Naročnina mesečno 15 Din. za inozem-»tvo 40 Din — af deljska izdala celoletno 46 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarjevi oLb/HI Telefoni arrdnljtvai daevna atulba MM — notna Z9M. 8M la MW lakaja vnk dna ijitrsj, razeu ponedeljka la dneva po praznika ček. račun: l.job-lana »L 10.650 ta 10.544 za inurratat Sarajevo Ml, 7161, Zagreb »tv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2V93 Državni proračun za leto 1936-37 10 milijard 307 milijonov dinarjev — Za pol milijarde manjši kol lani Belgrad, 19. novembra, m. Noeoj ob pol 7. »ta se pripeljala v narodno skupščino finančni minister dr. Dušan Letica ter načelnik proračunskega oddelka v tem ministrstvu Ostojič. Ob tej priliki je finančni minister predložil predsedniku narodne skupščine proračunski predlog za proračunsko leto 1936-37 Takoj po izročitvi proračunskega predloga skupščinskemu Eredsedniku je finančni minister dr. Dušan etica sprejel domače časnikarje v ministrski sobi narodne skupščine ter jim ob tej priliki podal naslednjo izjavo: »Proračunski predlog za 1. 19%-37 znaša 10 milijard 307,010.784 Din, ter je manjši od sedaj veljavnega proračuna za 500 milijonov dinarjev. Finančni minister je nadalje izjavi!' Na podlagi čl. 102 ustave sein predložil danes narodni skupščini v pretres in odobritev proračunski predlog državnih izdatkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za 1. 1936-37. V pogledu tehnične strani se predloženi proračunski predlog razlikuje od sedaj veljavnega proračuna. Prejšnja uredba o tehnični sestavi proračuna je stala na stališču pluralnega sistema, oddvajujoč proračun gospodarskih podjetij od proračunu državne administracije. Zaradi tega te preglednost proračuna težja ter manj pristopna. Državni proračun mora biti pregleden, jasen in odprt, in če je tak, je tudi iskren. V glavnem so »ili ti razlogi merodnjni, da je bi'a letos sprejeta zakonska uredba, s katero sc uvaja nova tehnična izdelava proračunu. Po tej izdelavi je sestavljen in predložen proračunski predlog, ki se nc deli nu proračun državne administracije ter državnih gospodarskih podjetij, temveč so v njem vsi izdatki in dohodki skupno pokazani v nedeljivi enotni celoti. Proračunski predlog za I. 1936-37 je v jjrimeri z državnim proračunom, ki je danes v veljavi, v skupnih vsotah sledeč: (Prva številka pomeni proračunski predlog, številka v oklepaju pa zmanjšanje(—) oziroma zvišojije (+) v primeri s tekočini proračunom.) Pregled izdatkov I. VRHOVNA DRŽAVNA UPRAVA: Kroua 24,180.000 (—). Namestništvo 3,580.000 (— 146.576). Narodno predstavništvo: a) Senat 13,386.000 (—976.290); b) Narodna skupščina 39,418.115 (+4 mi- i lijone 472.277). Skupaj 51,30-4.115 (+ 3,495.987). Predsedstvo min. sveta 32,943.200 (+ 857 tisoč 460). Državni svet 3,827.558 (—84.362). Glavna kontrola 10,676.646 (—439.061). Civilna hiša Nj. Veličan. kralja 2,808.543 (—20.257). Pisarna kraljevih odlikovanj 514.339 (—98.171). Splošni izdatki 27,866.328. Skupili izdatki 157 700.729 (+ 3,575.020). n. POKOJNINE m INVALID. PODPORE: a) Pokojnine 997,247.597 (—). b) Invalidske podpore 103,490.835 (—). Skupni i. latki 1.100,738.432. III. DRŽAVNI DOLGOVI: 767,931.926 (— 152,754.015).' IV. PRAVOSODNO MINISTRSTVO 349 mi-< lijonov 480.202 (—9,193.720). V. PROSVETNO MINISTRSTVO 833,116.262 (— 17,541.527). VI. ZUNANJE MINISTRSTVO 121,470.448 (— 1,401.660) VIL NOTRANJE MINISTRSTVO: a) Ministrstvo za ustanove 200,010.684 (— 9,616.343); b) Orožniško poveljstvo 317,273.833 (— 19,303.853). Skupaj 517,284.517 (—28,920.196). VIII. FINANČNO MINISTRSTVO: a) Ministrstvo 61,519.509 (— 1,922.754); b) Vrhovno drž. pravobranilstvo 4,703.409 (+ 319.953); c) Finančna ravnateljstva 230,891.367 (— 9,222.666); d) Državni monopoli 366,322 283 (— 18,063.492); e) Državna hipotekama banka 21,019.904 (+ 2,539.353); f) Poštna hranil. ■< podružnicami 1>'/S6.6"9 (—322.139); g) Državni posestvi Belje in TopoišSica 62,055.450 (— 4Č0); h) Sladkorna tovarna Čukarica 36.IM.0H0 (— 1,436.000); i) Investic. izdatki 760.000 (— 1,436.000). Skupaj 797.922.601 (—28,108.151). IX. VOJNO MINISTRSTVO 2-309,397.737 (+ 319,514.101). X. GRADBENO MINISTRSTVO 154,617.021 (— 13,131.047). XI. PROMETNO MINISTRSTVO: a) Ministrstvo in upravne ustanove 32 milj. 035.597 (+ 2,200.763). b) Gradnja železnic 177,994.403 (t- 20 milj. 422.880). c) Uprava državnih železnic 1.876,372.400 (— 20,473.224). d) Ravnateljstvo rečne plovbe 91,441.412 (— 889.151). Skupaj 2.177,843.812 (+ 1,039.572). XI. A. POŠTNO MINISTRSTVO 362,345.912 (+ 30,442.674). XII. KMETIJSKO MINISTRSTVO: a) Ministrstvo in ostale ustanove 84,169.253 (— 9,728.632), b) Državna razredna loterija 11,487.788 f+ 2,278.761). Skupaj 95,657.041 (— 7,449.871). XIII. TRGOVINSKO MINISTRSTVO 44 milj. 305.071 (— 1,263.096). XIV. MIN. ZA GOZDOVE IN RUDNIKE: a) Gozdovi 70,249.229 (— 1,558.683). b) Rudniki 195,816.309 (22,643.023). Skupaj 266,065.538 (— 24,201.706). XV. MINISTRSTVO ZA SOCIALNO POLITIKO 199,398.840 (— 2,970.717). XVI. MINISTRSTVO ZA TELESNO VZGOJO 11,764.695 (— 2,397.223). XVII. PRORAČUNSKI REZERVNI KREDITI 40,000.000. SKUPNI IZDATKI 10.307,040.784 (+ 57,238.438). Slika tehnične sestave novega proračuna Že na prvi pogled se vidi slika nove tehnične j sestave v enotni proračunski celoti. Vidijo se tudi rezultati truda, da se izdatki zmanjšajo ter spravijo v popolen sklad s stvarnimi potrebami in z realnimi možnostmi pokritja. Razlika, ki se kaže med dvema proračunoma v vsoti 57^238.438 Din, več kakor je pa bil prejšnji proračun, je v resnici stvarna, ker ta dva proračuna nista izdelana po istem principu, niti nimata iste baze. Potrebno je poudariti dejstvo, po katerih prejšnji proračuni niso upoštevali. Kar se tiče onih kreditov, ki so se izkazali ter so odobreni v finančnem zakonu, niso tehnično v skladu s proračunskimi izdatki. Ti krediti niso pokriti s proračunskimi dohodki. Vsi ti krediti so pa v finančnem zakonu že ob priliki odobritve narodne skupščine predstavljali čisto proračunski deficit ter so povzročili silno veliko težav pri izvrševanju. Skupna vsota odobrenih kreditov po proračunu za leto 1935-36 znaša 10.249,802.346 dinarjev. Tej vsoti je potrebno dodati tudi vse omejene kredite, ki so odobreni po finančnem zakonu in ki predstavljajo vrednost okoli 630 milijonov dinarjev. Na ta način skupna vsota državnega proračuna, ki je danes v veljavi, dosega višino 10.880.000 000 Ce se vzporedi s predlogom proračuna za prihodnje proračunsko leto. je novi proračunski nredlog n i ž i i od sedanjega proračuna za $73 r00.0'0. Ta razlika v korist proračunskega Predloga ie še večja, ker so se v proračunski predlog morali vnesti tudi nekateri novi krediti, ki v sed?n'em proračunu sploh ne obsojajo, povečali pa so se tudi nekateri sedanji krediti. Med temi novimi krediti, odnosno zvišanimi dosedanjim krediti so tudi oni, ki obsegajo izdatke, osnovane na pravnih obvezah, kakor so odnlačila gotovih dolgov .anuitete za javna dela. likvidacija agrarne reforme na velikih jx>scstvih z zemljo, izročeno prof'ovolicem in interesi ter amortizacija lundinga. odplačila posojil za gradbo železnic, krediti za transoorte za račun voinega ministrstva, ki dosedaj sploh niso obstojali itd. Skupna vsota teli kreditov se dviga do 190 milijonov dinarjev. Nasproti temo ie na i »vržena tudi redukcija dosedanjih izdatkov v obsegu kreditov za državne dolgove, obveze, ki jih lio državna blagajna mtirala izvršiti v teku prihodnjega leta. Ce vpoštevamo tudi to znižanje, je praro-čunski predlog za prihodnje leto stvarno nižji in to za okoli 500 milijonov dinarjev od sedanjega proračuna. V finančnem zakona se ne bodo skrivali več nobeni k redili Po vsem tem se prihranki dobljeni vsled znižanja draginjskih doklad za uradništvo niso potrošili za nikake druge izdatke, temveč ostanejo kot sredstvo za vpostavitev ter za vzdrževanje proračunskega ravnovesja in za olajšanje davčnih bremen. Poleg tega se je v proračunskem odboru delalo na to, da se v vseh področjih državne uprave dosežejo nove boljše tehnične strani, je odlika novega proračunskega predloga tudi ta, da je skoraj dnceln prenehalo skrivanje kreditov po finančnem zakonu, kjer v nobenem slučaju nisn imeli mesta. Potem so v novi proračunski predlog za prihodnjo leto prenešeni iz finančnega zakona vsi sedanji krediti vojnega, pravosodnega, prometnega ministrstva, odnosno poštnega mini strstva v skupnem iznosu 350 milijonov Din. S prenosom kreditov iz fiuančnega zakona v proračunski predlog proračuna vojnega ministrstva izgleda, da jo ta predlog pravičen. Tudi proračunski predlog vojnega ministrstva je nižji od sedaj veljavnega, če se vpoštevajo tudi vse vrednosti kreditov po finančnem zakonu, knkor tudi vrednosti prevoza vojske ter drugih transportov, kar se sedaj v proračunu ni pojavilo. Poleg tega se je v istem smislu postopalo tudi pri azili za razne nahnvke v inozemstvu v iznosu 30 milijonov Din. Bazen tega prejšnji državni krediti finančnega zakona ter računski del proračunskega predloga z ene strani vsebujejo docela vse državne potrebe za prihodnje proračunsko leto, z druge strani pa so vsi predloženi krediti pokriti tudi z državnimi dohodki. Na ta način je postavljeno in zagotovljeno proračunsko ravnovesje, kar v sedanjih resnih razmerah predstavlja edino varno pot »n ozdravljenje državnih financ. Posebna karakteristika uovega proračunskega predloga v primeri s sedanjim se bo poka ala v-tem, da so se v njem topot izognili novim kreditom za civilne uprave, ki imajo izreden, a poseben investicijski značaj. Postavil sem se na stališče, da se v proračun, v Katerem so določeni izdatki z obstoječim zakonom, morajo vnesti samo državni upravi potrebni izdatki. Samo na ta način se more v teku izvrševanja proračuna zagotoviti pepotno in normalno pokrivanje izdatkov z» državno upravo. Za izredne kredite nova izredna kritja Zahteve py novih izrednih kreditih, to je za occ izdatke, ki imajo investicijski značaj, se v ta predlog niso mogle sprejeti, pa najsi so še tabo upravičene, ker zanje v rednrh državnih dohodkih ni kritja. Po tem bodo vse državne potrebe izrednega značaja, katerih je brez dvoma mnogo, med njimi tudi takih, ki so tudi nujne, predmet posebnega proučevanja v tem smislu, da se zanje poiščejo nova izredna kritja. One se po tem ne bodo postavljale ir rednega proračuna, kar se je doslej delalo, ker je radi tega pokrivanje izdatkov državnih potreb dosti trpelo. I a kritja se bodo ustvar jala s posebnimi sredstvi, kadar in kolikor bodo ta sredstva zagotovljena. Predloženi so dohodki, ki 90 tudi v današnjem proračunu osvojeni. Novi sc ne uva|ajo. l>os«lanji so zmanjšani posebno pri davkih kot posledica že uvedene zmanjšane zemljarine z znižanjem kata-sterskega čistega dohodka za eno tretjino, razen teh vsled izvedenih ukrepov v pravcu znižanja pri dobnine, radi redukcije doprinosov od hiš in drugih objektov morejo hiti predloženi manjši iznosi od onih, ki »o sprejeti po sedanjem proračunu. Cela vrsta ukrrpov, ki jih jc podvzela vlada dr. Stojadinoviča, najbolje dokazuje, koliko skrbi poklanja vsem potrebam naroda ter njegovim upravitraini željam. T« napor ni bil zaman ter se je doseglo stvarno znižanje, s tem pa obvarovalo proračunsko ravnovesje. Podatki, po katerih so se posamezne vrste dohodkov ocenile ter ugotovile, so pokazati v odnosu napram sprejeti ocenitvi dohodke. Iti so v novem proračunu. Proračunom dohodki A) RAZNI NEPOSREDNI DAVKI: L Splošni neposredni davki: Davek na zemljišča 450 milj. (— 6 milj.). Davek na poslopja 270 milj. (— 30 milj.). Davek na podjetja 280 mUj. (— 40 milj.). Rentni davek 40 milj. (— 20 milj.). Davek na trgovske družbe 190 milj. 1— 10 milijonov). Uslužbenski davek 220 mdj. (— 35 milj.). Samski davek 2 milj. Davek na obresti 20 milj. (— 4 milj.). Skupaj 1.472,000.000 (— 145,000.000). II. Posredni davki: Davek na poslovni promet 660 milijonov ( + 170 milijonov). Vojniea 7 milj. (— 1 milj.). Skupaj 667,000.000 ( + 169,600.000). HI. Izredni davki: Doklade na uslužbenski davek 75 milijonov (— 5 milijonov). Davek na dolgove z doklado 85 milijonov. Skupaj 160,000.000 (_ 5,OOO.OC(>). B. POSREDNI DAVKI: IV. Trošarina: na kavo, sladkor itd. 825 milj. (4- 27,500.000). Razne ostale trošarine 2,500.000. Skupaj 827,500,000 ( + 27,500.000). V. Takse: Prodaja taksnih znamk 759 milj. (— 100 milijonov). Takse po tarifi 101 280 milj. (— 60 milj.). Šolske takse - (— 26,060,000). Skupaj 1.039,000.000 (— 66,000,000). VI. Carine: na uvoz 62 milijonov (+6,100.000); tla izvoz 200.000 (+ 146.000). Ležarina 300.000 (—24.000). Posredne dajatve 1,100.000 (+ 16.000). Svinec, pečati in žigovinn 90.000 (+ 4000). Ažio pri carinnrnicah 636 milij. 900.000 (+ 46.000). Zaokroženja 25.000 (—3000). Monopolske tnkse na smodnik in dinamit — (— 1,624.000). Skupaj 700,615.000 (+60,615.000). C) MONOPOLI: VIL Uprava državnih monopolov 1.956 milijonov (—393.000). D) DRŽAVNO GOSPODARSTVO: VIII. Prosvetno ministrstvo: Državne tiskarne v Belgradu 26,960.000 (+ 170.000); Drž. tisk. v Sarajevu 6 mitij. (—500.0001 Skupaj 32,850.000 (—330.000). IX. FINANČNO MINISTRSTVO: Državna posestva Belje in Topolov«- 75,410.000 (+2,112.700). Državna sladkorna tovarna ua Cukarici 42,912.9"i0 (-5,407.050). Poštna hranilnica 74.000.000. Drl hipotekama banka GI.OOO.OOO (+ 7,500.000). Skupaj 253,322.950 (+ 4,205.850). X. PROMETNO MINISTRSTVO: Uprava državnih železnic z ujiravnimi ustanovami 2.021.79.3.200 (+ 82,483.480). Ravnateljstvo rečne jdovbe 87.105.G9l (— 5,732.309). Skupaj 2.108,898.891 (+ 70,751.178). X. A) POSTNO MINISTRSTVO: Brutto dohodki 512,700.000 (+ 30,000.000) X. B) KMETIJSKO MINISTRSTVO: Brutto dohodki z ustanovami: Drž. razredna loterija «7,000.000. (+ 11,500.000). Državna posestva 2,581.780 (—6,053.3331 Srednje kmetijske šolo 1,012.300 (—211.9110). Državni kmetijski zaklad 1,800.000 (— 800.000). Skupaj 42,394.080 (+ 4,434.767). XI. MINIST. ZA GOZDOVE IN RUDNIKE: Gozdovi 102.080.163 (+ 7,930.914). Rudniki 259.294.3h3 (—7.296.201). Skupaj 361,374.584 (+ 631.713). XIL MINIST. ZA SOCIALNO POLITIKO: 51,512.882 (—1,572.36:")). Razni dohodki 121,772.133 (—9.055.852). Skupni dohodki 1(X307,040.784 (+ 136.789.98GJ. Predlog proračuna je realen in so izdatki pokriti z dohodki, na katerih ustvaritev se more računati. Ne samo, da je proračun uravnovešen, temveč je uravnovešen, ker vsebuje vse redne državne izdatke in redne državue dohodke. Predlog finančnega zakona ne vsebuje nokoliko novih odredb, s katerimi bi se reševala kaka večja vprašanja, ki zahtevajo temcljitejših študij in globlje proučevanje. V tem zakonu so one odredbe, ki sc nahajajo tudi v dosedanjem in ki služijo boljšemu izvrševanju proračuna v duhu zakona in državnega računovodstva. Točnejša pojasnila predloga novega proračuna bom dal pred narodno skupščino in senatom. Marseiski zločin pred sodniki Aix en Provence, 18. novembra. AA. V začetku zaslišanja Mija Kralja je obtoženec izjavil, da ne mara odgovarjati na vprašanja. Predsednik vpraša obtoženca, kako in kdaj jo postal član vstaške organizacije in ali je prisegel, da bo izvršil vse ukaze. Mijo Kralj je naposled s sklonjeno glavo odgovoril: Postal sem član vstašev leta 1933 s Paveliče-vim posredovanjem in prisegel. Na nudaljmi vprašanja je skušal Mijo Kralj odgovarjati izbegavajoče. Tako je na predsednikovo vprašanje, ali je bil med tistimi, ki so se vadili na Janki Pusti, odgovoril najprej, da je bil samo v okolici Janke Puste, nalo je pa dejal, da je bil pri neki priložnosti tudi na Janki Pusti sami. Predsednik je zaključil razpravo ob 5.45. V torek dopoldne Aix en Provence, 19. novembra. A A. Današnja obravnava se je začela ob 9.15. Pričela se je z zaprisego novega prevajalca dijaka Hadžiča Milenka. Nato je dal svoje izvedensko mnenje slavni psihiater dr. Maurice, ki je še z dvema drugima psihiatroma preiskal duševno str,nje Kralja. Iz izvedenskega poročila psihiatra dr. Mauri-ca je razvidno, tla je Kralj kazal znamenja duševnega razkroja, ko pa mu je bilo sporočeno, da med Francijo in Jugoslavijo obstoji pogodba o izročanju umobolnih, je začel kazati čedalje večje znake normalnosti. Dr. Maurice smatra, tla je bil Mijo Kralj v gotovi duševni zmedenosti, ki je izhajala iz razburjenja, loda z novimi razburjenji se je njegova zmedenost izpremenila v normalnost, kakor hitro se je odgovornost obtoženca samo malo zmanjšala. Profesor je mnenja, tla ljudje emocionalne uarave, kakršen je Mijo Kralj, ne bi mogli storiti nekaj pod tujim vplivom, ako niso za to iz dna svoje duše pripravljeni. Trdi, da izkustvo ne pozna normalnega človeka, ki bi bil pod tujim vplivom streljal na nekoga. Po nekalerih formalnih pripombah odvetnfkn Desbonsa je bil'a seja prekinjena. Druga dva izvedenca prof. Corniles in Usierea sta dala podobno poročilo kakor profesor Maurice. Med tem ko so to poročilo prevajali, je sluga prinesel pisino, naslovljeno na poroto. Pismo so izročili predsedniku porote. Odvetnik Deslions jo zahtoval. da se vsebina pisma objavi. Toda predsod-nik porote in porotnik Percgrin sta tlnla Izjavo, po katori ne bodo vzeli nn znanje nobenega pisma, ki hi ga dobili med zasedanjem, zato so to pismo uničili. Odvetnik Deshons je kar najostreje protestiral j>roti temu in zahteval prekinitev seje, tla vloži pismen protest. Pozornost Je zbudilo, da .je odvetnik Desbons, ki je neprestano žalil sodišče, začel žaliti še poroto in razlagal, knj porota sme in česa ne sme. . Po prekinitvi seje jo Dosboas predložil pismeno izjavo, v kateri je zahteval ugotovitev, dn je porotn po sodnem slugi dobila pismo, čigar vsebine zagovornikom niso spo rocili. Državni tožilec je zahteval od sodišča ugotovitev, tla ni porota prav v ničemer izrazila svojega mnenja in jo to ludi pokazala Na to je zagovornik odgovoril, da in ::nh(evn! InkSne izjave, temveč samo ugotovitev, tla dokumenta, ki ga je sluga uradno izročil poroti, nista videli ae urodsediiik ue zagovornik. Ves svet v borbi za mir v Afriki Ali bo Italija sankcijam kos? Silno malo železa - Poročala ir Rima javljajo, da je bil im včerajšnji dan, ko je prepoved uvoza gotovih surovin v Italijo stopila v veljavo, ves Rim v zastavah, kar naj bi pomenilo, da Italija pogumno sprejema gospodarsko vojno in da je trdno odločena, da jo dovojuje sebi v prid. loda čisto trezno mo renje gospodarskega položaja Italije nam pa odkriva, da sankcije nikakor niso tako brezpomembno orožje — čc se bodo seveda izvajale — kakor na sološno n lorda misli italijanska javnost. Gotovo so zaenkrat italijanska skladišča na polnjena s j*>treb-niini surovinami, ki jih mora Italija sicer uvažati iz inozemstva. Toda če bo vojska v Abesiniji le irajala, je upravičeno j>ričakovati, da bo kmalu nastopilo pomanjkanje premoga, železa in olja, torej ireh surovin, brez katerih danes nobena država ne more izhajati, najmanj pa »e vojskovati. Premoga nima doma Najbolj tnerodajna surovina, ki prihaja v po-stev za Italijo, je premog. ItaJija je zadnja lela j»red vojno povprečno porabila okrog 11 milijonov ton premoga letno. Po vojni, zlasti v letih konjunkture, jc poraba narastla celo na 10 milijonov ton. Kritje za te svoje potrebe j>a je Italija v glavnem iskala v inozemstvu. Kajti vsega skupaj Italija tudi v povojnih letih ni nakopala letno doma več kot 200.000 too. Vse drugo nwra uvažati iz tujine, lta-Hjanski premog »e v f>rvi vrsti nahaja v Sardiniji. Sardinija ima po mnenju strokovnjakov precej pre moga v zemlji. Toda ležišča še niso preiskana, deloma pa leže zelo nepi ikladno. Ni pričakovati, da bi letno produkcijo mogla italijanska država kaj bistveno zvišati. l'o nuienju strokovnjakov zna sajo verjetno zaloge vsega sicilijanskega premoga okrog 144 milijonov too. Toda gotovih je le 3 milijone ton. Nekaj malega premoga nakopljejo Italijani pri Arezzo blizu Florence in nekaj tudi v severni Italiji, kjer kopljejo antracit. Vse oslak) pa mora Italija uvažati iz tujine, v prvi vrsti iz Anglije. Anglija je glavni dobavitelj Italije, kar se tiče premoga. Njeno tozadevno stališče je tako še manj premoga — Pe troleja pa čisto nič Največji strah: petrolej Se slabše kot s premogom in železom je Italija preskrbljena z mineralnimi olji. Manjka ji prav tistih olj, ki so za vojevanje moderne vojske na suhem, na morju in v zraku bistveno in neobhodno potrebna, llalija, ki je zadnja leta motorizirala svo jo vojsko in deloma tudi svojo mornarico, je letno [»rabila nad 2 milijona ton mineralnih olj, to se nravi, trikrat toliko kot pred vojsko. Pri tem pa Italija le malo olj« prideluje. Od leta 1866 dalje znaša njena letna produkcija komaj borih 75.000 veder, ne da bi bilo mogoče lo niiko številko kakorkoli zvišati. Glavni založnik Italije z oljem je bila dosedaj Romunija, kjer Italija krije dve tretjine vse svoje potrebe. Na drugem mestu je Rusija, ki krije eno tretjino in Irak z eno osmino uvoza. Na Ameriko, Nizozemsko, Vzhodno in Zapadno Indijo je odpadlo dosedaj komaj 10% uvoza. Znano je, da Italijo žene v vojsko z Abesinijo v prvi vrsti želja po petroleju, ki se v velikanskih množinah nahaja v Danakilski pokrajini. Vprašanje je sedaj. Abesinski odpor vedno hujši ali bo Italiji mogofte, da si bo preskrbovala radostnih množin petroleja proti volji Anglije. Zdi se, da to ni mogoče. Poročevalec »Echo de Pariš« je zato svojemu listu iz Londona pojx>ln»ma upravičeno javil, da vlada v angleških mornariških kro gih prepričanje, da bo že samo pomanjkanje petroleja Italijo prisililo k umiku. Zaprtje Sueškega kanala bi Italijo odTezalo od perzijskih in zajadno-indijskih petrolejskih vrelcev. Nad iraškim jpetro lejem pa itak gospoduje Anglija, ludi ko bi Italijani imeli vojaške uspehe v Sredozemskem morju, bi Angleži še vedno lahko zaprli petrolej pri viru, to je v Mozulu, Italiji bo torej ostalo samo še to, da dobiva petrolej po suhi poti in sicer čez Švico, Nemčijo in morda iz Romunije, ko bi se Romunija ne držala svojih obvez napram Zvezi narodov. Ni dvoma, da se je zaenkrat Italija s premogom m zlasti s petrolejem lem ji bo naj|X>trebnejših surovin kma lu zmanjkalo in bo abesinski cesar, ki slavi toliko upa na sankcije, res prišel n« svoj račun. Neguš odšel na fronto Nikdo ne ve, v kateri kraj je odletel z letalom močno, da je leta 1915 potisnilo Italijo v vojno j na strani velike zveze. Radi tega so tudi sankcije, ki jih v prvi vrsti Anglija zahteva in izvaja, za Italijo nevarne. Kajti ruski in turški premog, ki prihaja skozi Dardaneie, je le malenkosten nadomestek za angleški premog in še teimi more angleško vojno brodovje vsak čas preprečiti dovoz. Malo boljše je z železom Nekoliko boljše je Italija preskrbljena z železom. Pred vojno je Italija nakopala jx,l milijona ton železa letno iz lastnih rudokopov in iz njega izdelala toliko fabrikatov, kolikor je za domačo u|x>rabo bilo potrebno. Toda po vojni se je italijanska železna industrija silno dvignila, da, naravnost jxxlvojila. To pa nič več z lastnimi domačimi železnimi zalogami, ampak z uvozom tujega železa, ki ga je zopiet dobivala v prvi vrsti iz Anglije m Francije. Tudi Belgija, Luksemburg in Amerika, deloma pa tudi Švica in Nemčija preskrbujejo Italijo z železom. Afro bi torej italijanska železna i industrija hotela ostati na sedanji višini, potem bi še vedno morala uvažati nad polovico železa iz tujine, kar f>a pri strogem izvajanju sankcij ne bo mogoče. Posledice se bodo p>okazale kmalu. Mnoge industrije bodo morale ustaviti obrat, kar bo povzročilo nevarno naraščanje brezjx>selnosfi. Ustaviti bodo morale obrat pa tudi zato, ker ne bodo imele premoga za kurivo. Abesinski cesar je davi odšel z letalom na bojišče. Kraja, kamor se jc napotil, ni i bilo mogoče zvedeti in so uradni krogi obdržali v tajnosti, ker hočejo preprečiti, da bi zanj zvedeli Italijani. Neguš bi rad pre-varil sovražnike. Po tukajšnjem mnenju je negušev oilhod znamenje za novo abesinsko taktiko. Abesinska vojska se ho zdaj z vsemi silami uprla nadaljncm prodiranju Italijanov. Severna ironta Agcncijn Reuter je dobila naslednje poročilo iz Vzhodne Afrike: V italijanskem glavnem stanu pričakujejo, da bo maršal Badoglio prispel v Vzhodno Afriko 27. t. in. Operacije na fronti med tem ne bodo prekinjene. Potrjuje se vest o prodiranju dveh italijanskih kolon od Makale proti zapadu. Druga kolona, ki prodirajo proti Gundijn v bližini Hausijena ima nalogo zavzeti Samre v pokrajini Šeloji. Tam bodo skušali Italijani cernirati trupe rasa Sejuma, ki se nnhaja v Tembijenu, ki je prava prirodnja trdnjava. Posamezni vrhovi segajo preko 2.300 m. Oddelki generala Maravigne pa skušajo prodreti jx> reki Ta-kazi navzgor in tako zatvoriti krog italijanske vojske okrog t.embijske gorate pijk-n-jine. S severne fronte prihajajo nadalje poročila o manjših spopadih in letalskih bombnih napadih. Dobro poučeni abesinski krogi zatrjujejo, da se namerava abesinska vojska dodobra utrditi v gorah okrog gore Ambe Aladži. 50 km južno od Makale naj bi se zaustavilo italijansko prodiranje. Vse pa kaže, da je bil ta načrt v zadnjem trenutku sjire- Pred velikimi dogodki na Dalinem vzhodu Iz razvalin starega Kita$a Japonska olenziva pod zastavo borbe proti komunizmu Tokio, 19. nov. SE. Zunanje ministrstvo j« »poročilo Inozemskim časnikarjem, da bodo sever-nokitajske pokrajine, ki so proglasile svojo neodvisnost že v petek, 15, novembra, še ta teden proglasile novo ustavo. Nova ustava je žc pripravljena. V ustavi je ta zanimivost, da ni predvidena oblika vladavine, ker koče Japonska prepustiti ljudstvu, da si nstanovi republiko ali monarhijo. Najbolj zanimiva točka nove ustave pa je ustanovitev meddržavnega protilcomunističnega odbora, ki ga bodo sklenile Japonska, Mandžurija in Severna Kitajska. Ustava pravi nadalje, da nova država priznava moralne zveze z ostalo Kitajsko, upravne zveze s kitajsko vlado pa so za vedno prekinjene. Sestavljala bo svoj lasten proračun, ki ga bo krila lz lastnih sredstev. Ustanovitev proti-komunističnega odbora |e japonska pobuda, ker bo Japonski nudil tndi ustavno možnost, da se vmeiava v notranjo opravo države in da pod pretvezo komunistične nevarnosti obdrži na ozemlju nove države avoje oziroma raandžurske vojske. Zunanje ministrstvo pravi, da je tudi proglas že pripravljen. V proglasu bo predvsem poudarjeno, da severna Kitajska nc more ostati v kitajski državi, ker slednja preveč zapravlja denar, ki 6. Rusija prevzame protektorat nad Notranjo Mongolijo. Japonska vlada je na podlagi podobnih informacij sklenila, da proglasitev neodvisnosti severnih kitajskih provinc pospeši in je dala generalu Doihari nalog, da to čimprej izvrši, V tem je iskati razloga za tako nepričakovano hiter razvoj dogodkov. Vse svoje delovanje na Kitajskem postavlja sedaj Japonska pod zastavo protikomunističnega boja in je pripravljena seči še po drugih kitajskih pokrajinah, samo da ustvari protikomunistično fronto, Nankinška vlada se je medtem zavedla, da severnih pokrajin nc bo mogla braniti. Če je tisto pogodbo z Rusijo res sklenila, ji je namen le, da menjen. Pravijo, da bodo Abesinci brez bojev dopustili nadaljnje prodiranje Italijanov vse do Ahune Josefa, ki leži 65 km južno od Ambe Aladži. Oddaljenost italijanske fronte od njenih baz bo med tem tako narasla. da bodo posamezni abesinski oddelki v neposrednem italijanskem zaledju lahko dosegli vedno več važnih uspehov. Z bombami nad žene in otroke Adis Abeba, 19. nov. b. Iz j>oučenih krogov se čuje, da je pri včerajšnjem bombardiranja italijanskih letal, ki so ga izvršili na iuesto Enderto, bilo mnogo žrtev, zlasti med ženami in otroci, ki se niso pravočasno poskrili v bližnje gozdove. Trdi se, da je sedaj ljudstvo tega okoliša še bolj nerazpo-loženo proti Italijanom in da bodo Italijani strahovito plačali to zločinsko ubijanje nedolžnih žena in otrok. Grol Ciano se je komaj rešil Agencija Havas je prejela od svojega poročovalea na severni abesinski fronti vest, da so italijanska letala severno Ambe Alago izsledila abosintko vojsko, ki šteje okrog 15.000 mož. Vojska prodira proti Antalu. Letala so posamezne oddelke napadla z bombami. Abesinci so se branili z ognjem iz pušk in strojnic. Letalo, ki ga je vodil kapetan grof Ciano. zet ministrskega predsednika Mussolinija je bilo zadeto in se je moralo spustiti blizu Makale na zemljo. Ciano in njegovi spremljevalci so ostali nepoškodovani. V borbi pri Makali so morala tri italijanska letala pristati, ker so jih zadeli streli abesinskih vojakov in abesinskih topov. London, 19. novembra AA Reuter poroča iz Asmare: Grof Ciano in obo Mussolinijeva sinova sta ae udeležila bombardiran ja v skupini 20 itali janskih letal. Letalo grofa Ciana so zadeli trije topovski streli in Mt strelov iz strojnic in pušk. Najbolj je poškodovan rezervoar. Letalo )e noclo pristati v Makali le po zastngi hrabrega mehanika Dalmazia. Mehanik je bil tam ranjen, pa je s prsti moAil luknje, nastale na rezervoarju od atrelov. Po dosedanjih vesteh ie ua abesinski strani našlo ainrt zaradi bom-lardiranja okoli tiooč vojakov. Ras Sejam bo branil Tembien Vojni poročovalec. DNB javlja: Po za nesljivih poročilih ne nahaja ras Sejum z močnimi cildelki, ki štejejo kakih 20.000 mož. na Tembienski planoti, severnovzhodno od reke Takaze. Bat* Sejum skuša dobiti poja-čanja. Pač pa je odbil ponudbo rasa Kaso, naj bi sestavila skupno bojno črto, ker hoče braniti Tembien za vsako eeuo. Na podlagi teh poročil skušate dve italijanski koloni iz Makale in llauBijena obkoliti četo rasa Sejuma. Močno abesinsko kolono, premikajočo se proti severu, so opazili v pokrajini Buja, južno od Makale. Tudi z drugih krajev italijanskega severnega bojišča prihajajo poročila o gibanju sovražnih čet Italijanski poveljniki niBO mogli ugotoviti, kakšen je cilj teh gibanj. Južsua ironta Abesinci marširajo po 6 km na aro Posebni poročevalec Havasa javlja: Odpor abesinskih čet je posebno močan ua črti Dagabur—Gornhaj. Manjši oddelki abesinske vojske vznemirjajo z naglimi gibanji italijanske kolone. Svoje napade vprizarja-jo predvsem ponočL Italijanske izgube so prccej hude, čeprav so manjše kakor abesinske. Mnogi italijanski vojaki so ranjeni od strelie. Abesinske čete so še vedno okrog Dagaburja. Splošno smatrajo, da bo abesinska vojska branila D ž i d ž i g o t vsemi svojimi si lami. Mesto je važno prometno križišče za angleško Somalijo, odkoder prejema abesinska vojska orožje. Generala Nasibu in Vehid-paša poveljujeta vojski, ki šteje okrog Dzidžige 1110.000 mož. Italijani imajo na ogadenskein bojišču največ 50.000 vojakov. Močni nalivi, ki so zopet ua dnevnem redu v teb krajih, so Abe-sinccm najboljša pomoč pri obrambi Oga-dona. Zdravstveno stanje abesinskih čet je izvrstno. Iz Hararja se je medtem odpravil ded-žasmač Abebu, brat rasa Deste z 10.000 vojaki proti jugu. Vojake je spremljalo tudi nekaj sto žen, ki so nosile s seboj omote živeža. Abcsinci marširajo po K km na uro. Na meji britske Somalije pa se je pripetil incident, ki so ga povzročili italijanski dubatski oddelki. Dubati so najiadli tri vasi v britski Somaliji, ki so imele svojo Sivino na abesinski strani. Trije Somaiijci h britske Somalije so bili ubiti. Mussolini že napoveduje diplomatske razgovore Agencija Štefani poroča: Na snočnjem sestanku velikega fašističnega sveta je podal ministrski predsednik Mussolini ekspoze o političnem in vojnem položaju. Njegov govor je trajal polni dve urL Sledila je diskusija o njegovih navedbah, v' katero je poseglo več članov velikega fašističnega sveta. Prihodnji sestanek je napovedan za IS. decembra t. L Kakor je izvedel poročevalec agencije Havas je ministrski predsednik Mussolini, v svojem ekspozeju na poslednji seji velikega fašističnega sveta med drugim poudaril, da naj nihče ne pričakuje, da se bo kmalu spet pričela večja ofenziva kot prihodnja etapa vojne proti Abesiniji. Italijanska vojska ho morala docela prepoditi abesinske četniške oddelke v zasedenem ozemlju in ga opremiti s telefonskimi in telegrafskimi zvezami, cestami in drugimi napravami. Dejal je pa, da bo do 18. decembra, ko s« veliki fašistični svet spet sestane, prišlo no le do važnih dogodkov na fronti, nego tudi do znatnega napredka v diplomatskih razgovorih med Veliko Britanijo in Italijo. Sprava med češkoslovaško in Poljsko Bevkova poliiika Srdita borba, poljskega tiska proti zunanjemu ministru Varšava, 10. novembra, c. Borba proti zunanji politiki ministra Becka sc širi. Ljudsko razpoloženje jDosebno ne more razumeti, zakaj se je vlada spuslila v tako ostro gonjo proti češkoslovaški republiki. Javno mnenje doslej ni vedelo, kako bi - , izrazilo svoje nezadovoljstvo nad Beckovo politiko. Japoncem nagaja in podžiga »por, ki mora enkrat j Sedaj pa je zajel Korfantyjev list »Polonia« objav-izbruhniti med Sovjeti in Japonci. General Čang- i ljati cdo vrsto člankov, v katerih pobija profi- češko politiko |x>lkovnika Becka. »Polonia« pri kajšek sc je baje tudi že sporazumel z mislijo, da naj bi se prava, zmanjšana Kitajska, zadovoliila z manjšini ozemljem, ki bi obsegajo pokrajine Ju-nan, Sečvan, Sikang, Kansu, Ningšja, Šensi, Hunan, Kvejčav in Kvangsi, Nankinška vlada je torej pripravljena, da pod vodstvom generala Čjankajšeka ustanovi manjšo kitajsko državo, ki ji bo kos in prihaja iz bogatih severnih pokrajin. Nadalje bo | ki jo bo organizirala v močno moderno drža proglas ponovno poudaril komunistično nevarnost, proti kateri se mora severna Kitajska boriti spričo dejstva, da se vlada v Nankingu za to ne briga in s komunizmom celo sklepa zveze. Končno bo proglas izpovedal tudi, da sc hoče severna Kitajska odslej predvsem naslanjati na Mandžurijo in na Japonsko. Pokrajine, ki ae bodo odcepile od Kitajske, so Hopei, Šansi, šantung, čahar in Sujuan, to je ozemlje, ki meri okrog milijon kv. km in šteje 90 milijonov ljudi. Tukajšnji list »Jomiuri« pa je objavi! vest, ki je dvignila silno veliko prahu v političnih krogih. V tej manjši kitajski državi, ki je vedno tvorila jedro velike Kitajske, so nakopičena silna naravna bogastva, ki jih bo lahko izkoriščati, če bo država enkrat urejena in se ji ne bo treba vojskovati za meglene posesti oddaljenih pokrajin, ki jih itak ni mogoče braniti. Nankinška vlada hoče r manjši državi ljudstvo zopet očistiti komunistične kuge. ki ga je zastrupila in za vsako tvorno delo onesposobila, Tudi mala Kitajska bi bila še večja kot je vsa Evropa. Nov ultimat Nanking, 10. novembra. c. Poveljujoči general List dolži kitajsko vlado v Nankingu, da (e skic- I japonskih čet v severni Kitajski je izročil kitajskim n.ln « cnvietalrr, Kn«nn vnin^Vn 1 . . ........ ... ' nila s sovjetsko Rusijo vojaško zvezno pogodbo proti Japonski. »Jomiuri« trdi, da sta pogodbo podpisala kitajski zunanji minister Vang in sovjetski poslanik v Nankingu Bogomolov. Pogodba naj hi imela sledečo vsebino: 1. Vojaško sodelovanje za primer, da bi Japonska ali Mandžurija napadali Rusijo ali Kitajsko. 2. Sovjetska Rusija ukine komunistično propagando na Kitajskem, kitajska vlada pa bo prekinila z vojaškimi pripravami proti Rusiji. 3. Sodelovanje med obema državama na prometnem poliu posebno v severnem dcln Kitaja. 4. Obe državi se bosta trudili, da raedseboino delovanje pospešujeta in krepita. 5. Kitajska prizna Rusiji pravičnost njenih prlzadevani, da ai pribori aazaj Mandžurijo. naša zdaj že več dni vrsto člankov proti Becku in jc danes obiavil uvodnik proti njemu Witos. V svojih člankih pravi »Polonia«, da je Beckova zunanja politika doživela na vsej črti polom. Beck se z njo ni znal nasloniti na narod, francosko zavezništvo pa je hotel nadomestiti z najbolj čudnimi novostmi. Tako sc je skušal približati skandinavskim državam in z baltskimi državami se jc hotel pomiriti. Oba poskusa sta se mu ponesrečila. V istem smislu napada Becka konservativni dnevnik »Czas«, ki piše, da je Bcck s svojo zunanjo jx>li-tiko Poljsko izoliral. Kaj bo sedaj, če pride do zbližan ja med Btrinom in Parizom, se vprašuje ta list v skrbeh. List meni, da je dobro znamenje za to, kaj misli ljudstvo, nedavni obisk francoskih bojevnikov v Varšavi. Takrat jih je ljudstvo zelo lepo sprejelo in poljski bojevniki so nato z lahkoto prepričali svoje tovariše, da je prijateljstvo med Poljsko in Francijo vzdržalo vkljub jx>nesrečeni vladni zunanji politiki. oblastem v severni Kitajski ultimatum. da mu mo- i rajo do jutri ojx>ldne sporočiti, čc pristanejo na federalizaciio neodvisne severne Kitajske. V nasprotnem slučaju bo dal svojim četam povelje, naj začno s pohodom v sevemokitajskih provincah. • London. 9. novembra, h. Po poročilih tukajšnjih uradnih krogov zavzema separatistično gibanje na severnem Kitajskem zaenkrat samo tri pokrajine in sicer Hopej, Caliar in Rangi. Velika Britanija, pravijo ti krogi, nima pravne podlage zn intervencijo. Tudi se ne moro sklicevati nn svoje gospodarske interese, ki so v zadnjem času mnogo manjši kakor i>r*u. Shod« JRZ na severni meji Shodi JRZ nn severni meji. V Šl. Ilfn v Slov. goricah se je vršil dne 17. novembra po rani sveti maši izredno lepo uspeli shod JRZ. Navzočih je bilo več stotin mož in fantov iz domače in sosednjih župnij, Namesto obolelega predsednika krajevne JRZ g. Zitterschlagerja je otvoril shod tajnik g. Ravšl, Prvi je govoril domačin Franjo Žebot, a drugi mariborski župan dr. Juvan. Dr. Korošcu se je poslal s shoda brzojavni pozdrav in zaupnica. Ob koncu shoda je dospelo žalostno poročilo, da je umrl načelnik JRZ organizacije postajenačelnik g. Zitterschlager. — Pri Spodnji i Sv. Kiingoti se je vršilo zborovanje po pozni služ-I bi božji. Bilo je toliko zborovalcev, da se je moralo zborovanje vršiti na prostem pred cerkvijo. | Govoril je Fr. Žehot. Predsedoval jc predsednik I krajevne organizacije JRZ g. Frane Weingerl. — i Ljudstvo na meji se je do zadnjega moža priključilo organizaciji JRZ. ! • Belgrad, 10. novembra. A A. Italijanska vlada je prejiovedala sprejemanje pošiljatev brzovoznega in fx>časnovoznega blaga, jvoslanega iz tujine v Ilaliio, če so obremenjene s jiovzeljem v kakršnemkoli znesku ali j>a s plačilom vnaprej, ki presega , 50 lir. Kralju Juriju naproti Afene, 19. novembra. AA. Atenska agencija poroča: Mornariški minister Cieorgios Ralis je včeraj popoldne v salaminski luki pregledal kržarko »Hefi« in rušilca »Hidra« ter »Sara«, ki so nato odplule v Brindisi, kjer se bo na Icrižarko vkrcal Nj. Vel. kralj Jurij II. Flotilji poveljuje admiral Sa kelariju. Vojne ladje priplujejo v Brindisi jutri zjutraj. Kral| Jurij se v petek zvečer vrne v Atene. Nasproti mu bodo odpluti rušilci »Panter«, »Leon«, »Jerak« in »Konduriotis«, dve jx>dmomici in dve torpedni ladji, j>od poveljstvom admirala Kava-diasa. Na poveljniški ladji »Konduriotis« sc odpe Ije kralju nasproti tudi minister vojne mornarice Georgios Ralis. Anglija - Rusija London, 10. novembra. A A. Havas |xn-oča ■ Tt potrjujejo vesti o angleško sovjelskih pogajam ih. Pogajanja se vrše radi velikih kreditov, ki naj jih dovoli Velika Britanija Sovjetski Rusiji za mene nakupe na Angleškem. Mcrodajni krogi izjavljajo da zaenkrat šc ni mogoče reči, kako se bodo ta rtogajanja končala. ... na njej se zrcali Vaia negovana lepota. Polt bo lepa in ostane lepa, če jo boste redno negovali z Elida Ideal-kremo. Zakaj to je novo na njej i IzboljSana kakovost požlahtnjen vonj poveiana tuba popoln uiinek Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi „h a m a m eI i s virglnlca" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-niče. Ona je idealna podlaga za puder— varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi poli medlo in enakomerno lepo. NOVA IDEAL Naše dijaštvo Akadcmiki-kongreganilfti. V «r»io djie 2U. 1. m. J« prvi izven cerkveni sostanek akademske koiurrofia cije Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih ([H'v aka solmi ob 6etrt na devet iveOor. Kor Je tema pr* davanja izj-eduo aktualna, se mleleitle sestanka loftno in jk>1 noHtov i 1 no. Nov i no i vabljeni!. • Akademska kongregacija .Kraljica apostolov. pri Jezuitih v sredo dne 20. t. m. ni ni u seetamka. Nn XXII. rednem občnem iboru Aktulemskega kluba montaniiatov v LJublja-ni Je bil izvoljen slo,tiv*l odbor: Predsednik: Reree l/oopold, pndpre-lsednik-. Ko ti ar i ^ Ivo. bnjnik I.: Požitm Ijojze, tajnik II : Jelene Danilo, blagajnik: Duhovnik Jože, kohpo,1iii : Soujure 8Iu\o, knjiZiiif-ar: Zore Lojze, arhivar: Koželj Anton ref mi fer. prakse: .Miilej Oton. zlasti pa Ka lepoto hiše božje neumorno skrbeči g. župnik p. Valerijan Landergott, kako bi se dalo temu odpomoči. Naposled so poklicali na pomoč velikega našega mojstra Plečnika. Ogledal si je vso baziliko ter prišel slednjič z nasvetom: opreti že vzidana slepa okna na južni strani stranske ladje in na obeh straneh visoke ladje. Vsega skupaj 12 dvooken in 17 enokrilnih oken. Delo je bilo poverjeno arhitektu Maksu Czeikeju, vodil ga je pa arhitekt Jožef Požauko. Dne 13. julija so pričeli delavci s preureditvami, ki so bile za zunanji svet nevidne. Delali so za opaženimi deli cerkvene stavbe. Niti obiskovalci bazilike, ki so pač slišali za korom in na nasprotni strani proti Aleksandrovi cesti ropot, niso vedeli, kaj se za stenami dogaja. Zato so bili tembolj presenečeni, ko se je na dušno nedeljo blagodejna sončna luč prvič razlila na celi južni strani in teden dni pozneje tudi na severni strani bazilike. Sedaj se vidi, da se je razsvetljava notranjosti cerkve popolnoma posrečila. Tudi tehnična stran je izpeljana izredno zadovoljivo. Ko so začeli z odpiranjem slepih oken, so s presenečenjem ugotovili, da je projektant bazilike že » svojih načrtih mislil na razsvetlitev cerkvene •otranjosti in da so bili pri zidanju ti prvotni na-irti tudi uresničeni. Kajti vsa slepa okna so izreden« popolnoma tako, kakor bi morala služiti pravemu namenu. Vidi se, da so jih iz nerazumljivega razloga zazidali šele potem ko je bila stavba popolnoma dovršena. Morda so hoteli s tem doseči večjo mistično«! v cerkvi, kar pa je šlo na račun lepote in praktičnosti. Kajti notranjost je postala taiko temna, da se je vsa lepota slikanih stropov in sten zakrila. Svetloba se sedaj dovaja Ako Vas drgnenje in mencanje perila preveč utrudi, potem uporabljajte PERION pralni prašek, ki pere mesto Vas Domač slovenski izdelek I Dr. Ivan Knific: Okrog Afrike XLI. Izven Portsaida, 22. sept. Portsaid (—Saidovo pristanišče) spada vsled svoje lege med najvažnejša mesta sveta. Nastalo je 1860. ob graditvi Sueškega prekopa. Krstili so I ga na čast egiptovskemu podkralju Saidu. llan-l današnji je mesto veliko; saj šteje 120.00(1 pre-! bivalcev, med temi 25 .(K MI Evropejcev. Najlepče ! stavbe leže ob prekopu samem. Najkrasnejše je poslopje Prekopske družbe (Canal Company); ble-! sti, kakor da je iz marmorja; za streho ima tri j zelene kupole Nabrežje se imenuje Sultan Husi-| seinovo. Ob njem stoje palače paroplovnih družb, j konzulati in prvovrstni hoteli. V majhnem parku j stoji spomenik v svetovni vojni padlim vojakom iz i Avstralije in Nove Zelandije; na masivnem pod-stavu vidimo bronasta jezdeca; prvi sedi na konju; drugemu leži konj na tleh, vojak pa strelja izza njegovega hrbta. Nabrežje so okrasili z drevoredom palm in akacij. Podaljšek te ceste tvori 2 km dolgi molo, iz-prehajališče meščanov Ob njem je pritrjenih ne-broj ribiških jadrnic. Na molu so postaviti orjaški bronasti spomenik Ferdinanda I.essepsa; z desnico kaže v smeri prekopa; na |>odstavku beremo njegovo geslo: Aperire terraiu gentibus (odpreti zemljo narodom). Lessepsu dolguje mesto svoj postanek in napredek. V bližini stoji nad 50 m visoki svetilnik. Njegova luč nadomešča milijon sveč. iveli pa 30 km daleč. Luka je zelo razsežna; razumljivo, saj poseča Portsaid veliko Indij: snino en del plove skozi prekop, druge pa križarijo po Julrovem Knkih 10 večjih parnikov je stalno tod. med njimi mogočna angleška krlžnrkn, nasajena s lopovi, strašilo Italijanom, ki dobro vedo. da se v Sredo- zemskem morju nahaja še mnogo angleških vojnih brodov. Portsaid leži na afriški strani. Na azijskem bregu so v zadnjih letih sezidali nov mestni del: Port Fuad. Tam je malo stanovanjskih hiš. pač pa mnogo delavnic Prekopne družbe. Fuad je ime sedanjega egiptovskega kralja. V mladosti se mu ni sanjalo, da bo kdaj vladal, šolal se je v Italiji v vojaških akademijah Prestopil je h ka-toličanstvu, da se je oženil. Nenadoma so ga poklicali na prestol. Po egiptovski ustavi mora biti vladar musliman. Nič lažjega; vrnil se je k islamu, odslovil dosedanjo družino in se poročil i niohamednnko. — Klasičen zgled krošnjarenja z vero! Monumentalnih stavb meslo nima; tudi zbirke so malenkostne, saj so vse prenesli v Kairo. Glavna ulica je Fuadova; največ trgovin je v ulici prestolonaslednika, ki mu je ime Faruk. Ulični napisi so francoski in arabski. Hišo so večinoma trinadetropne. Ceste se križajo pravokotno in so dovolj široke. Tudi parkov je nekaj, vendar so majhni. Evropski del je še nov, zato napravi na tujca ugoden utis; je tudi primerno snažen. Slišiš govoriti laški, francoski, angleški in grški. Katoliški cerkvi sta dve. Prva je frančiškanska, kratka, natrpana z redovnimi svetniki zelo snažna; druga je salezijanska, nova, zato še prazna, lepe zunanj-ščine. Velika je grška pravosi. cerkev. Jako prikupna je tudi glavna mošeja, Abasova. Drugi, obliudenejši del tvori arabsko mesto. Tudi tod »o hiše trinndstropne in se ulice sečejo strogo pravokotno, saj je vse zidano po določenem načrtu, toda vse je umuzano in nasnieteno. Arabci večinoma lenarijo po kavarnah in čajni-oah, seveda zelo preprostih, igrajo domino ali kaj podobnega. Nadležni niso: lujca puste na miru. Sedel sem k mizi naročil črno kavo in pisal opazke: oni pn so pušili vodne pipe (narglle). Olroei hodijo v dolgih srnicah: tudi odiasli nosijo dolge halje, ki «o včasih čisto bele: na glavi iniaio čepico, ovito z ruto. Ženske so oblečene v črno: čez glavo so potegnile ogrinjalo, ki zakriva vse lice razen oči; čez nos se sveti rumena cev iz medenine. To dokazuje, da se v Egiptu še strogo drže mohamedanskib predpisov, ne tako, kot je v Turčiji, kjei Kemal tipeljuje novotarije. Hiše imajo krog in krog balkone, zastrte z lesenimi mrežami, da so Arabkmje nevidne, same (ra vidijo vse, kur 6e na ulici aodi. Po cesti prodajajo sadje, predvsem grozdje in čeSplje. Krog voglov se plazijo mačke. Vidimo ludi več koz in rjavih koštrunov. lz. stranske ulice »pripojei mrtvaški sprevod. Spredaj neso dve zastavi z egiptovskim grbom: lunin srp, pred njim tri zvezde. Rakev je pokrita z zelenmi pregrinjalom Pogrehci so samo moški. Tulečih žensk ni, knkor so sicer v navadi pri muslimanskih pogrebih. Naš parnik so zvezali z obrežjem s ponton sktm mostom, kar je nekaj nenavadnega. Vse obrežje je zaprto z močno železno ograjo. Ob vratih stoje carinski stražniki; vsakogar ostro pre-tnotre. Zunaj ograje kakor sestradani volkovi planejo na potnika prodajalci. Poleg razglednic, palic in drugih drobnarij jih veliko ponuja loterijske srečke in 'zbirke rabljenih znamk. Kot vozilo vidimo v mestu še mnogo kočij s streho in enim konjem. Portsaid je tudi mednarodno mesto pustolovcev. potepuhov in moralne nesnage. Videl sem policista, ki je izpraševal več mladeničev, odkod in kani; bili so Italijani brez papirjev in to v času, ko Italija pričakuje, da bo vsak državljar, vršil svojo dolžnost... Do zadnjega trenutka so parnik oblegali tr govski čolni in so po morju plavali trije dečki s stalnim klicem: Moni. monl, ja jal Kadi bi, dn jim kdo vrže nov« v vodo, oni ga pa dvignejo Poslovili smo se — nn večer je šlo — od Afrike. Stolpi in svetilniki se kažejo še dolgo, sicer je pa obal ravna. Še enkrat jo bomo poselili, Afriko, v španskem Maroku, nasproti Gibraltarju. Za enkrat potujemo v Italijo, v >ošabno< Genovo. Za požiralnikom »Jačka« Koto Kitnoj Križ za »Jik-ko« Maribor, 19. nov. Obiskovalci prelepe bazilike Matere Milosti, ki prihajajo ob belem dnevu v cerkev, se zadnje čase ne morejo prečuditi. Preje v mistično temino zavita notranjost bazilike se preliva sedaj v zlato-rumeni svetlobi, ki mehko objema mogočne oboke ter razkriva očem nove, doslej neslutene krasote poslikanih sten. ki jih poprej niti tako zareče električne žarnice niso mogle dvigniti iz temnega ozadja. Neopaženo se je izvršila ta velika izpre-memba, dasi so bila potrebna zato obsežna dela. ki še danes niso povsem končana. Povod za preureditev je bila prevelika temačnost v cerkveni notranjosti, saj ni bilo mogoče brez električne razsvetljave citati niolitvenike, čeprav je bil zunaj sončni dan. Dolgo so premišljevali oo. frančiškani. Koto Kunaj Mariborska bazilika v novi luči Posrečena rešilev vprašanja svetlobe v cerkveni notranjosti v notranjost skozi trojna stekla. Streha je napravljena iz žičnatega stekla, pod njim je obok iz tako zvanega monumentalnega utekla iu na oknih je katedralno steklo iz različnih nians rumene barve, ki dajejo svetlobnim žarkom, padajočim v notranjost, mehak zlati blesk. Okvirje za okna je izvršila tovarna pohištva Potočnik, steklena dela pa tvrdka Bernhard Čestitati moramo o. frančiškanom k srečno dovršenemu delu, pa tudi k njihovemu velikemu pogumu, s katerim so se naloge lotili. Saj bodo vse te preureditve stale mnogo denarja, ki ga g. župnik zaenkrat gotovo nima v blagajni. Pa je rešil s pomočjo številnih in velikih prijateljev Matere božje in njene lepe bazilike še druga, mogoče težja denarna vprašanja in prav nič se ne boji, da bi tudi tega v doglednem času ne izvršil. Razkol v Pičmanovi organizaciji Obvestili smo že naše eitatelje o (ribanju v Pičmunovem Društvu jugoslovanskih obrtnikov, kjer se je veeina članstva uprla predsedniku g. Piemanu in njegovim simpatijam z JNS. Zaradi tega gibanja v Pičmanovi organizaciji jo bil v uedeljo v Zidanem mostu sestanek delegatov podružnic DJ0, ki se ga je udeložilo 22 odposlancev, mod temi 14 predsednikov podružnic DJO. Odločilno besedo ho imeli na tem sestanku delegati iz Štajerske. Sestanek je otvoril g. Kristan iz Ljubljane, ki je grajal postopanje g. Piemana. Za predsednika zborovanja je hil izvoljen g. Hrastelj ir. Laškega. Gosp. Košak iz Ljubljane sc, je pritoževal, da je bil skupno z g. Šimencem proti pravilom izključen iz društva. Grajal je, da je g. Pie-man vedno agitiral za politiko JNS, ter zahteval, da ga odbor DJO razreši njogove funkcije predsodnlštva. To je tudi mnenje odbora DJO. Zborovalei so sprejeli predlog, katerega vsebina je v bistvu; Teror proč! Večina članstva naj odloča. Obrtništvo pa naj se nasloni ua vsako obstoječo vlado. G. Košak je grajal tudi dejstvo, da ima društvo političnega tajnika JNS g. Parcer.jn, ki ga je privedel v društvo g. Pieman in ki pa je treba odstraniti. G. Holohar je sprožil predlog, dn mora DJO preklicati^ izključitev g Košaka in Šimenca iz društva. — Sprejet je bil tudi njegov predlog, da se mora v teku štirinajstih dni vršiti nov izredni občni zbor. Med g. Vrhovcein iz St. Vida in g. Moretom iz Ljubljane se je raz,-vila mala polemika, v kateri je g. Vrhovec zavračal očitke, da bi oii vnesel politična vprašanja v društvo. Nekateri namreč očitajo g. Vrhovcu, da vnaša politiko JRZ v društvo. Sklepati moremo torej, da jc Pičmano-vo gibanje obrtništva v popolnem raz.sulti, ideja ločene obrtniške zbornice pn najhrže za stalno pokopana. Očitno je. tla propndntn tako Pičmanova kakor Rehekova organizacija ter da je na vidiku neka tretja, na bolj zdravi podlagi. Dolenji Logatec pod vodo 50 hiš in gospodarskih poslopij poplavljenih — Voda ponekod segla čez prvo nadstropje do podstrešja delke in drugo. V Dol. Logatcu je vodo poplavila okrog 50 hiš in poslopij, škoda je velika in se Dol. Logatec, 18. nov. Na Martinovo nedeljo in naslednjo noč je neprestano močno deževalo Ko so se danes zjutraj prebivalci Logatca zbudili, so se zelo prestrašili zaradi močnega šumenja vode, ki je drla iz Gor. Logatca. Kmalu je bila struga polnu in voda je začela preplavljati polja, ceste, hiše in druga poslopja. Ljudje so vsi zbegani hiteli reševati in nositi na varno, kar je pač kdo mogel. Voda je tako naglo naraščala, da so nekateri posestniki le z veliko težavo spravili živino na varno. Mukanje govedi, cviljenje prešičev, kokodakanje kuretine, vse se je mešalo s šumenjem vode, ki je drla naprej, noseč 6 seboj vse, kar je dosegla. Voda je vdirala v hiše, hleve, vzdigovala pode, obračala svinjake, odnašala hlode, deske, drva, poljske pri- Martinhri h Foto Kimaj še ne da ugotoviti, ker v času, ko to poročamo, voda še ni vpadla. Most, ki veže Martinhrib z Dol. Logatcem, je 3 m pod vodo. Posestniku g. Martinu Kavčiču je prišla voda 1 m visoko še v I. nadstr., tovarna olja je tudi vsa pod vodo. Posestniku g. Molku je segala voda do podstrešja. Tukajšnja obmejna četa je tudi morala izprazniti vojašnico, čeprav je precej visoko od struge. Pri požiralniku »Jačka* je kar celo jezero vode. Ker je žrelo deloma zamašimo, voda ob vsakem večjem nalivu poplavlja okolico. Nujno je potrebno, da se Jačka očisti. Že bivši kranjski deželni odbor je začel s tem deloui, ki ga pn je svetovna vojna ustavila. Prosimo merodajne oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da se požiralniki očistijo, da ne bo ob vsakem večjem deževju ves Logatec v strahu pred povodnijo. (Foto Kur.ej* Za »Jačko« Ki>Ui Kunej Slovenska šolska malica svojim naročnikom Šolska matice je po svojem namenu, bistvu in zgodovini učiteljska pedagoška organizacija, ki je zrasla iz občutene iu žive potrebe vzgojniškega poklica Njene publikacije dajejo že desetletja slovenskim učiteljem in učiteljicam strokovno izobrazbo in kulturo. Naš čas in njegove zahteve pač niti kraj vseli sedanjih stisk in težav ne more v duši pravega učitelja in učiteljice zatreti duhovnih potreb, ki so pred več kot 30 leti rodile šolsko matico in so danes še mnogo glasnejše iu večje. Pedagoška kultura, ki jo Matica goji po najboljših močeh, ne sme jiodleči v borbi našega učitelja in učiteljice s sedanjim trdim življenjem, ker bi lo v našem kullurnem prizadevanju bil vse prevelik korak nazaj. Upajoč na polno razumevanje in nadaljno »veslolio svojega članstva, odbor Slovenske šolske matice niti najmanj ne misli na kako likvidacijo, temveč pripravlja za to lelo tri, ali če bo finančno mogoče, celo štiri nktmilne knjige in sicer: 1. Tradicionalni Pedagoški zbornik z bogato in vseskozi sodobno vsebino (reforma učiteljske izobrazbe, današnja mladina, početki slovenske šole, Horacijeva dvatisočlelnica itd.). — 2. Nadaljevanje Ilohiujčeve geografije, ki jo učitelj in učiteljica pri svojem delu na višji narodni šoli nujno potrebujeta. — 3. Ilessenovo kritično razpravo »Petnajst let sovjetske pedagogike* ali pa Senko viievo »Novodobno šolsko delo« — oz. oboje. Ako pa bi se vkljub prej omenjenim dejstvom vendarle zmanjšalo dosedanje lepo in častno število naročnikov in naročnic, bi Matica morala skrčiti obseg letošnjega knjižnega daru. V tem primeru bi se članom in članicam del vplačane naročnine štel za prihodnje leto. Odbor Slovenske šolske matice se trdno nadeja, da se naš učitelj in učiteljica ne bosta izneverila svoji pedagoški književni instituciji. V tej veri prosi svoje člane in člnnice. naj kot doslej obnovijo naročilo na Matičine publikacije (30 Din) ali pri svojih poverjenikih ali pa naravnost pri odboru in sicer najkasneje do 15. decembra. Odbor Slovonske šolske matice. Notranjščina bazilike Matere Milosti v Mariboru Domžale Domžale. Dramatični odsek Prostov. gasilske čete Vir vprizori v nedeljo, 21. novembra 1935, v Godbenem domu v Domžalah ljudsko igro s petjem v treh dejanjih »Črna žena«. Pri predstavi sodelujeta pevski in tamburaški zbor. Začetek ob pol 4 popoldne. Konec okrog 6. Predprodaja vstopnic pri g. Pučku na Viru. na dan predstave 24. nov. pa pri blagajni Godbenega doma, dopoldne od 9 do U. Drobne novice Koledar Sreda, 20, novembra: Feliks Vaivaški, spo-znavalec; Ldmund. Novi grobovi ■f Sa Planini pri Sevnici so v ponedeljek, dne 18. t. in., pokopali Jakoba Kepa rja, posestnika iz Sv. Vida nad Cerknico. Star je bil {11 let. Naj počiva v miru ■f-Gustav Franzl. V Kornenburgu pri Dunaju je dne 15. t. m. po daljši bolezni, v 73. letu starosti, umrl gospod Gustuv Franzl. generalni major v p., stric ljubljanskega tovarnarja gosp. II. Franzla. Pogreb se je vršil včeraj, 19. t. m., na Dunaju. N. p. v m.! Osebne vesli — Promuvirane so bile na filozofski fakulteti zagrebškega vseučilišča za magistre plmrma-cije Slovenke: gdč. Marija Hoj i na, hčerka znanega ljubljanskega industrijalca, gdč. Ksenija Kavni h ar, hčerka ljubljanskega župana, in gdč. Eva Dekleva. Iskreno čestitamo! = lz banovinski' služhe. Zu banovinskega okrajnega cestnega nadzornika v Logatcu je postavljen g. Anton Poženel. — Po potrebi služIle sta premeščena iz Ptuja v Logatec g. Florijan Uhl, cestni nadzornik in iz Logatca v Ptuj g. Erhart Lederer, cestni nadzornik. — Za upravno-pisarniškega pripravnika pri kr. banski upravi v Ljubljani je imenovan g. Stanislav Kranjc. = Poročila se bosta danes v Sv. Petru v Sav. dolini g. Franjo Kline, posestnik v Škofji vasi, zelo delaven član katoliških organizacij v Vojniku, in gdč. Julka Ocvirk iz Sp. Grušovelj, sestru g. A Ocvirka, kaplana v Oirkovcah. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova. je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara je ueiKijiusnjen, najbrž pa je bil ogenj podtaknjen. — Požar. V nedeljo, 17. t. m. ob 22 je izbruhnil požar pri po«. Jakoličn v Krčevini pri Vurbergu. Zgorelo je veliko gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in go-spodnskim orodjem vred. Škoda je velika, ni pa »e ugotovljena. Vzrok požara šo ni znan. Velike množine odpadkov odstranjajo lx leleaa i milim in lonealilvim učinkom artin-dražeie Dr. WANDERJA Dobe se v v»eh lekarnah t Skal lah po 12 dražei Din 8'— In t vrečicah po 2 dmieji Din 1'50. Ogla« rog. pod S. br. 2JI15/J3. . Kapital t zimi Lntz fi Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana - Šiška — Telefonski promet. Ministrstvo pošte je dovolilo, da se otvori tel. promet ua progah Blod—-Maria Saal, Wolfgang—Vdclda-bruck (8.45 oziroma 4.20 zi. fr7) dalje Mari- bor—St. Marein in Slov. Bistrica—Badga stein in Malinitz (2.70 oziroma 3.45 iu 3.90 zl. fr.) in Škofja I;oka—Postojna (3.45 zl. fr.). Zneski v oklepajih so pristojbina za tri mi-uutni pogovor. — Pridelovanje konoplje in lana v Slov. goricah. Kmetje v Slov. goricah so se začeli zadnja leta, predvsem pa letos zelo zanimati za pridelovanje lanu iu konoplje. Pridelek teh industrijskih rastlin je bil letos zelo zadovoljiv, tako da se je le letos pridelovanje teh rastlin dobro izplačalo. Poleg prodaje pa ostane kmetu pridelovalcu še vedno tudi lan zn izdelovanje platna za domače potrebe, predvsem perilo. Na ta način si dobijo kmetje sami odpomoč v veliki krizi, ki je zlasti zadela Slovensko gorice. Zato bi bilo. zlasti še v današnjih časih, pravilno, da si kmetje nn bi kupovali drage obleke zu.se in za svoje družine, ampak bi poizkušali pridelati doma vsaj toliko lana. da bi ga imeli zn potrebno perilo. Tako se vračamo nazaj v čase, ko so se ljudje še oli lačili z obleko, izdelano iz domačega platna. Da ima gospa Ivanka srečo f T i ... —-85—1-- Tako mislite sosedi, ker ji vedno vse gladko poteče. Gospa Ivanka pa pojasni: Sreča je v delu in v pravilni izberi sredstev ia gospodinjstvo. Tudi pri perilu. Terpentinovo milo Zlatorog, ki jaz žnjim vedno perem, da vedno belo in duhteče perilo. To milo pei-e skrajno prizanesljivo in perilo traja dolgo let. To srečo si lahko vsak privošči. — Cestni odbor za novomeški okraj kar noče prepustiti svojih poslov novemu odboru. Medtem pa strašno propada cesta v Prečni. Pod cerkvijo se je utrgal breg in z bregom del ceste. Na mostu ;>st ie velika odprtina. Človek ali živina se vsaki trenutek lahko strašno poškoduje. Voz lahko zdrči v Temenico. Ali naj čakamo strašne nesreče, da se bo 19*1», 21-15 uri Danes zadnjič tel22-21 a® m Bmou Zato ne zamudite PradproJaia vstopni? od 11—12 30 in od 15 ure dalje © Gibanje gradbenih delavcev Med gradbenimi delavci v Ljubljaui jc nastalo resno gibanje za zboljšanje položuja Gradbeni delavci predvsem zahtevajo uveljavljenje samoobsebi umevnega osemurnega delavnika ter določitev minimalnih mezd. Mezde gradbenih delavcev zadnje čase sramotno padajo, to je na'3.50, celo ua 3 Din na uro. Zaradi teh nizkih mezd nimajo škode sumo delavci, temveč vse naše go-sjKidarstvo. To priznavajo tudi gradbeni podjetniki sami. Gradbeni delavci zahtevajo tarifno pogodbo po zgledu gradbenih dcluvcev v Češkoslovaški. Za prihodnjo nedeljo pripravljajo delavci v Ljubljani shod, na katerem bodo na-glašali te svoje zahteve. © 1*0 nedolžnem aretiran. Dne 20. septembra smo poročali, da je ljubljanska policija aretirala nekega brezposelnega dimnikarskega pomočnika, ki je bil osumljen, da je leta 1933 v mesecu septembru okradel na Jezerskem posestnieo Uršulo Muri. Preiskava je dognala, da omenjeni dimnikarski pomočnik ni bil brezposeln, marveč je bil ves čas v službi pri svojem očetu. Dalje je bilo dokazano, da je bil v času. ko je bila izvršena tatvina na Jezerskem, na očetovem domu. ki je oddaljen od Jezerskega najmanj 14 ur. Zalo so preiskavo proti njemu ustavili in ga izpustili iz zapora. © Električno kuhanje predvaja in poučuje mestna elektrarna ljubljanska vsako sredo ob 17 na Bregu štev. 8, pritličje. Vstop prost. Moderne pletenine, bluze, razno zimsko iti svileno perilo, Vam nudi v krasni izbiri in solidni ceni tvrdka Miloš Karničnik. Stari trg 8 Celje et G. Konrad Gologranc -- nodstarešina Jugoslovanske gasilske zveze. Kakoi smo včeraj poročali, je minister za telesno vzgojo imenoval med drugimi za podstarešino gasilske zveze našega ožjega rojaka, stavbenika g. Konrada Go-logrnnca Iz Gnberja. G Gologranen. ki igro v raznih edinieah gasilske organizacije žc sedaj zelo vidno vlogo, saj je predsednik gasilske čete v Gnbrrju starešina celjske gasilske župe in član osrednjega odbora Gasilske zajednice dravske banovine, k novemu imenovanju na tako odlično mesto naše iskrene 'estitke. ©■ Stare Celjnnke umirnjo. V ponedeljek je umrla na svojem domu v Gosposki ulici 19 v visoki starosti 83 let gospa Mathes Ifenrijeta, vdova po bivšem celjskem hotelirju. Pogrpb bo danes ob Ih. na mestnem pokopališču. Naj v mirn počiva. Pi Apologetični odsek DMK imu drevi sestanek. Na dnevnem redil je predavanje* Dekle v vrtu Gcdzcninni. O slovenskem misijonn v TVngnliji bo predaval nn prihodu jeni prosvetnem večeru KPD v ponedeljek, dne 2" novembra, g. Demšar Alojzij D. J. Popoldne bo isto predavanje □ Na današnjem svečanem koncertu lpavčeve župe v proslavo stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka nastopijo pevska društva posamezno in skupno z najmilejšimi skladbami našega slovitega rojaka. Pri koncertu, ki se vrši v Narodnem . gledališču, nastopi tudi tenorist Avgust Zivko® Počastimo na dostojen način spomin moža, ki mu je genij ustvaril dve narodni himni: Naprejl in Bože pravde. □ Prevzem poslov. Včeraj je prevzel vodstvo okrajnega sodišča v Mariboru novoimenovani dr. Matija Lovrenčič. □ Ljudski oder ima jutri zvečer ob 20 sestanek na odru. Pridite polnoštevilno. □ Češki umetnik bo razstavil. V Mariboru namerava prirediti razstava svojih del znani češki slikar František Platzer. □ Občinski svetniki nu ogledih v gradu. Včeraj popoldne se je vršila seja gradbenega odseka mestnega sveta. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o usodi gradu, pa je odsek imel sejo kar na licu mesta ter si ogledal grad od tal do vrha. Prav posebnega navdušenja za to grajsko lastnino gg. svetniki po tem ogledu niso kazali... □ Priprave za volitve obratnih zaupnikov se že pripravljajo po mariborskih tovarnah. Letošnje volitve bodo zanimive, ker se opažajo zadnje čase med delavstvom razna gibanja, ki sedanje razmere lahko spremenijo. □ Razstava »Brazde«, ki so jo prireditelji podaljšali za tri dni, se zaključi danes. □ »Nove starinarno«. Pred nekaj dnevi smo poročali v »Slovencu«, da so nastopili mariborski trgovci proti podeljevanju koncesij za lako zvaue »nove starinarne«, ki prodajajo poleg starih predmetov tudi novo blago manufakturne stroke v istem lokalu. Pripomnimo, da pod novo starinarno nismo mislili podjetja gospe Zidanšek na Koroški cesti, ampak vse starinarnice v mestu, ki se poleg prodaje starin pečajo tudi s trgovino novega blaga. □ Društvo »Danica« namerava ustanoviti mladinski pevski zbor. Začelo bo tudi s poukom nu klavirju. Prijave sprejema do t decembra g. Golež nn Aleksandrovi cesti 41 □ Gimnastika za dame. Prihodnji gimna-stični večer SSK Maratona za dame ne bo drevi. temveč jutri v četrtek v telovadnici s pričetkom ob 7. uri zvečer. Vabimo interesentke, da se šc priglasijo, ker sc sprejemajo prijave ali v telovadnici, ali pri tajniku SSK Maratona v podružnici »Slovenca«, Koroška I. telefon 29-50. SKAS ima dogovorjen sestanek dnncs v De-luvski zbornici v prostorih JSZ oli 8 uri. □ Sinrt v prepadu. Orožniška preiskava je sedaj ugotovila vzrok smrti posestnika Jožefa Kropejn iz Selnice ob Dravi, ki je umrl v mariborski bolnišnici za posledicami poškodb nn glavi. Prvotno se jc mislilo, du izvira jo poškodbe od udarcev. Sedaj se jc dognalo, da je Kro-pej padel v prepud, ko se je vračal v temni noči od posestnika Gaulieja po strmi poti proti domu. Padel je nn kamenje ter ležal v prepadu dve uri v nezavesti. Potem se je z muko splazil do Gaubejeve hiše. od koder so ga naslednje jutro prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer mil pn niso mogli več pomagati. p Jeseni izpodrivajo kostanje. V Maistrovi ulici, kjer so letošnjo pomlad posekali kostanjev drevored, so začeli zasajuti mlade jesene. □ Zaradi kratkega stika zgorel dinamo. V mlinu Antona Laha pri Zgornji Polskavi je nastal . kratek stik, ki jc povzročil požar. Ogenj je uničil električni dinamo ter trpi lastnik 3000 Din škode. Gospodarstvo Pred uvedbo privatnega kVringa z Nemčijo Največja ovirn pri našem izvovu v Nemčijo je v tem, oseb-nega rezervnega fonda za efekle s švfr. 100.000 in švfr. 50.000 rednemu rezervnemu fondu, izplača kol lansko leto 3% dlvidende. DOBRO OBLEČENI ZA MALO DENARJA morete biti tudi VI oudarjamo: dobro oblečeni, ker naSi štof. niso samo lepi marveč tudi solidni Cene naših štofo* so od 80' do 180-—- dinarjev. V LADA TE OK ARO VIČ J KO M ft' aavačiri Vrednostni pnpirji Ljubljana; 7% investicijsko posojilo 75—70, agrarji 48—44, vojna Skoda promptna 853—856, begluške obvoznice 61—63, 8% Blerovo posojilo 80—82, 7% Blerovo posojilo 69—73, 7% posojilo dri. hip. banke 78—75. Zagreb. Drž. papirji: 1% investicijsko posojilo 78—79, agrarji 48—15, vojna škoda promtna 351 do 855.50, nov., dec. 355 bl., begluške obv. 61 — 61.50, 8% Bler pos. 80 bl., 7% Bler. pos. 70—72.50, 7% pos. Drž. hi|>. banke 73- 78. - Delnice: Priv. agrarna banka 226—230, Sečerana, Osijek 130 bl., Trboveljska 110 bl. Belgrad, Drž. papirji; 1% inv. pes. 79 79.75, agrarji 45—46, voj. škoda promtna 354—355 ( 351), dec. 354—354.50 (354—354.50). begi. obv. 04.22— 64.25, dec. 64 zaklj.. 8% Bler. pos. 80—81.50, Bler. pos. 70—71 (70.50 71). Delnice: Narodna banka 5970—610O (6000), Priv. aerarna hankn 230 —281.50 1231) Žitni trg Ljubljana. Na žitnem trgu ni nobenih posebnih posebnih kupčij, vse pričakuje, kaj bo z Izvozom. Za domač konzum ni nikakegn povpraševanja, ker imajo na deželi še svojo letino. Cone so nespremenjene. Zlasti vse čaka, kaj bo /. Italijo ler kako bo šlo z likvidacijo naših klirinških terjatev in kako se bo eventuelno razvila prodaja polom Av strije ali Ogrske. Sombor. Pšenica: bačka okolica Sombor 161 153, gornja bačka 158- 155, sremska in slavonska 154—156, gornje biinaška in južna banaška 156 158, bačka in banaška potiska 162—164, bačka lad. Begej 160—162, bačka ladja Kanal 166 157. -Oves: bački, sremski in slavonski 130 182. ORtalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Proinel 28 vag Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne izpremenjena. Promet srednji. liorzn De nn 19. novembra 1935. Učvrstil se je tečaj Amsterdama in Pariza, dočim sta London in Trst bila alabejša, ostali tečaji so oslali nespremenjeni. Avstrijski šiling je v privatnem kliringu na ljubljanski borzi ostal na 8.60—8.70, tudi v Zagrebu je ostal ncs|>remenjen na 8.57—8.67 (8.62), rločiiu se je Belgrad dvignil na 8.58—8.68. Grški boni so notira li nekoliko nižje v Zagrebu, in sicer 28.65—29.35 (29.0), dočim so v Belgradu narasli na 28.15—28.85. Angleški funt se je zopet dvignil, v Zagrebu na 218.20—249.80 (249), na belgrajski borzi pa na 247.14—248.74. Španska pezeta je notirala čvrsteje v Zagrebu, kjer je bil tečaj 6.10 do 6.20 (6.1o), v Belgradu pa je notirala 6.10 den. Ljubljana. Amsterdam 2975.28—2989.88, Berlin 1756 08— 1769.95, Bruselj 739.18 — 744.24, Curih 1424.22 -1431.29, London 214.98—217.03, Newyork 4345.72- -1382.04. Pariz 288.67—290.11, Trst 854.24 rlo 357.33. Promet ua zagrebški borz' je znašal brez kompenzacij 160.241 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.27, London 15.13. Newyork 307.625. Bruselj 51.95, Milan 24.90, Madrid 42.—, Amsterdam 208.875, Berlin 123 66, Dunaj 58.60, Stockholm 78.—, Oslo 76.-, Kopenhagen 67.65, Praga 12.72, Varšava 57.80, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, llelsingfors 6.6675, Buenos-Aires 0.83375. f Angela Hafnerjeva V jietek. dne 15. t. ni. so na jiokopališču v Kranju ob ogromni udeležbi vsega prebivalstva iz mesta in okolice, zlasti Se iz šmarlnega, položili k večnemu počitku učiteljico Angelo Hafnerjevo. ! Po Jožetu Vrbincu, Danici Rostoharjevi in Dori Slapšakovl je to zdaj med učiteljstvom že četrta smrtna žrtev, ki jo je zahtevalo kruto in neusmiljeno politično preganjanje iz komaj minule dobe. Kakor dih legende iz prve dobe krščanstva se sliši zgodba o življenju in trpljenju pokojne: kako je v tihem, neumornem, požrtvovalnem delu v šoli in izven šole doumela in vršila svoje poslanstvo na zemlji kot učiteljica, vzgojiteljica in socialne delavka; kako je za svoje vzvišene ideale in načela raje prevzela nase najhujše preganjanje in z njim združene duševne in telesne muke, kakor pa bi bila klonila; kako je v mučoniški smrti boguvdana dokončala v najlepši dobi svoje življenjsko delo; j in končno kot višek vsega njena nujna, silna, ne-odjenjijiva želja na smrtni postelji, rla mora hiti vse odpuščeno, vse pozabljeno, da ne sine biti nikakega p o v i a č e v a n j a za prestane krivice. To je ljubezen, prava krščanska ljubezen, ki vse pozabi vse odpusti, o kakršni nam govori zgodovina tz prvih časov krščanstva. S tem je dala pečat in krono vsemu svojemu delu in je živo izpričala, da njena vera ni bila le prazen j zvok, ampak živo življenje. Zato ime Angele Haf- i nerjeve ne sme izginiti iz zgodovine slovenskega j učiteljstva: kot svetla zvezda naj blešči, da bodo | po njenih stopinjah hodile slovenske učiteljice. — Naj ji »veti večna luč! Kranj Angela Hafnerjeva je bila rojena lela 1894 v Kranju. Kot učiteljica je službovala dolgo let v Šinartnem pri Kranju, nokler je pred tremi leti niso radi delovanja v Marijinem vrtcu in med dekleti pregnnli v štajerske hribi- k Sv. Lenartu nad Laškim. Radi skrajno neugodnih življenjskih razmer in duševnih muk je kmalu težko zbolela in je morala v bolnišnico, kjer se ]e zdravila skoraj vse preteklo šolsko leto. Na posredovanje Nj. Vel. kraljice Marije Be ji je popravila krivica in je bila prestavljena nazaj v Šmartno, vendar pa je bilo ze prepozno. Letos je šla že za mesec dni v šolo. toda tega napora nI prenesla, bolezen se je jx>novila znova z vso silo in v sredo, 13. nov. je umrla. Strašno pa se sliši resnica, tla so potem, ko se je vsa strta, že zapisana smrti, povrnila na svoje staro mesto, stari preganjalci Se vedno delovali na to, da bi se popravljena krivica preklicala in bi morala znova iz Šinartnega. Ta želja se jim je izpolnila, odšla je zn vedno v deželo, kjer ni preganjanja, ne solz in ne trpljenja. Jezerski vrh, prehod državne ceste v vzhod nili Karavankah iz doline Bele nu Koroškem — Avstrija — je na višini 1216 m, odkouer te vodi cesta v velikih serpentinah v ljubek letoviški kraj Zgornje in Sjx>tlnje Jezersko, čez vas Kokro, stalno ob reki Kokri, ki je desni pritok Save, mimo lejiega Predd\oru, v Tupaliče, nato dalji' čez Hotemožc, Visoko, Britof, Milje. Go renje, Primskovo iu Klanec kjer prekoračiš za nimivo sotesko reke Kokre in si že v turističnem mestu Kranju. V Kokri gradijo sedaj tri nove železobetonsKe mostove, s katerimi se bo var nost prometa izdatno zboljšnla, Kajti dosedanji mostovi so bili preteča nevarnost težkim avtobusom in drugim \ozilom, ki so prihajali od državne meje v notranjost naše kraljevine. Po tej cesti sc vrši ves promet od državne meje do železniške postaje Kranj, ki je živahen in vsak rlitn premika veliko število z lesom težko obloženih dvovprežnih voz. Razumljivo, da tak promet potrebuje jirvovrslne ceste, ki jia opisana ni, vsaj orl Preddvora dalje ne. Slaba cesta pa doseže svoj višek pri Visokem Od tam dalje, zlasti pa skozi Primskovo in v Kranju skozi Jezersko cesto je pot skrujuo slaba, blatna tako, da se ne more kosati z nobeno drugo. Jezerska cesta ima /.u sedaj samo 25 hiš, Primskovo pn I>o zadnjem ljudskem štetju od t upriln 1951 116 hiš s 722 jirebivalci. Ker imamo sedaj nov cestni odbor, prosijo prizadeti iz Priinskovega iu i-z K ranja-Jezerskc ceste, naj bi se še v tekočem letu vsaj tu del ceste izdatno zboljšal, ostali jia, kakor hitro je mogoče. Kmet in delavec sta na tej cesti zelo zelo zainteresirana. Koliko trpi uboga živina. Pešce obri/gajo avlo-niobilisti. Kolesarji, ki so pretežno na Prim-skovem nustunjeni delavci, s težavo vozijo, kajti često je treba držati v eni roki dežnik. v drugi vozilo, pri čemer ovira še na eni strani steklenica knve, na drugi kos kruha, ki gledata kot celodnevna prehrana iz žepa. Ze socialni čut ukazuje odpravo kritiziranih nedostutkov. ki jih dosedanji cestni odbor ni opazil. Pu turli tujsko-prometno društvo, ki ga imamo v Kranju, bi hkrati postalo hvaležno knjti že zgoraj smo omenili, dn je v poletju avtobusni promet iz sosednje tlržave po tej cesti izreden, če pn bi se [»osrečilo cesto vsaj v zadnjem odlomku izboljšati, bi bilo manj pruhu, ki ga delavstvo itak dovolj požira v tovarnah. Pridobivale novih naročnikovi Kulturni obzornik Slovenski pravopis Po pravopisnih in pravorečnih načelih, ki jih je odobrila pravopisna komisija Znanstvenega društva v Ljubljani, sta to izdajo priredila A. Breznik in F. Ramovš. — Ljubljana, 1935, str. 300 + XXIV str. uvoda. Naklada pri Jugoslovanski knjigarni. — Cena Din 60, po pošti Din 63. Težko smo pričakovali te knjige, ki naj bi prinesla s svojo avtoriteto red v našo pismeno zmedo, in to vsak dan boli, kajti vsak, ki lina opravka s pisarenjem, je videl, da tako ne more iti več dalje. Vsak dan z nova smo brah po dnevnem časopisju in po cestni reklami, kako »)e končala ljubezen«, da »oborožujejo vse države«, da »poroči oni tako in tako deklico«, da to »tiče nas vseh«, in sam sem prav pred kratkim zavedno napisal tri oblike nekega tujega imena po treh )ezi-kovnih pravilih (Horatius-Horatijem-Horatom), čes: tudi tu je še neki pravopisni problem, ki naj ga novi Slovenski pravopis reši. Zdaj, ko ga imam pred sabo, vidim, da niti ena listih oblik ni sprejeta za merodajno, ter da se bomo odslei mora ; držati tretje: Horacij. Dobro. Zdaj bomo odložili vse Levčeve in Breznikove pravopisne pripomočke Koštialove »Bruse«, Kolaričeve opombe k tisku, Glonarjev slovarček tujk in pravopisa, razna rešela itd. ter se — kljub kakšnim notranpm pomislekom — držali tega novega pravopisa, ki ga nam je izdalo Znanstveno društvo, zastopnica naše še nerojene Akademije, v uredništvu na|večph slovenskih strokovnjakov, slovničarjev dr. Breznika in prof. Ramovša. V uvodu podasta urednika najprej najna-vadnejše slovenske kratice (pogrešam i. t. d.), nakar preideta na jezikovna pravila in navodila za pravilno izgovorjavo in pisavo slovenskega |ezika ter uporabo pravopisnega slovarčka: razložita slovenski akcent (v glavnem), rabo malih In velikih črk, pisavo in sklanjo tujih lastnih imen, razlogo-vanje, pisavo sestavljenih besed, rabo naglasmh znamenj in ločila. Tako so podana najosnovnejša pravopisna pravila, ki jih bo moral pač vsak prebrati in se po njih ravnali, ki bo hotel pisati dobro književno slovenščino. Zanimiv in poučen ic najbolj slovarček sam. ki obsega 300 strani slovenskih in tujih besed, ki | predstavljajo jezikovno bogastvo povprečnega slovenskega izobraženca. Tako predstavlja slovarček vsako besedo v pravilnem naglašanju in sklanjatvi, se ozira pri njej na praktično vporabo ter graja neslovensko rabo, ki ji najde ustrezajoče slove-nizme. Prav tako slovarček navaja veliko množino tujih besed, ki jih tolmači ter jim dodaja slovenske domače izraze (»Tujkam... so pripisani uporabni s 1 o v e n i z m i«! — uvod). Tako nam pravopis nadomešča tudi slovarček tujk. Ko listam po slovarju, vidim vse polno novosti in ugotovitev: tako vidim, da je ta pravopis »uzakonil« pisavo — abiturient, socialen, biograf torej prav nasprotno temu, kar je pred kratkim predlagal Koštial (Mladika) in kakor so sprejeli Srbohrvati. Pisati moramo Beograd, Beogradčanka (ne: Belgrad), toda Blejec, Jugoslovan (ne jugoslo-| ven), 8 blagrov (ne blagorov), iskalec, bralec (ne ', bravec), toda hiravec, kazavec (tu bodo težave!), j Prav tako ne smemo pisati polglasniškega »e« v I lakih besedah kot: lehkč, ležnfv, lehkomiseln, j umekniti se .. ., temveč analogno po naglaSenth sa-; moglasnikih: lahkč, lažniv itd.; ne: gledališka igra, nek (ki se zadnje čase tako bohoti), kiklja. kolneč, ! koncem leta, kovček-kovčka. Turgenjev-ov, na me-; stu, napram, napol, natanko itd., temveč: gleda-liščna igra, neki, kikla, kolnoč, konec leta, kovčeg-kovčega, Turgenevlie povesti, namesto, proti, na-spol, natančno itd. Pisali bomo bedeč (ne bdeč), t. Boccacciom (ne Boccacciem) (z mečeml), Don Kihota (ne dona Kihota), pred malo časom (ne pred malo časa), čevelj (ne črevelj), toda črevol; čustvo (ne čuvstvo) in dečla (ne dečva). Napačno bo geslo »Čuvajmo Jugoslavijo«, temveč — če bomo hoteli rabiti ta glagol in ne glagol braniti« — bomo morali prenarediti v -»Cuvajmo nad Jugoslavijo!« Nagovarjali bomo z »gospa profesorica' in ne _ kot se je nekako uradno zaneslo k nam _ ,.gospa profesor!« Pač pa bomo sklanjali Tolstoj Tolstoja in ne Tolstega! Lahko bomo zapisali »gospodu slikarju Jamu«, in bo prav, pa ne »k sreči«, temveč »na srečo«. Pravilno bo »labod« in »otva«, napačno pa »trenotek«, kot se zadnji čas uveljavlja. Veliko prednost ima la slovarček, ker nam preganja naše najnovcjSe tujke ln germanizme, ki že kar mrgole po naših listih. Tako bomo morali namesto »podvig« rabiti prizadevanje, mesto »predvidevati« — v mislih imeti, »predležeči« bo pričujoči, »predpostavka« — domneva, »povod« — razlog, .preki sod« — nagli sod, »v prilog« — v prid, »prepasti koga« — ustrašiti, »odločitev je padla« — odločilo se je, »pregrada« — pregraja, »pokret« — gibanje, »na bojnem polju« — na bojišču, »omara« — postavec, »nadoknaditi« — pri-storiti, »nahajati se« — biti, »nadomestiti« — na-mestovati, »očigled« — spričo, »odgovarjajoč« — ustrezajoč, »ipak« — vendar, »nakupičiti« — na-kupičiti se, »poročiti« — poročiti se, »končati« — »končati se, »Noblova nagrada« — Nobčlova nagrada, itd. itd. Na vse to bo moral vsak pomisliti, ko bo hotel pisati lepo in čisto slovenščino. In te zdaj najbolj potrebujemo. Več stvari pa slovarček pušča nerešenih ter dovoljuje več oblik, tako: Američan in Amerikanee. izpolnili in spolniti (sploh zamenjavi iz in si), Ovid in Ovidij, kar se nam čudno zdi spričo nedoslednosti: Horacij) ln ne tudi Horatl). Od kmetski, kmetiški, kmečki je uzakonjena zadnja oblika. V več primerih sem zasledil nedoslednosti, ki pa spričo apodiktičnega pravopisa, ki ima namen prinesli trdnost v pisavo, ne motijo. Nekomu se je treba podvreči, sicer bo vladal še »nadaljnji« kaos. Marsikdo bo nezadovoljen s kako besedo ali akcentom (tako lahko v imenu Škofjeločanov povem, da ne bodo hoteli biti LAčani, ko so pa celo Cankarjevi katoličani postali katoličani). Toda »temu treba se privadit'«, kajti skrajni čas je že, da »očistimo jezik vseh peg«. Zdaj imamo pravopis, kakor se bo nedvomno učil po vseh naših šolah in bo pravilo vsem slovenski pišočim ljudem. Pogrešam samo izrazitejšega poudarka (morda z zvezdico, kot pri »Brezniku«) na tiste besede, ki bi se jih morali posebej izogibati, kar bi dalo vsemu pravopisu odločnejšo, zapovedujoče potezo, ki je zdaj ni. Zdaj kaže veliko širokogrudnost, ki izhaja iz zavesti, da se jezik razvija po svoje ter ie treba iztrebiti samo najnujnejše izrodke, ki ne ustrezajo slovenskemu duhu, ne pa razvoja zavreti. Znanstveno društvo je to pot izvrHlo zopet delo — in to najtežavnejše —, ki bi ga sicer imela vriili naša akademija, ter si s tem zopet potrdilo, da opravlja za sedaj njene posle kot njena poklicana predhodnica. 25 letnica smrti L. IV. Tolstoja Na današnji dan — 20. novembra 1910 — pred 25 leti je umrl največji tedanji ruski Pisal=h m eden največjih človečkih duhov sploh, Lev Niko-laievlč Tolstoj, grof io nekdanii oficir, razvratnik i in puščavnik, pisatelj, filozof in mužik, in to v | trenutku, ko se ie odločil, da zapusti svoj dom, 1 ženo in rodbino, vse ugodnosti sveta, ter živi samo i svojemu Bogu. Na vlaku, s katerim je bežal, ga jc I zajela bolezen in ves svet sc je razburil ob tem: | 1091 brzojavk — kot jih imajo ruske oblasti v vidu j — z vsega sveta je tedaj vprašalo za njegovo : zdravje, ko je v agoniji ležal na postaji Astapovo. | Danes se prav tako ves svet spominja njegove smrti in časti spomin pisatelja Ane Karenine, Vstajenja, Vojne in miru, Mladosti, Kozakov, Rodbinske sreče in Kmečkih pripovedk, tega velikega duha, ki je bil tedaj patriarh slovanskega sveta in eden najglobljih duhov sploh, V Jasni Poljani leži njegov grob. Orgelski koncert Blaža Arnfča v ljubljanski stolnici ponedčlj vččer je bil pravo r a z o d e t -j e. Spoznali smo v Arniču enega največjih sodobnih slovenskih skladateljev, ki — ko komaj kdo — vzbuja spoštovanje s svojim vsestranskim teoretskim znanjem, praktično spretnostjo, obvladovanjem glasbenih oblik, čudovito ekonomskim izrabljanjem preprosto, pa jasno iz globin zajetih glasbenih misli — na tej podlagi pa neugnano snujoč, v silovite viške se tltanski zaganjajoč glasben ta-lent. — Obširneje poročilo sledi. K. Književni glasnik, it. S. Mohorjeva družba izdaja od časa do časa svoj Glasnik, da naznani občinstvu svoje najnovejše knjige obenem pa napove nove. To številko spremlja par*tehnih člankov o slovenskih ljudskih knjižnicah. L D. piše o »ljudskih knjižnicah«, ki zasluži pozornost zato, ker jasno zahteva za te in take knjižnice pregledan seznam knjig, ki naj bi ga izdali poznavalci književnosti in ki jih jo priporočati za na deželo, in katere naj bi Be po teh tudi ravnale. Le tako se lahko otresemo Sunda, ki se vtlhotaplja tudi v te naše knjižnice. S. Canjkar piše o »Pro-svetnih društvih in religiozni knjigi«, ter J. 6 o »knjigi kot viru izobrazbe«. Napoveduje pn Glasnik novo knjigo za naSe pravnike »Zgodovino in sistem rimskega zasebnega prava«, ki jo pi i šeta dva naša učenjaka dr. Viktor Korošec ter dr. G. Krek. Na koncu je priložen oopis Mohor ievih knlitr otl I. 1934-1935 I Presenečenja na severni Ironti, hi jih popisuje evr. poročevalec Vojni poročevalec Job Zimmcrmann poroča iz Addis Abebe, 17. t. m. Na južni fronti italijansko prodiranje vzdolž reke Fafan počasi napreduje. Abesinci v tolpah napadajo prodirajoče italijanske kolone in imajo dober plen. V petek so zopet uplenili dva tanka in celo avtomobilsko kolono. Letalci venomer napadajo Sasabane in Dagabur ter neprestano mečejo bombe. — Koptska cerkev v Dugaburu jo podrta. Pri tem je ubilo enega svečenika. Italijansko prodiranje na severni fronti pa žo tri dui miruje. V gorah in gozdovih skriti abesinski oddelki za hrbtom italijanske fronte napadajo posamezne italijanske oddelke, katerim zadajo velike izgube Ker Zlato hoče delati dunajski kemik Albert Klobasa ter je svojo iznajdbo že dal patentirati. bo Abesinci skriti v dobrih gorskih postojankah, imajo Abesinci le prav majhne izgube. Napadajo pa zlasti posamezne kolone armade rasa Sojuma. Ni pa res, da bi ras Sejum sam vodil te operacije. V Addis Abebi je v soboto predstavil negušu svojo armado 35.000 mož Bidvodet Makonen. Tako torej poroča evropski poročevalec iz abesinskega glavnega mesta. Zato bo zanimivo brati, kaj 17. t. m. brzojavlja iz As-mare nemški poročevalec R. Strunk, ki je prideljen italijanski fronti. Tako-le je njegovo poročilo: Ze nekaj dni moje vožnje na severno fronto niso več mirne, čeprav naporne gorske turo, kakršne so bile doslej. Vse se je na mah preokrcnilo! Od predsnočnjim so se v bojišča spremenile karavanske poti. po katerih je prodirala fronta proti Makale, te skalne stene in strmi prepadi, ki po njih grme hudourniki, ti samotni gorski prelazi, po katerih tovorne kolone hite na fronto. Tu je bil v ognju abesinskih tolp ranjen topniški major del Monte. Zadaj za to fronto, ki se v širokem loku zavija proti jugu, se je mahoma vso pre-okrenilo. V nedostopnih gorovjih in planotah med obema tankima dovoznima linijama preže presenečenja v obliki abesinskih pušk. Dozdeva se mi, da so se Italijani preveč zanašali na politični razkroj med abesinskimi plemeni in na uspehe, ki naj bi jih ta razkroj imel. Prepričani so bili, da bodo na sovražni odpor naleteli šele daleč proti jugu. Prodirali so po tistih maloštevilnih cestah, ne da bi bili pošteno pretresli vse to neskončno gorovje, ki leži vmes. Zato pa sedaj poka z višin doli na nje. Nenadno za-regljajo strojnice in vsujejo celo točo krogel na kolone, ki mirno korakajo spodaj, noseč živež na fronto. In moji izleti na fronto so sedaj postali zelo napeta zadeva. Od predvčerajšnjim tiči v torbi poleg zemljevidov ob krmilu mojega malega avtomobila tudi sam okres. Pravkar se vračam z nočno vožnje na fronto. Poskusil sem priti v Dolo čez Adi- grat. Tu imamo sedaj svetle mesečne noči, in po cesti na eritrejskem ozemlju do kraja Guna Guna se moreš proti jugu voziti z 80 km na uro. Adi Kaleh in Senafe sta dve etapni križišči, kjer vso mrgoli ljudi. Ob serpentinah 2700 m visoke goro Kvabosa je spalo že stotine šoferjev, le tuintam se je med stotinami počivajočih avtomobilov zn-blisnil kak žaromet. Tukaj prenočujejo tudi utrujene etapne komande. Opolnoči som vozil z vrelim hladilnikom po naglo narejeni cesti onstran meje čez strmine gore Dondola. V temnih dolinah niso več žareli taborni ognji, lo zvezde te ne-I>opisno lepe afriško noči so sijalo nad prepadi in globeli z vzhodno Tigre. Adigrat, ki jo še prod kratkim bil glavui stan prvega armadnega zbora, je bil kakor izumrl. As-karijska straža ob vhodu v kraj je pregledala moje papirje in me potem spustila. — Eno uro kesneje se je trudil moj mali voziček proti visokemu sedlu, ki na njego-vem vrhu stoji spomenik Mohameda Nega-sta. Ustavil sem se. Poslušal sem tja v tiho noč. Niti 20 km proti vzhodu nekje vodi tista karavanska pot, po kateri so danakilski oddelki prodirali proti Dolo, varujoč s tem levo krilo generala Santinija. Gledal sem ostre obrise gore Ankot, ki svoj 3000 visoki vrh dviga v nočno nebo. Takoj za njim nekje menda loži kraj Asbi, ki se zanj kolona polkovnika Bellija že od zgodnjega jutra bojuje. V Asmari sem prejel poročila o teh bojih, ki se vrše 40 km daleč za fronto, prav Pogumna letnika je novozelandska letalka Batten. V rekordno kratkem času je preletela Atlantski ocean. Ob 5.30 zjutraj je odletela iz Dakarja v Zahodni Afriki ter ob 4.45 popoldne pristala v Braziliji. sajenimi bajoneti naskočili mesto. Na italijanski strani so ležali na obronkih hriba 4 ranjeni častniki in 50 črncev. Dvajset mož I>a je bilo mrtvih. Po hudih bojih so se Abesinci umaknili iz Asbija. Pustili so 50 mrličev, več strojnic in mnogo streliva. Da bi ta boj sam opazoval, sem žal prepozno prišel. Z avtomobilom po ozki stezi ni bilo mogoče. Morda ni nič posebnega, če v kolonijalni vojski manjši oddelek zadene Angleška bolnišnica za Abesinijo. Angleški R bolnišnico, ki pojde z vsem ose blizu glavnih prometnih zvez dveh armad-nih zborov. Moja nočna vožnja je bila vredna truda. Tihi vzhodni veter mi je prinašal na ušesa tuljenje šakalov. Od nikoder nisem slišal strelov. Iz nočne temine je prihajalo k meni le tiho šumenje gorskega potoka, ki je šumel globoko pod menoj. Boj pri Asbi je bil končan. Stotnik avtomobilskega parka v Adigratu me je štiri ure kasneje o tem boju pripovedoval podrobnosti: Kolona Beli je davi na svojem prodiranju prodrla čez planoto Asbi. Izza zidovja mesta Asbi so Abesinci z ognjem iz strojnih pušk naenkrat obsuli kolono askarijev. Polkovnika Bellija so prvega ranjenega morali prenesti za neko skalo. Boj je trajal ves dan. Proti večeru so razjarjeni askari z na- deči križ je sestavil za Abesinijo vozečo se bjem v Afriko prihodnje dni. na sovražnika. V načinu malega vojskovanja taki napadi ne pomenijo dosti. Tukaj, v severni Tigri pa ima ta napad in pa boj pri Hauzienu, v katerem jo bil ranjen major del Monte, svoj poseben pomen. Zdi se, da je v vseh teh bojih akcija Abesincev poseben sistem. Zato ni čudno, da se že nekaj dni v skalnatih globelih okrog- " italijanske etape razvija bojni grom. Večkrat, kadar sem hodil po samotnih stezah tega neskončnega gorovja, sem imel občutek, da se okrog in okrog odpira tiha past. Govoril som o tem z italijanskimi častniki, ki so mi potrdili, da imajo prav tak občutek. Sence švigajo skozi noč, toda to so le hijene in pa ogromni nočni ptiči. Prazni stoje tukuli, to so koče domačinov, narejene iz rdeče ilovice, toda nekje vendarle preži sovražnik. Letalci poročajo, da so povsod zapazili signale diina, toda pod svojimi letali niso mogli opaziti žive dušo. Prav nič niso zapazili. Doslej tukaj na severu te gorske dežele še ni bilo vojske. Ze nekaj dni pa 6e pričenjajo napadi. Zato mislim, da lahko pričakujemo važnejših dogodkov. Velika ruska vojvodinja Anastazija, vdova velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki je bil vrhovni ruski poveljnik v svetovni vojni, je umrla na francoski Rivieri v mestu Cap d'Anti-bes. Pokojnica je bila hči črnogorskega kralja Nikite ter tako v sorodstvu z našo kraljevsko rodovino. Povodnji v severni Italiji. Reke pri Gorgonzoli v scv. Italiji so tako narasle, da je več krajev pod vodo. Kmetje bo morali iz hlevov gnati živino na višje ležeče ceste, da so jo rešili vode »Bezprizorni otroci« so ruska sovjetska posebnost. To so od rseh zapuščeni otroci brez staršev.« Celo v takem zemeljskem peklu, ki je znan vsemu svetu po imenu Solovki, beseda »otok Kond« vzbuja grozo. Kaj bi moglo biti še bolj strašnega za prebivalce Solovkov, vajenih misli, da so tukaj zraven njih glasovi ti Ovsjanjka in Sekira, odkoder se maJo kdo vrača živ? ... A vsi Solovčani dobro vedo, dn priti na otok Kond, pomeni v mukah čakati gotove smrti, na katero je redko kdaj treba dolgo čakati. Na otoku Kond bodo prihodnjo zimo umirali vsi jetniki. Če pa bo kateri preživel zrimo, bo vseeno kmalu umrl. ?.e mnogo let pošiljajo sem boljševiki »■neugodne in neudobne« >na zagib«, t. j., da bi čimpreje umrli »naravne smrti« za tifus in lakoto ter se na ta način za vedno pomirili v vočno zmrznjeni severni zemlji. Celo delati ne silijo na otoku Kond. Čemu neki. Tu je carstvo groze, smrti in brezkončnih muk. Nič tukaj ne spominja tistih časov, ko so tu menihi pošiljali v nebo svoje molitve... »Otroci — cvetlice življenja!« »Vse za otroke!« »Ni na svetu dežele, ki bi storila za otroka toliko, kolikor je storila za nje naša sovjetska zemlja!«... Mnogo, zelo mnogo lepih in krasnih besed so govorili in govorijo komunisti o otrocih. Ljudje bero te besede po celem svetu, — gledajo reklamne fotografije, na katerih se veselo smejijo dobro rejeni debeluščki, in mnogi naivno mislijo: »To je raj za otrokel Srečneži!« Ponavljajo lažnjiva komunistična usta lepe parole, varajo svoje državljane in inozemske tovariše ... Pa ti državljani in inozemski tovariši ne vedo., a tisti, ki vedo, pa ne povejo, kako lovijo po vsej široki ruski zemlji, po njenih kotih male otroke. Ni več komu skrbeti za »cvctlice življenja«, ki so se spreobrnile v »smetiščno travo«. In tn »smetiščna trava« je začela rasti in vznemirjati mir mogotcev, ki so krivi, dn morajo otroci živeti »srečno, brezskrbno« življenje v odtočnih kanalih in jamah, lil ne lovijo otrok zato, da bi jili vzgajali in naučili življenja v vzornih otročjih domovih«, 'leh domov je muilo, otrok je pa mnotfo. Sai ubijati in razuzdati očete in matere je bilo veliko lažje, kakor zidati in vzdrževati v redu otročje domove! Na tisoče polovijo teh »tresk zmagovite revolucije«, da jih pošljejo v preizkušnjo, varno mesto, odkoder ni povrntka za nikogar, — na otok Kond. K mnogim tisočem protirevolucionarcev rn kulaikov, ki »o »zagibli« na oktoku Kond, e dobavljajo novi tisoči, takrat bezprizornih otrok, tistih otrok, kojih krivda je samo v tem, da so njihove domove porušili, a starše pobili stvaritelji »novega srečnega življenja«. Iz opisovanja očevidcer pripeljejo otroke lačne in brez obleke na otok smrti. Zaženo jih v tiste barake, v katerih so pred njimi umrli že tisoči, morda njihovi očetje in matere. Nobeden jih ne popiše in ne prešteje — čemu? Čemu bi bilo treba vedeti imena tistih, ki bodo vseeno umrli čez nekaj dni Vsaka dva dni jim dajo vročo vodo, vsake štiri dni — košček kruha. V mrzlih barakah, brez obutve in obleke otroci hitro umirajo za laikoto in boleznijo. Vsak dan 30 do 40 mrtvih otrok odnašajo iz barak. Določeni starejši ujetniki kopljejo za njih gTobove. Pokopavajo jih v velikih jamah, po nekoliko stotin v vsako. V začetku otroci jočejo. Prosijo za obleko, jesti, piti. Potem, ko že razumejo, zakaj so jih prepeljali na otok Kond, tiho čakajo konca. Takšen je ta raj, katerega so pripravili za mnoge in mnoge ruske otroke vsi tisti, katerih usta so bila polna dobrih besed o komunističnem raju. Filmske zanimivosti Češkoslovaško filmsko nagrado je ob zadnjem državnem prazniku 28. oktobra, ko je prosvetno ministrstvo delilo nagrade za uspehe v raznih panogah umetnostnega udej-stvovanja, dobil rojak Zvonimir Rogoz za naslovno vlogo, ki jo igra v filmu o slovaš-kom narodnem junaku »Štcfanik«. Drugo nagrado kot najboljša igTalka je dobila Štep-ničkova za glavno vlogo v filmu »Maryša«. Ifce se je na mah preohrenilo Tihe pasti se odpirajo Škof dr. Gregorij Rožman Pismo iz Amerike Ročk Springs, 28. oktobra 1986. Praznik Kristusa Kralja Bem obhajal v slovenski in slovaSki župni cerkvi sv. Cirila in Metodu v Kock Sprlngsu, kjer vodi svojo iredo živahni hi neutrudljivi g. Albin Gnidovec. Iz Butte v Kock Springs jc po železnici kakih 800 km, Ker sem dobil prosto železniško vožnjo od vseh treh pacifiških železniških družb, sem potoval ]>o »bližnjici« čez San Francisco in Los Angeles >samo< 4814 kilometrov! Radi že naprej določenoga sporeda obiskov slovenskih kolonij, nisem mogel v San Iranciscu ostati čez noč, ampak samo od desetih dopoldne do devetih zvečer. Slovencem r mestu in meni je bilo žal, a se ni dalo nič po-ii a£?tl. San Francisco ima čudovito lepo lego in se v tem more kosali z najlepšimi mesti sveta. Ob morskem zalivu, ki gre na jug proti San Josč, na vzbod proti mestu Sacraniento pa tudi precej enako daleč, je razprostrto po sedmerih gričih kakor Rim. Razgled iz kakih 300 m visokega >Twini Peaksc je nepozaben, plaža ob Tihem oceanu pa neprekosljivo idealna, zato pa tudi vedno polno obiskovana, de 23. oktobra, ko sem bil tam, je bilo polno kopalcev, vreme solnčno in toplo. Že v Oaklandu, od koder se mora z ladjo v San Francisco, nas Je čakal župnik Franc Turk, ki tu že nad 30 let paatiruje Slovence in Hrvate in ie pozidal dve cerkvi, prvo mu je ob velikem potresu 1906. uničil požar. Cerkev je prav v mestnem središču blizu tramazonskega templja, ki je podoben trdnjavi v gotskem slogu, Sloveuci pa stanujejo bolj v vnanjih mestnih delih, tako da imajo po celo uro z avtom do cerkve. Že na vožnji čez morski zaliv iz Oaklanda v San Francisco sem mogel občudovati velikansko tehnično delo, ki se dovrSuje: najdaljši most sveta, ki veže obe obali zaliva. Dolg je 13.2 km. V plitvini stoji na močnih železnih stebrih, preko globine pa ja vi seč most tako visoko nad vodo, da morejo pluti pod njo tudi največje vojoe ladje. Pravkar pleto iz deset tisoč jeklenih žic oba kabljs, ki bosta nosila dvonadstropni most. V spodnjem nadstropja ho vozila železnica, v zgornjem pa bo cesta za avtomobile in pešce. Knak most grade tudi čez »Zlata vratni t. J. vhod is Tihega oceana v zaliv. Firez dvoma tehnično zanimiva zgradba, a lepo naravno sliko kvari. Do L 1938. bosta oba mostova gotova. Tedaj bo v San Francisco svetovna razstava. Prostor bodo dobili na ta nnčin, da bodo v zalivu ob mostu in malem strmem otočiču napravili umeten otok, ki bo služil pozneje za aerodrom. Vprav te dni je vlada votirala 3 milijone dolarjev za napravo tega otoka. Ko sem odmaševal, sem obiskal ljubeznivega nadškofa Mitty-a, katerega sem spoznal že na evharističnem kongresu v Clevelandu. Govori precej dobro nemško. Ameriški škofje v svojem stanovanju, ki je po večini na robu mesta v zdravej-šem zraku in zelenju, uikogar ne sprejemajo. Vsak dan prihajajo za nokaj ur v škofijski urad, kjer sprejemajo stranke in obiske. No svojem domu imajo mir in lahko nemoteno delajo. Kar bla-grujem jih, ako sebe z njimi primerjam! Pit kosilu pa je že čakal mladi Judnič (oče Martin Je iz Se-miča )s svojim avtom, da smo v dolgi vožnji 170 kilometrov ogledali mesto in okolico. Zanimalo me je bogoslovno semenišče. Leži kakih 50 km izven mesta v Malon Parku. Velikansko stavbišče jo darovala neka protestantska gospa. Vedno zeleni park z ogromnimi palmami je skrbno gojen in nudi bogoslovceni solnca in sence v obilici. Atiri tenis-igrišča, eno veliko nogometno igrišče jim je na razpolago. Vsuk ima svojo sobo, dosti prostorno in preprosto urejeno. Kapela vsa z lesom obita je zelo prostorna, klopi pa imajo ob obeh stenah vzdolž postavljene, da tvorijo bogo-slovci dva zbora, v sredi pa je postavljen igralnik velikih orgel, ki so nad vhodom. Ko bi se zu novo ljubljansko bogoslovje našla »gospa«, ki bi podarila primerno stavbišče. Zvečer ob pol šestih sera obiskal »Slovenski hrib«, naselbino, ki je po večini slovenska in hrvatska; zato jo nhzivajo Slovenian-Hill. Dasi se ni moglo zadostno razglasiti, da pridem, se je vendar v Narodnem domu zbralo kakih 150 ljudi, katerim sem izročil pozdrave iz domovine in se z njimi nekoliko porazgovoril. Večina Slovencev Iu je iz Belokrajine. Res težko mi je bilo, da nisem mogel dalje ostati med njimi, še zdaj nekateri pisma pišejo in izražajo svojo veliko žalost, da za moj obisk niso pravočasno zvedeli. Zal je zveza vlakov v Los Angeles tako nerodna, da sem moral že ponoči oditi in v Los Angeles ves dan čakati na vlak proti severu v državo Wyoming. Nt vožnji me je proti jutru prebudil smrad po dimu. Nisem vedel, odkod prihaja. Nebo je bilo jasno io pogled nu brezmejni ocean v jutranjem somraku nekako skrivnostno grozan. Sele popoldne iz Sanctn Monica sem videl, I odkod je prihajal neprijetni vonj po dimu. Sever- j no zapaduo od Los Angeles se je ob obali vnel I gozd. Požar se je v močnem viharju neznansko hitro razširil. Pogorelo je nad 125 vil ob uiorju, ki so bile last različnih filmskih igralcev iz Holy-wooda in raznih milijonarjev. Zgorelo je nešteto krasnih parkov in vrtov. Nad 2000 ljudi je skušalo omejevati požar, a zastonj. Boje se, da ne bodo mogli zabraniti, da ne poseže čez hribe v rodovitne sadovnjake in vinograde. Los Angeles, ki ima s predmestji 1.300.000 prebivalcev, ima kolodvor sredi mesta. Železnica teče v dolžini okrog petih km kar po ulici kakor tramvaj. Ni čuda, da se je pripetila dva dni pred našim prihodom nezgoda, da je velik tovorni avto I treščil z vso Bilo v lokomotivo, jo prevrnil in iztiril nekaj vagonov. Popoldne sva z g. Omanom zasedla razgledni avtobus, s Katerim smo križarili po mestu in lepi okolici do morske obale v Suneta Monica, ki pa spada še pod mestno občino Los Angeles. Seveda smo najprej šli v mestni okraj lloiy«vood, kjer izdelujejo filme — morda največje svetovno podjetje te vrste. Je skoraj mesto zase, deloma z visokim zidom obdano, za katerim so v kulisni maniri postavljena razna zgodovinska mesta vseh časov, v katerih se snimajo zgodovinski filmi. Obisk je dovoljen samo ob 9 dopoldne. V lepi okolici imajo razne filmske zvezde obojega spola lepe vile (seveda lesene). Večina občinstva se je seveda silno zanimalu za te vile. ln tako smo krožili skoro dve uri sem in tja in občudovali hiše in hišice teh »zvezdr:. Meni so bila vsa ta različna imena prazni zvoki. V Los Angeles so bili včasih bogati petrolejski vrelci. Večina je danes že popolnoma izčrpanih. Lo nekaj jih še deluje. Videli smo. kako črpajo težko črno tekočino iz globin. Danes vsi vrelci, kar jih je še, dajo dnevno samo kakih 75 sodov surovega olja. V kralkem bodo vse črpalke opustili, ker se delo za tako majhno količino ne izplača več. Los Angeles in okolica je zimsko bivališče bogatinov, ki imajo denar in čas. Zato mnogo razkošnih hotelov. V okolici se prideluje sadje in vsakovrstna zelenjava. Velikanske njive salate sem videl. Saj južna Californija zalaga s salato — zlasti pozimi — vso ostalo Amerike. V petek, 26. oktobra zjutraj sva izstopila v Las Vegas v državi Nevadi. Las Vegas pomeni »travniki«. A travnikov nisem videl. Velika ravnina. obrobljena od visokih gora, je pusta, poraščena 7. nizkim grmičevjem divjega pelina. Gore gole, rdečkaste in temnorjave barve, kakor da Je nekoč vse zgorelo. Las Vegas je majhno mestece, ki je poslalo znano po Boulder-Daniu. Zaradi njega sva s fathrom Omanom prekinila vožnjo v tej puščavi. Po doljšeui iskanju sva našla skromno katoliško cerkvico, posvečeno sv. Devici orleanski. Po sv. maši sva se odpeljala k 48 km oddaljenemu Boulder Damu, katerega Amerikanci proglašajo za pravo čudo njihove tehnike. Skozi ozko in globoko, a razmeroma kratko sotesko teče Co-lorado-River. To vodo hočejo tehnično izrabiti. Na najožjem kraju so postavili jez, ki Je najviSji na svetu, visok je 220 m. Tehnične težkoče ho bile v m yge „„„„„„ __________ ogi-omne. A so vse premagali. Napravili so iz Las -(olimpijskih iger, uaj se pripravijo tri. točno Vegas železnico, napravili vse polno tlakovanih I. iirBne pro,,e za smuk na ozemlju Kreuzecka. So-cest, napeljali Iz Los Angeles (460 km) elektriko | „laBn0 bij0 dalje sklenjeno, da proga za snuik Štiri in pol leta delajo. Nastalo je novo mesto * Vi.: ------ i,.,5,,in ickmovalčevi metrov visoko, je kraj znamenitih premogovnikov. Tu je zaposlenih mnogo Slovencev, po večini iz Poljanske doline in škofjeloške okolice. l.ejKi -o me sprejeli t mestnim županom na čelu. Zvečer leni imel pridigo in bilo je ninogu spovedovauja. Včeraj, na praznik Kristusa Kralja, sem zopet pridigoval in imel »malo« pontifiknlno mašo. Zvečer Je bil banket. Nisem prijatelj banketov, a tu v Ameriki so edina možnost, da se razgovorini z. ljudmi, ki željno poslušajo pripovedovanje o ••starem« kraju. Za danes je bil določen obisk Ynllonstovn-parku. Vreme je bilo lepo. Saj tukaj v tej višini megle ne poznajo. Nikdar ne dežuje pol dneva skupno. Pol ure ali po eno uro. pa Se to zelo, zelo redko. A prišla je prošnja iz Kanzas-Citv od Slovencev, da želijo mojega obiska. In lahko sem opustil izlet. Gore, gozdove in jezera imamo tudi doma. Priložnosti za obisk Slovencev v Kanzas-Clty pa ne bo več. Torej se danes opoldne odpeljeva in prideva Jutri popoldne oh pol petih k župniku PerSetu. Jesenice Jeseniška zima. Že grof Friderik Orten-burški je leta 1381 napisal, da so Jesenice že meseca decembra brez solnca. medtem, ko sc vrhovi Rožce, Golice, kočne, Belce, Malega in Velikega Stola, V rtače in Begun jščice kopl jejo v solucu. 'Poudariti je hotel, da so solncu deležne tudi jame takratnih železnih ruduikov*ob rebrih teli gornjesavskih gora. Jesenice tukrut in Jesenice danes pokrajinsko ncizpremenjene pa so vkljub temu različne in se Jeseničani n me ne boje. Strumno sc zbira delavski stan ;io svojih prosvetnih domovih — zvesl hrepenenju slovenskega človeka po izobrazbi. V Krekovem domu se olvarjajo večeri inož, žena, fantov in deklet, po godbenih dvoranah se vadi nad sto prijateljev glasbe, igrulske družine vabijo na lepe prireditve, delavski sinovi in hčere — športniki sc pripravljajo nu pot k solncu na planine, sploh Jesenice žive življenje močnega kulturnega centra delavske naselbine. Vse. to kulturno delo rodi posledicc v tem. da tu ni nedeljskih prepirov, ni pretepov po gostilnah, ker je delavec izobražen. Fnega policista imamo in j»ar orožnikov za strah, pa še ti nimajo posla, zuto tudi z naših krajev ni senzacij za časopisje. [ Dal Bog, dn bi ostnlo tako in da bi tudi ostnli i kruji v prosvetnem in kulturnem napredku skrili kriminal slovenskega podeželja. NOVA MODA V PUDRU Senzacija sezone Zadnja mod« ki »o 10 uvedle elegantni dame. j« puder, ki daje kož« dovršen .mat« odraz brei bleska ves dan. pa tudi v dežju in vetru. Ta zadnja novost v pu>diu )c omogočana t uovo sestavino, imenovano »smetanova pena«. Tvrdka Tokalon ic patentirala način izdelave % .»metanovc peno«. Tako Vam nudi puder Toknloo ra« to. kar ie do nedavno uživalo samo iekai srečnih tena ki •e oiso brigale to toliko bodo plačate sa tvoj puder Z uporabo pudra Tokalor polt n« poata-ne samo krasna temveč ostane tudi svež« in lepa ve* dan ne glede na to. kaj delate. Tudi potenj« pri najnapornej^em športu aH pa dolgo plesanje ne more pokvariti lepote nalik vrtničnih lističev, ki jo on daje. kajti puder Tokalon je edin^ puder s skrivnostjo • smetanove pene«. Smuk in slalom na IV. zimski olimpifadi V letošnjem maju si je komisija, ki pripravlja in vo.li vsa dela zn IV. zimske igre, ogledala razne terene na Kreuzecke, AlpspiUi in Zugspitzi, kjer naj bi se izvedel smuk in slalom. Na podlagi načrtov in posvetovanj, so bile vse možnosti poučene, ,la hi dobil odbor v vsakem pogledu odgovarjajočo progo. Vsako progo so prehodili ter jo v vseh detajlih proučili. Končno je priSla komisija do tegale zaključka: . Da bi bila proga sposobna za vsako vreme n snežne razmere, ki so mogoče o priliki _____: l. «-; trv/\ it- (Boulder City), ki imu šolo, teater, državne uradu, cerkev, pa tudi framazonski tempelj, vodovod, bolnišnico itd. V času največjega dela je delalo 5600 delavcev, zdnj ie zaposlenih še kakih 26(!0. do novega leta. upajo, bodo stekle prve turbine. Za jezom je nastalo veliko jezero. Še pet let bo trajalo, da se popolnoma napolni, tedaj bo dolgo 200 km in široko nad 30 km. Iz tega jezern bodo mogli namakati precejšnjo okolico, ki je zdaj povsem puščava. Pogled iznad Jeza je veličasten. Okrog in okrog v širokem vencu visoki vrhovi Sierre Nevade in koloradskih gora. Nebo jasno, sonce loplo — a vse mrtvo, nerodovitno. Proti jutru zugledamo z vlaka solno (Salt Lake), ki nosi v sebi vef. soli kot Kar vidi se, kako so njegovi valovi težki, kakor raztopljen svinec. V Salt Lake City, mestu z nnd 150.000 prebivalci, je glavni sedež mormonske sekte. Na tej dolgi vožnji sem videl ogromne dežele povsem nerodovitne, puščava. Vse bogastvo skriva zemlja pori površjem. V sobot«, dne 26. okt. opoldne smo dospeli v Ročk Springs. Mestece ?. 8500 prebivalci leži 1700 ne sme biti samo preizkušnja tekmovalčevih spodobnosti, da se namreč vzdržijo pokonci ler hitro vozijo, temveč mora hiti predvsem taka, da pre-izkusi njihovo tehnično znanje. Važen Je daije sklep, ki je bil predložen f lb-i, da se stavijo te Iri proge tekmovalcem na razpolago za trening. Ona proga, ki bo določena m tekmo, se markira in zapre en dan pred tekmo. V rezervi pa bosta dve progi na Alpspitze in na ^Tiren,"'T^iom, ki so se uporabljali že pri letošnjih nemških prvenstvih na tako zvanem Haus-bergu, so izredno pripravni, tako, da se bodo tudi o priliki olmpijskih iger uporabili. V slučaju, da i«5*"""0 i ne bi bilo tu dovolj snega, se prenese slalom v morje. viSi0 ieŽPf9 kraje, po potrebi na planoto /ugspitze. Komisija se je tudi razgovarjala glede merjenja časa pri smuku, kakor tudi glede organi-| zacije smuka in slaloma. Tozadevni predlogi so ! bili predloženi FIS-i. . Glede na vse to se lahko rece. da je tudi za ti dve športni panogi, ki sta prvikrat na programu olimpijskih iger. vse najbolje preskrbljeno. Dobremu gospodu za spomin Prav gotovo Je sleherni, ki se Je kdaj srečal t rajnim g. Francem Osolnikom, takoj spoznal v njem izredno dobrega, mehkega človeka. Dasi so mu v zadnjih letih lasje že močno siveli, vendar je do zadnjega ohranil izredno, prav otroško dobrodušnost. To doboroto je razodevala najmanjša njegova besedica, celo dovtip: saj sploh ni znal povedati drugih dovtipov kot otroško dobrodušne. Trde, nelepe besede nisi nikdar slišal od njega. Zato ni čudno, da Je Bkozi toliko preskušenj, ki jih je prestal, ohranil nedotaknjeno, čislo srce kot otrok. In on, ki je bil izredno gostoljuben, nas z nobeno stvarjo ni mogel lepše pogostiti kot s svojo nepremagljivo, zvesto ljubeznijo. Iskrenost, preprosta odkritosrčnost in mladostna volja so odlikovale vse njegovo duhovniško življenje. Morda si je ta značaj utrdil najbolj pri svojem vzorniku Don Bosku. Saj mu je bil kol žc starejšemu edino v njegovih zavodih omogočen študij in e tem duhovniški poklic. Nikdar ni pozabil' nn svoja Studijska lela v severni Italiji v salezijanskih zavodih. Tu je apoznal in poslušal najslavnejše člane tega mladega reda. To jc pač moralo oblikovati njegovo voljo in značaj. Kot duhovnik je vendar zaželel za rednim dušnopastirskim delom. Ves srečen je bil, ko Je bil kot kaplan nastavljen v majhno gorsko laro, ne daleč od svojega rojstnega kraja blizu Moravč. Ko je prišel v Cemšenik, pač ni slutil, da bo to njegovo edino, prvo in zadnje službeno mefrto. da bo umrl kot kaplan-ekspoz.it v ti fari, čeprav že osivel. Izlakam, nekdanji čemšeniški podružnici, je bil mlad duhovnik zelo potreben, saj se starejši gospodje niso mogli v dušnem posti rstvu toliko uveljavljati. Rajni gosjiod pa je Izlakam prinesel versko pomlad'. Ne da ee našteti in popisali vsega, kar jim jc storil: a povsod, v cerkvi in po domovih. zapaziš njegove vidne in nevidne sledove. Kdor je lorej poznal vso njegovo otroško preprostost, odkritosrčnost iu dobroto, je tudi vedel, kako veliko krivioo in žalost so mu napravili tisti. ki so hoteli vreči senco uerednosti in netočnosti na njegovo delo pri šolskem odboru. Skoro največ po njegovi zaslugi je zrastla v kratkem času na i Izlakah krasna, moderna šola. Koliko časa in truda ! je žrtvoval zanjo! In za plačilo? Ob neprijaznem 1 režimu so se našli ljudje, ki so v ogabnem sovra-štvu hoteli s preiskavami vreči sum nepoštenosti 1 na njegovo delo. Vedel je. dn ni najmanjše stvari zakrivil; vendar ga je bridko bolelo to rovarjenje. Krasno se je izkazalo njegovo požrtvovalno delo: po uradnem pregledu je dobil rajni nazaj 8000 dinarjev, ki jih je založil za šolo. A tudi to gn ; ni omajalo v njegovi navdušenosti in delavnosti: do skrajnosti se je žrtvoval ne le v cerkvi, ki jo je čisto prenovil, ampak v mnogih zadrugah, kakor si je že leta 1038 pridobil posebne zasluge pri zidavi Zadružnega doma. Največji trud, a tudi največje veselje pa je imel še vedno s svojimi šolskimi otroci, za katere je čisto živel. Dolgo je že glodala v nJem zavratna bolezen. Sam je mislil, da se boljša, pa ga je le vedno boij ogrožala. A ugnati se ni dal: s skrajnimi močmi je vas še tako lej»o pripravil letos meseca junija za birmo. Kdor ga je pa opazoval takrat v sredi drugih duhovnikov, je vedel, da ne ho več dolgo. Včasih je moral že skoro dve uri maševati. podpirati so mu morali že roko, da je dvignil monštranco. p« ni odnehal. Po počitnicah je spet in spet hotei kakor včasih. Celo pridige si ni dal vzeiti, čeprav smo gn vsi svarili Nismo pričakovali, dn go bo tako kmalu »trlo. A v bolnišnico je šel samo umirat in umret. Ko seui bil nekaj dni pred smrtjo pri nJem in je že vedel, da bo umrl. sem ga prosil, naj lam v nebesih pozdravi vse naše ljube in naj na nas nikdar ne pozabi. Vesel mi je obljubil. In mojo misel, da je lopo v neheso iti je jiopravil v slutnji smrli. dn je pač še lepše v nebesa priti. Zdaj si že tam, noš dobri prijatelj in gospod. Vem, dn hi nas hudomušno udaril po rami. češ, zakaj naStevnmo, kar ti je v hvalo. A ti ei zaslužil, in dasi počivaš na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu med mnogimi duhovniki in redovniki, kakor si hotel in želel sam. bo? vendar vedno v ljubečem spominu ostal med nami in med svojimi ljubljenimi faram. ki so te imel* rndi kakor svojega brata in očeta. 3000 hm skozi sedem držav Štafeta i gorečo bnkljo iz Oliinpije v Berlin. Olimpijske igre naj bodo več kakor pa samo srečanje msloštevilnih atletov. Olimpijske igre naj zberejo ljudstvo raznih narodov, da bi na ta način jačale zavest za skupne olimpijske ideale. — Vsakdo seveda ne bo mogel prisostvovati ollmpi-jadi, more pa kljub temu sodelovati. Tako bo štafeta z bakljo zelo povečala število sodelujočih. Organizacijski odbor za XI. olimpijado je namreč s to idejo vzbudil povsod velikansko zanimanje in Je našel povsod največje razumevanje zo sodelovanje^ ^ boW, Alani kluba. Obvestit« sp mod seboj, da ne bo kdo 17-offtal. (Noffomelmft sokeijft) drevi oh '-II Je stroffo obvoze« trening vseh verificiranih tpralrev v salonn gostilne «Pod It,po.. Trening ee bo vrftil »kupno t srmi^ar»ko sekcijo. IttaAke prLncstte seboj. Celjski »port. V nedeljo popoldne sta bili istočasno v Celju dve prijateljski nogometni tekmi. Na Glaziji se je vršila tekma med SK Cehem m SK Olimpom, ki jc izpadla s 3:0 (1:0) za SK Celje. Pri Skalni kleti jc bila pa tekma med prvorazrednima kluboma SK Atletiki in I. SSK Maribor. Tekma je bila zelo zanimiva, sa| sta iwstopili enakovredni moštvi. Zmagali so domačim s 4:J (3:2). . Olimpijski sestnnek mladine vse«a sveta. /,u časa XI- olimpijskih iger v Berlinu se vrsi tam tudi mednarodno taborenje vse športne mladine. Nemčija je povabilo od vsakega sodelujočega naroda skupino trideset mlndcev se-stoječo četo v starosti od 13. do IS. leta / cinm vodiem. Vsa skutiino je od trenutka, ko pre-sto- Sernam darov za judenburški spomenik Za grobnico slovenskih voiakov r Judenburifn so še darovali: Liubliana: Josip Rus 20, Završan Janez 30, prof. Sodnik Rudolf 50, Janez Vrhovec 20, Frančiška Peklenk 10, Oroslav Dolenc 50, Paul Golia 100, dr. L. Ješc 50, Indus 50, dr. L Pintar 10, Josip Goltala 30, Milan Pungartnik 100, Rude in kovine 250, dr Riko Fux 100. Ovsenek 20, dr. Tone Jamar 50, neimenovan 50, Bevc Riko 25, Tiskarna SIo-veniia 25, Kalmus Jaro 50, dr. Joža Bohinjec 20. Jernei Jelenič 20, Pivovarna Union 300, Ratlo Hribar 200, Schauta Hudo 20, France Skarja 50, Struliarstvo Fr. Rojina 50, Osana Mirko 10. J. Lavrič 100, Šuflaj Rajko 20, Peter Pavlovič 50, dr. Kari Kuhelj 100, Anton Marinko 20, neimenovan 10. Hranilnica in posojilnica, Stari trii pri Ložu 100. Andrej Bole, Planina pri Rakeku 50 Kramar &■ Mislei, Celje 30, Lekarna Kristan v Logatcu 30. dr. Gregorc Albin, Murska Sobota 32. dr. Mariešič Jože, Kustošiia 100, dr. Makso Peterlin, Dol. Len-nava 100, ing. Rudolf Skof, Vič 25, Deu Bogomir Logatec 50, Zupan Miha, Borovnica 10, ing. H. ReS Vevče 50, Oblastni odbor Narodne odbrane. Mari bor 50, Ciril Kandušer, Moste pri Ljubljani 20 dr. Franio Ivanetič, Novo mesto 50, m.sgr. A. Kor din, Skoplie 30, Jamežič Rado. Polica 10. Zavaro valna zadruga Croatia. Zagieb 500, Zbirka II. uradništva Croatie, Zagreb 174, Straus Kari. Logatec 50, dr. Stanko Saiovic. Krani 20. dr. Franio Lipold Maribor 50. Ivan Medic, Novo mesto 25, Mestno načelstvo, Ptuj 100. Bocak Kari. Tržič 25, Šteli Ivan. Videin-Dohrenolie 50. .los Lenarčič, Verd 20 KraSovec Anton. Vrhnika 20. Novak L. Liubliana 25, Zveza Maistrovih borcev, Maribor 100. nelmc novan 40. župnik Martinčič. l'ncc 70, kaplan Km vačič. Cerknica 20, kaplan Rozman, Srnano-Sap 32 Banska uprava Dravske banovine 6000. Mectn. občina ljubljanska 1000. Stanko Rožnim. St. Vid nad Liubliano 50 Din. Skupaj doslej Din 22 162.75 1%/asznanlla Liablfana 1 Fantovski kroiek v Salezijantkem mlmHnikem domu na Koiletjeven ima dane« ob 20 sestanek. 1 K,no Kodeljevo igra danes .Barkarolo«. 1 Nočno sluibo imajo lekarne: (ir. Piooola, lyrSo-T« o. 8; mr. liočevur, CalovSka o. 82 »n uit. umrtuii, Kost«. Drugi krnil Kranj Prosvetno druStvo priredi v čplrtok, dno « t m. ob 8 notar v dvorani Ljudskega doma II. prosvetni večer, na katerem bo predaval pisatelj e. Mirko Javornik o Abesi/uJJi. 1'redavaujc bodo iiojannje-valo rtkiopLi.flio alitke. Radio Programi Radio L\ubl\anai Sreda, 20. novembra: 12.00 Odanevi iz daljaiih de-fol (plošče) 12.45 Vrujnon*»ka napoved, poročala 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.L5 Uverture (plošče) 14.00 Vremensko poročilo, bor/.ni tečaji 18.00 Otročka ara: Ho a dela iz papirja (g. Zdravka Omer-ea). Storžek odide na 6rdežno polje in pride v Ječo (61. rad. dram. druž.) 18.40 Po bližnjem vzhodu (g. Nande Maj-nlk) 19.00 Napoved tana, vremenska napoved, i>oročila, o-bjava sporeda, obvestil« 19.30 Nac. ura: Lev Tolstoj ob 20 letudoi smrti (dr. Dušan Stojanovič) ia Belgrada 20.00 Uvodna beseda 20.26 Prenos z Dunaja: Beethovnova VI. lu VII. »infonija. Dirigent: Bruno VValter 22.00 Naipoved čaaa, vremenska najioved, poročila, objava trporeda 22.15 Za ples in kratek čas (pronoM iz kavarne »Nebotičnik«). Konec ob 23. Drugi programit Sreda, 20. novembra: Belgrad: 20.25 Prenos z Ihuiaja. — Dunaj: 20.25 VI. in VII. Beethovnova sim-famija. — 22.10 Ploščo. — 22.45 Schumaniiov koncert. — 23.25 Plošče. — 23.45 Stari Dunaj. — Budimpešta: ».30 Mozartov koncert — 22.05 Cignnska glasba. — 23 Plesna glasba. - Milano-Trst: 20.50 Verdijeva oihto •Trubadur«. — Rim-Bari: 20.50 Pirandellova komedija cTo ni resno«. — 22.30 Plesna glasba — Praga: 20.10 Zabavni koncert. — 21.25 Beethovnova «Kreutzerjeva •onata«. — 32.35 Plošče. — Bratislava: 19.25 Massene-tova opera *Manon< — Varšava: 20 Lahka glasba. — il Chopinov koncert. — 22 Lahka erlasbn in zborovsko petje. — 23.05 Plošče. — Berlin: 20 Vollerthanova mu-■ikalna tragedija »Island Saga«. — Kfinigsberg: 19.35 Nemška domača glasba. — Breslau-Harnbui p: '20 Wair-■erjev koncert. — Lipsko: 20.10 Cerkvenn rrlasba — Edin: 20 Komorna glasba. — 21.25 Orgle. — Frankfurt: 80 Brahms-Rogerjev koncert. — 21 Večerna glasba. — LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 Areda. 20. novembra: Frak ali Od krojačlui dn ministra Rod Sreda. Četrtek, 21 novembra: Otroci. Red O. Petek, 22. novembra: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20 Sreda, 20. novembra: Mamzelle Nitoueht. Red li. Četrtek, 21. novembra: Pepelkn Angelino. Red četrtek. Petek, 22. novembra ob 15: Manon Dijaška pre-kstuva I K) globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din navzdol. Iz/ven. VIARIRORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20. novembra ob 20: »Jenkova proslava«. Četrtek, 21. novembra ob 20: *Benefika moč«. Red C. Znižane oene. Mali oglasi rt " t » * ♦ • Jluzbeueejo Službo sprejme takoj pri gradbenem podjetju zanesljiv, pošten in vesten delavec-tekač (skladiščnik). Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stavba« H. 14401. (a) Inštruktorja za gradbeno delovodsko stroko, iščem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 14404. Zailužek Potniki! Velik zaslužek z obiskovanjem strank. Ponudbe je poslati na Mednarodni novinarski zavod v Split pod »Japonsko blago« št. 14388. (z) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. Parcela 2660 m'J, na Jezici, blizu glavne ceste — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14390. (p) Petstanovanjska hiša ugodno naprodaj. Tezno pri Mariboru, Prešernova št. 9. - Prevzame se lahko hipoteka. (p) Ruff kakao Je najboljši l Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ki sožalja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, gospoda dr. Franca Peitlerja apelacijskega sodnika v pokoju izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr, Žiherju, predsedniku okrožnega sodišča, za poslovilni govor ob grobu, g. šefu drž. tožilstva dr. Zorjanu, g. županu dr, Juvanu, ravnatelju državne realne gimnazije g. dr. Hericu, gg. profesorjem, sodnikom, advokatom, uradnikom, upokojencem z g. dvornim svetnikom dr. Kron-voglom na čelu, zdravniku dr. Turšiču in dr. Toplaku ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji potu Maribor, dne 20. novembra 1935. Globoko žalujoči: Minka, soproga; Vera, hčerka — in sorodstvo. Stavbišče v tihi vrtni legi, z lepim razgledom proti Rožniku in v bližini cestne železnice • ugodno naprodaj. Pojasnila v St. Vidu nad Ljubljano št. 38. (p) Hiše t centru Terazije, v Belgradu, med bankami tri zgradbe, 30 let davka proste, davek 6%, 17 modernih stanovanj in lokalov. Letni donos 500.000, večji dolg Hipotekami banki s 7%. Proda se brez posredovalca. Vprašati pri g. Savi Živanovič, Belgrad, Kolarčeva 3. (p) Restavracija v Ljubljani, center, naprodaj z vseni inventarjem. Nizka najemnina in velik promet, - Ponudbe nai stavijo resni reflek-tanti na upravo »SI.« pod »Slučajna prilika« 14409. »illll . -ODDAJO: Obrtni lokal suh in svetel, takoj oddam v najem za mirno obrt ali skladišče. Več se izve pri lastniku: Kopač Jernej, Celovška cesta 14, Ljubljana. (n) Kupimo Slaro zlato, zlalo zobovje in srebrne krone kupujem po najvišjih dnevnih cenah, A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Vsakovrstno pohištvo nudi po brezkonkurenč-nih cenah tovarna Malen-šek, Dravlje 174, Liubliana. (š) Stavbni material različen, od pogorelega hleva Cekinov grad - se proda. Poizve se: Ljubljana VII., Cekinov grad, pri g. Peter Kosler, vsak dan od 11 do 15. (1) Zima se približuje! Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči pri Gustinčič Justin, Maribor. Tattenbacho-va 14 Kislo zelje, repo, sarmo — prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni — vsako množino, dobavlja Homan, Sv Petra 81 — Ljubljana. Tel, 35-39. (1) Dooje neobhodno potrebnih dopolnil lepoti in moderni eleganci: EAU DE COLOGNE IN PUDER ZA OBRAZ Telefon 2059 ✓ N PREMOG KARBOPAKETE DRVA. KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulicn šj. 5. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija t Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Krušno moko za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Zorman, Ljubljana, Stari trg. Tel. 26-37. Volna, svila, bomba? stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za stroino pletenic in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska td. in Stari trg Hubertus nepremočljiv. 250 Din. otroški s kapuco 145 Din. dobite pri Preskeriu, Sv. Petra cesta št. 14. (1) Ia sveža jajca komad 90 par, zaboji 400 in 720 komadov. Zajamčeni cvetlični med 30 kg 370 Din, franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Vermouth-vino izborne kakovosti Zelo poceni na debelo in drobno .Alko' Gosposvetska c. 13 dvorišče Kolizeja Tinčkove in Tončkove prigode 184. Navzgor! Vrhu stopnic sta divjaka dvignila pokrov kletke in eden izmed njiju je pokazal z roko po strmi pečini navzgor in se zarezal: »Ostanek poti, v grad kraljice, boste pa morali kar sami napraviti. Ali vidite te luknje v pečini? Vzemite a seboj nekaj klinov, vtikajte jih sproti v luknje, pa boste kmalu zgoraj.« Foto-aparat »Voigtlander«, 6,5 x 9, optika 1:4.5, compour, s sa-moprožilceni, skoraj nov, z vsem priborom, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14402. (1) >> 0 2H Tinček in Tonček sta nezaupno motrila navpik štrlečo pečino in se obotavljala. Kar v glavi se jima je zvrtelo ob misli, da bi morala plezati po takšnih strminah. Primožek pa je uvidel, da mu prav nič ne bi koristilo, če bi se upiral. Pograbil je dva klina in se začel spretno in urno kakor maček vzpenjati po pečini navzgor. Ohrabrena z njegovim vzgledom, sta mu kmalu sledila tudi Tinček in Tonček, kuia Muki pa je moral topot ostati spodaj. Bridko, bridko se je kesal sirotek, da v mladih letih ni gojil tnristike in se izuril v plezanju po pečinah ... »Na svidenje, Muki!« je ie enkrat zaklical Tonček in mn pomahal z roko. Muki je presunljivo zatulil in žalostno gledal za svojimi prijatelji. Nekaj kakor težka slutnja je leglo v njegovo pasjo pamet: Nikoli več se ne bomo videli, hov, hovl 9oceni se zopet dobe solidni, lepi stoli tovarne (Rmec-Co v £jubljani, (Kersnikova ulica 7 (poleg dlamiča) Sax Rohmer: 20 Skrivnost dr. Fu-Mancuja »Šel je ven in okrog do okna. V oknu ni nikakega zastora, da se iz grmovja lahko vidi v ro|X)turnico, ki jo imenujejo delovna soba. Pogledal je noter, kakor je bržkone pred njim storila tudi Miss Edmondsova Kar je videl, mu je dalo razlago za njen živčni napad.« Oba sjšmithom sva ga napeto [xvdušala. »Med šaro nn tleh na boku je ležala egiptovska skrinju za mumijo, čez njo pa je ležal z licem navzdol in z rokami naprej sir Lionel Barton.« »Ti moj Bog! Oa. Dalje!« »V sobi je gorela le ena nami/na svetilka, ki i'e stala na stolu in sijala naravnost na njega, er je metala svetlobni krog prav na tisto mesto.« Nadzornik je z rokama pokazal veličino svetlobnega kroga. »No, ko je mož vlomil šipo in odprl okno ter splezal noter, je opazil še nekaj, kakor pravi.« Prekinil se je. »Kaj je opazil?« je hlastno vprašal Sinith. »Nekako zeleno meglo, sir. Pravi, da se mu je zdela živa. Plazila se je po tleli, nekako v višini enoga čevlja, in sicer stran od njega proti nekemu zastoru na drugem koncu studijske sobe.« Nayland Smith je uprl pogled v govornika. »Kje je prvič videl zeleno meglo?« »Pravi, da se mu je zdelo, da je izhajala iz skrinje za mumijo.« »Da, in dalje?« »To je še dob ro, dn je splezal skozi okno potem, ko je hil tisto ugledal. Preobrnil je telo, in sir Lionel je bil videti strašen. Bil je mrtev. to plazečo se meglo. Tam vodijo tri stopnice 1. Na stopnicah je ležal mrtev Kitajec.« Potem je Croxted — tako je možu ime — šel do tistego zastora. Za njim so bila steklena vrata — zaprta. Odprl jih je; vodila so v nekako shrambo — se pravi, izbo, ki je bila od tal do steklenega stropa natlačena še z drugo ropotijo. Notri je bilo temno, vendar pa je prihajalo dovolj svetlobe iz delovne 9obe — ki pa je v resnici soba za bivanje — ko je privil vse svetilke, da bi si še enkrat natančneje ogledal tisto dol. Na stopnicah je »Mrtev Kitajec!« »Mrtev Kitajec.« »Ali ju je zdravnik pregledal?« je nadaljeval Smith. »Da, neki tukajšnji zdravnik Bil je ves zmeden, to sem opazil. Zakaj trikrat si je z izjavo samemu sebi nasprotoval. Sicer pu ni potrebno nikako drugo mišljenje — preden ne pride mrliški oglednik.« »Pa Cro.\ted?« »Croxted je obolel, Mr. Smith, in so ga morali s taksijem spraviti domov.« »Kaj mu je bilo?« Detektivski nadzornik VVevmouth je dvignil obrvi in skrbno otresel pepel s cigare. »Vzdržal je bil, dokler nisem prišel, mi povedal vso zgodbo in se kar onesvestil. Dejal je. da ga je, tako se mu je zdelo, \ shrambi nekaj pogrubilo za vrat.« »Ali je to mislil dobesedno?« »Tega ne vem. Prnv tako smo morali poslati domov tudi dekle.« Nayland Smith je ves zamišljen mečkal svoj levi uhelj. »Ali ste si ustvarili kako razlago?« je nenadoma vprašal. Weymouth je skomignil z rameni. »Niti ene, ki bi pojasnjevala zeleno meglo,« je odvrnil. »Ali gremo zdaj noter?« Šli smo skozi asirsko vežo, kjer je bila prav prepadena zbrana vsa služinčad. Bili so štirje. Dva izmed njih sta bila črnca, dva druga pa vzhodnjaka neznanega plemena. Pogrešal sem Kitajca Kwee-ja, o katerem je bil Sinith govoril, in italijan- skega tajnika; okrog jk> senčnih pr sem uganil, da se je tudi on čudil zaradi njiju ; jx> načinu, kako se je moj prijatelj oziral okrog j>o senčnih predelih veže, odsotnosti. Stopili smo v studijsko sobo, nekakšen prostor, ki mi ga je težko opisati. Takoj so mi padle na misel Smithove besede .potres pri starinarju', kajti solin je bila naravnost natlačena z raznoliko šaro — priple-njeno v Afriki, Meksiki in Perziji. Na nekem praznem mestu ob ognjišču je stala nn zaboju plinska pečka. okrog pa so ležale razne potrebščine za kuhanje nu prostem. Duh po gni-jočem rastlinju, pomešan z ostrim vonjem tistih jx>noči cvetočih cvetlic je skozi odprto okno vel v sobo. Na sredi tul je [»leg prevrnjene rakve ležala postava, oblečena v domačo haljo ne-razločljive barve, z licem proti tlom in rokami vrženimi pred se čez bok starinske skrinje zn mumijo. Moj prijatelj je stopil k skrinji in pokleknil k mrtvecu. »Dobri Bog!« Smitli je sunkoma vstal in se z nenavadnim obruzoin obrnil k nadzorniku Weymoutliu. »Ali ste poznali sira Lionela Bartona osebno?« se je obregnil.« »Ne.« je pričel VVevmouth, »toda —< »To ni sir Lionel. To je tajnik Strozza.« »Kuj!« je za vpil Weymouth. »Kje je oni drugi — Kitnjec — Brž!« je zakričal Smith. _ »Ukazal sem, naj ga pustijo, kjer so ga našli — na stopnicah v shrambo,« je odgovoril nadzornik. Smith je stekel do omenjenega prostora, kjer je lahko skozi odprta vrata opazil nagrmadene posebnosti. Ko je odgrml zaveso, da bi več svetlobe padlo no stopnice se je sklonil čez zvito postavo, ki je ležala j>od njim no stopnicah. »To je on!« je zavrdl glasno. »To je Lione-lov sluga, Kwee!« Weymouth in jaz sva se spogledala nad telesom Italijana; potem sva obrnila pogled tja, kjer je srditega obličja stal pri jatelj nad mrtvim Kitajcem. Rauel vetrič je zašelestel skozi listje; močan val tujega vonja je pahnil stozi okno proti zastrtim vratom. Bil je dih vzhoda — ki re stegnil svojo rumeno roko na zapad. V tem se je izražala pretkana, neprijemljiva sila doktorja Fu-Man-čuja, kakor je bil vitki, prožni, od burmskega solnca ogoreli Naylund Smith poosebljenost britanske sjiosobnosti, ki je hotela premagati lokavega sovražniku. »Ena stvar je jasna,« je rekel Smith, »nihče v hiši, izvzemši Strozzo, ne ve, da sira Lionela ni bilo doma.« »Kako pridete do tega zakliučka?« je vprašal VVevmouth. Služinčad v veži gu obžaluje kot mrtvega. Ako bi gn bili videli oditi iz hiše. bi vedeli, da leži tam nekdo drugi.« »Kaj pa s Kitajcem?« »Ker ni druge možnosti za vstop v shrambo, kakor skozi duri delovne sobe, se je Kvvee moral skriti tam ob nekem času, ko njegovega gosjx>darja ni bilo v sobi.« (Dalje sledi.)