sreda septembra PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.; Trst 94-638, 93.808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini J^montecchi Za VSak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, fmančno-upravni lito, osmrtnice 90 tir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. Tel ”**• “GNTECCHI št. t, II. nad. — TELEFON »3-*M IN 94-C38 — Poštni predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej; četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — OGLASOV- i Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — " CENE * Čl* VSalf mm - *___on x_ . j s .»/v_/irv . T , FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3^75 Začetek 13. rednega zasedanja skupščine OZN Gromiko zahteva v skupščini razpravo o prekinitvi vseh jedrskih poizkusov Libanonski zunanji minister Malik izvoljen za predsednika sedanjega zasedanja Jutri se začne splošna razprava z govorom Dullesa. Gromika in Fuji jame Yčlpir , » p« 20 urii-’ ~ Glavna skupščina OZN je nocoj d* so bil zacela sv°je 13. redno zasedanje. Zastopana janSi -!!! del®Racije razen izraelske, ki je odsot-^ praznovanja začetka hebrejskega leta. r° jTrc?,J1-predsednik Mun- voru kratk©m g0- da ifiSPL dolžnost OZN- ^sevanju po-Omenil v -s Pogajanji, razoma;t, Je vprašanje Sl' »a prejšnjem lo n» ,skuPsčine obtiča- Udartl nJ1 tocki- ter je povprašam to osrednje Potrebni - gIede katerega so faS? 86 VeČji. napori' naPovertD^^e uPanje, cta bodo ttitvi ierilJlzgovori 0 Preki-Zenevi poizkusov v ,em omenil t u.speh> ter je pri SoljskeEa , vPraši*nje ve-panje a. k *Jra in *ziekel u. !* sPoraziim skupščina do«eg-ega Prostori 0, uporabljanju r°ljubne i vključno v mine. ln znanstvene name- M«nroei^kdpjega Vz!&d“ ie Stabska r , upanje da bo ,ltuPičina t ,Ueija’ ki ju j« daIa dohr glaspo izglasovala Takn rez’iltate. nato m oi-,,.. s°Vala Je skupščina gla- ''isbega ‘"'onovanju verilika-fj^topan« Ara’ v kate eni fo Ftancba tc Al'gontina, Cile, S'ia’ Juzn^ff1' Tuniziia, lur-. Sledilf * Atrika- SZ in ZDA. a skiml° volitve predsečtni-iUnanii mC1^e' Češkoslovaški *°čil, dam,nistfr Nosek je spo. at0ro Pmika svojo kandi-°atUro i bo Podprl kandi-"Jinistrj maPskefia zunanjega r:'0varj,. : a, že Pri prvem /ionski , * izvoljen li- l"1. ki m ZUPanii minister Ma-3 ko im 11 glasov, med. ? tiinist« w sudanski zuna-> ZtZ,mhgub d°bU 31. i ■klik i s° vzdržali. , Išvil po svoji zyoiitvi i'r bori" api'ejema iz/i.ntev eS»ti D 1 .bodo morati dednost v naj večjo po* odi ^rPbost°d° ?elegfu poka’ Cno potrPezljiv*jst :n s **! izvni J-°' Delegati so ana®znih iu Predsednike po- • ^alvaj odborov. J' Ni i2vr0S,ki delegat Urquia c,iUionega J.6,1? za Predsednika Srn Za Drert j°ra' R°mun Ma-b?Utienega orthn,ka Posebnega h tzvoli dbora. Dalje so Hagivara (Ja-1U ‘n {L Sertnik gospo dar- 8*. ,Ca social Grci-la,: pred- f>ert in kultu8*’ hUm' 'i:ar' Dr^hck *u™ega odbora; taf, dnit ,m°land (Irska): «t» akega pravnega in pro- odbora; Jorge Ca- »Vftaga orih predsednik ca kki, “bora. be L p.°dpn ,‘žvoij a’nBsi.c' juVEkvadn*"'"^’ »Z, k4al Pakls‘an, Uru- »aab0 lzvolmS!d?ike skuPsM-V,w '11 Sir« države namesto tV>‘ a Britan •ZDA’ Francija, «42* e?® )a> SZ, Formo-Pai ^ralija, Indonez-.a, žena na četrtek, ko se bo začela spločna razprava. V četrtek bodo govorili ameriški državni tajnik Dulles, sovjetski zunanji minister Gromiko in japonski zunanji minister Fu-jijama. Domnevajo da ooao govorili tudi o položaju okoli Formoze, čeprav ni ta zadeva na dnevnem redu. Jutri se bo sestalo predsedstvo skupščine - da razpravlja o dnevnem redu. Sovjetski zunanji mimste* Gromiko je predlagal skupščini, naj sprejme na dnevni red svojega dela vprašanje prekinitve jedrskih poizkusov. Tt je zahteval v pismu, ki ga je poslal tajniku Hammar-skjoeldu. Malik pravi, da je potrebna nujna rešitev tega vprašanja iz naslednjih vzrokov. 1. Nadaljevanje poizkusov zaostruje oboroževalno tekmo z atomskim orožjem in prispeva k izdelovanju še bolj uničevalnega jedrskega orožja. To povečuje nevarnost izbruha a-tornske vojne. 2. Ce se ne ustavijo poizkusi, bo nevarnost radioaktivnega zastrupljen ja ozračja, zemlje in morja še večja. 3. Sedaj ko su se strokovnjaki v 2enevi sporazumeli. da je mogoče učinkovito nadzorstvo, se dalj-nje zavlačevanje rešitve tega vprašanji: ne more dopuščati. Na koncu svojega pisma pravi Gromiko, da je po mnenju sovjetske vlade potrebno vprašanje prenehanja poizkusov z atomskim in vodikovim orožjem potrebno izločiti iz splošnega programa o razorožitvi ter ga takoj in ločeno rešiti, ne da bi ga povezovali z drugimi vprašanji razorožitve, glede katerih je med državami še večji nesporazum. Tajnik Hammarskjoeld pa je priporočil, naj se vprašanje prenehanja jedrskih poizkusov obravnava v političnem Odboru, preden se obravnava v skupščini. To je Hammarskjoeld priporočal s spomenico, ki jo je objavil takoj potem. ko je dobil predlog Gromika. Hammarskjoeld dodaja, da njegovo priporočilo velja samo v primeru, da skupščina sklene, da zadevo sprejme na svoj dnevni red. Ameriški predstavnik pa je sovjetsko zahtevo označil za «čudno». potem ko je sovjetska vlada privolila, da se začnejo pogajanja v 2enevi. Kakc~ piše danes «New York Times«, namerava Dulles baje zahtevati ustanovitev mednarodne policijske sile OZN. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je danes prišel v New York. je po kratki tiskovni konferenci imel razgovor z Dullesom. Na tiskovni konferenci je r,la reja /i* holandska Pie- i Selwyn Lloyd izjavil, da bn-"ui a °ato odio 1 sta z Dullesom govorila o '"""lllIlHniMlliHnHinntnHHHMHMUiMMHiUUMIIIHHMIHIMMMIMIIimiMf '•»Milil -—•••Milinimi •'^nauerjeva 0I&zgovoru z „pojasnila“ De Gaullom ^ob enih fer'llr dan-o Kancler Ade-1 gi evropski narodi čutijo že- NelL.^vd^d^nikon-1................ 2 kl ° n J egov sklepov, pač pa samo 'r’ bi nGaulle. je dejal k‘ Daip°zba n®f‘?nalist. Zelo 1,0 va; ZaJ Pn °Jen gospodar-, J’!, *a?bbstJ iPps.ebno ve. kakš- !|r,bcosUVroPo in Za °be drza-?,al j« betnšk za ves svet ‘U Q' Daj ,j’kl odnosi.« Do-^banieina bo dvoumno- bar, __ bji az8ov0ju , razgovorov». 6°!bbmf0sebne', Pripomnil, v,NvilVtnoatir»te in ie bil «1 tebie?Z?°Vord? piegov pri-IabjiK elW n= jZ.De Gaullom avbdon,°dnosou *na duhovni * Vpra*: tbed obema M Q,r*0 j '.“»“Vno ir' v v’ bodo pogod > .. k i,-Ve‘jav0 kakor do->9. želi lekatere . Anglijo, 0 ♦ lja B,*1! 11 izna,rJa. 1859. želi nekatere ‘ak0 ie^druziti Anglij0. ' da tudi dru- evropsko skupnost.« 2. Konfe renca najvišjih: «Vsi upamo, da bo do take konference prišlo, in menimo, da jo je treba skrbno pripraviti«. 3. Združitev: «General De Gaulle se strinja z našim stališčem. Mi imamo pravico do združitve, toda nočemo vojne, da jo dosežemo.« Vprašali so ga zatem, kaj misli o povečanju števila držav, ki iz,delujejo atormko o-rožje. Odgovoril je: »Upam, da bo v bližnji prihodnosti napredovalo vprašanje razorožitve, tako da ne bo vec priporočljivo nadaljevat! izdelovanje atomskega orožja. To pa ne samo kar se tiče Francije, pač pa tudi glede drugih držav na svetu.« Ko so ga vprašali za mnenje o formoški krizi, je Adenauer izjavil, da bo te dni predvidoma postalo vreme neugodno za sleherni poizkus izkrcanja na tamkajšnjem področju. To bo lahko obema stranema nudilo priložnost, da mirno obravnavata celotno vprašanje. Zunanji minister von Bren-tano pa je govoril o svojih razgovorih s francoskim zunanjim ministrom in je izjavil, da je sporazum, ki predvideva posvetovanja med obema državama, »velike važnosti«, »Ta posvetovanja, je dodal von Brentano, se ne smejo tolmačiti, kot da so naperjena proti tretjim državam. Naravno je, da so pred večstranskimi razgovori bili dvostranski r*»Ttn>vori,« Daljnem vzhodu, zlasti pa o hoče njena stranka najti re- o tok ih Kvemoj in Macu. Izrekel je upanje, da se bodo med zasedanjem skupščine začeli koristni razgovori o razorožitvi, in je izjavil, da se celotno vprašanje razorožitve kaže bolj spodbudno v tem trenutku kakor v vseh zadnjih šestih ali sedmih letih. Kar se tiče položaja okoli Formoze, je Selwyn Lloyd izjavil, da nima nič kaj dodati k že uradnim izjavam britanske Vlade. šitev, ki naj prepreči poslabšanje položaja na Cipru. Dodala je, da bi britanska vlada morala dovoliti Makariosu povratek na otok, nadškof pa bi moral. nato sam določiti dan svojega povratka. Ponovila je, da je laburistična stranka vedno naklonjena sa-mooalpčanju ciprskega prebivalstva. Zatem je Barbara Castle izjavila, da ne ve, ali bo britanska v!ada začela izvajati svoj načrt o Cipru in ali bo imenovala predstavnika turške vlade v ciprskara vladnem svetu. Izrekla je mnenje, da na letošnjem kongresu laburistične stranke ne bodo razpravljali o Cipru, vendar pa je vedno mogoče, da v Dri-meru potrebe stranka spremeni svoj sklep. Barbara Castle se je danei sestala s Karamanlisom, zatem pa z ameriškim poslani- Barbara Castle o Cipru ATENE, 16. — Podpredsednica angleške laburistične stranke Barbara Castle, ki je sedaj v Atenah, je izjavila, da •llltMIIIIHIItllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIinmillimitlMIIIinitllHIHIIIIMtHimimmaitHtllltlHmflltMHmilHHIMIIHIItMMMMHIIIUMMmiMItllNmillMIIIIMMIIHimilHIIIIIIIIIIllllflllllllllilltMIIIIII kom v Atenah Kiddleberger-jem. Zvečer je odpotovala v Ankaro, kjer bo ostala 24 ur. Nato bo obiskala še Ciper, kjer bo ostala pet dni Grška župana v Limasolu in Pafosu sta danes objavila skupno izjavo, s katero protestirata zaradi slabega ravnanja z Grki, ki so zaprti v taborišču Polemi na zahodnem delu otoka. Grška župana i?.-javljata, da je v tem taborišču zaprtih 25o Grkov. V soboto zvečer, ko se je raznesla vest o smrti britanskega vojaka, ki so ga napadli grški borci, so pazniki taborišča nečlovešk.' ravnali s tamkaj zaprtimi Grki. Oba župana izjavljata da lje, da so jetniki »talno izp, stavljeni mučenju. Zatem z* htevata, naj se taborišče za pre, ter izjavljata, da angleške oblasti na otoku lažejo, k> trdijo, da je preiskava ugotovila, da z jetniki ne ravnajo slabo Gaitskellov načrt v zvezi s Formozo Nota sovjetske vlade japonski vladi Gaitskell zahteva umik Čangkajška z obalnih otokov in s Formoze, sprejem Kitajske v OZN in upravo OZN na Formozi - Jutri nadaljevanje razgovorov v Varšavi Vlada noče znižati Parlament ponovno cene ben začel z Senatorji KPI in PSI zahtevajo priznanje vlade LR Kitajske (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Danes je bila po poletnih počitnicah prva seja poslanske zbornice in prva seja senata. Oba doma parlamenta sta se namreč sestala zadnjič pred enim mesecem in pol. Po odgovorih na nekatera vprašanja in interpelacije krajevnega značaja, so poslanci začeli z razpravo proračunu prometnega ministr- stva. Komunistični poslanec Polano je očital vladi, da favorizira monopoliste, ki so začeli zavzemati pozicije, katere bi morala obdržati država. Senat pa je razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva. Prvi govornik je bil komunistični senator Spa-uo, ki je izjavil, da bo skupina KPI glasovala proti proračunu, ker se ne strinja 7. vladno zunanjo politiko. Se-nalor Sp?no je izjavil, da je la politika zgrešena zlasti glede LR Kitajske ter da jo o-značujejo; atlanti/.em, ki traja vse od Bonomijeve vlade do cUnes, tako imenovani neo-at'antizem ter končno elastičnost, ki jo j« proglasil Fan-fjni, Vlada sicer priznava, da obstajajo vprašanja mednarodnega razvoja, toda to priznanje ne prihaja v praksi do veljave in vlada teh vprašanj ne načenja *>a pravilen način temveč, ravno narobe, obstajajo znaki, na podlagi katerih je rr.jgoč.J predvideti ravno nasprotno. Spano je za-hteval od vlade tako zunanjo politiko, ki bo pripeljala <1j konkretnega prijateljstva z arabskimi narodi in do . priznanja vlade LR Kitajske. Španu je odgovoril demokristjan Guglielmone. Izjavil je, da vlada ni kriva, če v LR Kitajsko ni odšla gospodarska misija, kot je bilo predvideno, temveč da je tako hotela pekinška vlada, ki še vedno n' izdala delegaciji vizuma. Nato je zavzel stališče za tesnejše odnose Italije z afriškimi državami, ki »s prav posebnim zaupanjem gledajo na Italijo, ker je ne sumijo imperializma, kolonializma in ra-s.zma, ter bi rade sprejele ponudbo za sodelovanje«. Socialistični senator Cianca ;e dejal, da je Amintore Fanfani trdil, da hoče odstraniti iz zunanje politike vlade prehud atlantizem. toda te napore ovirajo v sami krščanski demokraciji. Pri tem je navedel primer odpora, ki se je rodil v Italiji, ko je bil napovedan Naserjev obisk in da bo sam Fanfani odšel v Kairo. Vendar pa je nesmisel, da je vlada zaupala misijo za Srednii vzhod Pacciardiju. ki je znan po svojem «ultra-atlantizmu«. Za odnose v NATO je Cianca izjavil, da razume meje akcije vlade, kljub temu pa zahteva, naj bi vlada v okviru teh meja vodila boli avtonomno politiko Glede Daljnega vzhoda pa je rekel, naj Italija prizna vlado LR Kitajske in prispeva 7.a njeno vključitev v OZN. V senatu so danes sporočili, da je stari senator don Luigi Sturzo predložil osnutek za kona o finansiranju po’itičnih strank in volilnih kampanj-V smislu tega osnutka bi morale s,ranke vložili svoje statute na sodniji. upravitelj stranke bi moral vsako leto predložiti dohodke in izdatke, tako da bi se videlo, koliko odpade na redne prispevke, koliko na izredne, koliko na dohodke od premičnin in nepremičnin. ki so last posameznih strank aii pa od družb in ustanov, pri katerih so stranke udeležene. Prepovedano bi bilo strankam sprejemati prispevke od ministrstev in drugih državnih ustanov, javmh bank, zadrug, konzoroijev in vseh ustanov, ki so pod nad-z.orstvom vlade. Dalje od konfederacij delavcev, delodajalcev itd. Prav tako ne bi smele prejemati podpor od katere koli organizacije iz inozemstva. Volilne sklade pa bi morale stranke predložiti tri mesece po volitvah. Tudi vsak kandidat naj bi predložil sodišču seznam prispevkov in stroškov, ki ne bi smeli biti večji oi 200000 za občinske. 300.000 za pokrajinske, 530.000 za deželne. 500.000 za senatne in 600.000 za poslanske volitve za vsakega poslanca. Na današnji seji vlade so ministri sprejeli več vladnih ukrepov, medtem ko o Giuf-frejevi aferi niso obširno razpravljali, temveč so le naročili ministru Del Boju. naj v poslanski zbornici i?.javi. da «vlada, z običajnimi pridržki. ne nasprotuje predlogu za parlamentarno preiskavo, pristojni ministri pa bodo odgovarjali na vprašanja in interpelacijo v tej zadevi sproti«. Vlada torej ni smatrala za potrebno razpravljati o tem vprašanju verjetno zato, ker se stališče demokristjanov razlikuje od stališča socialdemokratov. Glasilo PRI piše v tej zvezi, da predlog i.a preiskavo ne bo dosegel svojega namena. če bodo njegovo besedilo popravljali, čeprav so proti popravkom vse druge stranke, tako da se zdi, da obstaja določena dvoumnost v vladinem stališču glede pristanka na preiskavo. List poudarja, da ie zadevna izjava vodstva PSDI mnogo bolj zadovoljiva. V poslanski zbornici pa o aferi Giuffrč ne bodo razpravljali v četrtek, kot je bilo prej določeno, temveč v pe'ek, in sicer na zahtevo ministra Del Boja pri predsedstvu poslanske zbornice. Na seji je najprej Fanfani poročal o Gronchijevem potovanju. nato pa o italijanski upravi v Somaliji, ki bo prenehala leta 1960. ko bo ta država postala popolnoma neodvisna in se bo po mnenju Fan-fanija znašla v gospodarskih in finančnih težavah ter je zaradi tega Italija pripravljena prva leta neodvisnosti Somaliji pomagati tehnično in finančno ter nadaljevati s kupovanjem njen“ produkcije baran. Fanfani pa ni povedal, da bodo z bananami napravili nadvse dober posel le italijanski monopolisti, ki imajo tudi sedaj velike dobičke na škodo italijanskega potrošnika, ker je znano, da nikjer na svetu niso banane tako drage kot v Italiji. Med omenjenimi vladnimi ukrepi je pač najvažnejši sklep, da se cena bencina ne bo znižala, čeprav je bila povišana že med sueško krizo, ki je že zdavnaj mimo. Po seji vlade je Fanfani izjavil, da bodo s tem denarjem pospešili tista dela. ki so potrebna na cestnem omrežju. Zato je vlada naročila finančnemu ministru, naj predloži zakon- g' strani pa je za modernizacijo eest' določenih približno 600 milijard, kar pomeni, da bo višja cena bencina stalna. Ministri so nadalje odobrili z. konski osnutek glede delovnih pogodb. Osnutek daje vladi zakonsko pooblastilo za e-no leto, zato, da poskrbi, da bodo že podpisane kolektivne pogodbe postale obvezne za pripadnike doiičnih profesionalnih kategorij; Vlada je o-dobrila še vrsto drugih ukrepov, med katerimi tudi zakonski osnutek ?a zvišanje družinskih doklad kmetijskim deiavcem. V zadevi Giuffrejeve afere ni posebnih novic Včeraj sta dva odvetnika vložila proti Giuffreju pri sodniji v Bologni zahtevo za stečaji danes pa so nekateri pravni zastop-rrki manjših vlagateljev de-rarja v »Anonima Banchiej-in cbiskali predsednika sodišče, r.njbrž v zvezi z zahtevo po stečaju. Jutri se bo sestalo vodstvo PSI, da bi določilo datum kongresa. Vendar pa še ni jasno, kdo mora po statutu določiti datum in sklicati kongres: vodstvo ali centralni komite. Ce se bo vodstvo jutri strinjalo, da mora prav ono sklicati kongres, potem bo tudi uoločilo datum. V nasprotnem primeru pa bo vodstvo določile datum zasedanja central- nega komiteja. A. P. Kitajci ponovili diskriminacijo proti jugosl. mladincem PEKING, 15. — Zastopnika Zveze študentov Jugoslavije Ivačič in Bene, ki sta se kot opazovalca udeležila petega kongresa Mednarodne študentovske zveze, sta danes odpotovala iz Pekinga v domovino. Pri odhodu so kitajski organi ponovili enako ravnanje kot pri prihodu. Jugoslovanska zastopnika so s posebnim rvtomobilom pred ostalimi delegacijami prepeljali na leta-1 šče, da bi pravočasno opravila carinske formalnosti, medtem ko so ostale delegacije oprostili vseh teh formalnosti. ««----- WASHINGTON, 16. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da so do sedaj dobili samo kratek izvleček sovjetske note. ki sprejema predlog za začetek tehničnih razgovorov o preme, čitvi mednarodnega napada. Zato note ne bodo komentirali, dokler je ne v celoti proučijo. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil, da se bo britanska vlada posvetovala z ameriško vlado v zvezt s to noto. WASHINGTON, 16. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na tiskovni konferenci izjavil, da so dobili poročilo o včerajšnjem sestanku med ameriškim in kitajskim veleposlanikom v Varšavi, ni pa hotel dati nobenega drugega pojasnila. Vprašali so ga tudi, ali je ameriški veleposlanik na včerajšnjem sestanku res izjavil, da bi ZDA bile pripravljene nadaljevati razgovore na ravni zunanjih ministrov, če bi se kitajska vlada odpovedala uporabi sile v Formoski ožini. Predstavnik je odgovoril, da so te vesti samo domneve brez podlage. Ko so ga dalje vprašali, ali se mu zdi, da je treba izključiti tako ameriško ponudbo v primeru, da bi sedanji razgovori ugodno potekali, je predstavnik poudaril, da so se razgovori komaj začeli, in je dodal, da noče izključuj nobene možnosti v prihodnosti. 2atem je predstavnik opozoril časnikarje, naj med razgovori ne postavljajo raznih neutemeljenih domnev. V ameriških krogih v OZN izjavljajo, da ne vedo, ali bodo formoško krizo predložili OZN. V teh krogih pripisuje- jo veliko važnost sedanjim razgovorom v Va-šavi ter dodajajo, da ZDA ce bodo storile nobenega koraka v OZN, ki bi oviral sedanje razgovor« Sovjetska vlada pa je izročila danes japonski vladi noto. s katero jo opozarja, naj ne dovoli uporabljanja japonskega ozemlja kot oporišče za a-meriški napad na Kitajsko. «Ameriška vlada, pravi nota med drugim, je nedavno izvršila v več presledkih na for-moskem področju izzivalna dejanja, ki sp polna nevarnosti. Nekateri ameriški vladni krogi in nekateri vojaški voditelji podajajo izjave, s katerimi priporočajo napad na Kitajsko. To stališče je imelo za posledico, da se je povečala napetost na Daljnem vzhodu in da resno ogroža mir. Informacije iz japonskih in ameriških virov kažejo, da so ameriške sile na Japonskem pripravljene na boj. Japonski tisk je večkrai poudaril, da se japonsko ozemlje stalno u-porablja kot oporišče za ameriški napad. Zaradi tega želi sovjet, ka vlada opozoriti japonsko vlado na nevarnost, ki bi nastala, če bi ona bila prostovoljno ali proti svoji volji zapletena v ameriška napadalna dejanja proti Kitajski. Sovjetska vlada upa, da bo japonska vlada skrbno proučila položaj ter sprejela ukrepe, ki naj preprečijo, da se njeno nzemiie uporablja za ameriški napad« Predstavnik ameriškega di-iavnega departmaja je v zvezi s to noto izjavil: «Zdi se. da skuša Sovjetska zveza odvrniti pozornost javnega mnenja od podpore in spodbujanja, k; ju daje kitajskim komunistom pri njihovem sedenjem napadu v Formoški ožini. Kakor je predsednik F.i-senhower poudaril v svojem pismu od 13. septembra Hru-ščevu, bi morala sovjetska vlada, če jo res zanima mir. prepričati komunistične Kitajce. naj prenehajo svoje vojaške operacije v Formoški ožini« Wh.ite je dodal, da ne ve. a' so ZDA zagotovile Japonski. da ameriške čete ne bodo uporabljale japonskih opis rišč za svoje operacije proti Kilnjski v primeru vojne. Načelnik tiskovnega urada japonskega zunanjega ministrstva Kanajama je izjavil, da je pri sprejemu sovjetske note ustno odgovoril, da se Japonsko ozemlje ne more uporabljati kot oporišče za napad iz vzrokov, ker »ZDA nimajo napadalnih načrtov proti Kitajski pač pa skušajo doseči mvrno rešitev formoške kri/e.« Voditelj britanske laburistične stranke Gaitskell se je na kosilu, ki so ga priredili predstavniki tujega tiska, izrekel za odstop kitajskih obalnih o-tnkov Kitajski, za priznanje pekinške vlade, za njen sprejem v OZN ter za nevtralizacijo Formoze. Kar se tiče otokov Kvemoj ••immiiiiMiiiMiHuulmtiHHmmmijimiiiMiiiiiiiiHiiititHiiiHiitiMiimiiiitiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiitiiiiiiHii Alžirci nadaljujejo na vsem francoskem ozemlju Francija j« morala odpoklicati nekaj čet iz Nemčije, da zastraži razne objekte PARIZ, lo. — Nova ofenziva alžirske osvobodilne fronte v Franciji se nadaljuje. Danes zj'utraj je eksplodirala bomba v nekem tanku v vojaškem t.a. borišču v Mont Furonu blizu Marseilla. Bomba je eksplodirala in raznesla “tank, ko so vojaki pognali njegov motor. Pri tem je bil ubit en civilist, pet vojakov pa je bilo ranjenih. v Parizu pa so danes štirje Alžirci streljali z brzostrelkami na policijski avtomobil. Po. licijski agenti so takoj začeli streljati na napadalce, pri čemer so ubili dva Alžirca in enega ranili. Četrti pa je zbežal. Med agenti ni bilo ranjenih. V Marseillu so Alžirci preteklo noč poizkušali izvršiti napad na neko skladišče bencina, ki pa jim ni uspel. Drugi napad so izvršili v tovarni Saint-Gobain na prista. niškem področju v Le Havru. Blizu cisterne v kateri _i» bila 200 ton žveplene kisline, je eksplodirala bomba, ki pa je napravila le manjšo škodo. Neprestano prihajajo poroči-ski osnutek, o kat~rem bodo j la o novih sabotažah in ateo-razpravljali v parlamentu. Ta- -- »»-«•— ■=- ko bo šele parlament odločal. a1! bo cena bencina ostala še nadalje med na.iviš.itmi na svetu. Preti je za Fanfanijem izjavil, da «v'ada na ta način upo^eva zahteve avtomobilistov, ki se pritožujejo, da ro ceste v slabem stanju«. No, znano je, da se avtomobilisti piit žuieio zaradi visoke cene bencin... Preti je izjavil tudi, da se predvideva doho- tatih. Policija v Metzu javlja da je bilo 8 oseb ranjenih v raznih spopadih med Alžirci in Francozi v treh mestih Sn-verne Francije. V Annevilic sta bila hudo ranjena dva Alžirca in en bivši francoski Ir-gionai. V Forbachu so med spopadi bili trije ranjeni, v Sarrebourgu pa dva. Preteklo noč sta dva Alžirca streljala na nekega frannoske- aek 26 milijard letno. Po dru- ga vojaka v bližini Pariza in ga ranila Prav tako so Alžirci preteklo noč vrgli steklenico bencina s prižgano zažigair.o vrvico čez zid, kjer je sedež policijskega komisariata v Y-sevresu. Žgorel je avtomobil ki je bil na dvorišču. Iz Liona javljajo, da so tam aretirali šest alžirskih voditeljev, ki jih bodo spravili pred sodišče pod obtožbo napada na ozemeljsko nedotakljivost Francije. Francoska javnost je zelo razburjena zlasti po včerajšnjem atentatu na Souslella in po izjavah, ki jiii je sinoči podal v Kairu voditelj alžirske osvobodilne fronte Ferhat A-bas. Ta je izjavil, da se bodo »atentati nadaljevali proti raznim Soustellom in Lacostom« Dodal je; »Dosegli smo name’ * borbo, ki smo jo začeli n» francoskem ozemlju, ker je bila Francija prisiljena odpoklicati čete iz Nemčije da ~a-straži rafinerije petroleja in druge strateške objekte.* Gospodarska konferenca (!ommonwealtha MONTREAL, 16. — Včeraj se je v Montrealu začela gospodarska konferenca držav Commonivealtha. Kanadski finančni minister Fleming je bil izvoljen za predsednika konference. Na konferenci bodo razpravljali o številnih gospodarskih in finančnih vprašanjih, tako da no britanska vlača lahko imela potrebne podatke, da dokončno določi svoje stališče o vprašanjih, ka- kor so: 1. Odnosi z evropskim gospodarskim področjem, ko bo začelo delovati skupno tržišče. 2. Ukrepi za povečanje tigovine med državami Commonivealtha eventualno z ustanovitvijo banke Commoniveal-tha, ki naj razširi dosedanje delovanje Angleške banke. 3. Gctnosi med mednarodno banko za obnovo in razvoj ter mednarodnim denarnim skladom v zvezi s povečanjem kapitala, ki ga predlagajo ZDA, in o čemer bodo v kratkem razpravljali v Novem Delhiju. 4. Izmenjava z državami, ki so izven treh velikih zahodnih gospodarskih sistemov (področje šterlinga, področje dolarja in skupno tržišče), kakor so n. pr. države Latinske Amerike. be vedeti, kdo ima prav ia kdo ne«. Gaitskell je nadaljeval: »Leta 1955 je tedanji predsednik konservativne vlade Eden izjavil, da je Anglija vedno bila mnenja, da so ti obalni otoki sestavni del Kitajske. Ker mi priznavamo pekinške vlado, to pomeni — na podlagi Edenovega stališča in na p dlagi laburističnega stališča — da so zahteve pekinške vlade upravičene. Ce bi Američani prisilili kitajske nacionaliste, da se umaknejo z o-balnih otokov, ne bi bilo nevarnosti, da se bo uporabljala sila. Mislimo, da ima angleška vlada dolžnost, da skuša prepričati ameriško vlado, naj ,avzome tako stališče«. V zvezi s politiko angleške vlade je Gaitskell in javil; »Ni« uče ne more poš’eno izjaviti, *b. bodo naše čete vmešane v spopad ali ne. Načelo »moj zaveznik je moj zaveznik, p* nai ima prav ali ne«, ni načelo, na katerem temelji a-tlantsko zavezništvo; in to ni tule ameriške stališče v trenutku Sueza«. Gaitskell je dodal da bi ves svet z navdušenjem popravil vsak amer^ki predlog, ki bi z odpovedjo sile na o-beh straneh predvideval od-siop obalnih otokov Kitajski, priznanje pekinški vlade m lijen sprejem v OZN ter nevtralizacijo Formoze. Na koncu je Gaitskell izjavil, da je vprašanje Formoze »mnogo bolj težavno kakor vprašanje obalnih otokov«, ter je obrazložil načrt v štirih ličkali; 1. Priznanje pekinške vlade in njen spr*;em v OZN, 2. Formoza ip Peskadorsk* «• tok' naj pridejo pod upravo OZN. 3. Cangkai kova vlada naj se umakne s Formoze. 4. Po neki določeni dobi bi ior-moško ljudstvo svobodno .id* ločalo glede svoj; neodvisnosti ali oa glede prikijučitv« in Macu, je Gaitskell izjavil: «Nihče ne ve, kljub nedavnim izjavam britanske vlade, kakšno je pravo stališče te viade manjkanje jasnosti s tem v zvezi je nevarno za atlantske zavezništvo. Mislim, da grozi atlantskemu zavezništvu uni •icr.je, če bodo ZDA vmešmf v vojno, o kateri je večina od nas prepričana, da ni niti pra vična niti potrebna«. Se prej je Gaitskell od'oč-r.o obsodil ameriško politiko glede Formoze «Ce bi evakuacija Kvemoja in Maciija u-iiičila upanje kitajskih nacionalistov, da bodo spet zavzeli Kj-ajsko, ne more biti to nič iliugega nego dobra stvar. Tudi če bi evakuacija povzročila, da bi Američani trpeli na ugledu, ali se to lahko resno primerja z grozno nevarnostjo vojne med Ameriko .n Kitajsko, ki bi se morda vodila z jedrskim orožjem?* Gait skeli je dalje izjavil, da je kriza zaradi Kvemoj;: n a pravda velik prepad med ameriško vladno politiko ter javnim mnenjem v Veliki Brita-n ji in čahodni Evropi. Dodal je, da je 'potrebno »prijateljsko in odkriioii povede-t' Američanom, da je njihova rolitika zgrešena in nevarna. V zvezi s pismom, ki mu ga it včeraj poslal Mac Millan v odgovor na njegovo pismo, je Gaitskell poudaril, da ni mo-gi če ločiti vprašanja uporabe »ile na Kvemnju in Macuju od položaja kitajskih obalnih ciokov. ter je dodal; «Pekin žka vlada zahteva ie otoke. Tri leta ni hotela uporabljali sile v upanju, da bo Cang-kajšek umaknil svoje čete ser vsa pogajanja v tein smislu niso in.ela uspeha. Toda Cangkajšek je tja poslal oja-čenja, izvršil napade na celi. no in je grozil z invazijo ki tajskega ozemlja Ce se to vprašanje ne more rešiti s siio, ga je treba rešiti z drir g m sredstvom, in zato je tre-|K Kitajski. tMiiHNHmiiiiiiniH«iHHiimm(ni(iiwHiilNw«ntniiiuniunniinnnininMnimninintiiunt «Borba» o novih metodah gonje proti Jugoslaviji «Pravda» in zagrebški velesejem (Od našega dopisnika) i »Pri otvoritvi velesejma, pi-'Cs/--1> »,r. *xt»—»pravda«, so prisostvovali jugoslovanski voditelji Tito, Benkovič in drugi, ki so obšli paviljone vseh držav, začenši z jugoslovanskim. Obisku paviljonov socialističnih držav so i-redsednik TRo in njegovo .-.plemstvo posvetili največ tri do sedem minut, medtem ko so se v paviljonu ZDA, ki je popolnoma nevseblnski in nezanimiv, zadržali nad 30 mi-"ut. V zvezi z bivanjem predsednika Tita v Zagrebu, nadaljuje »Pravda«, so tako v meslu kot na velesejmu odredili nenavadno sfoge vai> nr-stne ukrepe. Se pred odprtjem velesejma so mobilizirali velike sile milice in varnostnih organov. Množica ljudi, ki je prišla na velesi jem, je lahko šla na vele-sejemski prostor šele zvečer«. BEOGRAD, 16. — Nocojšnja »Borba« ugotavlja, da se je »teoretična kritika jugoslovan. skega revizionizma« spremenila v najnavadnejše blebetanje proti social'stični Jugoslaviji, ki se po vsebini, metodah in sredstvih ne razlikuje od ravnanja najreakcionarnejših kro. gov na Zahodu. »Do tega je,» ugotavlja »Borba« »moralo priti zaradi politike, kateri-služi ta gonja, t. j. politike nenačelnosti, ki temelji na ozko pojmovanih interesih, ki nimajo ‘ nič skupnega s socializmom in mednarodno proletarsko solidarnostjo. V protijugoslovanski gonji se ne izbirajo sredstva, niti zavezniki; uporabljajo se po potrebi kot argumenti za teoretično »dokazovanje« nepravilnosti in škod. ljivosti stališča Jugoslavije celo izmišljotine zahodnega bulvarskega tiska, vse mogoče laži En vera Hodže, kajti laž ni laž, ko gre za »teoretično obravnavo marksizma in leninizma jugoslovanskih revizionistov«. Odpovedujejo se podpisani sporazumi, vodi se gonja proti lugoslaviji v azijskih in afriških državah in ta gonja temelji na tendencioznem prikazovanju stanja in razmer v Jugoslaviji, na delnih informacijah in lažeh. »Borba« navaja kot najnovejši način gonje primer moskovske »Pravde«, ki sploh nima dopisnika v Jugoslaviji in ki je objavila lažno informacijo o zagrebškem velesejmu. Vest »Pravde« je tako sestavljena, da se na prvi pogled zdi kot objektivna informacija o tej važni gospodarski manifestaciji. Po informaciji o državah ki razstavljajo na zagrebškem velesejmu, se v vesti »Pravde« ugotavlja, da so najbolj zanimivi paviljoni Sovjetske zveze in ostalih vzhodnoevropskih držav, katere da občinstvo množično obiskuje in občuduje razstavljene predmete. Zatem pa sledi najglav-nejše, zaradi česar je vest tudi objavljena. ................. NAD 70 POTNIKOV U PR! TRČENJU DVEH LADU BAHREIN, 16. — V Indijskem oceanu se je potopila ladja v kateri je bilo 200 potnikov. Na otok Sitra blizu Bahreina je prispela danes grška petrolejska ladja »Nefeli« s 83 rešenimi potniki s potopljene ladj^. To je bila majhna lese na ladja z imenom »Dov«. ki je prevažala arabske emigrante v Kuvvait Na ladji «D(vy> se je pokvaril motor. Giška ladja «Nefeli» se je približala, da bi ji pomagala, toda zaradi razburkanega morja sta ladji trčili druga ob drugo, Ker je bila arabska ladja lesena se je razbila. Ladja «Nefgli» je rešila vse potnike, ki jih je mogla naiti na razburkanem morju. Boii-jo se, da je najmanj 74 arah skih potnikov utonilo. Pri i-skanju «o sodelovala tudi letala britanske nosilke letal *Bulwark» ki vleče v Karači francosko petrolejsko ladjo »Fernand Gilbert«. ki je bila hudo poškodovana po trčenju z liberijsko petrolejsko ladjo »Melika«. Na ladji «Bulwark« je 21 brodolomcev z obeh petrolejskih ladij. «Sovjetski tisk se je ie večkrat proslavil s popoinoma podobnimi lažnim, nformaci-jami«, ugotavlja «Borba» in navaja pisanje «Prc.vde» od 31. avgusta 1356, v času, ko je so-vietska vlada še uradno bila r a stabšču prijateljstva z Jugoslavijo. o soien.iu komunistov v Jugoslaviji Zatem piše, da je »Sovjetski flot« 31. julija 1958 objavil po bulvarskem zahodnem tisku »lastno informacijo« o vojaških pomorskih manevrih Britanije, Jugoslavije in Italije. »Takšno nt moralno pisanje o Jugoslaviji, zakljužuje «Borba», ni nič drugega kot izraz neke do-!.~č‘ ne politike in njenih ciljev«. B. B. Nov neuspeli z cVanguardom* CAPE CANAVERAL, 16. — Ameriška mornarica je danes skušala izstreliti raketo «Van-guard« s satelitom, toda raketa se sploh ni dvignila. Uradno poročilo pravi, da so izstrelitev umetnega satelita odložili na poznejši čas «zarndi tehničnih težav, ki so nastal« ob prižiganju«. Pozneje so nekateri strokovnjaki izjavili, da se je prižganje prve stopnje rakete »avtomatično prekinilo«. Uradno poročilo pravi, da vzroka okvare niso še ugotovili. Satelit ima obliko krogle ter je t»žak 9 kg in 740 g. V premeru meri 50,8 cm. Zdi se, da raketa ni bila poškodovana, in zato bodo poizkus morda v kratkem lahko ponovili. To je bil že sedmi poizkus z raketo «\anguard«, od katerih je u-spel samo eden. Ameriška mornarica je imela v načrtu izstrelitev petih satelitov v mednarodnem geofizikalnem letu. Zvedelo pa se je, da «c med ameriškimi parlamentarci vedno bolj zavzemajo, da bi popolnoma ukinili program spuščanja satelitov z raktto »Vanguard«, Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 24,9, najnižja 17,7, ob 17. uri 23,3, zračni tlak 1021,6 pada, veter zahodni k 4 km, vlaga 66 odet., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3. dnevnik D-s,, .SPEDA, **»•-"* Priprave za občinske volitve Predstavniki kandidatnih list in oblasti so se dogovorili o urniku volilnih zborovanj Tolloy že sodeluje z demokristjani - Imenovanje predsednikov volišč - Razdeljevanje volilnih potrdil v 150 sekcijah Priprave strank za volitve so v polnem teku, čeprav večina strank ni Je imela volilnih zborovanj, so vendar na posameznih sedežih velike priprave za prihodnje dni in zlasti za prihodnji teden ko bodo začeli prihajati v Trst prvi večji »kalibri* iz Rima. Edino KPI je imela včeraj več manjših volilnih zborovanj v raznih krajih mesta. Neodvisna socialistična zveza pa je imela sinoči volilne sestanke v Ulici Sv. Frančisška, Ulici Montec-chi. Ulici Ruggero Manna in v Lonjerju, kjer so nekateri kandidati pojasnili prisotnim pomen občinskih volitev ter razpravljali o raznih gospodar, skih in socialnih vprašanjih. Večje priprave pa so v teku y raznih občinskih uradih, ki se ukvarjajo z volitvami Sinoči pa je bil pri vladnem komisarju dr. Palamari sestanek predstavnikov vseh kandidatnih list. Na sestanku so razpravljali o disciplini volilne propagande, da se v mestu o-hrani mir in da ne bo volilna propaganda preveč h/upna. Predstavniki kandidatnih list so se z vladnim komisarjem in z drugimi predstavniki prefekture, kvesture in karabinjerjev dogovorili tudi za stalen umik volilnih zborovanj v prvih dveh tednih volilne kampanje. V tem času bodo volilna zborovanja na javnih trgih in ulicah od 10. do 13. in od 16. do 22. Za zadnji teden volilne kampanje pa se bodo sporazumeli v odboru za volilno premirje. Glede propagande z nameščenimi zvočniki pa so določili, da bodo stranke in gibanja nameščene zvočnike lahko izkoristili samo dve uri dnevno, in sicer od 12, do 13. in od 19. do 20. Vsa druga vprašanja in zlasti tista, ki se sproti pojavljajo, bodo reševali v ojboru za volilno premirje, ki se bo ponovno sestal v petek. Zanimivo je da je bila večina predstavnikov Ust v odboru za volilno premirje, ki se je sestal v ponedeljek, proti nameščenju velikih volilnih transparentov čas mestne ulice. Samo demokristjani in Tol-ioy so bili za namestitev teh transparentov. Nič čudnega to. rej, če se bosta predstavnik KD in predstavnik liste «Trst Tržačanom* še večkrat gnašla na isti poti, saj se zdi, da je ta »indipendentiatična* lista precej v sorodstvu s tukajšnjimi demokristjani. Predsednik prizivnega sodišča dr. Palermo je podpisal odločbe o imenovanju predsed. nikov 346 volilnih sekcij v tržaški občini. Sedaj je v teku nostrifikacija omenjenih odločb. Predsednikom volišč bodo izročili dva izvoda publikacije št. 1, št. 5 in št. 34, ki jih je poslalo notranje mini-stistvo. Zato naj se imenovani predsedniki čimprej zglasijo na volilnem uradu prizivnega sodišča, drugo nadstropje, soba 189 sodne palače, da dooijo o-menjene knjižice. Predsednik prizivnega sodišča je določil, da bo v prihod njih dneh predavanje za predsednike volišč na katerem jim bodo obrazložili odgovornosti in naloge, ki jih bodo imeli kot predstavniki volilnih sekcij. Občinski volilni urad ima v teh dneh polne roke dela. Včeraj so občinski uslužbenci vrnili volilnemu uradu 12.000 potrdil o izročitvi volilnih potrdil volivcem na' dom. V volilnem uradu predvidevajo, da bodo v prihodnjih dneh občinski uslužbenci razdel.li volilna potrdila volivcem v 150 volilnih sekcijah. Opozarjamo volivce, ki dobijo volilno potrdilo na dom. naj ga podrobno pregledajo, da ni na niem kake tiskovne ali druge napake glede imena, priimka, dneva in kraja rojstva itd. Vsi ti podatki morajo biti enaki podatkom na osebni izkaznici. Za katero koli napako na volilnem po+,dilu naj se volivci obrnejo na ana-grafski urad v Ulici Diaz št. 25, kjer jim bodo napako popravili. Včeraj v Skednju Uslužbencem železarne ILVA so izročili 20 stanovanj INA-Casa Gre za prva stanovanja te vrste - Velika podjetja imajo v načrtu gradnjo številnih stanovanj ------------------------ti# r* lil Včeraj dopoldne je bila ob 9.30 v Ul. S. Lorenzo in Sel-va v Skednju kratka svečanost, ko so predali novim stanovalcem 20 stanovanj, ki jih je zgradijo podjetje ILVA za svoje delavce v okviru zakona INA-Casa. Deset stanovanj ima po pet in deset po šest stanovanjskih prostorov in jih bodo delavci odplačevali 25 let po 8.500 odnosno 10.500 lir »a mesec. Prisotni odgovorni predstav- «GosP» ' fllllllllllllllllllltllllllllllllllllllltlllllllllllltllll Volilni sestanki NSZ Neodvisna socialistična zveza priredi danes ob 29. uri volilne sestanke v Skednju, pri Sv. Ivanu in na Proseku. Ob 20.30 uri pa bo volilni sestanek v Padričah. Na sestankih bodo kandidati in drugi govorniki obrazložili pomen občinskih volitev. tllllllllllMII I lit IIIIINIM1IIIIIIIIHIIIIIIIIIHIII IIIMflllllllllll II IIIttIMItf lit llimillHlIlllllllllllllllllllinvi lili IIIIHIIIIUIIIIIIIII! tmilllltll MIHIH Mlllllltt Zaradi nepopustljivosti ravnateljstva ACEGAT Jutri bo stavka sprevodnikov na štirih tramvajskih progah Sprevodniki nočejo sprejeti novega načina dodeljevanja vozovnic, če jim ne priznajo primerne doklade V mestnem podjetju Acegat se je položaj zopet zaostril, in sicer zaradi spora, ki je nastal, ker hoče ravnateljstvo vsiliti tramvajskim in filobusnim sprevodnikom nov način prevzemanja in hranitve blokov vozovnic. Ravnateljstvo hoče namreč izročiti sprevodnikom za 200.000 lir listkov, za katere bi morali polagati obračun, ko vse prodajo, kar pa je zanje zelo neugodno. Doslej so sprevodniki izročali denar vsak dan po koncu službe, kar je vsekakor pomenilo zanje manjšo odgovornost in tveganje. Denar se pač lahko izgubi prav tako pa tudi bloki vozovnic. Sprevodniki pa morajo v tem primeru te izgubljene vozovnice v celoti plačati. Uslužbenci bi tudi pristali na novi način, če bi jim dalo ravnateljstvo za to primerno doklado. Toda ponudili so jim smešno nizko vsoto! Na žad-,njem sestanku mgd sindijcati in ravnateljem odseka za tram. vajsko službo so se dogovorili, da bodo uslužbencem sporočili, ali bodo sprejeli njihove pogoje. Sindikata sta poslala ravnateljstvu tudi pismo, v iiiiiiiiiiiiiiiiiiih Stanovanjski upravičenci pri predsedniku 1ACP Kako bodo dodelili 66 stanovanj IACP? Veliko število prošenj priča, da je stanovanjska kriza še vedno zelo pereča Združenje za pravico do stanovanja sporoča, da so predsednik Verani, tajnik D’Ago-sto in odbornik Fuligno obiskali predsednika IACP odv. Gasserja, s katerim so se zadržali v daljšem razgovoru o bližnji dodelitvi stanovanj, ki so jih zgradili na osnovi zakona št. 408. Predsednik IACp je povedal, da je ustanova prejela do sedaj točno 2.105 prošenj za stanovanja, za katera se bo plačevala najemnina (49 stanovanj v Ul. Negrelli) in 985 prošenj za stanovanja, ki se bodo odplačali (17 stanovanj v Ul. Buonarroti), razdelili pa so skupno 6.030 formularjev. Vse te prošnje so sedaj urejene in pripravljene, da jih komisija prouči Ciane komisije bodo imenova. 1, na bližnjem zasedanju in bodo upoštevali zahteve združenja, da bi v komisijo vključil tudi predstavnike stanovanjskih upravičencev. Komisija bo upoštevala pri proučevanju in ocenitvi prošenj, ki so jih že prej vložili za pridobitev stanovanj od IACP. Poleg tega bo sodelovala z cbčinsko komisijo’ »a dodelitev stanovanj zato, da bi čim prej opravila svoje delo. Prosilcem, ki so poslali po pomoti 300 lir, bodo denar vrnili. Podrobnejša pojasnila o kri-tnijih komisije bodo sporoči-ji kasneje ko jo bodo sesta-vili. Pojasnila predsednika IACP ne obrazložujejo povsem kriterijev, ki jih bodo rabili pri dodeljevanju stanovanj IA CP. Cujejo se namreč dokaj, utemeljene vesti, da bodo ael teh stanovanj dodelili ezulom. Po teh vesteh naj bi dodelili ezulom 7 od 49 sta-rcvanj, za katere bodo pla čevali najemnino, in 3 od 17 katere bodo odkupili Poleg tega pojasnila predsednika osvetljujejo tudi splošni stanovanjski položaj, «aj je zelo značilno, da prejme IACP kar 2.195 prošenj za 49 stanovanj (45 prošenj na ■•no stanovanje), odnosno 985 trošenj za 17 stanovanj (58 prošenj za eno. stanovanje), kar govori o -še vedno do skrajnosti kritičnem stanovanjskem položaju Istočasno imamo tudi opravka z vedno številnejšimi stanovanjskimi izgoni in se tako predvideva, da bo prišlo v tem mesecu do 183 stanovanj- Nesreči pri igri Na travnatem terenu nedaleč od begunskega taborišča pri Sv. Soboti se je skupina otrok podila za usnjeno žogo in jo brcala, posnemajoč nogometaše. Med temi sta bila 12 let stari Sergio Derin, stanujoč v taborišču, in Tullio Schipazzi. Medtem ko je slednji nadaljeval s tekanjem za in go, je moral Derin v bolnišnico. Schipazzi ga je namreč med igro nehote prevrnil, s č.mer je spravil prijatelja za 30 uo 40 dni v bolnišnico. Zdravniki so Derinu ugotovili zlom podlahtnice leve roke, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Žrtev nedolžne, a zanj ne. varne igre, je proti večeru postal tudi 12-letni Marino Pe-tronio i.z Ul. Densa, ki bo o-stal nekaj dni na I, kirurškem oddelku, kjer mu bodo zdravili rano, povzročeno z o- trim predmetom na prsnem košu. Fant, ki se je pripeljal bolnišnico z. rešilnim avtomobilom Rdečega križa, je izjavil, da ga je zade' v prsi oster kos železa, ki ga je proti njemu zalučal njegov soigralec. katerem sta navedla svoje pogoje, toda nista prejela nobenega odgovora. Ravnateljstvo namreč vztraja pri svojem in namerava uveljaviti novi način razdeljevanja vozovnic sprevodnikom, ne da bi se prej sporazumelo s sindikatoma o dokladi. Razen tega pa odklanja tudi vsaka pogajanja Spričo tega sta izdala oba sindikata poročilo, v katerem pravita: Po nasprotovanju ravnateljstva Acegata zahtevam sindikatov, da se novi sistem razdeljevanja vozovnic sprevodni, kom uvede pod pogojem, da se prej sklene sporazum o dokladi, sta sindikalni organizaciji skupno s predstavniki kategorij sklenili, da napovesta stavko sprevodnikov remize v Ul. Margherita, ki bi morali na podlagi službenega naloga št. 49 začeti v četrtek zjutraj službo s sistemom »zaupnega dodeljevanja* vozovnic. Na vsak način se omenjeno osebje poziva, naj se v četrtek zjutraj redno predstavi v službo brez blokov vozovnic, ki mu bodo izročene. Na ta način naj bo osebje pripravljeno, da bo redno opravljalo službo z načinom prevzemanja vozovnic, kot je bil doslej v navadi. Stavka bo torej samo v primeru, če bo podjetje vztrajalo pri svojih novih predpisih in če se ne bo sporazumelo s sindikati pred četrtkom. Včeraj popoldne pa so poklicali sindikaliste Acegata na u-rad za delo, kjer so njegovi funkcionarji razpravljali z njimi o položaju. Na sestanku pa niso bili navzoči predstavniki podjetja. Na zahtevo funkcionarjev, naj sindikalisti predložijo svoje kompromisne predloge, so ti to storili. Nato so funkcionarji izjavili, da bodo o stvari razpravljali z ravnateljstvom Acegata. Danes torej sindikati pričakujejo odgovor. Ce ga ne dobe in če ravnateljstvo Acegata ne sprejme zadnjih kompromis, nih predlogov, tedaj bodo v četrtek sprevodniki, ki spada jo pod remizo v Ul. Margherita, stavkali. V tem primeru ne bodo vozili tramvaji št. 2 3, 6 in 9. Delavec padel z zaboja Da bi zvaril cev ogrevalne napeljave v nekem stanovanju v Šalita Trenovia, je 55-letni Bruno Rovereti iz Gornjega Rocola stopil na meter visok zaboj. Nepričakovano pa je delavec izgubil ravnotežje in niki so v zvezi s temi stanovanji izjavili, da gre za prva stanovanja zgrajena v'>okvir\i INA-Casa in da se obeta gradnja 300 stanovanj za velika tržaška podjetja (ILVA, CRDA, TELVE in AQUILA); pripravljajo pa načrte za noVe, se številnejše gradnje. 22. septembra v Trstu kongres pediatrov Od 22. do 24. septembra bo v Trstu XXVI. kongres o pediatriji, katerega se bo udeležilo naid tisoč pediatrov iz vse Italije in kateremu bo predsedoval prof. Nassi. To bo drugikrat, da se zberejo pediatri na svojem kongresu v Trstu, saj je bil prvi tak kongres v Trstu že pred 30 leti. Na kongresu bodo razpravljali predvsem o dveh važnih vprašanjih: Klinični aspekti otroških pljučnih obolenj in Socialna vprašanja poliomieli-tičnih bolnikov, ki so v izredno resnih razmerah. Zato tud: proučuje ministrstvo za zdrav-stvo načrt, da bi _ postopoma cepili vedno večje število otrok, dokler ne bi uvedli obveznega zaščitnega cepljenja. Kongres bo v veliki dvorani pomorske postaje, kjer bodo uredili tudi razstavo zdravil ter tehnične dokumentacije in kjer bodo predvajali dokumentarne filme o skrbstvu in zaščiti otrok. o Sestanek glavnega odtora nove Delavske zbornice V petek ob 18n uri sestane glavni odbor nove Delavske zborrriee CGIb. Na sestanku boiJo razpravljali, o sindikalnem Jtongre»u, ki bo v Brescii iti’ na katerem bodo obravnavali razna vprašanja industrijske stroke. Na ta kongres pojdejo tudi sindikalni predstavniki iz Trsta. «»— Kongres psihologov Danes se je nadaljeval kongres, posvečen psihologiji ln so bila na dopoldanskem zasedanju na dnevnem redu predavanja na naslednje teme: Psihologija vzgojne dobe, Klinična psihologija, Psihometrič-ne metode. Preiskave. Govorili so tudi trije Tržačani. Popoldne pa so si udeleženci kongresa ogledali tržaške turistične zanimivosti. je padel na trdi tlak, pri čemer si je izpahnil levo ramo. Roveretiju ni preostalo drugega, kot zateči se v bolnišnico, kjer je moral ostatr ha ortopedskem oddelku. Zadržal se bo 15 do 20 dni. —— «»~i—. Skuterist podrl žensko Telefon je zazvonil r.a poveljstvu prometne pohcijft \4 Rojanu in z druge strani žice. je glas moškega poklical agenta v Ul. Ghega, kjer se je o-koli 10.15 pripetila nezgoda. 16-letpi Silvio LongO iz Ul. Cisternone je namrdč med vožnjo s skuterjem proti Trgu Dalmacija podrl pa tla 54-letno Carolino Perugini vd. De Vito iz Ul, Pallini. Zenska je padla, fant pa se je nekaj metrov naprej ustavil in obdržal ravnotežje. De Vitovo so morali odpeljati v bolnišnico im ker so ji ugotovili globoko rano na glavi ter tudi verjetne kostne poškodbe kakor tudi razne udarce po nogah, so jo sprejeli na I. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo o-kievala v mesecu dni. čaja v Dolini obvešča vse pri-1 21.00 Henrik lb*cn’5 dejacfj' zadete, da se vpisovanje za I., J^nespie s svoj® 11. in III. razred vrši od 1. Jv«mm- 23 30 Nočni pl«' Znamenito stopnišče, ki vodi k «Jezuitom», je po dolgih letih vendarle skoraj končano in ga bodo morda le izročili njegovemu namenu iiiiiiimiiitiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiititiHiiiiiiiitHi Tudi n ai/gustu padec pristaniškega prometa Promet januar-avgust 1958 je znašal 3.069.039 ton, januar-avgust 1957 pa 3.405.410 ton - Huda konkurenca Reke - Nekoliko izboljšana struktura prometa V avgustu je pristaniški promet dosegel 412.469 ton, medtem ko je v avgustu 1957 znašal 428.575 ton. Padec znaša torej 16.107 ton. Ne gre sicer za znatno znižanje prometa, vendar pa moramo upoštevati, -do^je bil promet-v vseh letošnjih mesecih bistveno niž ^i kot je bil' lani, tako da so leto« prepeljali skozi pristanišče od januarja do avgusta 3,969.039 Jon, medtem ko so lani 'v istem ' razdobju prepeljali 3,405.410 ton, kar dokazuje, da imamo opravka z resnim znižanjem pristaniškega prometa. Ta padec gre v prvi vrsti na račun znatno povečane konkurence Reke, kateri se je vsaj v prvi polovici leta posrečilo pritegniti pomemben tranzitni promet, saj je šlo Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK Iz sodnih dvoran Tegobe izseljence z Reke zaradi brezposelnosti in bede Dvakrat je pobegnil v Jugoslavijo, kjer je hotel najti zaposlitev - Mila obsodba - Za razpečavanje ponarejenih bankovcev dva meseca zapora Februarja meseca letos so po. luzzi in 46-letni Angelo Pera, ni pregled, med katerim je skozi Reko od januarja do julija 593.324 ton tranzitnega prometa in kar 33,3 odst. več kot v istem razdobju lanskega leta. Skoro polovica tega prometa (250.902 ton) gre na račun prometa z Avstrijo in se je avstrijski tranzit skozi Reko skoro podvojil, medtem ko je istočasno padel avstrij-sk' .promet skozi tržaško pristanišče za 5 odst. Kljub temu pa podatki za avgust niso povsem negativni, ker se je nekoliko izbolj šala struktura prepeljanega blaga. Predvsem je do padca prišlo izključno na račun bla' ga, ki ga pripeljejo v pristanišče in zlasti na račun pripeljanega premoga, saj so letos v avgustu izkrcali v pristanišču le 51.449 ton premoga, medtem ko so lani izkrcali 123.529 ton. Ista ugotovitev velja za staro zelezo, katerega so izkrcali lani 21.658 ton, medtem ko letos niti ene tone. Zato pa se je nekoliko povečal obseg vkrcanega blaga in so v letošnjem avgustu odpeljali iz pristanišča 139.074 ton, medtem ko so lani odpeljali 108.837 ton. Zlasti je razveseljivo povečanje pošiljk raznega blaga, ki so letos dosegle 71.255 ton, medtem ko so lani znašale 45.259 ton. do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. • • * VIŠJA REALNA GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisih vanje za šolsko leto 1958-19o9 do 25. sept. vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto veccjjjo 9-II. Navodila glede vpisovanja so raz-idna na zavodovi ogias-ni deski. Zrelostni Izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1957-58 se prično danes g pismenim izpitom iz italijanščine. a * #-• • » SLOVENSKO UČITELJIŠČE V TRSTU Usposobljenostni izpiti na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se bodo začel: danes ob 8,30. • # * NIŽJA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra 1958. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. # * * DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne trgovce akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja, da traja vpisovanje za šol. 1. 1958-59 do v vključ no 25. sept. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli danes s pismeno nalogo iz italijanščine. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. • • * DRZ. NIZ. INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-III. nadstropje sporoča da traja vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 do vključno 25 septembra 1958. NIŽJA SREDNJA SOLA Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu v Ul della Scuola Nuova 14 sporoča staršem, da se rok za vpisovanje v to šolo zaključi 25. t. m. Vpisati se morajo tudi učenci, ki so delali sprejemni izpit. * # * VPISOVANJE IN POPRAVNI IZPITI NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH TRŽAŠKEGA OZEMLJA Šolsko nadzorništvo osnovnih šol v Trstu sporoča, da bo-do popravni izpiti v jesenskem roku in vpisovanje v vseh osnovnih šolah Tržaškega o-zemlja po naslednjem razporedu: Od 15. do 24. septembra t. 1 vpisovanje in popravni izpiti po razporedu, ki ga določi didaktični ravnatelj. V sredo, 1. oktobra se bo pričelo šolsko leto s šolsko mašo. Vsa potrebna navodila in pojasnila dobe starši pri didaktičnem ravnatelju ali na sedežu šole. licijski organi zajeli v Trstu ki sta se morala tako zagovar-Luigija Gilibertija, doma iz (jati pred tržaškim sodiščem Palerma, ki je že nekaj dni razpečaval ponarejene tisočlir-ske bankovce, s katerimi je kupoval manj vredno blago. Aretacija je bila precej burna in mož, ko je priznal dejanje, je moral v zapor , kamor mu je .sledil tudi njegov »Sr U& magač Vincenzo Megsina iz vili Rima. ta Giliberti je '‘vedno predstavljal pod drugim imenoj® in je imel na razpolago tudi .dokument v obliki poštne izkaznice. Do te ni težko priti. Dovolj je nekaj prič, ki potrdijo osebnost prosilca iri istovetnost podatkov in vsakdo si lahko preskrbi izkaznico na drugo ime. Gilibertiju sta šla za pričo dva rimska uradnika, in sicer 59-letni Antonio Col- Trčenje motorja z avtom Malo pred 18. rro je prišlo do karambola na križišču Šentjakobskega trga z Industrijsko ulico, po kateri je vo-; i' proti trgu s svojim mo-prjem 25-letni pleskar Arno Masotto iz Gornje Carbole. Po šentjakobskem trgu pa je proti Istrski ulici vozil 29-letni Virgil Prgt ,il, Aub«vigiier (Francija) s svojim avtomobilom francoske znamke. Trčenje se ie slabše končalo za Misotta, ki je padel na tla in je moral v bolni.« nico. Tud' njega so morali pridržati' pod zdravniškim nadzorstvom na II. kirurškem oddelku, kjer se bo moral zuravili zaradi rane na levi negi, udarca na kolenu m komolcu ter na prstu noge z verjetnimi kostnim* poškodbami 8 ali morda največ 10 dni. «» ------ Ni pomoči za Emilijo Gre-chi vd. Butazzo iz Ul. Galilei. Takega mnenja so zdravniki ortopedskega oddelka, kjer so jo morali včeraj pridržati, zal skih izgonov, med katerimi | o pridržano .Prognozo ker so bodo v 76 primerih morali u- ji ugotovili z>°m kolčnega porabiti policijske sile. I sklepa stegnenice leve noge. Na posebnih oglasnih volilnih deskah so se že pojavili lepaki, toda še precej prostorov je praznih Toda njuno krivdo ni bilo mogoče dokazati, zaradi česar so ju sodniki včeraj oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, b solzami v očeh sta moža zapustila sodno dvorano skupno z Giorio -Bonetti ippr. -Jle Castro Ul F*anoya ker ni prija-a Gilftertija' kvesturi, je prenočeval^)!* »jej." * V dvorani pa sta ostala le Giliberti in Messina, ki ata morala Rediti karabinjerjem v zapor, kjer boita ostala 2 meseca in 3 ihestfte. Mdfca bosta morala« Dlačati polcji soudnih Stroškov tudi 30 tisočakov glo-be. mlssakt t a. " •'11 Precfš.' Fabrib, ‘tbž. Pašcoli, zapisn, Urbani obramba odv. Morgera, Presti, Abeatici in Santoro. * * # Tiho, kot bi se bai oseb, ki so stale okoli njega, je včeraj sedel na zatožni klopi 26 let stari Ruggero Stanich, doma iz Milana Bil je obtožen ilegalnega prehoda meje in tokrat je bil že drugič pred sodniki za enako kršitev. Prvič je bil namreč obsojen v Gorici na 2 meseca in 20 dni zapora. 1955. leta aprila meseca je fant ponovno hotel v Jugoslavijo, in sicer na Reko, kjer_ je upal, da mu bo stric Srečko Pregel, špediter pri Transju-gu, našel delo. Toda že pri Sežani ga je ustavil miličnik in ga odpeljal na poveljstvo od koder so ga spremili, vsaj po fantovih izjavah sodeč, do meje. Tu, da bi ga rešili prijave sodišču zaradi nezakonitega prehoda, so ga izpustili, da se je zopet vrnil na naše ozemlje. Fanta ta rešitev ni zadovoljila. Na vsak način je hotel v_Jugoslavijo in ko mu je miličnik obrnil hrbet, je zopet prestopil mejo. Se istega dne se mu je posrečilo priti do Reke in do strica, a tu so ga organi javne j varnosti zopet zajeli. Tokrat so ga obvestili, da ga. b°dn morali izročiti italijanskim obmejnim organom in če bi se kdaj prišel ilegalno čez mejo. bi ga morali spraviti celo v zapor. In res so fanta 10. maja dali preko obmejnega bloka pri Frnetičih. Po prijavi sodišču bi moral biti proces, a tega so bili prisiljeni večkrat odložiti, ker se je fant zdravil v neki umobolnici. Končno so sodni organi odredili psihiatric. fant izpovedal zdravniku vse svoje težave. 1950. leta se je z družino preselil z Reke v Italijo. Družina ni imela sreče, ker je morala ostati poldrugo leto v taborišču pri Bariju in tudi ko se je naselila v Milanu, ni bilo nič bolje. Ruggero ni našel sebi primernega dela in to ga je grenilo. Vrhu tega ni hotel delati, ker je bil prepričan, da ga predstojniki žalijo. Tako se je predal vinu, ker se mu je zdelo, da je svet, seveda ko je bil vinjen, veliko lepši. Po mnenju psihiatra fant ni znal razlikovati sanj od stvarnosti. Želel si je pustolovščin in zato je večkrat zbežal z doma. Gotovo pa je, da je i-mel čut manjvrednosti in manijo zasledovanja. »Težkoče, v katerih se je znašla njegova družina, ki si je ob preselitvi iz Jugoslavije delala prevelike iluzije, kakor tudi revščina, v kateri je prisiljena živeti so še povečale fantovo neuravnovešenost,* je pripomnil v svojem poročilu zdravnik prof. Rosario Rugge-ri in zaključil, da se labko Stanicha smatra za delno slaboumnega, vendar nikakor nevarnega družbi. Nekaj dni pred procesom pa je fant izginil z doma. Njegovo mater je to zaskrbelo in je pisala pretorju pismo roteč, da bi bil z njim mil. Toda Stanich se je spomnil, da mora polagati račune, in tako je prišel v modri delovni obleki in v umazanih belih čevljih na razpravo, med katero ga je sodnik s prijaznim opozorilom, naj se poboljša, obsodil na 1 mesec in 10 dni zapora ter na 7000 lir globe. Sodnik Tavella, tož. Scara-muzza, zapisn. Scelzo, obramba Ghezzi. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. septembra 1958 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa ie bilo 10. POROČILI SO SE: delavec Al-do Felice Biecar in gospodinja Michela Mineo, Šofer Mario Zne-bel in gospodinja Gabriella Cal-zini, mesar Carmine Cammarota in gospodinja Giovannina Cuor-po. električar Augusto Fabris in bolničarka Licia de Manzano, natakar Vittorio Civita in gospodinja Lucia Medri, mehanik Aure-lio Rusconj in šivilja Aliče Čepar, fotograf Furio Juraga jn gospodinja Ema Kovič, trgovec Li-vio Benvemuto in gospodinja Maria Pavan, varilec Alfredo Mle-ous in šivilja Bruna Sbaraglio, električar Alceo Chierego in krz. narka Maria Caprio UMIRLI SO: 82-letna Katarina Urdiih vd. Košuta, 64-letni Antonio Duanelli, 50-letna Glovanna Bonino por. Bertolotti, 65-letni Gastone Mazzeni, 70-letni Gtaco-mo Viezzoli, 62-letna Giuseppina Milani. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg San Giovannl 5: dott. Praxmarer, Trg Uniti 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Vreme včeraj: Najvišja tempe, ratura 23,7, najniija 16,1, ob 17 uri 22.7, zračni tlak 1018,2 pada, veter zahodnik 5 km, vlaga 66 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,1. PROSVETNO DRUŠTVO RADO PREGARC IZ ROJANA-SKORKLJE priredi v NEDELJO 21. t. m. ob 15.30 pri PISCANCIH Valute Lambretist oplazil pešca Med hojo po cesti nedaleč e.i begunskega taborišča pri Pioseku je 25-letni Dujko Kr-šanac iz taborišča pri Sv. Soboti začutil v levi nogi o-stro bolečino. Vseeno pa je mislil, da ne bo nič hudega in je lambrelista, ki ga je oplazil in se tudi ustavil, odslovil, čej da ni nič Sele kasneje se 'je moral Kršanac zateči v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v io dneh sprejeli na I, kirurškem oddelku. Milan Rim Zlati funt 6.000,— 6 200,— Marengo 4.500,— 4.750,— Dolar . . . 622 — 624.— Frank franc. 132.— 137.— Frank Švicar 144.— 1«.— Sterling 1.720.— 1.750.— Dinar 80.— 83.— SUlng , 23.75 24.25 i Zlato : . . . 706 — 708.— Zah. n. mark* 147.75 148.75 ( LH1PSKA PKOHVKTA ) lzvriui odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 19. t. m. ob II. url na sedežu. Ul. Roma 15. ( Šolske vesti ) INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V NABREŽINI Z ODDELJENIMI RAZREDI V SV. KRIŽU Vpisovanje v I., II. in III. razred se vrši neprekinjeno do 25. t. m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak dan od 9. do 12. ure. • * # INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega te- S PLESOM Nastopajo pevski zbori, tamburaškl zbor, folklorna skupina, dolinski trio ter duet Dario in Darko. PRESKRBLJENO JE ZA PIJAČO IN PRIGRIZEK kestrom; 23.30 ■ HAOIO 4HS* 12.19 11.30 Simfonična 'Trti)5 Orkester Segurim: 'ii0, 3. stran; 17.30 Verdi: «0LeRusS<, pr> 4 dei 18 40 Franco klavirju; 18.50 S*' zbor.: 21.00 locka Holmesa, 2L3«! nista Pietra Scar-Pn»u . II. PB0G,?{Lj 0rK*,r 9.30 Popevke; 13J» v glas- Piero Rizza; 15.15 bi; 15 45 Kitara 25L Site z nami; ‘eter 21.00 Neko« nl^ vala; 22.15 Evropska^ HAUIO K.^7.00, ,Jtl Poročila v 13.30, ly 00 Poročila v ital IV. 15. 19.15. 22.30. SIOV3 6.30. 1J.3»' u.™ IMIICIIJ^I-I 14.iv melodije do meod'F' iskariu 5 in življenje: Obisk.v,h^ri ut dran; 14.40 P?J?_P®^ ij.40- 5.00-6.15''in T0O-T15 7.15 Glasba zaoTdcbi2 00 Oi®1^ 2.00 Prenos RL. 't^-ne Srl£ Jj tališča iz Prenos RL; 15 00 S popevH »Lesjak*; 16.45 RJ1™'Ml)ov: !L. 17.25 Glasba naših » $ Pd Plesna čajanka, r m »P ros RL; 22.15 Kay Kys« gov orkester . 3UGVENIIČ , -327.1 IU. 212,1 in. Jjj Poročila: 5.00 H* 10.00, 13.00, 15,00. U'w' 22.00. 22.55. .. 8.05 Iz Slovenije v m j^ 8.40 Humoreska tega tedn ‘ reslav Hašek: Dve y®fr,tiji; J-. našimi solisti in s*1** vg; ljL Pet pevcev - pet P^V>h; M! Svet v orkestralnih b rio» Znane melodije, z!* vjjjo 11.30 Radijska šola ^^jigrai njo- 12.00 Glasbena sio'^. Kmetijski nasveti; 2J,, VbJ ske narodne v Goloba poje Maribors zbor; 12.45 Kmečka » igra; 13.30 Odlomki i* ^ |D«J lesa Masseneta «Manon» ^tp Quichotte»; 14.05 Radu VeSelt *1# srednjo stopnjo; 14.3!i ^ptr dala; 15.40 Pri klasičnih ^, — Calderoni: Novela K. )t 16.00 Koncert po ž.e,1],5 oZaplešiva, babica*; 1 'gj St5L — popevk*: kl8'„anc< kih; vhJjTr* 45 Razgovori na revija popevk*;,1 r.ek ob šestih; 18' o K. narodne: 18.45 Raz£? onOO narodnih vprašanjih, Ji- les Gounod: Faust s pok Glasbena medigra: 22. fre*t kalni kvartet «The pi«sn*‘ men*; 22.30 Ob zv*«1" orkestra Radia Ljubija televizija 16.30 Prenos s i8.3<)JS 17.30 Spored za otrok«, rečila: 18.45 Fogaz«** ^JJj; mendo antico*; 20.00 T ;,; tj5, 20.30 Poročila; 21.00 M^lidJ5* 22.00 »Zračna P331*' iZoro'„u zgodba; 22.30 Izbor Pr filmov XIX. ^ v Benetkah; 23.15 pf>r CZ?-1-V^ Excelsior. 15.00: «Fra«u)^'n po'13 na Wynter, Mel Ferm' res Michaels. »V , Fenice. 14.45, 18.15, 2V., jjH5®11 dneh okrog sveta* vsc ( ce neveljavne . d1*. * Nszionale. 16.00: »Un tr#? fti chiama desiderio*, Mar do in V. Leigh. vr0(\»^ Arcobaleno. 16.00: flrtfu, ska akcija*, G. R»«. ^ice<$, Supercinema. 16.00: «.®e ujci? ci», Gino Cervi m „| Prešle. Filodrammatico. 15.30. g8n® Zveze*, Walt Disney- ^ f dokumentarni film: V ti Arktiki*, Walt riete: »Pokvarjena .jj: levost, sledi D« Rose gliep r.u. Glej zgoraj e? Stoppa in Tot o. -jtvO, ,iiek Ideale. 16.00: »V k ral)*9 #>11' Disneya», sledi: #N1 ’ jar», džungle*. Impero. 16.30: »Ljubez® L. Bacali. vzl^R' Itatia. 16.30: »Gospa J* cn»<*,r> Lana Turner in J«‘ trk5„an Moderno. 16.00: <(9tr5i!(je, vrata*. Cornell " Wa,lace' vtiafH ‘S K0" S Marco. 18.00: »Mja® g. J. Corey, A. Ci(»rle” ^t1 scina. „„,avana /V’ Savona. 15.00: »Karav ^ pi Zahodu*. F. Parker, ley. Cinemascope. jpn- Viale. 16.00: »Moški * »»vti^f(j* ščern*, Fernandel. z <* tj Vittorio Venelo. IJ-JS mesto*, George &Tof0’ kV Totter, Cesar Ror7fieti‘IKJ,j»il’' Belvedere. 16.30: «UJ® tarktike*. Znanost ^ 7* Massimo. 14.30: «Eska per. Technicolor, n* K1 Radio. 16.00; «Ne SreSanli0^ Zabavni film s „« P***." Arena dei fiorh, _2 ^n8e*'’ Garibaldi Kot zn^Ana sj p Marconi. 20.00: »Z^vca?*’ obrazi* vid Paradiso • M00: woo>»r * Joane * asCoPe' Wayne Cinern jjja so 20.00: «PlaV . gol5' ca», Diana Dors. jnci ,f|jl5 Ponzlana 20.00: nyja Bay», Alan L ,et>' Medina Ar* Ch*Ljd1 Roiano. 19.30: «AI’,“!»lia Raf Vallone, Antone» Secolo Sv. Ivan. ‘Tl,,, wood ali smrt*. ..jitaL In Jerry Lewis. lsgi Stadio. 19.45: «Ben*a f ji», Gary Cooper .“d? Tone. Valmaura. 19.15: id ne», Marisa Allas KINO MILJ® .S*'"' Europa. Zaprto. . in p Roma: »Rudnik smrt , ,,e. film z dvema dMf* p»t B Verdi: »Zenska *aoJ*> jih vtikal v svoj črn : pašnik iz domačega pl: ki sem si ga zavihal. sem čo tega, da re težko (Jobi, se tem bolj želi In troši. Ko ni slanikov, ledaj se pi- prav in tudi delo i iz dneva v dan MIŠKO KRANJEC: tiliTh?"6, smo se napo lala. PrišH s61 ^ maU de" času kn . 0 v pravem te Veni, Je S°sP°dinja vi d™a »Polja, da opra-d‘ doma, kar je treba in žake E vecer^° ^ te- sopiU? ' SV1SU in skoz ilamnai £ Jč 2e kadilo, deta v a - je bila °- dima sv tančico tega S in ^ °dprte duri na četi odse^ n?-11 je bil° vi' ti Drt Piamena iz pe- ^odin^rse^e V ponedeljek 15. t-m., ni JlVd sv°i 5°. rojst-tel' »tovenski pisa-1 in javni delavec rodii° Kraniec- ki se je l„ ■' lsos v Veliki Po-v Prekmurju. Mi-Siri Kranjec izhaja iz omasrt® prekmurske W drvžine *ar se zeli ° iV vtem njegovem del° ^ °dnem literarnem ft ’ sai 'Je motivika vero^ nieO°vih številnih Zsk-V-,VpraV V™«- rski človek. Kot linje* Se Miško Kra-BjiC .?e[° zgodaj uvelja-b • *-ačel je pisati že viii"*” *re(lnji šoli, v či srednji šoli je S V O- 'dv£rVence že objavil, z Jsetim letom pa je steifr?°^r*'' Ke bomo na-. “h njegovih del, saj n°d 30. Vsekakor nie„nne, m°remo mimo ll^n reiakomK n]e_ «0,{{^rece n a vasi», hovihllVl^m’ "Kapita-saž0v’ “ *ož*či i« pej-. m njegove aPes-«o i!°!“*’ torei del> tci vznsk°nCn0, °bo0atila sl°-«cn *. »lovstvo. Za Miza t.rantca velja, da je n°jb ,Tancetcm Bevkom ženski Pl°den ŽiveČi fetno Plsate,i in- kot še ’ ,,nn v programu Beriet del, fci bodo Š4«u že ° kratkem že j, pomnoiila njegovo letev boBnto literarno Pomernf Kraniec P° ni a,npav le fcot !iterat-iti kot politični d'jav*ni ■ delauec- s to Jel0 °stp5 se 3e začel fljj ,29odaj ukvarjati.■ »Ljuij prvi urednik daj f Pravice», že tečaja t° ]e začela Prvie p red l ■ lm- Mal° 8 kot.1in° 50 0a »trpali ttšče J~ntracijsko tab o- f^iku adŽan So °a V '■ Miškr, it Prepa,0“- t,endar/ Kr°njcu pa je ti j, ,e nspelo jim pri-12 kr --------- Slc!iučif nrjev in se b0(ij! 1 v narodnoosvo. eden ? b°rbo. Bil je jev rj*!n‘!d organizator-jn Svobodilne fronte ^°rbe 7l(lTO(^rioosvobodilne p° voj,r sv°i*b krajih. ftteljev'Je 3 svojim pi-krat; tem nadaljeval, dej»tv0 velik° n- detn # di v jao- ?°^enBii je iz-p°slatten oZa ljudskega dein Sedaj žitti in .član vi Ljubljani, je ie znn*Vens*ce okademi-»i. Sk “ in nmetno-°bralaUt^ila, da bi „ t^ZUna- nami. «Kar nfi bi n J se igrajte!» Mar 5%;obiS SKaU‘ b* Datv,pa se spomnila, r'd1 pogar ,tak°j odrezala 'tkmha in ^ei dom" nmi bi- ' delo r me Je se • tu pa tudi je se nas tudi ča- ne bi mogli sedeti, ko bi se nam spodobno oddolžila. Zato smo zasedli vežni prag in dvorišče. Jaz sem z otrokom občepel na pragu, od koder sem z enim očesom gledal za Vane-kom, ki se je igral na dvorišču, z drugim pa sem škilil za gospodinjo, ki je tekala v kuhinjo z zavihanimi rokavi, ter s spodrecanim krilom, da so se videla njena krtičasta meča do kolen. Zibal sem Nacka in mu vtikal v usta cucelj in mu prigovarjal ali brundal, da ne bi kar naprej kunckal. Vanek je medtem odkrival po vrtu sadno drevje. Ni bilo dolgo, ko je prišel k meni in mi pošepnil: «Lepe hruške imajo! Tako so rumene kot cvrtina!» «Natrgaj nam jih nekaj*, sem mu odvrnil prav tako natihoma. Odšel je. Jaz sem skušal zamotiti gospodinjo, da njeno oko ne bi padlo na vrt in tam opazilo veje, ki se sumljivo stresajo, ko je Vanek s prislonjeno ščapico pri svojih močeh bil po njih. Nosil mi je hruške, ki sem črn pred-platna, sem se tako založil, Vanek pa se jih je tudi najedel, se je on igral po dvorišču, medtem ko je Nacek v mojem naročju začel nevarno kunckati in sem se že bal, da nas bo gospodinja kar tako brez darov odslovila, češ, naj ga nesem spat! Ta njegov jok, ko se ni več dal pomiriti, je vendarle ugodno vplival nanjo. Kljub sitnosti in da ni utegnila, je nazadnje z neko jezo odšla v klet. Videi sem, da ima v rokah nož! In res je iz kleti prinesla dva lepa kosa pogač in mi jih dala rekoč: «En kos je zate, drugi za Vaneka! Zdaj boste šli domov, otroci! Ljudje še ne pridejo kmalu z njiv. — Viš, otrok ti ioče. Gotovo se je zgrdil! Moraš ga previti, da ne bo mati huda, in daj ga spat, prej pa mu daj mleka, če ga še imaš zanj. Krave menda še tudi nisi napasel? — No, kar pojdite v božjem imenu! Toliko dela imam...*. «Hvala lepa na pogačah*, sva rekla z Vanekom. Bilo bi res grdo, če bi se še obirali, ko sva dobila tako lep kos pogač, gospodinja pa je tudi imela dovolj drugega dela. Naš sprevod — spredaj Vanek, z bremenom v rokah, za njim jaz — se je vračal po kolniku proti domu. Vanek je že kar zdaj otepal pogače, jaz pa sem na rokah zibal otroka, da hi ga potešil. Sonce se je že nizko nagnilo. Spustil sem kravo na vrt, Vaneka pa postavil k njej. Odnesel sem otroka v sobo, ga previl, mu dal mleka in ga položil v koričece. Potešil se je, in ko se je napil, je zaspal. Moral sem v hlev, da sem zmetal, spustil sem svinče na vrt, vrgel sem kokošim; vse je čakalo name. Večer je legal na naš vrt, sence so ga vsega prepre-gie. Krava se je pasla, Vanek je sedel v gari rdeče jablane in kričaje prepeval: bil je sit, in svet je v tej sitosti najbrž tudi zanj postal lepši, kakor je bii sicer. In bilo je prav, da se je najedel — jabolk in tega kosa pogač. Mati se bo vrnila kasno, ko bomo mi vsi že spali. Nič posebnega: bili smo vajeni, bilo je nekaj vsakdanjega in človeku bi se čudno zdelo, če bi bilo drugače. Tudi osamelost, tudi zapuščenost je bila naš vsakdanji gost in otroško srce se navadi na njo. Strahovi, ki se potikajo ponoči okoli, si nazadnje v sobo vendarle ne upajo. Nad našo hišo se ta večer ni kadilo kakor često ne. Strojnik Giovanni Borelli in Edenova nečakinja Amely na oknu hiše v Casamiccioli, kjer bosta stanovala ko se vrneta s poročnega potovanja DEŽELA KI JE NA DNEVNEM REDU Islandija - led in ogenj Na 100.000 kv. km prebiva komaj 160.000 prebivalcev REVKJAVIK, septembra -— 'a nobeni zastavi sveta niso tako jasno označeni simboli neke dežele, kakor je to primer z Islandijo. Zastava ima tri barve: belo, plavo in rdečo. Bela predstavlja led, plava morje, rdeča pa ogenj. Ledeniki, morje, vulkani... Ce k temu dodate v domišljiji, da na vsem tem kamnitem in vulkanskem otoku, ki se nahaja med dvema svetovoma, m gozdov, tedaj boste dobili popolno sliko o irlandiji, tem zanimivem in za nas nepozna. nem otoku v Severnoatlantskem oceanu. V vsakem priročniku boste našli, da Islandija obsega 100.000 kvadratnih kilometrov, da na njej živi 160.000 prebivalcev, da v glavnem mestu Reykjaviku živi tretjina vseh prebivalcev in da se vsi pečajo z ribolovom. Kar tujca, ko pride na otok, rajbolj začudi, so nedvomno naravni pojavi in lepote, pa iudi spretnost, s katero Island. ci pripravljajo svojo hrano. Neštete so jedi, ki jih pri. pravljajo iz rib in jagnjetine. Okus teh jedi je prijeten in človek ne bi nikoli rekel, Ja je moč pripraviti tolike viste jedi iz ribe in jagnjeti ne Ribolov in predelava rib sta glavni gospodarski dejavnosti maloštevilnega prebival, stva tega otoka. Zanimivo je omeniti, da na Islandiji dan poleti tako rekoč se niti ne začne. Polarno sonce „e zapusti horizonta. Človeku se zdi skoro nemogoče, da ■;e vrne domov opolnoči in da na nebu sije sonce. Verjetno prav zaradi tega Island. ci spijo poleti zelo malo, zato pa to nadoknadijo v enoličnih polarnih nočeh, ki trajajo neskončno dolgo in kadar •;e bela dnevna svetloba po. javi komaj za nekaj trenutkov, in to opoldne. IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllinilllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIItIHHIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllH OB ŠKANDALU RAI-TV - DOGLIOTTI BARBATO Ameriški televizijski «junaki znanja» razkrivajo prikrojevanje TV-programov Dva bivša zmagovalca obtožujeta dve družbi podkupovanja Marsikdo, ki bo jutri zvečer sedel pred televizijski sprejemnik, da bi sledil rubriki «Odnehaš ali nadaljuješ«, bo z vse drugačnim zaupanjem motril «junake znanja in veščine«. «Poročilo», ki ga je direkciji italijanske radiotele vizijske družbe izročila gospa Dcgliotti — Baebato nakazuje, da tudi pri italijanski televizijski oddaji »Odnehaš al' nadaljuješ« nekaj ni v redu. Po njenem poročilu gre baje za vnaprej pripravljene odgovo-te in za takšno režiranje te najbolj uspele TV-rubrike, da privlačuje čim več ljudi, do-čim bi se po tem poročilu ne moglo govoriti o neki resnosti in pravičnosti. Ne moremo sicer še vzeli tega kot nekaj dokončnega, pač pa je zanimivo, da je to prišlo na dan vprav sedaj, ko se v ZDA vodstva televizijskih družb bodejo s podobnimi očitki in trepetajo za svoj obstanek. V ZDA je več televizijskih družb in televizijskih mrež Med seboj tekmujejo za ob-č nstvo in podobne rubrike, kot je naša «Odnehaj ali nadaljuješ«, so pokazale, da so najbolj privlačne. Sedaj pa je izbruhnil potres. Prvi škandal je doživela rubrika »Dotto«. Mlad igraL lec Edvard Hilgemeier, ki je nastopal pri rubriki «Dotto» je ugotovil, da njegova konkurentka laže zbira potrebne točke kot on. Nato je ugotovil, da je njegova konkurentka imela vse odgovore že vnaprej pripravljene in da je bilo izbiranje vprašanj le zavajanje občinstva. Hilgemeier Je zaradi tega protestiral in ‘ d rekcija mu je ponudila večjo vsoto denarja, če molči. Fant pa je bil značajen in po. šten in podkupnine ni sprejel, Dač pa je vso zadevo prijavil policiji. Televizijska družba CPS je takoj prenehala z rubriko «Dotlo», ki je prav gotovo ne bo več ponovila. Zadeva je prišla v javnost in časopisi so to zagrabili. S tem pa je prišlo na dan še več podobnih škandalov in a-meriški tisk je v zadnjem času kar poln vesti in poročil o podobnem prirejanju in pri. pravljenju »junakov znanja in ••eščine«. Sedaj je na vrsti rubrika «21». Ta rubrika je slovela kot zelo resna in hkrati tudi zato, ker je dajala naj. večje nagrade. Ko je bila rubrika CBS' mreže «Dotto» uki. riena, je vodja televizijske rubrike «21» Enright nagovo-,'.1 občinstvo, naj vodstva družbe NBS ne obsojar ker d-' niso vsi enaki in da se r.jebova rubrika «21» drži res. rice. Zdi se pa, da je mož lagal, ker dejstva govore vprav narobe. Njegovo trditev pobija eden izmed bivših udeležencev tega tekmovanja in si. cer Herbert Stengel. Herbert Stengel napada oružbo NBS, ki je za reklamo ameriške družbe za kozmetična sredstva «Geritol» organizirala rubriko «21». Herbert Stengel, ki je na tem tekmovanju zaslužil 49.000 dolarjev, je marsikaj razkril; Herbert' Stengei je star 31 lei. Nastopil je v tekmovanju m ko je prispel do vsote 49.000 dolarjev, se je umaknil pred slovitim Charlesom Van Dorenom, ki se je pririnil do Tudi tako plešejo po gostilnah v slovitem obmorskem kopališču Fregena j 129.000 dolarjev. Kot vemo, so bili pozneje doseženi še večji »uspehi«, toda to ni važno. Stengel danes pravi takole: «Svoje nagrade nisem dobil zato, ker bi bil znal vsakokrat odgovoriti, pač pa zato, ker so mi odgovore že vnaprej povedali. Pred občinstvom pa sem se včasih moral delati kot da ne znam in se znojiti, da bi občinstvo imelo vtis, da gre zares. Slo je za to, da Di stvar bila čim bolj napeta mnogokrat pa sem moral popustiti pred nasprotnikom, tudi če sem na vprašanje znal odgovoriti« (Pri tovrstnih ameriških rubrikah tekmujeta vedno po dva in ni nujno, da tekmec odgovori na vsa vprašanja pač pa da si nabere čim več točk). Iz Stengelovega poročila še zvemo, da se je ra tekmovanje prijavil jeseni 1956. Na sprejemnem izpitu mu je u-spelo. Ker je izpit odlično o-rravil, je čakal, kdaj pride na vrsto. Nekega večera pa je na njegov dom prišel producent Enright in mu rekel; «Bi bili pripravljeni zaslužiti 25 t.soč dolarjev?« Stengel je na to pristal. S producentom sta se dogovorila, da se bo pojavil v obnošeni obleki, v vlogi siromašnega vojaka, ki so ga pravkar izpustili iz vojske. Producent ga je tudi učil, kako se mora v stekleni kabini obnašati, pri tem pa :e je moral Stengel naučiti na pamet odgovore na vsa vprašanja prvih nekaj oddaj. Stengel je nato nastopil in pet tednov zaporedoma zmagoval, tako da je redno odgovoril bolje od svojega tekmeca. Ker je bil v zadevo vpeljan, je od Enrighta zahteval 17.000 dolarjev predujma in jih dobil. Zato Stengel pravi: ((Vidite, torej, da je bila vsa predstava vnaprej pripravljena, ker bi sicer denarja ne dobil, kajti Enringht bi mi 17.000 dolarjev ne bil dal kar tako!« Stengel je včasih moral po Enrighlovih navodilih napačno odgovoriti: »Prisilili so me na primer reči, da je gotska arhitektura nastala v Nemčiji, pa čeprav sem prekleto dobro- vedel, da je nastala v Franciji. To je bilo prirejano tako, da bi se stvar zdela bolj napeta in bolj poštena. Toda Enrightu je prišla nato ideja, da je Stengel postal za občinstvo premalo zanimiv in ko je prispel do 49.000 dolarjev, je sklenil, uvesti v rubriko «novo osebo« in Stengel je po dogovoru z vodstvom izgubil. «Nova oseba«, bolj privlačni Van Doren, je šel dalje in prispel do 129.000 dolarjev. Vse to je Stengel pred krat. k:m povedal javnemu tožilcu m nekaj dni zatem se je o tem na široko razpisal ameriški tisk. Novinarji so takoj zatem odkrili še Stengelovo hišno pomočnico in nekaj nje. govih prijateljev, ki so pri-pi avl jeni pričati, da jim je Siengel že vnaprej znal povedati, katera vprašanja mu bo. do zastavljena in na katera bq odgovoril in na katera ne. Tu smo odkrili že dva ame. riška »junaka znanja in veščine«, ki sta prišla na dan z dejstvi. Ko pa se je ameriški tisk o tem ra/p;sal, se je jsvilo še več bivših ameriških »junakov«, ki prinašajo še ve. liko več podatkov o nepoštenosti tovrstnih rubrik. Neki tak ameriški «junak» pravi, cla mu je bilo ponujeno za prvo nagrado potovanje po Evropi z vsemi potnimi stroški m oskrbo. Dejansko pa je bilo vse to potovanje le palet z letalom v Pariz in nazaj, dočim si je hotel v Parizu moral sam piačati. Drugi bivši «junaki» izjavljajo v ameriškem tissu, da so morali že vnaprej podpisati »pogodbo«, da se bodo namesto z nagrado na pr. avtomobilom zadovoljili z nagrado v denarju, ki pa bo vsekakor manjša. Nič čudnega torej, če je smeriško občinstvo razočarano in da ima policija sedaj veliko dela. Televizijske družbe ki so med teboj tekmovale za občinstvo pa trepetajo, ker vedo, da se občinstvo ne bo pustilo več zavajati. Občinstvo je namreč iz tiska zvedelo, da so tudi sprejemni izpiti «prilagojeni poti ebam«. Ce izpitna komisija opazi, da bi neka oseba po svojem zunanjem videzu bila občinstvu simpat.čna, jo pusti skozi, če se jim pa prijavi oseba, ki se jim zdi, da ni simpatična, jo že na izpitu izločijo s tem, da ji postavijo iprašanja, na katera bi nikakor ne mogla odgovoriti. Gospa Dogliotti - Barbato nam v svojem poročilu, ki ga še ne jemljemo kot povsem gotovo, prav tako pravi, da so tudi pri italijanski TV sprejemni izpiti prilagojeni potrebam. Gospa Dogliotti pravi, da so ji predložili, naj sestavi seznam vseh pesmi in vre glasbe, ki jo pozna in naj podčrta z rdečim tisto snov, ki jo bolje pozna, s plavim svinčnikom pa tisto, v kateri je bolj šibka. Gre, kot vidimo, za isto «tehniko» kot v ZDA. Zato se zdi, da ne bodo sedli pred televizijski sprejemnik s čudnimi občutki le Američani, ampak tudi marsikateri ljubL telj italijanske rubrike »Odnehaš ali nadaljuješ«. In to vsaj do tedaj, dokler se ta zaaeva ne razčisti Številke o francoskem Francozi so lani posneli 111 fiimov, od tega 59 po izvirnih scenarijih, 44 so jih adaptirali po književn h delih, sedem po gledaliških igrah, e-den pa je avtobiografija. ll llllllltf i la milini lun Milinimi n n n n n 111111! i m m m minil n n n n iiiiiiiii ih iiatiiiiiiii 111111111 n, Sabino Coloni v občinski galeriji Colonija smo navajeni še vedno gledati kot enega iz vrste »Zelenih«. A «zelen» že davno ni več. Je še mlad, to je res, tudi po duhu, gibljivosti in krepkih razvojih, ki jih opazujemo od leta do leta. In izredno delaven, saj še ni polno leto. odkar je zadnjič razstavil v občinski galeriji. Ze davno je bilo očito, da je mladi umetnik predvsem močan kolorist in to ostaja, saj je 17 olj in 13 gvašev — klasičnih barvnih tehničnih sredstev — o tem dovoljna priča. Tu ostaja dosleden svojemu umetniškemu temperamentu, prepoznaven že na prvi pogled, kljub močnemu razvoju od lanskega leta. Coloni je in ostaja realist na svojih platnih, vendar mu mladostna sila ne dopušča, da bi otopel v kakih okostenelih, tradicionalnih shemah. Ze predčasno smo opazili pri njegovi krepki socialni tematiki, že izrazite ekpresionistične izrazne domislice, ki so sedaj še jasnejše. In šel je še dlje — celo v rahla abstraktna tolmačenje svojih opazovanj obstoječega sveta. Barve postajajo semintja nerealne, abstraktne, vržene na platno po potrebah harmonij m oblikovnih konstrukcij, poleg ekspresivnih nujnosti. Ta skoro popolna barvna sproščenost, ki mu daje možnost kar največjega ko-lorističnega izživljanja pa ga je privedla pred nove probleme estetske samodiscipline, da ne b: zapadel v maniro ali filmsko enoličnost. Vprašanje je rešil sebi dosledno s tem, da je omejil množico prevladujočih barv na nekaj osnovnih, ki jih podaja y bogati tonovni lestvici, tako da nam da-jajo slike na prvi vtis — krepkih barvnih študij ope-kasto-oranžnega, modrega, rjavo-črnikastega itd. na svetli podlagi. Posebno belina ima čisto posebno funkcijo, seveda v vseh mogočih odtenkih po estetskih nujnostih celote. Široka, gotova poteza s čopičem in krepko risarsko obvladovanje sižeja podajajo lahkotne in elegantne, na videz dekorativne podobe, skoro funkcionalno prilagojene živahni moderni stavbni in pohištveni sredini. Coloni je že od nekdaj, a sedaj še bolj izrazit slikar socialnih sižejev. Slikovito življenje ribiča pri mrenah in v nevarnostih morskega življenja na malem čolničku proseva trpkost, kot napori peric, kmetov pri košnji, žetvi, trgatvi, trpljenje pri skrajni napetosti mišic. Gozdički in grmičje, koruzna polja, vinogradi na raz-rvanih kraških tleh prepre-zajo žične pregraje, bodeče trnaste vezi, veje in listi, nasršeno štrleči v blesteče nebo. Razbito kraško skalovje s trdim naježenim rastlinjem odseva ista težka razpoloženja v naglih izrezih kraških hiš in vasi v Doberdobu ali Bazovici — podanih s pravo tehnično virtuoznostjo skozi močno obvladujočo umetniško prizmo, ki izrazito podaja in oblikuje stvariteljsko hotenje krepkega upodabljav-ca. Naši kulturni ljudje naj ne zamudijo prilike, da si ogledajo dela tega izrazitega in izvirnega oblikovalca naše obmorske in kraške življenjske sredine. Z. JELINČIČ Islandci se morajo stalno in uporno boriti z naravo. Le-ta odpira svoja nedra samo u-pomim in krepkim ljudem. Marljivim Islandcem je uspeli), da so komaj en odstotek celotne površine Islandije spremenili v obdelovalno zemljo, ki jim daje le malo krom. pirja in trave za ovce. Vse ostalo je lava, ledeniki in goli kamen. Toda tudi taka pokrajina privlači oko: spek-1er pastelnih barv spreminja Islandijo v še neodkrito slikarsko platno. Ker jim primanjkuje naravnega zelenja, Islandci strastno goje cvetlice.. Ne brez ponosa on: pripovedujejo o tem, da so njihovega cvetličarja poklicali v kneževino Monako, da bi s cvetjem okrasil pro-s»< — Zofi, ne sanjaj pri belem dnevu in zaim Gortško-beneški dnevnik Sredi oktobra rozgovori v Benetkah Za vzpostavitev železniške zveze med Novo Gorico in Gorico čez Šempeter Jugoslovani predlagajo, naj se obnovi tudi železniški promet na progi Rateče-Bela peč h včerajšnje številke ((Slovenskega poročevalca« posnemamo: Na direkciji 2TP v Ljubija m smo zvedeli, da se bo sre-H: oktobra sestala v Benetkah posebna mednarodna italijansko - jugoslovanska konferenca železniških strokovnjakov ki bo razpravljala o vzpostavitvi železniške zveze med Novo Gorico in Gorico mimo Šempetra. Tako bo po enajstih letih zopet vzpostavljen redni potniški in tovorni promet na tem področju, kar pomeni velik gospodarski napredek za Goriško. Doslej je veljal začasni sporazum med Državnimi železnicami in železnicami anglo-smeriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja. Ta sporazum pa ne ustreza več dejanskemu stanju, razen tega pa je tudi izključeval prehod iz Nove Gorice v Gorico čez Šempeter in prehod Planica - Belo-peška jezera. 2e pred časom je naše železniško podjetje sporočilo italijanskim železnicam, da pogrešajo omenjeni zvezi in da želimo, da bi prišlo do nove konvencije med italijanskimi in jugoslovanskimi železnicami. Kakor smo že omenili, bodo to novo konvencijo podpisali v Benetkah sredi letošnjega oktobra. Z naše strani bodo sodelovali zastopniki jugoslovanskih železnic, pošte, carine, veterine, sekretariata za zunanje zadeve in zastopnik jugoslovanskih fitopatolo-gov. Po tej konvenciji bo prišlo tudi do otvoritve novega med-rarodnega prehoda za potniški in tovorni promet v bližini Šempetra ni progi, ki veže Novo Gorico preko Šempetra z Gorico. Tekst našega načrta konvencije je že sprejel in redigiran ter odposlan italijanskim oblastem: Se o zidnjih neskladnostih obeh za nečlane pa 700 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš do 22. septembra. .Vsi tisti, ki se izleta nameravajo udeležiti, so vabljeni, da se čimprej vpišejo. ker je število sedežev o mejeno. Koncert v Pri blagajni Verdijevega gledališča nadaljujejo s prodajanjem vstopnic za jutrišnji koncert tržaškega filharmoničnega orkestra, ki ga bo dirigiral Alfred Hering. Na koncertu bosta nastopila tudi klarinetist Giorgio Brezigar in fagotist Dario Bernini. «Ent'e Manifestazioni Citta di Gorizia«, ki prireja ta koncert, je medtem napovedal program vseh šestih koncertov sezone »Jesen 1958». ki si bodo sledili vsak četrtek vedno v isti dvorani. Nastopili bodo znani dirigenti. ——«»------ Nesreča na delu Včeraj zjutraj ob 8.45 je 28-letni Duilio Feresin iz Moše delal v skladišču elektrarne SELVEG, ko je padel na tla :r. si povzročil lažje rane na glavi in na čelu. Obvezali r.o ga v bolnišnici Brigata Pavia. Postalo mu je slabo 61-letni Silvio Favero, stanujoč v Ulici Baiamonti 22, je šel včeraj zjutraj ob 7. uri po Ulici Colobini, ko mu je nenadoma postalo slabo. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico pri Bdeči hiši ’- na zdravljenje. Na srednji in strokovni šoli Izidi izpitov v jesensRem roku Na nižji srednji šoli v Gorici so izdelali v jesenskem loku sledeči dijaki; Cez I. razred: Branko Am-trosi, Ladislav Boškin, Vojko Devetta, Alojz Markočič, Zmagoslav Milič, David Mikulus, A Ido Persolja, Stanislava Hvala, Ksenija Mikiuš, Tatjana Šekli. Zavrnjen je bil 1 dijak. Cez II. razred: Vojko Bas-sa, Lusijan Kogoi, Darij Le-ghissa, Nadja Sosterčič. Dva dijaka sta bila zavrnjena Nižji tečajni izpit: Ivan Berden, Franko Brambilla, Ivan Franko, Karel Gergolet, Anton Buzzinelli, Jožko Gruden, Vladimir Klanjšček, Danijel Pintar, Antonija Figelj, Cvetka Gomiscech, Marija Lapanja, Iva Nabergoj, Jožica Pelicon. Zavrnjeni so bili štirje dijaki. Na strokovni šoli v Gorici so izdelali v jesenskem roku sledeči dijaki; Cez I. razred; Slavko Fer-foglia, Viljem Ferletti, Seve-lir. Lutman, Boris Peric, Jožef Prinčič, Albert Vizzutti, Rudolf Volk, Boža Florenin, Silva Miklus." imiHiiititiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiHtMtiitiitiif.titiiiiiiiMiii.t-.iiiHiituiimHiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiimiHiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiHiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiHi Klavrni rezultati robote nestrpnežev Krepitev obmejnega prometa v korist goriškemu gospodarstvu Ljudje se ne ozirajo nu proteste neozdravljivih šovinistov V več kot treh letih, odkar]ter ali je bil podpisan v Vidmu spo- kosilo, razum o obmejnem prometu, smo že večkrat pisali o tem prometu, o političnih in gospodarskih koristih, ki jih prinaša obmejnemu prebivalstvu, pomirjenju, ki je nastale na meji. Prinašali smo vsak mesec podatke o tem primetu. citirati smo morali na žalost tudi izpade prenapetih šovinistov, ki so uvideli, da jim odprte meje prinašajo politično smrt. Odnosi med Italijo in Jugo- Kromberk na dobro sklepali retkah. na konferenci v Be- Interpelacija svetovalcev KPI slavijo so postali kar se da konvencij jugoslov. in italijan. j prijateljski, in to se kaže na variante pa bodo dokončno | vseh področjih. Po otvoritvi obmejnega prometa se je pričelo v Gorici govoriti o železniški povezavi med goriško in novogoriško postajo in razgovori se bodo pričeli sredi ok- tc bra, kot poročamo zgoraj. Obmejni promet Je prinesel velike gospodarske koristi prebivalstvu na obeh straneh meje. Jugoslovanski državljani kupujejo pri nas nekatere industrijske izdelke in nekatera živila (kavo, riž), ki so pri nas cenejši, italijanski državljani pa kupujejo na jugoslovanskem področju meso, bencin, cigarete in druge stvari, ki so tam veliko cenejše. Ves ta mali promet blaga pa seveda ne gre v glavo nekaterim, ki so bili od tega oškodovani. Mesarji in lastniki bencinskih črpalk so n. pr. že večkrat protestirali in grozili, a naleteli so na popolno brezbrižnost ostalega prebivalstva, ker ima to pač korist od obmejnega prometa. Na drugi strani pa isti mesarji kupujejo meso, ki ga v mesto prinašajo jugoslovanski državljani. Proti prihodu Jugoslovanov v Gorico, proti takšnemu malemu trgovanju pa kričijo večkrat ljudje, ki s tem nimajo nobenega opravka, a ki vidijo v tem možnost napadanja Jugoslavije. Njihov glas pa postaja vsak dan bolj glas vpijočega v puščavi. Niti pisanje v nekaterih časopisih, da v Gorico prihajajo raztrganci, ne prepriča več nobenega, niti tistih novinarjev tukajšnjih časopisov ki te stvari pišejo Komunistični pokrajinski s\ etovalci Silvino Poletto, Ful-\ i(. Bergomas in Maria Selli so predložili pokrajinskemu odboru interpelacijo, v kateri prosijo za razlage o nepotrebnem zavlačevanju izdelave in odobritve novega stale-ža pokrajinskih uslužbencev, kor vlada v njihovih vrstah že precejšen nemir. Svetoval-c« ugotavljajo nadalje, da ni letel demokristjanski odbor sprejeti v študijsko komisijo predstavnikov opozicije in da je isti odbor v začetku leta obljubil, da bo pokrajinski svet razpravljal o vsej zadev: že meseca maja, kar pa se ni zgodilo. «» ------ Izlet SPD na Slavnik V nedeljo 28. septembra organizira SPD družinski izlet na Slavnik, najvišji vrh Slovenske Istre, s katerega je zelo lep razgled po Istri, morju in Trstu. Na vrhu je tudi nova planinska koča. Izletniki se bodo z avtobusom peljali do vasice Podgorje, od koder >e bodo lahko povzpeli na vrh Slavnika. Hrano mora vsak izletnik prinesti s seboj. Avtobus bo odpeljal iz Podgore ob 5.45, s Travnika pa ob 6. uri. Voznina bo za člane 600, [ker sami ne gredo v Sempe- Goriški trgovci so se v treh letih tako navadili na jugoslovanske kupce, da morajo sedaj tožiti o zmanjšanju prodaje, ko že petnajst dni ni jugoslovanskih kupcev. Ti so bili znani, da so vse plačali takoj, niso potrebovali menic ali vpisa v knjigo «pufov», in tudi tisti, ki so nanje zlivali svoj strup, se zavedajt sedaj njihove odsotnosti. Sicer pa je ta odsotnost samo trenutna, ker je v teku obnavljanje obmejnih prepust, nic, ker je velika večina imetnikov obmejnih propustnic čakala zadnji trenutek, da je vložila prošnjo za obnovo tega dokumenta. Sporazum o propustnicah, veljavnih eno leto, in ki morajo imeti fotografijo lastnika, so pričeli izvajati letošnjega februarja. Istočasno so podaljšali vse prepustnice do 31. avgusta t. 1. Kdor je bil le nekoliko moder, je prepustnico obnovil že v prejšnjih mesecih in se danes lahen mirno kreta čez mejo, večina je ho- tela izkoristiti stare prepustnice' do konca. Tako so na goriški kvesturi od 34.000 italijanskih propustnic obnovili do 31. avgusta letos samo 12.000, od 44.000 jugoslovanskih pa le 8000. Zaradi tega imajo sedaj uradniki na kvesturi polne roke dela, saj morajo obnoviti čimprej nad 50.000 propustnic. Enako delo imajo njihovi jugoslovanski kolegi v Novi Gorici. Ako pomislimo, da je treba vsako novo prepustnico izpolniti s podatki prosilca, si lahko mislimo kako veliko je to delo. V prvem tednu septembra so jugoslovanske oblasti izročile italijanskim nekaj nad 6000 propustnic v vidiranje. Ali si predstavljate uradnika, ki bo moral podpisati vseh 6000 propustnic? Da bi bile samo te! A čaka ga ostalih 44.000 prepustnic. Verjetno bo to ogromno delo končano v enem mesecu. Potem pa bomo zopet videli jugoslovanske državljane v go-riških trgovinah, italijanske pa v jugoslovanskih gostilnah po Soški dolini Cez II. razred- Aleksander Ambrosi, Ivanka Cingerli, Darko Ferfolja, Ivan Koren, Ivan Jarc, Ivan Ožbot, Branko Stanič.. Zavrnjen je bil en dijak. Zaključni izpit': Ivan Braini, U: vij Brisco, Branislav Černič, Ivan Nanut, Peter Petea-ni, Marij Saher, Diana Cuk, Lucija Kumar, Diana Nanut. Trije dijaki so bili zavrnjeni. _.—«» -------------- Za ureditev plač obrtniškim uslužbencem Goriška Delavska zbornica je poslala obrtniškim zvezam v Gorici in Tržiču pismo, v katerem zahteva sklicanje skupne seje za določitev plač obrtniških uslužbencev in za boljšo ureditev nekaterih točk v sedanji pogodbi. «» — — Vespa v kolo 22-letna Anna Padovan iz U-lice LunghTsonzo 49 se je peljala včeraj po deseti uri s svojim kolesom po Korzu Verdi. Namenjena je bila v vele-b,agovnico »Standa« in je zato hotela obrniti v Ulico Con-tavalle. Ni pa opazila vespe ki. je prihajala od zadaj in Učenje je bilo neizbežno. Na srečo je dobila samo manjše praske po levi roki in’ po levi nogi. ■ «... «» ------ C Goriška občina je razpisala natečaj za mesto poljskega čuvaja. Interesenti se lahko obrnejo za podrobnejše informacije na urad za per-sonal na občini NAJDENO Mestni stražnif so našli zlat monogram, ki ga lastnik lahko dobi na oradu mestne policije v Ul. Mazzini 7. Uvod v jutrišnji start diletantov za dirko S. Pellegrino Riviere, Baldini, Van Looy in drugi bede danes naslopili na Trgu Unita Dostop gledalcev na Trg Unitd brezplačen • Kolesarji bodo dirkali od 16.30 de 17.30 Ki lilo v Gori <*i CORSO. 16.30: «Kitajska lutka«, R. Mitchum in Li Hua. VERDI. 17.00: »Na sončni .stezi«. P. Finch. VITTORIA. 17.15: «Moja žena, manekenke in jaz«, R. La-moreux in A. Giradoux. CENTRALE. 17.00: »Pošast, ki je napadla svet«, T. Holt in A. Dalton. MODERNO. 17.00: »Sin Caro-line Cherie«. dezurna"*lekarna Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 tel. 2576. «»----- TEMPERATURA VCERA.1 Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 26 stopinj ob 14.20, najnižjo pa 11 stopinj ob 6.30 Ljubitelji kolesarskega športa v Trstu bodo imeli danes popoldne izredno priložnost, da neposredno spremljajo med dirko trenutno najboljše profesionalne cestne dirkače na svetu, poleg njih pa še svetovnega prvaka v zasledovalni vožnji in svetovnega prvaka v enourni vožnji Francoza Ro-gerja Riviera, ki bo zamenjal obolelega Louisona Bobeta. V krožni dirki okrog Trga Unitd, ki jo organizira «La Gazzetta dello Sport» s sodelovanjem tržaške občine in Avtonomne tržaške ustanove za turizem ob priliki dirke diletantov za pokal S. Pcllegri-not ki se bo začela jutri s prvo etapo v Trstu, bodo namreč poleg Italijanov Baldinija, Coppijut Nencinija, Defilippisu, Moserjat Sabbadina. La Ciop-pe, Tinazzija in Meninija nastopili tudi Belgijci Van Steen-bergen, Brankart, Plankaert, Vannitsen, Van Looy in Argen_ tinec Batiz. Vsi našteti kolesarji bodo prevozili okrog 60 krogov o-krog Trga Unitd. Dirka bo trajala 1 urot od 16,30 do 17,30. Ljubitelji kolesarskega športa bodo lahko prisostvovali dirki brezplačno. Za njih je rezerviran notranji dvignjeni del trga in pa zunanji pločniki okrog trga. Ker bo število gledalcev tako na trgu samem kot na zunanjih pločnikih nujno omejeno tudi iz varnostnih razlogov, je priporočljivo, da gledalci zavzamejo prostore pravočasno, ker pozneje dostop ne bo več mogoč in tudi ne dovoljen. * # # MILAN. 16. — Roger Riviere, je prispel danes zvečer z letalom iz Pariza in kmalu nato nadaljeval z vlakom pot v Trst. kjer bo jutri nastopil na krožni dirki asov okrog Trga Unita. Riviere se bo takoj po nastopu v Trstu vrnil v Mi- * lan, kjer se bo na dirkališču ! leta z rezultatom 8:6 6:2, 3:6, Vigorelli začel pripravljati zal6:2, najavljeni poskus rušenja sve tovnega rekorda v vožnji na 5 in 10 km ter v enourni vožnji. PARMA, 16. — Ercole Baldini je zmagal na krožni dirki v Collecchiu na 101,200 km dolgi progi s časom 39’55” in s povprečno hitrostjo 37.875 km na uro. V sprintu je prehitel Moserja, Breniolija in Sabba-dina. ——(O)---- V 7. etapi po Poljski Levačič (Jug.) dvanajsti VARŠAVA, 16. — V sedmi etapi mednarodne kolesarske dirko po Poljski od Valbžiša do Barpola .dolgi 108 km, je Jugoslovan Levačič prišel na cilj 12. v času 4.47T6”. Prva tri mesta so zavzeli poljski kolesarji Krolak, Htijeja in Gazda v času 4.40T2”. V splošni klasifikaciji je Levačič na 9. mestu. Zadnji Jugoslovani so izpadli v četrtfinalu, ki je dal naslednje izide: Skonecki (Polj.) Guliasz (Madž.) 3:6, 6:8; Hail-let (Fr.) - Keretič (Jug.) 6:2, 6:3; Licis (Polj.) - Sirola (It.) 8:6, 4:6, 7:5 in Krishnan (Ind.) Panajotovič (Jug.) 6:3, 6:1. V polfinalu je Krishnan premagal Licisa s 3:6, 6:3, 8:6, 6:4, Haillet pa Guliasza z 2:6, 6:3, 6:2, 6:3. V finalu moških dvojic sta Krishnan in Skonecki premagala Sirolo in Hailleta s 6:3, 3:6, 6:3, v finalu posameznic pa je Madžarka Vajda premagala Jugoslovanko Genčičevo s 6:4, 6:3. PLAVANJE Lazzari - rekord na 100 m prsno MILAN, 16. — Roberto Laz zari, član »Canottieri Milano« je danes v milanskem olimpijskem bazenu postavil nov državni rekord na 100 m prsno s časom 1’13’'5, ki je za 4/10 sekunde boljši od njegovega prejšnjega rekorda. TENIS Krishnan zmagovalec turnirja v Dubrovniku DUBROVNIK, 16. — V Du-brovniku se je včeraj zaključilo mednarodno teniško prvenstvo Jugoslavije. Zmagal je Indijec Krishnan. ki je v finalu premagal Francoza Hail- •miMMiimiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimtiiiimiiiiiiiiimiiiHiitiiiiniiiiiiiiitr Košarkarski turnir za pokal Mairano SZ premagala Bolgarijo Italija pa Nizozemsko Po tretjem dnevu vodi SZ VČERAJŠNJI REZULTATI: Italija-Nizozemska 83:61 (42:30) SZ - Bolgarija 67:57 ( 29:22) LESTVICA 2 2 0 175:102 4 2 2 0 131:109 4 3 1 2 207:185 4 2 1 1 143:135 3 3 0 3 167:292 3 Slika nam kaže Jameljski ovinek, ki Je zelo oster in nevaren za nagle, predvsem pa za neizkušene avtomobiliste in motocikliste. Na njem se je ponesrečilo nič koliko ljudi. Mnogo se jih je tudi ubilo. Jameljci vedo povedati, da se je na tem ovinku ubilo največ Nemcev in Američanov SZ Madžarska Bolgarija Italija Nizozemska BOLOGNA, 16. — V prvem nocojšnjem srečanju za pokai Mairano je Italija premagala Nizozemsko z rezultatom 83:6i (42:30). Italija: Volpato 21, Lucev 2, Bertini 6, Pieri 10, De Carli 7. Alesini 13, Canna 14, Vianello 3, Zorzi 10, Gambini, Calebot-ta 7. Paoietti. Nizozemska: Slarker 15, Per-rier 4, Tideman, Van der Brock 6, Aldenberg, De Haan 8, Hille 12. Smit 3. Kaatee 10, S!eeswigh 3, Jonker. Zmaga Italije nad pepelko turnirja — Nizozemsko je precej skromnejša od zmag Madžarske in SZ. Skoraj do polovice tekme je italijanska reprezentanca igrala slabo in z mnogimi napakami, Nizozemci pa so se odlikovali s preciznimi meti v koš i/ daljave. Tako je Nizozemcem do 15’ igre uspe. lo držati izeinačen rezultat in šele Alesini in Canna sta proti koncu polčasa zagotovila svojemu moštvu prednost 12 košev do polčasa. V drugem polčasu je italijanska vrsta nastopila s kvintetom Zorzi, Alesini, Canna, Volpato, Paoietti in njena prednost je naglo naraščala. Nizo- zemci so se pogumno branili, najboljša igralca pa so imeli v Starkerju in Hillu. V italijanskem moštvu so se odlikovali Alesini, Canna in Volpato V drugem srečanju je SZ po lepi in v prvem delu precej izenačeni borbi premagala močno ekipo Bolgarije in trenutno prevzela vodstvo pred Madžari zaradi boljšega količ nika v koših. ATLETIKA nvir.AN.IE UTE2L V petelinji kat. prvak: Stogov (SZ) STOCKHOLM, 16. začelo Stockholmu se je danes . ^ svetovno prvenstvo v . nju uteži, na katerem^, jejo predstavniki 26 d pie**oia«.-— - Vl>' • i naslov je osvojil ^ dimir Stogov v Pf1?' sjjup goriji. Stogov je dvig gorij no 342.500 kg Rezultati: (SZ) *• V:ncT>A! 342.500 kg: 2. Vinu v > 327.500; 3. S. Sonboll ( ., 312.500; 4. Jankowski l ^ 305: 5. Nogar 7 jjoev 6. Edberg (Šved.) 290- ' „yi (Bolg.) 287.500; 8- B°r , (Madž.) 285; 9. Grand ^ 275 in Curiel (Curfc?Ji 11. De Salazar (Sp.) zau' NOGOMET Vzh. N«I»- MEDNARODNI LEIPZIG, 16. - ■ j« čija - Romunija 3.2 ( ■ . HELSINKI. 16. — Dans Finska 4:1 (0:0) boks Kjn? SHERBROOKE. 16. ^ riški boksar težke k«^ j, my (Hurricane) J , n0 toc preteklo noč Prema.8a vLka. kah rojaka Johnnyja iiin«'"""’ Tradicionalni tržaški avtomobilski vzpon Dirka Trst- bo letos 5oktobrjl Dirka velja za državni gorski pokal in za državn« hitrostno prvenstvo pilotov Kot vsa povojna leta. bo tu- I naslov evropskega PrV^fglež11 .- i-.-- c -i-i-i— *—n-;-—i kategorije prot) .. 2®* Daveu Charnlevu v Mn® novembra. . ^ Kot znano bi moral bit' boj že 11. okt., vendar g odložen zaradi bolezni škega boksarja. miiŽ* Charnley že nekaj časa. ^ vo pripravlja in bo Jut izkusil svojo formo v ,|U. poolu proti Jimmyju L Hil- di letos 5. oktobra tradicionalna avtomobilska dirka na pro gi Trst - Opčine, ki ima svoj začetek že v daljnem letu 1911. Ta klasična hitrostna dirka v vzponu velja za državni gorski pojcal in pa za državno hitrostno prvenstvo pilotov za kategoriji Šport, in Gran Turizem (Šport — 750 cmc, 1100 cmc, 1500 cmc in do 2000 cmc: Gran Turizem — 500 cmc, 750 cmc do 1100 cmc.) Med zmagovalce bodo razdelili denarne nagrade v skupnem znesku 2.825 000 lir, razen tega pa še na desetine pokalov in drugih primernih daril, medtem ko bo-do vsi udeleženci dirke prejeli zlato medaljo z znakom Tržaškega av-tokluba, ki dirko tudi letos organizira. BOKS Loi - Charnley 29. nov. v Milanu LONDON, 16. — Teddy Wal-tham. tajnik «British Boxing Board of control« je danes izjavil. da bo Duilio Loi branil KINOPROSEK-KONjOg: predvaja danes 17-ob 17. uri Metro I'" Poročno kosilo (Pranzo di noz: Dobri rezultati na mitingu v Bukarešti BUKAREŠTA, 16. — V na daljevanju mednarodnega at letskega prvenstva Romunije so bili med drugimi dosežen naslednji boljši rezultati: Kladivo: 1. Szivotski (Madž. 63,32. Račič (Jug.) je bil 4. L metom 59,37, Bezjak pa šele peti (!) s skromnim metom 56,55, Palica: 1. Preussger (Nem 4,40, 2. Lukman (Jug.) 4,35. 100 m: Mehlendorf (Z. Nem.) 10”8; 3000 m zapreke: Jaszen-sky (Madž.) 5’52”4; 800 m: Ja-kubovvski (Polj.) i’50”6; Kopje: Ovcinik (SZ) 75,20; Štafeta 4x400 m: Poljska 3’13"5; 400 m ženske: Socie (Rom.) 57”4; 80 m ovire ženske: Ei-berle (Zaii. Nem.) 10"9; Višina — ženske: Balas (Rom.) 1,78 (2 cm izpod svetovnega rekorda); Krogla — ženske: Luttge (Vzh. Nem.) 14,51, štafeta 4 x 100 m ženske: Romunija 48”4. htmna predvaja danes 17. t. m. i začetkom ob 18. uri na prostem ob 20. uri barvni film: LEPOTICA (Stella delUndia) COLO Igrajo: CORNEL WILDE. Y VONNE SANSON in JEAN W AI.LACE Odgovorni ureflDl* STANISLAV Tiska Tiskarski zavod MIKULA LETIČ INTERNA 32. Približno tako se mi godi tudi v internaciji. Saj časi res niso ne lahki ne veseli in marsikatero bridko sem videl in doživel ter jo bom najbrž se. Toda kaj pomaga, ko pa ima vsaka stvar na svetu več strani, in ko spomin že po kratkem presledku prihaja z bogato zalogo rožnate barve ter polagoma vse pokrije ž njo! Poleg omenjenega dvoma se me pa loteva se bojazen, da bo moj prikaz internacijskega življenja ustvaril domnevo, da so v internaciji sami neresni, do neke mere prismojeni ljudje in da je internacija sploh le en sam nepretrgan in blažen «hec». Daleč, prav daleč smo od tega. Koliko zdravih, zrelih, resnih in odličnih ljudi sem srečal! Koliko tehtnih pogovorov smo imeli! Koliko smo «upali in se bali«, koliko smo ugibali in ugibamo, kako motrimo kritično vsak dogodek, posebno s kakimi globokimi čustvi spremljamo tragično, a obenem junaško usodo našega naroda, kako smo vedno drug drugemu pomagali in bomo še, kako smo se medsebojno spodbujali in tolažili v. najhujših časih, koliko strokovnih vprašanj smo prerešeta vali!! Ali naj pišem o vsem tem? Ali pa naj morda pripovedujem o žalostni usodi posameznikov in njihovih družin? Na primer o usodi Naceta Turka, vojnega invalida brez noge, ki sta mu dva sina že leto in dan v «hribih», in ne ve zanju, ki sta mu bili žena in hčerka, deset mesecev internirani v zloglasnih taboriščih v Gonarsu in na Rabu, ki je izgubil zaslužek, pohištvo, sploh vse? Ali o usodi Ivana Sirole iz Kastva, ki so mu požgali dom in hlev in skedenj, odgnali živino, porezali trte, družino pa deloma pobili, deloma odgnali v internacijo? Ali o usodi dobrega Toneta Rupnika, ki je petnajst let garal in stiskal ter si pritrgoval pri ustih, da si je postavil lep dom, ki je zdaj končal v plamenih? Ali o usodi Damijana Cvetničanina iz okolice Karlovca, kateremu so ustaši pobili starše, brate in sestre, strice in tete in tako dalje, tako da je od zelo številne družine ostal sam na svetu? Ali o usodi vseh drugih, ki so izgubili premoženje, ki imajo svojce zaprte ali pobite ali. ki ne vedo nič o njih ze mesece in leta? Ali naj tu podajam izvajanja ruskega časnikarja Nikolaja Aleksejeva o organizaciji ni moči svetovnega časopisja; raz-motrivanja Leona Buechlerja iz Zagreba o italijanskem gospodarskem življenju; zanimiva naziranja odvetnika dr. Mateja Dvomičiča iz Crikvenice o hrvaški zgodovini; predavanja kor-vetnega Kapitana Kazimira Renčlja o moči in ustroju svetovnih mornaric in o taktiki in strategiji pomorskega bojevanja; zanimiva razlaganja profesorja Josipa Gatina iz Splita o biologiji; široke in izčrpne poglede ruskega inženirja Somje Spritzmana o kulturnem in gospodarskem življenju v Rusiji: porazna odkritja že prej imenovanega Bruna Vukoviča o predvojni korupciji v Beogradu; zanimive odlomke iz življenja tržaških Slovencev, ki jih je podajal Jožo Puhalj; patriarhalne spomine senatorja dr. Filipa Lazareviča iz Kotora o predvojnem političnem življenju v Jugoslaviji in posebno v Črni gori; razpravljanja Ljuba Ravnikarja o modernem slikarstvu, posebno slovenskem...?? Ali naj imenujem vse druge, zlasti tudi male obrtnike, ki vedo povedati toliko lepega in zanimivega iz svojega življenja in dela in ki včasih prihajajo na dan s prav izvirnimi, krepkimi in zdravimi nazori?? Ne rečem, da vse to ne bi utegnilo biti zanimivo. Toda z internacijo nima nikake zveze. Poleg tega ostane odprto vprašanje, če bi bil jaz sploh sposoben, da pravilno in zvesto povem vse, kar sem slišal. Ako vse te stvari tukaj mimogrede omenjam, hočem s tem pokazati, da je bil in je z menoj marsikateri tovariš, ki »zasluži« internacijo, če ne zaradi drugega, že zaradi svoje izrazite osebnosti. Toda moja posebna «žilca» me šili predvsem, da prikažem razne osebe, pri katerih se človek res vpraša, kaj so zagrešile in kaj je tako važnega na njih, da so jih morali internirati. Premnogi, posebno oni s podeželja, so bili internirani le, da zadevni čuvar javne varnosti in novega reda pokaže, da se hvale vredno »udejstvuje«; marsikje je internacija odvisna od poročil temnih ljudi, konfidentov, ki dajejo svoje informacije iz sebičnih namenov, osebnega sovraštva ali obupne gluposti. Naj navedem primer, ki sem ga točno ugotovil; 2e omenjeni profesor Josip Gatin iz Splita je bil na podlagi poročila splitske kvesture interniran kot velik anglofil in samo iz tega razloga. To izhaja iz njegovega spisa, ki sem ga lahko skrivaj pregledal v pisarni taborišča Ko sem mu to povedal, je dejal. — Evo, kako delajo. Ne znam angleški, nisem bil nikoli v Angliji, ne poznam nobenega Angleža, nimam nikakih takih stikov ali zvez, sploh se brigam za Anglijo in Angleže toliko, kolikor za Patagonijo in Patagonce. Bavim se samo s svojo biologijo in drugače je moje največje veselje kaka dobra pojedina ali vesela vožnja po morju v prijetni družbi. Moj brat Jakob pa je predsednik angleškega kluba v Splitu, je navdušen anglofil in tega ne zakriva, zna dobro angleški, bil je večkrat v Angliji in ima celo vrsto imenitnih zvez. Očitno je, da je dotični zaupnik, ki je kvesturo obveščal, zamenjal najini krstni imeni, posebno ker se obe začenjata z isto crko (Josip-Jakob, italijansko: Giuseppe-Giacomo). — Pa pojasnite vendar to stvar kvesturi! — Nisem nor! S tem bi dosegel samo to, da bi še brata internirali, mene pa obdržali, ko me že imajo. — Konec koncev vsakdo ve, da internacija zadene take ljudi, ki so politično nezanesljivi ali nevarni ali, ki zaradi kakega drugega razloga niso vseš oblastvom. Takih primerov ni treba posebej opisovati. No, in če pokažem še nekaj primerov, kjer so oblastva ustrelila bolj v belo ali sploh mimo tarče bo slika kolikor toliko popolna. To poglavje naj bo kakor kratka postaja, kjer naš »internacijski avtobus« jemlje bencin, potniki pa spijejo čašo vina ali piva. Zdaj lepo izpijmo in prižgimo spet motor! p . ®,rz k° sem dospel v Corropoli, me je Tomislav takoj , Je * meni, da pomagam revnemu starcu in mu n.^reC*' malo prošnjo. Ker ni bil ravno videti kot »reven s' t>Ad’ sem ga vprašal, koliko let ima. (53 let. Ni jih kazal: jrr