da
je ta pravica le zato, kar je gospodom uradnikom po godu? Preberite to postavo in sodite sami
nejšo zahvalo!
Jos. Levičnik
y
ali
ni-
Semica
učenik in prvosednik kraj nega šolskega sveta.
marca.
(OHtna zahvala.) Kmetijska
da
majo ljudstva Avstrijska pravico prositi Njegovo Veli-	družba v Ljubljani nam je sporočila veselo novico,
čanstvo, da odvrne, kar o volilni reformi kujejo Herbst,	dobimo iz državne podpore 400 gold, za napravo vod-
Giskra in enaki možje v „rajhsrathu", ki pri veliki ve-	njaka, ki nam je sila potreben. Res je, da imamo še
Čini narodov Avstrijskih — pogleite na miliione enacih	nekoliko poštene vinske kapljice, al vendar tudi hladno
nimajo
celó
Îodpisov tudi po druzih deželah! _______
akoršnega zaupanja. Povemo Vam odkritosrcno Slovenski narod in da s tacimi ukazi
v
se
vodo radi pijemo. Za to izdatno podporo izrekamo pre-srČno zahvalo si. ministerstvu, presrčno zahvalo
tm X V T V1UV T CK XXX \J VA XVI J LU OI \jXl\J y Vi Cl)	OX	UC4X1 V U1V Oil XXI J XX 1 Q t V 1 O t Y U y	LOI KsUVJ LaCl U V <\1VJ
nikoli ni zgrešil postavne poti, kmetijski družbi in vsem tištim slovenskim po-
ni-da
izbujate veliko nevoljo med slancem, vki so že v deželnem zboru^
ljudstvom. Ce presvitli cesar sam, kakor beremo, spre- podpirali.
Čast
našo
prošnjo
in hvala pa tudi g. Fr. Solmajerju
IJUUUif VUJI V/V J^A VU T itlA VVUW1 UMLUj X\UAV/A KJ V/l VLUUj O^l	J^VU^/Jl«!!«	VWUt 4U A J T C* 11* JJU VUUl gl X I • KJ U A UH U j	J Uj
jema v audijencijah take prošnje, kako da bi mi ne	odborniku	družbe kmetijske in oskrbniku družbinega
smeli mu jih pošiljati?! Kakor slišimo, so nameravali	vrta, kteri hribe in doline prekorači, povsod uči in sve-nekteri župani protestovati zoper tako krate nje ce-
sarskih pravíc
y
v o t w ran ^u^ti tai\u niaicujc te- tUje , aonv ua ui 01 ivlu^iu »aiu i\ uia^uoiauju ^fULUa^ail
kaj bi dandanes to pomagalo? Ker je tudi za naše kraje že mnogo koristnega storil
kako da bi si kmetovalci k blagostanju pomagali
Prošnja se vendar-le povsod podpisuje in Njegovo Veli- ga je v dokaz svoje hvaležnosti Semiška občina v svoji čanstvo jo dobi v roke. „Es lebe das Petitionsrecht !" seji 23. svečana enoglasno za svojega častnega uda Do tega sta si gospoda Fladung in Chorinsky prav izvolila.
enaka kosi
?
y
vice
al grof Chorinsky ga v drugem še pre-kakor nam „Vaterland" v hl. listu iz Ko sta nj e-pripoveduj e, kako je ondašnjega gosp. fajmoštra
imenu vseh odbornikov:
Janez Susteršič
y
župan
ob
zavoljo podpisov peticije pěstil ter na goldinarjev „Poglavje
Kranja. (Iz čitalnice.) V nedeljo 9. dne t. m.
uri zvečer je v čitalnici beseda z gledališčino igro
y
IL
m
III.
(i
kazni obsodil za to, ker je nekoliko farmanov v svoji
Ljubljane. (V odboroví seji družbe kmetijske) pod
sobi v farovžu podpisalo prošnjo do cesarja! Prevroči predsedstvom barona Wurzbach-a preteklo nedeljo
grof
y
iz nekdanje šole Pajkove, se je pa s svojim predlaga dr. J. Bleiweis najpreči
pritiskom na fajmoštra tako daleč zaletel
;
da
OIUJ1UA	^IVUlttgM Ul« U • X/1V1 ?T V/IO X J C*J JJJ tU y I)âJ bi y JV^TX	O^V"
mu je mlad bliža, odbor iz vršil razdelitev gozdnega se-
ker se
spo
rekel
da
«etvcA, u«* „prav za gotovo vé od pošte, da je gosp.	mena, sadnih in murbovih dreves, panjove in premije
K. od „Slovenije" (?) iz Ljubljane dobil pismo, v ktero	za čbelarje in pa zbirko vrtnarskega orodja. Predlog
je bila peticija zavita". Chorinsky je po takem sam	se sprejme in odsek izvoli, ki je v pondeljek že iz-
oČitno pripoznal, da mu je zapopadek pisma znan.	vršil razdelitev. Dopis deželne vlade, kteri naznanja,
y
se vzame na
To pa je znamenje, da se je dotično pismo moralo na	da nekteri Dunaj ski sejmi nebajo pošti od pre ti, in to je popolnoma dokazano s tem,	znanje. — Glavno vodstvo c. k. tobakarnic na Duda je odprto pismo potem bilo spet zapečateno z	naji je na vlogo družbe kmetijske zarad dovoljenja, da nekim drugim pečatom, na kterem so se lahko brale besede „Markus Bi..." — Gledé na take dogodbe se	da se to privoli, a samo za majhne poskušnje, in če
Íač vpraša: ali smo še v ustavni Avstriji ali pa že na	se spolnijo pogoji, ki jih določuje vodstvo. Ka to je
urškem pod silovitimi pašami, kjer ne veljá več po-	odbor sklenil, ta dopis naznaniti v poročilo grof Bar-
bi tudi na Kranjskem smeli tobak saditi, odgovorilo
7
stava, da se pisma na pošti ne smejo odpirati?
v
Briefgeheimniss
Yiiinikc
«
je to ! marca.
Lep
(Konec
naše
botu, ki je v občnem zboru stavil dotični predlog,. poleg tega pa tudi družim družbinim podružnicam.
volilne borbe) je Za napravo Štempeljna za kovanje srebernih in bro
bil vČeraj 28. svečana; primorani renegati prišli so vsi. nastih družbenih sveti nj, je si. ministerstvo kmetij-Zmaga našaje popolna; izvoljen je za župana trgovec stva družbi dalo 250 gold, podpore, kar se je z zahvalo
in posestnik gosp. Ignacij Alojzij Jelovšek svetovalce pa posestniki: gospodje Franc Kotnik Verbič, P. Le nasi,
;
y
za
A.
na znanje vzelo.
Predlog gosp. Sol maj era, naj se
deželna vlada naprosí, da okrajna glavarstva opomni
Furlan, J. Brencič in M. na nadzorstvo o obiranji drevesnih gosenic,
se
Tomšič. Veselje je splošno, da vendar je přišel re-
reši
po predlogu dr. Bleiweisa s tem, da se vredništvo
žilni čas iz mnogoletne stížnosti ; nadjamo se, da kmalu „Novic" naprosi, da v prihodnjem listu povdari d e-se pokaže delo domačega uma in dlana v povzdigo sila želno postavo od leta 1870. — Za zeló težavna,
zanemarjene naše srenje. Gosp. župan je za korist njen izvretna statistična delà
y
vnet mož in pošten narodnjak;
vse „za vero,
dom
jih Je
pa
So lm aj er po na-
7
ce-
ročilu c. kr. ministerstva kmetijstva za razstavo Dunaj-
sarja", je in bode vedno geslo njegovo. Našim možém sko izdelal in s kartami razjasnil, izreka mu odbor živo
pa
ki so se tako dolgo v bran stavili peti nemčurski zahvalo.
J.a y XV 1 DU DV t CA£\\J UUl^U V Uiail O l et V All jJ V/ ti XIV, XX i v IX X OXVX
in so varovali svetinje domaće, navdušeni zakličemo : živeli!
(Na vrtu kmetijske družbe) se dobi najbolje
Žcleznikov 22. febr. (OČitna zahvala.) Tukajšnjim
rojakom, ki bivajo na ptujem, gre odlična čast, da se
sorte nemška de t e lj a (lucerna) in pa Burgundska
p é s a.
(Iz seje deželnega odbora 28. februarija.) Tri iz-
J	y	J	r VV,JVJJJ ; O fUlUJUm	J	\ ~ "V «vwvmv^w vwv^. ^ ^ vv. M.V*.	***
posebno radi in hvaležno speminjajo svoje domaće šole, praznjene dijaške stipendije Scbellenburgove po 49 gld.
v kateri so prejemali prve uke, in kjer jim je bila vio- 94 kr. so bile podeljene 2 učencema ljubljanske in žena podlaga daljnega izobraženja. Lepim učnim pri- učencu Kranjske gimnazije iz ustanovnikove rodbine.
pomočkom
y
ki jih
naša
naš
šola
rojak gosp. Jak. Trojar
ze ima
biv
v •
SI
xic4 o i v/ j c* jv ^voj^/« i/ a iv« x i u j a i j ui voi t«	J
zdaj stanujoč v Holomuc-u na Moravském
, je dodal nedavno Na dotični dopis ljubljanskega magistrata je deželni c. k. nadlajtenant, odbor sklenil, mu odgovoriti, da se kozavi in kolerni
y
tudi
zna-
bolniki mestni v deželno bolnišnico sprejemajo le toliko
časa, dokler ti bolezni ne postanete epidemični, potem pa naj ljubljanski magistrat sam skrbi za posebno bolnišnico za ljubljanske kozave in kolerne bolnike, ker v deželni bolnišnici za nje ni ločenega prostora, dokler od vlade ne pride dovoljenje za porabo praznih prostorov v posilni delalnici za zaoasno preselitev mirnih norcev iz norišnice podružnice na Poljanah ; pri tej priliki se c. k. deželni vladi iznova naznani potreba, da se resi sklep deželnega zbora. — Moravski občini v Trebanjskem okrajů se je dovolilo poberanje takse za podelitev občanstva in za nove stavbě. — Prošnja Kranjskih mesarjev za odpravo mesne tarife se ni vslišala, ker je zoperpostavna. — Od c. kr. deželne vlade je dobil deželni odbor sporočilo, da je presvitli cesar 60tim zarad hudodelstva ustaje obsojenim Bo-hi nj ce m z najvišim sklepom od 20. svečana pregledat polovico kazni.
— Od ust do ust je predaadnji teden šla novica, da je spet neki cesarsk davkar — Payer v Ljubljani — o kra del cesarsko blagajnico za veliko tisuc gold., — za koliko, se še nic prav ne vé, ker preiskava še ni dokončana; dozdaj so v depozitih našli okradenih 30.000
goldinarjev, in to je gotovo, da že od leta 1868. traja goljufno hudodelstvo. Cemu neki je škontriranje blagajnic? to vprašuje zdaj spet vsakdo. Treba bi bilo, da bi finančar Ertl, namesti da v kazinski steklenici toliko pridigova na slavo novi êri, to temo enkrat ob-deloval — na korist državi in davkeplačevalcem, ne pa, da ondi politikuje in obira rodoljube naše, namesti da bi študije dělal o tem, kako je mogoče, da blagajnik celih 5 let krade, viši financni urad pa nima ne sledů ne tirú o tem!! — Komaj pa je nekoliko potihnil hrup o Payerjevi tatvini, kar je v soboto počil glas po mestu, da se je mestni blagajnik Gajdič vstřelil. Na listku, ki ga je pustil v blagajnici, pravi, daje realkin zaklad okradel za 5800 gld. Ali je vzel še kaj druzega, se še ne vé, ker preiskava še ni gotova. „Laibacherica" in „Tagblatt" do včeraj ništa besede črhnila o tatvini cesarskega uradnika Payer-a, in tudi o Gajdičevi nezvestobi sta bila zeló molčeča. Da bi pa sedaj bil na „rotovžu" národ en odbor in národe n župan; oj! to bi bil strahovit kriČ „Tagblat-tarsk"! Kar ima kak slovár grđih besedi, vse bi se bile napij uvale va-nj. Zdaj pa Schrey-i in SchaíFer-i ne črhnejo besede! „Hic Rhodus, hic salta."
—	(SpoŠtovani gosp. Janez Kaprec) je imenovan za svétnika c. kr. nadsodnije ter ostane v Ljubljani na mestu g. Matavšeka, ki v plemeniti stan povzdignjen, je šel v pokoj.
—	(V s ever no Ameriko) se pripravlja ravno zdaj mnogo Gorencev v Gorjah na odhod. Preselijo se v Minesoto, kjer je precastiti naš rojak gosp. Pire za misijonarja.
—	(Stan duhovstva na Kranjskem letosnje leto.) Po novem duhovskem imeniku, ki je ravnokar na světlo přišel, je v škofiji Ljubljanski po razgledu, kterega daje
„Danica": 17 kapitularnih prebend (2 prazni); 195 fara (6 praznih); 80 lokalij (praznih 32); 3 vikarije; 11
starih kapelanij (1 prazna); 19 ekspozitur (prazne 4);
230 kapelanij (praznih 39); 5 manemisarijati, in 42 drugih beneficij. V 20 dekanijahje 310 duhovnijskih cerkev in 1004 podružnice, 8 samostanskih in 160 kapel. Du-hovnov je: 15 kanonikov, v duhovskem pastirstvu 493ř v drugih opravilih 25, v pokoju 60, v drugih škofijah 22, tujih v škofiji 20, redovnikov 58. Bogoslovcev je v 4. 1. Í5; v 3. 1. 14; v 2. 1. 7; v 1. 1. 17. Alozijancev je 45 od 2—7 razreda. Umrlo je od 16. pros. 1872 do 19. pros. 1873 duhovnov 24. Med živimi je 8 osemde-
setletnikov: 55 701.; 82 601.; 95 501.; 118 401.; 134 301. ; in 85 201etnikov. Redovnic sv. Ursule je 63 ; usmi-
ljenih sester 30; vsih katoličanov 539.446. — Nezedi-
njenih Grekovje 110 na Metliškem in Koštanjevškem in do 220 po Črnomaljskem. Po vsi vojvodini je raz-tresenih kacih 314 protestantov. ,. j ho
—	(Lisiak — pedagogicen spak.) Nedavno je zastavil g. Lisiak pri podučevanji pedagogike v 4. letu bogoslovja to-le vprašanje: Kakošne lastnosti mora imeti šola, daje kršćanska? Razvozljal gaje — kakor je djal, slušateljem v pojasnilo času prinaerno — tako-le: Tista šola je kršćanska, kjer je učeniku in učencem Kristus — ideal. Kristus je pa kot učenik ideal v tem, da je poduceval prepričevalno, mikavno in da je po svojem nauku tudi živel. Ako tedaj posnema učenik Kristusa v teh lastnostih, imenuje se njegova šola kršćanska. — Ali ni to — najmanj rečeno — prava karikatura pojma „kršanstva"? — Učiteljem lánsko jesen je med druzimi pedagogičnimi knjigami posebno priporočeval Dittes-ovo, o kteri je tudi letos v bogoslovji trdil, da v n j ej ni nič nekrščanskega, „nič, čisto nič". — Vprašamo po vsem tem: a) ali more tak pedagogikus biti učitelj na bogoslovski stolici? in b) ali ni on, ki tako rad beseduje o učitelju — tlačanu, sam tlačan novošegnega liberalizma?
—	(P slovenskem gledaliŠcu) v pondeljek je ponavljana miena opereta „Izbujeni lev" še z večo pohvalo bila sprej eta kakor prvikrat. Drame „Obljuba Madoni"
tudi dobra predstava ni mogla potopa rešiti.
— (Dvaindvajseta slovenska predstava dram, društva)
v deželnem gledališči bode v pondeljek 10. marcija. Predstavljala se bode prvikrat iz ljudskega življenja posneta drama v 5 dejanjih „Marie-Jeane" po Fran-coskem poslovenil Davoroslav. Drama je znana kot dobro delo in ker tudi prestava je dobra, nadejati se je tudi na slovenskem odru dobrega vspeha. — Dalj ne predstave ta mesec bodo še: v nedeljo 16. dne t. m. in v torek (praznik) 25. dne t. m.
—	(Pobirki iz casnikov.) Ker naši poslanci kakor
poslanci druzih dežel niso šli v sedanji „reihsrath", kteremu bodo tudi prihodnji teden Poljaki slovo dali zato, ker se ne dadó strahovati od nemškutarske cen-tralistične klike, je tukajšnji „Tagblatt" přetekli tedea v dveh listih razlil tako povodinj grđih psovk na nje in vse druge može, ki se potegujejo za svetinje domače, da bi bilo nečastno se spuŠčati v razgovor s takimi divjaki; naj zadostuje, ako iz njihovih spisov le navedemo nektere psovke, na priliko: „9DÍaulí>elt>entfyum ber fdjtoaqeti 33oÎfôt>erber6er", „poíitifdje ^peíoten", „nationale ©djret* íjalfe", „£rofefne<$te ber glerifet", „33e[d)minbler be$ 33olfeSa, „unmurbige ^offenfpteier", „fclobe §eu$íer", „fíertíaíe ©djíepp* trager", „fetge 9Íotnítnge", „ftumpfjirtnigeS 3?oíf" in takih lepih, omikanih besed več. In ti ljudje predstavljajo cvet Ljubljanske „Bildung-e", — ti ljudje hodijo v kazino, — ti ljudje so zas to pniki mesta našega! Ti
ljudje, kterih ni bilo leta 1871. v deželni zbor,
kričijo zdaj, da naši ne gredó v državni zbor ! Ti ljudje imajo zdaj železnico vpolnih ustih, ki pa so naspro-tovali v deželnem zboru železnici, ko so naši poslanci se potegovali za napravo Gorenske! Bog je res mi-lostljiv, da kar s střelo ne vdari natakodrhal! —„Laib. Schulzeitung" pa spet v 4. listu pritrkova „ Tagblattu" v nadaljevanji glasovitega spiska : „die deutsche Sprache und die Volksschule in Krain", o kterem se res ne dá odločiti, ali je bolj neumen ali bolj hudoben". Iz mnozih druzih plev naj le navedemo eno, na adreso „Novicam" nacrtano, kterim očita, da si še zmirom pravico prila-stujejo, pred vladno „Laibacherico" poročila donašati iz sej deželnega šolskega sveta! Mar gospoda Pir ker ali Sim a mislita, da je deželni šolski svèt pod klav-zuro birokracije? Mar mislita, da namestnika ustav-nega deželnega zastopa in konsistorija sko-
8©
fijskega so plačani uradniki, da hodijo v
seJ°
đeželnega šolskega sveta, kakor Pir ker in drugi? Je li to vaš nemški „li be ral iz em",
so se začeli nekako krhati, ker vidijo, da Poljaki gredó in je cela njih dežela zoper direktne volitve; tudi že-
nika đeželnega odbora
v
se
vas prasati
da bi morala zastop- leznica obetana je še v zraku
t
kaj
m
kdaj
, pa prej ali pozneje jo
vendar mora dobiti, sicer Dalmacija pogine
smeta povedati, kar se godi v deželnem šolskem svetu ? Goluhovski je ves potrt zapustil Dunaj.
Grof
Novice" protestuj ej o zoper
tako predrznost „Schul-
Presvitli cesar je zadnje dni sam v svoje roke
zeitung e" z lažnjivim njenim napisom: „solljler Geist sprejel prošnje zoper direktne volitve sich aufwârts schwingen	1
springen
ít
yy
muss die alte Form zer-Laibacherica" je včeraj přinesla ekspek-
y
ki
SO
mu jih
osebno poklonili knez Juri Czartoryski iz Galicije, knez Lobkovic, kanonik Karlah in vrednik Langer iz Ce-
toracije zadnjega zbora „konstitucijskega" društva. Dvoje skega, grof Spiegel iz Moravskega.
je v tem zboru zanimivo. Prvo je veliki strah ustavo-
Ministerstvo Auerspergovo je že tuđi med
vercev pred volitvami mestnega odbora in pakupčijske seboj in pa z ustavoversko stranko v razporu
zbornice ; zato priduša P i r k e r svoje verne
7
krepko poprimejo volitev mestnih
nai
se
fr. Presse"
7
da
organ ministra dr. Unger-a
tako
Ce
piše,
)7
mestni odbor taki možje, ki v Božji poti na Dobrovo krivati. iščejo sreče za mesto in ki^ bi za papeža utegnili na-
ne pridejo v kakor je pisala včeraj , se ta razdvor ne dá več za
praviti mestno priklado
n
Čud
no
;
da
P i r k e r
Kakor se sliŠi, namerava minister vojaštva za
se
norčuje iz Božje poti, ki je po dr. Klunovih poročilih dobro vajen poklekovanja ! Pac je najbolj molitve zadevi še ništa vdala.
leto 1874. spet čez 7 milijonov gold, več stroškov za
vojaščino, kakor letos; vendar ministra denarstva se tej
treba Vam revam, da bi Vas razsvetlil sv. Duh s spozna-
njem,	w«u	^oi^uia vuuug, i^Kjíc%	zaanje pusi
varovati blagor njen na vsako stran, tudi kaso njeno,	armadah je
pa ne v gostilnici besedovati med tem , ko ubogo kaso	v deželo , da sleče uniformo in obleče civilno obleko.
ropa mestni uradnik. Ze zdaj ste imeli šembrano malo	Qficirji Pruski so preomikani, da bi se pregrešili zoper
da kdor hoče biti pravi zastopnik občine
mora
Pruskih oficirjev v uni for mah je bilo zadnje pustne dni prav veliko tukaj videti. Pri vseh
to navada, če pride oficir kake tuje države
zaupanja, zgubili ste ga zdaj popolnoma! O volitvah za to navado, ako ne bi za Prusko uniformo ticalo zbornico kupčijsko so pa ustavoverci sklenili,
ne
se jih udeležiti
y
predobro jim je
še v
**---; ---- —v -..............
kaj druzega. Jih je mar Bismark poslal na Dunaj
Česko.
maža od leta 1869. in ;vsakoletno prepričanje, da dežela je za-nje zgubljena. — Druga znamenitnost tega zbora pa je bila to, da ustavoverci sami že ne marajo na Českem
spominu bla- <}a sivogledajo novo prihodnje vélike Nemčije?
f
77
Vaterland" je včeraj na drobno po ste
vilkah naznanil število podpisov zoper direktne volitve
za zbore k on štitu cijske
y
y
da zadnji zbor je bil
kajti
yy
Laibacherica" bridko
y
ki dozdaj iznaša 244.990.
Res
yy
mittelgut besucht".
toži
naših poročilih je bilo zbranih le 13y2; vélikega desschulinspektorja jejo za poldruzega.
yy
Po
Lan-
v
se
, da zoper toliko na-
li
in „Gemeinderatha" Pirkerja šte-
(.Hranilnica Ljubljanska) je zoper večletno na- časnikov
nobeno stvar ni v Avstriji bilo dozdaj sprotja, kakor zoper to novost, ki ima vničiti pravo posamesnih dežel.
HrvaŠko. — Gospoda Mrazović in Von čina
režita na razžaljenje časti mnogo Dunajskih in druzih
vado v letošnjem občnem zboru sklenila, podporo bol-
tudi vladne Hrvaške „Nar. Nov.",
kteri
so
uaoiiiivu Y y tiAVAi Y îauij u xi! >	^x^ai •	y • y niLii ov
SinkoviČevo pisarijo obraćali na nepoŠtenje rodolja-
nišnično zapustivším revnim namenjenih 300 gold, ma- kom HrvaŠkim. g i stratu izročiti za izplačevanje, ne pa vodstvu	jz gvice.
bolnišnice kakor dozdaj. Vodja, zdravniki in upravniška katoliško in škofe hudo pre'ganjati. Povsod tedaj se šo-
Tudi tukaj so „liberalci" začeli cerkev
uradnika vidijo v tem sklepu nezaupnico in razžalenje svoje poštenosti, zato so odpisali hranilnici, da noČej o s tem denarjem nič opraviti imeti. In prav so storili.
piri oni puhli liberalizem drugim pa jo davi.
y
ki
za-se
hoče
yy
svobodo"
>
(Občni zbor društva ,,Slovenije
a
Je
da
nes zve«
cer ob 7. uri v čitalnični dvorani. Na programu stoje:
volitve mestnega odbora. Vljudno vabi k obilni
udeležbi
Odbor „Slo v e nij e
u
FJovfčar iz domaćih
deže
Zastavica za kraiek cas.
Neki oče vprašan : koliko let je star in koliko njegov sin? odgovori: 3/4 starosti mojega sina iznaša moje starosti, in jaz sem 28 let stařeji od svojega sina»
Iz Dunaj a.
dne t. m. je „rajhsrat"
y
kar
ga
Listuica vrfd
Rodoljubu cd Soče 17. sveČ
Ce
je Še, volil poslance v delegacij o. Nikoli ni bila državna zbornica še tako prazna kakor je zdaj ; razen
Doljne Avstrijskega, Koroškega in Salcburškega ni no-bena dežela popolnoma zastopana v tem zboru. Grof Thurn — Kranjski poslanec — moral je sam sebe poslati v delegacijo, ker ni bilo nikogar druzega, da bi ga bil volil ; za namestnika pa so mu dali nekega dr. K aiser-ja, c. kr. notarja Dunaj skega, ki deželo Kranjsko toliko pozna, kolikor jo je videi peljaje se morebiti o binkoštih v Postojnsko jamo. Nemške Tiro le zastopata dva Laha, Vorarlbersko nima celó no-benega zastopnika. Tako daleč pride zbor, ako samo en a stranka mu hoče gospodarica biti!
Soče
U
že
ravno oštra kritika Vaša o časniku „SoČe14 utpgne popolnoma resniČna biti, vendar dtnemo Vaš dopis iia stran, ker — „ davDO več ne beremo.
Gosp. A. P. iz L. P: Poslani goldioar leži tukaj na drago
voljno dispozicijo.
Kursi na Dunaji 8. marcija
9
5% metaliki 71 fl. 80 kr. Narodno posojilo 74 Ô. 10 kr
Ažijo srebra 107 fl 65 kr
Napoleoiidori 8 fl. 86 kr.
V
Žitna cena
soboto ali v pondeljek menda pride vol il na reforma v obravnavo državnemu zboru. Poljaki bodo pri đrugem branji (to je pri začeti obravnavi) zapustili 3 fl. 90 zbor in ne pridejo več nazaj. Tudi Dalmatinski poslanci ovsa 1 fl. 80. — Kromp
v Ljubljani 1. marcija 1873.
Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 10
banaske 7 fl. 10
turaice 3 fl. 60.
sorsice 4 fl. 20.
rži
ječmena 2 fl. 90
prosa
1 fl. 90.
3 fl.
ajde 3 fl. 30
Odgovorni vrednik:
Alojzi Majer. -
Založ nik: Jožeí Bláznit ou
Ljubljani.