134. številka. Trst, v petek 14. junija 1901. _ .. . * .. Tečaj XXVI „S^l&oit ., ta a enkr*t na «•■. r azjn nfe.i lu raia'CiT in 4. uri ite^er zrm&a : 7* celo leto........24 km za poi leta.........12 za četrt leta........ 6 - za en bww ........ 2 kroni Naročnina e plačevati naprej. Na no-ro^be tjrer aril^fenp nar.«e jortvs »• ozira. fo tobakarnah v Trwtu »e prodajajo po-lameeue Številke po H BU»tink '3 nvć i: Tmta pa po 8 utotinK (4 ot^.i Telefon str. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je tnor! Oglasi se računajo po vrntah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom Ponlana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiaai itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upr:tvni£tvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvu in liskaruu se uatiajata v ulici Carinlia Stv. 12. I"pravniStvo, to ■prejemanje liiseralot v ulici Moli« piccoio Stv. 3, II. umiMtr. IzJajateij in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Slovani ? Trsta ji oMici! I h■ ."»<». juniju 1901. oh 10. uri predpoludue s** ima vršiti v prostorih Slnv;m~k«- «" italiii«**- v Tratil, ulica S. Fran<*es<*<» Št. 2.. ustanovili občni zbor društva Na 1*0<1 ni «l«nu v Trst 11», na ItiiUTem se bodo volili: jin«;-<i želimo vsi lastnega ojjnjišea tu na lepi naši zemlji; streiie. jhkI katero bi o-redoto«*ili vst- naše društveno življenje; prostorov, ki bi ii;tin bili netisee krepke narodne saniozavesti, vir svežega domoljubja! S61110 dejstvo, da na rodni zemlji za drag denar ne moremo dobiti 111 •—t . kjer bi delovali. 11** morda v politične demonstracij«*. marveč na polju pr< . t-te. ker nam nasprotniki ne odstopajo niti za en dan svojih gledališč. po!iienik, in ta spomenik bodi ..>;tl't udov'in prijateljev slovanskih društev ustanovlja gostilne, kavarne in prenočišča. (ilavni «- i 1 j našemu društvu pa je za seda j ustanovitev Narodnega doma v mestu samem. Slavna Tržaška ]>os«ijiliiiea in hranilnica je nakupila \ to svrho /.<• krasen prostor v -ledini mesta, a za gradnjo primernega poslopja. ki 1 m• delalo čast tržaškemu Slovanstvu, še treba mnogo, mnogo gmotnih sredstev. A do uresničenja naših želja ni dale«". ak<» bodete z obilimi darovi p«»vsjK'ševsili na-*- nap«ire. ako b«ulete mnogoštevilno pristopali društvu Narodni dom v Trstu >. Začnimo torej zlagati prispevke! Zrno do zrna pogača, kamen «lo ka-inena palača ! Pravila našega društva, od«»hrena z o«llokom res. kr. namestništva v 'listu <>d dne .'»O. oktobra 190<) št. 2*12 Pr.. sov tem oziru tako razsežna, da vsakomur dovoljujejo sodelovanje na zidstnju Narodnega doma v Trstu. Premožnejši rodoljubi naj postanejo ustanovniki z enkratnim darom najmanj 2<>0 K. Kdor hoče, da se mu denar obrestuje in amortizira, naj pristopi društvu kakor deležnik. Delež znaša 200 K — ter se ga lahko pla-ču je v štirih polulctnih obrokih. 1 > r u š t v e n i k o 111 pa j«' dano na slobodo, da phtčujejo letne doneske po 24. 12 ali <> K. kakor k«l«» premore. A tudi ra-«1»mriii . «irn_i pa porabiti za zadnji steber velikega mostu > do Adrije. Naš Narodni < i«• 111 I »odi prvemu mcmento. čegava last je ta lej»si zemlja : po zgodovini, po božjem in človeškem pravu! Proti drugemu pa bodi nepremagljiva trdnjava, iz kater«* nas mora prej pregnati, n«*go začne postavljati temelj svojemu * mostu ». Preko dve -to kilometrov bi se imel razpenjati ta veliki most nad čisto -lovensko zemljo. Nekaj trdnjav snuj na t«j črti že zgradili nasproti o bolem u tuj.-u. Za Mariborom. (Vijem in Ljubljano bodi Trst zadnji železni obroč v 1 ih »g očni verigi slovenske ljubezni, katere ne raztrgajo vse posvetne moči, a « Narodni »lom v 'Trstu ho«li najkrepkejša utrdba slovanske Adrije v strah dvojnemu sovražniku ! Slovenci. Slovani! Resni -o časi, mislimo na svoje utrjevanje! Vsakdo položi 11a žrtvenik domovine, po -vi»jih močeh, če še tako skromen «lar. «la se 1»» kmalu dvigal ]>r«»ti nebu j»on«»sni «Xarodni dom v Trstu! V TKST!\ junija meseca li»01. Osnoval 11 i odbor društva ..Narodni dom v Trstu": Prof. MatkoMandić. predsednik. I>r. Edvard Sla vik. tajnik. Dr. Gustav Gregorin, blagajnik. Dr. Josip Abram. dr. Otokar Rybar, Ante Bogdano vić, odborniki. «» poml» a: U-taaovnino. dHeže. l«-tne i]one*»ke in »larove sprejema začasni blagajnik dr. Guftav preozka za izretlno močno nemškr> produkcijo; ona živi samo od svojega izvoza in bo težko izhajala, kedar jej tudi Velika Britanija zapre dt>cela sv«»je meje, kakor jej je zaprla severna Amerika. Že sedaj izhaja Nemčija zel«) težko. Posledice slabega gospodarskega stanja se že kažejo: za kitajsko ekspedicijo si je morala posojilo «0 milijonov mark nabaviti na ameriškem trgu. Francija ima sedeviško« zemljo dajala bi delavcem tlov«»lj hrane, a vsa Turška in daljni vztok bi bila potrošnjača (konsumenta) nemškega blaga. Pa kaj pravimo »bi bila«, ko se vse to godi že sedaj v veliki meri, ko je Avstro-Ogrska z Balkanom in Turško že sedaj prava domčna nemškega vpliva ! Svoj vpliv si Nemčija zagotavlja z brez-primernim oborožanjem in nenavadno agilno diplomacijo, Chčradame govori o nemškem oboroža-nju temeljito ter se bavi stvarno z vojnimi pripravami na Nemškem, ki tlokazujejo, da Nemčija dela samo na to, da bo vsaki hip pripravljena za intervencijo v Avstriji, in to tako hitro, odločilno in premugajoče, lejo le|»o v Koper, da izkoristijo tam v pola* rneri lepi dar — imunitete za znane demonstracije! Krika 1m> seveda proti vladi, potokov krokodilovih «>lz in tistega hinavskega in uarojenega zgražanja, o katerem vedo da jim rie provzroči črne pike v knjigi primorskega zistema. Toliko že «mejo rizkirati, ker vedo |h> dosedanjih skušnjah, da jim — ne škoduje. Cesar v Pragi Vse Časopisje se bavi z vsprejcmom, ki ga je narod češki priredil svojemu vladarju. Češki listi objavljajo navdušene, vznesene članke. »Politik« pravi, da je bil to sprevod triumfatorja, ki si je vnovič fhsvojil jcden cel narod: brez meča, brez žrtev. Veličina trenotka da odseva osobito vi nagovoru župana praškega in odgovoru cesarjevem. > »sebno povdarja praški list dejstvo, da je praški župan v ol>eh jezikih ogovoril cesarja. Na tem dokazu koncilijanee in obziraoeti do nemške manjšine izreka tudi »Keicltsuehr« posebno |tofovalo praškemu župana. To da je bilo modro tudi s češkega stališča. S tem, da je govoril v obeh jezikih, je najbolje zasvedočil, da je Praga glavno me-T i v^ega kraljestva in da je torej le to neraz-deljivo. To čuti tudi čifutska >Neue Freie Presse«, ki celo v teh trenotkih ne more drugače, nego da se drgne ob praškega župana. Priznava sicer, da je vsprejem v Pragi znak velikega politiškega napredka in vsklika : »Od proglašenja preke sodbe do skupnega poklanjanja, do tega radovanja, kakov preobrat !< Ali županu praškemu ne more odpustiti baš tega, kar drugi najbolj hvalijo na njem. Bog naj jih ume. Poprej so kričali, da župan praški inora tudi nemški ogovoriti cesarja, ker Praga je glavno mesto dežele, v kateri bivajo tudi Nemci! Sedaj pa, ko je koncili- ■ iantni župan ustregel tej zahtevi Nemcev, sedaj hršči ista » Neue Preie Presse«, češ: kdo je dal županu pravico, da je govoril tudi v imenu Nemcev?' Celodtikn cesarjevemu odgovoru namen : ukora na adreso župana. Kdo naj se veruje v resno voljo teh ljudij za }ntšie**o spravo, ako celo ob vzvišenem dogodku, kateremu je namen pomir-jenja duhov očiten, igrajo nevrednuo komedijo?! Tržaške vesti. Voti o »Narodnem domu« v Trstu, Sme-li nežni spol pomagati na zidanju »Narodnega doma« ? — Na to ljubeznjivo vprašanje, ki ga je stavila iskrena rodoljubka v uradu »Narodnega doma«, odgovarjamo, da društvo »Narodni dom v Trstu« ni politiško društvo, da torej, in to s posebnim veseljem, tudi zastopnice našega dičnega ženstva vspre-jema kakor društvenice, pa ne le posamičnih zastopnic, ampak najrajši bi kar vse tržaško slovansko ženstvo VBprejelo v svoje okrilje. Vsaka Slovanka postane lahko ustanovniea, deležnica cli društveniea, a tudi vsaki najmanjši dar iz nežnih rok sprejejmlje hvaležno začasni blagajnik: dr. < i usta v Gregorin, ulica Mol i no piccolo št. 3. II. nadstr. v Trstu. Na tem polju vlada torej popoln« ravnopravnost obeh spolov ter le želimo, da bi se vrle rodolj'ibke v obili meri posluževale te ravnopravnosti. O tej priliki opozarjamo, da vse informacije glede »Narodnega doma« daja uradnik istega, vsaki delavnik od f>—7. ure pop. in ob praznikih od H—lO. ure predp. v prostorih »Delalskega |>o(l[>ornega društva«, ulica Mol i no piccolo št. 3, II. nadstr. Procesija za »Sveto I eto». Prejeli smo: V neileljo zvečer ob H uri bo izredna procesija za pridobitev odpustkov svetega leta. Kakor ob vsaki priliki, tako skušajo znani italijanski duhovniki spletkarki tudi sedaj. Našo slovensko Marijino družin* bi kar hoteli utakniti v svoje italijanske vrste. Mnoge so bile nad lego v a ne in so [»ošteno odgovorile dotičnim italijanskim agitatoricam. Tržaški katoliški Slovenci so tudi odločili, udeležiti se te znamenite procesije. Slovenska Marijina družba in bratovščina sv. Cirila in Metodija se zl>ereti v nedeljo v župni cerkvi pri sv. Jakobu okoli 5. ure poj>oludne. Tam se družijo v svoje vrste in pojdejo za župnim križem na procesijo. Pozvedeli smo, da bo ta procesija taka, kakor na križni teden, in tla pojdejo bratovščine na procesijo brez svojih zastav samo za župnim križem. Povsod hočemo biti zraven, t u d i odpustkov h o č e m o biti de- ležni v svojih slovenskih družbah. Vselej bo nad nami duh in blagoslov sv. Cirila in Metodija ! Polom demokratične stranke. Tudi današnja številka židovskega glasila z lesnega trga deklamira nagrobni govor nad grobem umrle demokratične stranke. Ta stvar zanima nas le v toliko, v kolikor se tiče naše okolice in sosebno prvega okraja, katerega zastopa v mestnem svetu člen in glavni oproda voditelja iste demokratične stranke, dr. Spa-donija : svetovalec B a n e 1 1 i. Zato ne bi bilo ravno nevredno, ako si slovenski volilei Ba-nellija zapomnijo, kako sodijo Italijani sami o tisti demokratični stranki, kateri pripada slavni škedenjski kouš ljer. Glasilo »Progres-sove« stranke piše v današnji številki: »K-tk-šno demokratično akcijo je demokratična stranka razvijala v poldrugem letu svojega obstanka? Kakšne demokratične institucije je ustanovila ? Katere demokratične principe je propagirala? Ali nismo videli ničesar! . . . . dežela ni v sprejela nobenega s a »1 u k a k g a tekmovanja.« Progres -Bovško glasilo dokazuje potem, da je nova ft ranka navstala zgolj iz osebnih ambicij ler da ni prinesla nikakih novih načel in nika-kega novega življenja, kakor se je široko-ustila pred zadnjimi splošnimi volitvami. To naj si zapomnijo tisti zaslepljeni volilei prvega okraja, ki so se navduševali za Banel-lija, meneči, da po njegovi izvolitvi zavlada pravi raj v prvem volilnem okraju. Se jeden važen moment je, katerega naj premišljujejo Banellijevi volilei. Dopolnilne volitve, ki so se predvčerajšnjim vršile v četrtem volilnem razredu, imajo tudi zvezo s prvim okoličan-skim volilnim okrajem. Znano je, da je bil Banelli voljen zadnjič na dveh krajih : v Skednju in v četrtem mestnem razredu. Sedaj se je torej vršila v tem razredu dopolnilna volitev tudi za tisti mandat, katerega je Banelli odložil. Banelli, ponavljamo, pripada demokratični stranki in ravno ta stranka je [»ostavila namesto odstopi všega Banellija druzega svojega pristaša, kateri bi bil tudi gotovo i/.vo-Ijen. ako ne bi bili tržaški Italijani spoznali, da Banellijeva stranka ni nič vredna. Zgodilo pa se je nasprotno. Tržaški Italijani so zgubili popolnoma vse zaupanje v Spadoui-Banellijevo stranko in so na predvčerajšnjih volitvah izvolili dva nasprotnika te stranke. Sedaj pa primerjajmo nekoliko te stvari! — Znano je, da je bil Banelli v prvem okoli-čanskem okraju izvoljen iz oportunistiških obzirov; njegovi agitatorji so trobili vedno : pokažimo, da smo prijatelji s tržaškimi Italijani, izvolimo Banellija! In izvolili so ga. Sedaj p i je najlepše to, da so izvolili ravno tistega moža, katerega tržaški Lahi n e m a-rajo! Dokazali so torej svoje prijateljstvo do Trsta s tem, da so izvolili moža, kateremu je malone ves Trst nasproten. Kako daleč dovaja človeka zaslepljenost ! Ker ravno govorimo o volitvah v četrtem razredu, omenimo naj še enkrat, da izvoljena svetovalca nista bila oficijelna kandidata progresove stranke, temveč jih je pre ilagal poseben, samostojen volilni odbor za IV. razred. To je že res, da so bili členi tega odbora iz večine progressovci in da je progressova stranka skoro gobovo dala inicijativo za sestavo istega. Ali resnica je vendar, da formaln<) ta odbor ni nastopil kakor oficijelni organ stranke. To pa velja le za dopolnilne volitve za IV. razred. Na dopolnilnih volitvah za III. in I. razred pa nastopi progressova stranka kakor talca. Toliko v pojasnilo onim, ki v tej stvari niso bili popolnoma na jasnem. Zabeležiti moramo tudi, da V5em tistim slovenskim volilcem, ki so si potom reklamacij pridobili volilno pravico, to pot niso dopoalali legitimacij. Gospoda na magistratu se gotovo boje, tla bi se svet podrl, ako 1 >i gospodovalna laška klika postala — pravična ! Blaženi oni! «Piceolo» se kar topi same blaženosti. Danes prij»oveduje svojim čitateljem, da je v našo luko priplul italijanski parnik «Toro» iz italijanske Sardinije z italijansko ladijo — čistilnico blata in drugimi italijanskimi ladijami s pripravami in orodji za dela v naši luki. Ker je ista dela prevzel neki italijanski j>odjetnik , imata seveda italijanski parnik in i tali j a n s k a ladija-čistilnica i ta lija n s k i t r i k o 1 o r i, in delali bodo, kar se umeje že samo ob sebi, tudi i t a 1 i j a n s k i delavci iz italijanskega kraljestva! A to vse že ni zadosti : tej ekspediciji bodo sledile še druge tri take italijanske ekspedicije. Torej vse tako lepo italijansko! Kdo vraga ne bi se veselil tega Z! Samo nekaj n e bo italijanskega in sicer : plačevati bomo morali ves ta špas mi avstrijski državljani ! Cumar aH Kumar { ! Pišejo nam : Najnovejši mestni svetovalec, g. Cumar, se je svojeeasno pisal za Kumarja, kakor njega oče, ki je bil doma iz tržaškega sv. Križa ! Danes je ta mož »velika« glava v Trstu ! Kumar zna svoj materini jezik slovenski in je ribic za — sdo ! Meni, ki to pisem, ni bila sreča mila, da bi dospel tja gori v visočine, kamor je prilezel srečnejši »naš« Kumar. Sol imava oba eneko — namreč nič (! !). Ali on ima prednost, ker je bil svoječasno tako imeniten, da je hodil spat pod »Rdeči most«, ker ni bilo okroglega v žepu ! Tobaka je tudi rad prosil tu in tam, ako je našel prijatelja, ki je bil vsaj toliko premožen, da je imel za »fajfat« ! Se marsikaj in veliko interesantnejega bi mogel povedati. Ali za danes bodi dovolj. Saj je dobro, če ima človek kaj smodnika v rezervi. To pa posebno za slučaj, ako bi se gospod Cumar drznil nastopati proti — svoji lastni narodnosti. Torej le pamet, pamet, dragi gospo,i svetovalec, da ne bo vojne. Ne vem, če se me še spominjate ; no, vedite, da Vam tako svetuje Vaš nekdanji »P e p i«. Pomanjkanje vode. Vodovod je danes na mnogih krajih mesta zopet odrekel in je malo nade, da iz pip priteče kaj vode. Po mestnih ulicah pa vendar prav pridno škropijo z vodo iz vodovoda, da-si imamo morje pred nosom. Pravijo, da morska voda škoduje novim brizgalnim strojem sistema »Ivo-prophor«. Seveda je mestni gospodi več na tem, da se ne pokvarijo brizgalni stroji, nego da bi skrbeli za potrebe prebivalstva. Kes uzorno mestno gospodarstvo! Sicer pa: vsako prebivalstvo ima tako upravo, kakoršnje si je — samo izvolilo. Vode, vode! Pišejo nam: »Vode nam dajte !« Take grozne klice je čut: zopet po viših delih našega mesta. Svetovno trgovsko mesto Trst nima vode ! Sinoči okolo 10. ure je ponehala teči voda po više ležečih ulicah, kakor: Madonnina, Boschetto. Rossetti itd. Najbolj obljudeni kraji, seveda tudi najbolj siromašni so že prej bili brez vode. Pri sv. Jakobu že zdavna voda ne teče več in ljudje jo morajo dotičnim, ki jo dovažajo v sodih, plačevati po 8 st. škaf. Po zimi nismo imeli kaka dva meseca vode po hišah, ker so bile cevi popokale vsled hudega mraza ; sedaj pa je ne bo, kakor kaže, vse poletje ! Da je nimamo po en mesec na leto, tega smo že vajeni, ali da bi je ne bilo kar vsega polleta — to pa je že preveč. Ubogo ljudstvo, ki se muči noč in dar. za vsakdanji kruh, pa nima in ne more imeti čaše sveže vode, po kakor-šnji se vsakomur sline cede, če je kedaj pil studenčnico ; ampak še tiste brezukusne plovke in tople »Aurisine« nimamo in moramo plačevati zanjo drag denar. Pomislite malo, ljudje od sv. Jakoba morajo hoditi po vodo do Sv. Antona novega (trg. S. Giovanni) ! Kako naj torej uboga delavčeva žena napravi, da bo prav ? Ali naj gre pol ure daleč po vodo, tam potem čaka po eno ali celo dve uri, da pride na vrsto; ali pa naj ostaue doma, varuje otroke in — n e s k u h a kosila za moža in družino. Kaj pa bi bilo, recimo, v slučaju požara? Mesto, ki leži ob vodi. ob morju, bi pogorelo, ker, no, ker — nima vode ! In kako ljubeznivo in očetovsko skrbe mestni očetje za nas posebno pri sv. Jakobu in tam okoli, nam kaže to, da so tam okoli dovolili polno sraradljiviti tovarn in so vrhu tega pa še napravili ono zloglasno peč, kjer kurijo meetne smet« in blato ! To imamo dober zrak. Će pogledaš z višine na naš hrib, vidiš, da je vedno pod — kapo smradijivega dima. Zato je preskrbljeno - a za vodo pa — to pa mestne očete in slavni magistrat in tizikat — j in še kak drugi — škrat nič ne briga. Saj tam ne stanujejo gospodje, ne stanujejo bogatini. Poslanec V. kurije, zastopnik delavskih slojev, kje si?! Pri vrčku hladnega piva je pač težko dobiti pojm o žeji, ki muči ubogega trpina: tam se ne čuje glas ubogih ootrok: mati. vode, vode, žejen sem — a vode ni moč dobiti! Vode, vode nam dajte! Saj jo plačujemo! Ne prosimo miloščine, zahtevamo le, kar nam pritiče! Torej: vode! Ubogi ljudje ! Pišejo nam : Tržaški mestni pometači so sicer sami Lahi, a to nas ne moti, da ne bi videli v njih — ljudij ! Svoječasno ste tudi v »Edinosti« omenili »krasno« uniformo, katero jim je magistrat usilil — za drag denar! Z uniformo so ti »uradniki« magistratovi — kakor jih namreč imenujejo Tržačani — vdobili tudi navodilo, oziroma strog ukaz, kako se jim je oblačiti! Preti vsem so jim zabičali, da ne smejo na ulico, ako jim hlače niso s podveza ne (kakor vojaki v blaženi deželi!) in ako nimajo popolne uniforme na sebi! Čevlje, ki stanejo o gld. 75 nvč. par (ki pa ne veljajo niti 5 gld. !), jim delajo v mestni ubožnici tako slabo, da so že danes — j vsi bosi ! Ti ubogi ljudje so danes, po par mesecih, odkar so vdobili »uniformo«, že vsi razdrapani in le redek je oni, ki nosi še danes — podve-zane hlače ! Ubogi ljudje ! Tajnostuo težko ran je nje. Sinoči po 8. uri zvečer je prišel na zdravniško postajo neki mladenič in je povedal, da je nekdo v hiši Št. 10 v ulici sv. Frančiška težko ranjen. Zdravnik, ki seje napotil tja, je našel na omenjenem stanovanju Ivana Uglešlča, kateri je imel na roki dve težki rani. Ko so ga zdravnik in pozneje tja došla dva policijska funk-cijouarja izpraševali, kdo da mu je prizadel i dotični rani, ni hotel ranjenec početkom ničesar povedati, pozneje pa je rekel, da si je rani prizadel po nesreči s škarjami, kar pa ni verjetno. Ulešič, ki je prišel domov s svojim bratrancem, nekoliko vinjen, seje z istim prepiral in sumijo, da ga je bratranec ranil med tem, kose je (Jglešičeva soproga odstranila za nekaj časa. Nesreča. Danes ob 11. uri in pol je v luščilnici riža pri sv. Savi na delu pri tako-imenovanih «šlitah» 31-letnemu delavcu Franu Dodiču iz Gradišča, Podno vinogradom, popolnoma zmečkalo prvi in drugi prst na levi roki. Ranjencu je podelil prvo pomoč tamkajšnji strojevodja Rem, potem so ga pa z vozom in v spremstvu odposlali na bližnjo zdravniško postajo v Trst. Dražbe premičnin. V soboto, dne lf>. junija ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Corso št. 39, fotografični aparati iu hišna oprava: v ulici del Pesso št. hišna oprava: v ulici delle Poste št. .S, stroj in železna blagajna; Kjadin štev. 109, hišna oprava; v ulici Econonao štev. hišna oprava ; v ulici Poste Nuove štev. 4, stroj in pisarniški predmeti; v ulici Fontana št. <>a in v ulici Isti-tuto r»a, hišna oprava ; v ulici Sette Kontane štev. oJ, konji : v ulici Sanita S, tirjatve. Vremenski ve**tnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 23 2, ob 2. uri popoludn« 30.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7f>9 1. — Danes plima ob 7.39 predp. in ob »> -">.» pop.; oseka ob 1.18 predpoiudne in oh 1.14 -popoludne. Šentjakobski goslarji, sedaj še pod za- j ščitom »Bratovščine sv. Cirila in Metoda«, prirede dne 7. julija na šolskem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda, s prijaznim sodelovanjem bratovščinega pevskega zbora, koncert, o katerem naznanimo pravočasno vse podrobneje. Danes priobčujemo samo, da bo sčasoma naš šentjakobski orkester za tržaško slovenstvo velicega pomena in da že sedaj, ko je še v razvitju, zaslužuje posebne pozornosti. K. Izlet društva »Pravnik«. Kdor se želi udeležiti vsprejema društva »Pravnik«, naj ' pride v nedeljo ob 7. uri zjutraj v trgovin-; sko kavarno, odkoder odidemo skupno na Opčine. Vesti iz ostale Primorske. X Stavka v P o d g o r i je končana. Na zborovanju minolega torka so štrajkovci zahtevali, rta se vsi delavci in delavke zopet vsprejmejo na delo ter da se proti dvema delovodjema uvede disciplinarna preiskava. Ti zahtevi so delavci prijavili okrajnemu glavarstvu v Gorici, na kar je bila konferenca med odposlanci delavcev in ravnateljem papirnice. Le-ta je izjavil, naj delavci začno delati pod prejšnjimi pogoji in da vsprejme vse delavce na tlelo, a kar se dostaje dotičnih dveh delovodij, da bo, ako se uloži tožba proti njima ter bo ista dovolj opravičena, zahteval od osrednjega ravnateljstva, naj ju odstrani. Za sedaj bosta poklicana na red. Štrajkovci so se s prvega branili vsprejeti te predloge, slednjič so se pa vendar udali in so šli včeraj zopet na delo. X Radi kupovanja glasov o zadnji deželuozborski dopolnilni volitvije bilo v ponedeljek pred okrožnim sodiščem v Gorici obsojenih 12 furlanskih signorov v denarne glol>e. Nekega italijanskega podanika pa so vtaknili v luknjo za štiri mesece in ga jHjtem, ko pride zopet na beli dan, spremijo uljudno preko meje. Tudi to je spremljevalni simptom naše zveze z blaženo Italijo, da ti drzni regnieoli zlorabljajo avstrijsko gostoljubnost s tem, da se nesramno utikajo tudi v nase notranje politiške stvari. X Ustanovitev «Narodnezveze». Zvršetek.) Ako bi bile v Istri drugačne razmere, dobivali bi podporo «xl drugod: od države in dežele. A deželni kulturni svet nam ne da nič, ampak podpira samo italijanske občine. Zahtevati moramo, d a se deželni kulturni svet razdeli na dva dela! Isto tako deželni šolski svet. Kar je bilo dobro za Češko, zakaj bi ne bilo za Istro?! Ako se to ne zgodi, bomo morali še dolgo |«tšiljali v svet tožl>e, da je v Istri 17.000 šolski dolžnosti podvrženih otrok brez š »1-kega pouka. I>okIer so naši nasprotniki videli, da srno samo peli -m kričali : živio ob polnili časih, so se nam smejali, a sedaj, ko smo se |H»čeli gospodarski gibati, začeli so se nas oni bati. Treba torej, da vstrajamo na zapri če tem |M»tu. Samo pazimo, da vodstvi novega društva poverimo možem, ki tmajo voljo iu sjioeobnosti za delo. Izreke! se je od več strani tudi |>omi--lek. da Dekani niso primeren kraj za sedež društva. Men'm, da bi bilo pač najl»olje, da se to vprašanje prepusti odboru, ki naj bi se danes izvolil. Zanimivim in |»oučnim izvajanjem go-spoda |K*slan<'a je sledila živahna pohvala. Ker se ni nikdo oglasil za besedo na izvajanja g. Koinpareta, dal je le ta besedo g. Munihu. da poroča o pravilih. Gosjiod Munih, kakor referent, je izjavil pred vsem, da na temeljita in zanimiva izvajanja gospoda predsednika nima v obče ničesar «.paziti. Ako bi hotel poročati obairno, moral bi le |>onavljati izvajanja gospoda predsednika. Na to je čital osnovna pravila. O Um"* k i ti, ij 3. (prirejanje tečajev za analfabete« se je vnela živahna debata. G. nadučitelj Kuret je menil: Ta točka na hlpade. Mi plačujemo državne davke in - > -*e doklade. Vlada in dežela sta dolžni j*> zakonu preskrl*eti nam šole. Naša dolž-n -t torej ti. da bi skrbeli za to, kar je vlada storiti dolžna. Poro<"-evalee Munih : Točka naj ostane ! Ako bo mogoče, in* društvo vršilo tudi ono to.*«ko svojega programa, ako ne l>o mogoče, pa ne. Ako b o in o č a k a l i na vlado, bomo morali še dolgo čakati. \ ada bi bila dolžna sjoriti marsikaj, a ne -tori. Ko bi vla-vs.»di zasnovala j»otrebne šole. Teh šol bi bila deležna še le prihodnja generacija; mi pa moramo *krl>eti tudi za sedanjo generacijo, ker s;<»er Iknho morali čakati še najmanje .**» let. ♦ i. Kuret: Društvo ne bo imelo sredstev. Ako ima določba < »stati mrtvo dete, je bolje, da se ista ne vsprejme. Ako vsprejniemo to točko, jM>reče vlada: kaj nam treba delati -■•le ;n -kripti za njihovo naobrazbo?! Saj imajo društva, katera skrl>e za to. Dosti je menda, da plačujemo davke, ne pa da I »i še sami skrl»eli za svoje šole! G. Avguštin Mahnič (tajnik društva < Zrinjski»): Točka naj ostane, ker je potrebna. Ko bi se hoteli sklicevati na zakon n vlado, ne bi imeli še marsičesa. Pomagati si moramo sami. Ko bi pri nas izvajali zakone v praksi, ne bi trebali ni družbe sv. Cirila in Metoda. Ako društvo ne bo imelo sredstev, ne bo je mogel siliti nihče, da izvaja ono točko. G. župnik Defar : Ideja je lepa. A treba pomisliti, ali bo mogoče «m| teorije preiti tudi v prakso. Za to bi trebalo kapitala. Ali I»o pa društvo pri svojih skromnih sredstvih za-moglo ono tudi vršiti ? ! Ako bi imela ostati ti»čka mrtva črka, Indije je, da odpade. Poročevalec Munih : Nekaj bi pomagalo društvo, nekaj udeleženci, nekaj drugi dobrotniki. Idejo je res težko izvesti v praksi, a ob dobri volji in vstrajnosti bi se morda dalo kaj d< MBI m - Točka naj bi ostala torej. G. župn'k Defar: Naj se točka spre-1 meni v toliko, da društvo sme prirejati tečaje za analfabete za kraje, kjer ni učitelja. Predlog gospoda Defara je podpiral tajnik Bubnič. Istemu se je pridružil tudi po-ročevalec. Na glasovanju je padel predlog gospoda Kureta, vsprejet pa je bil spreminjevalni predlog Defar-Bubnič. O točki 7 4; 3. se je vnela majhna debata. Vsprejet je bil spreminjevalni predlog Kuret-Kompare : da po možnosti pošilja učitelja petja onim zborom, ki nimajo svojega pevo vodje. O točki 8 § 3. se je zopet živahno debatiralo. (Društveni vrt, sadna drevesnica in vrtnarstvo.) G. Kuret: To je stvar vlade. Vlada je dolžna skrbeti za to. G. Munih : Vlada sama ne stori nič. Posamični kov tudi ne bi podpirala. Podpirala bo le društva. Ako hočemo računati na pomoč vlade, pomagati si moramo pred vsem . sami. G. Andrijašič : Ta točka naj se vsprejme ,' s pristavkom, da društvo snuje take vrtove v- 1 . s ponu*»jo države. Vsprejet je bil predlog Andrijašič-a. Naslednji pravil so bili vsprejeti po predloženi osnovi z malimi spremembami in brez veče debate. Izvoljen je bil slednjič začasni odbor (Kompare, Siškovič, Kuret, Munih), kateri ima nalog izposlovati potrjenje društvenih pravil. Po dovršenem zborovanju so nekateri oddaljeni udeleženci odšli, mej temi tudi gg. poslanec Kompare, živahno pozdravljan od navzočega občinstva. Mi pa smo se razgovar-jali ob polnih čašah iu ob krasnih popevkah vrlega mešanega zbora društva »Zrinjski«. Le prehitro je prišla ura odhoda. Ob slovesu dvignil se je gospod Josip Kuret, predsednik pevskega društva >Slavec«, ter nam je, ob povdarjanju važnosti, ki jo ima naša riemanjska trdnjava ob meji ži-dovsko-iredentarskega Trsta, izročil unijatski pozdrav unijatskih It i c-m a n j c e v ... . Burni in urnobesni klici : Živeli Ricmanjci ! Živeli unijati ! sledili so pozdravu vrlega »Slavčevega« predsednika. In potem smo se ločili z nadejo v srcu, da zasejano seme obrodi obilo sadu. Vesti iz Koroške- Iz Velik ovca poročajo »Miruc, da tam letina prav dobro kaže. Vse žito kaže lepo, pa tudi sena so mnogo nakosili. Sadja pa bo malo. V Beljak u so dne 5. položili temeljni kamen novemu protestantovskemu templu. Na polaganju je bilo navzočih nič manje nego 11 pastorjev: no, večina Beljačanov so bili pametni in so se hladno vedli. Nalezljive bolezni razsajajo sedaj po raznih krajih Koroške. Zlasti razsaja škr-latiea. Tako poroča »Mir«. Trgovina in promet Druga železniška zve/a s Trstom. Postaje bohinjske železnice bodo sledeče : dvorani na Hradčinu dvorni obed, na kateri je bilo povabljenih več znamenitih osebnosti, med njimi vsi trije ministri, kardinal, deželni namestnik, najviši deželni maršal, členi visokega plemstva, gospodske zbornice, nekateri češki in nemški državni in deželni poslanci, rektorji visokih sol in drugi dostojanstveniki. Ob 8. uri zvečer je bila v »Narodnem gledališču c slavnostna predstava. Ko se je cesar vozil v gledališče, ga je ogromna množica ljudstva burno pozdravljala. Predstave se je udeležilo neštevilo odliČnjakov. Pred pričetkom predstave je občinstvo v gledališču, na poziv gledališčnega ravnatelja Smo-runsa, zaklicalo trikratni slava, in istotako na zvršetku predstave. Igrali so drugo dejanje Vrhlickega šaloigre »Jedna noč na Karolo-vem kamnu c in so potem pevalt zadnje de- ijauj.,- Dvorakove opere »Rusalka«. Cesar je Početek železnice bo postaja Tr3t-sv. i. , j . , « . , • i i • i 1 J i intendantu dr. Heroldu izrekel svoje zado- Andrei. Tu bo tekla nekaj časa po tiru dr i. . Tr v„ , . i J _ J j t i vo'JMtvo- Ivo je cesar zapuščal gledališču, žavne železnice in pojde na stran pod Lov- ... . . x. , . ' J ' prirejalo mu je občinstvo na ulicah burne cem, kjer bo *tinel dolg 1120 m. Potem pojde .. u-. . . .. . J . . . 1 J ovacije. Hise ulic, po katerih se je vozil, preko Kolonje proti Piščancem, kjer bo 80 , , i 1 . .bile so krasni* razsvetljene, m dolg most in dva kratka tunela. Od Pi- , ~ . . „ . , ^ PKAGA 14. (B.) Ob krasnem vremenu scancev do Opcin pojde zeleznica k I rste- . ... ,. .. . . , ,, „„ , . . n . se e vršilo danes predpoludne blagoslov ne- niku, kjer bo xl00 m. dolg tunel. Postaja . T . . . i i ^^ ^ j i • - nje novega Fran-J osi poveva mostu, sezi danega bo Opcina. Od tod se obrne na progo južne J ... . . .... i _ , . . , „. , , . troškom nad je. uri popoludne podal na ogled električne novo- XaJ bi bil ta most meJnik v srečnem centrale v Holešovicih. razvoju Prage. Viharni slava-klici so sledil: PRAGA 13. (B.) Ministerski predsednik tem cesarjevim besedam, kateremu je bilo na dr. Korber je zapustil ob 10. uri Hradčin, to predstavljenih več oseb, mej istimi tudi da opravi različne obiske. Ob 11. uri je zgradite,j mostu. župan dr. Srb z obema podžupanoma obiskal Za lem Je ce9ar> spremljan od sijajnega ministra dr. pl. Hartela in dr. Rezeka. spremstva, stopil nn most in si je ogledal PRAGA 13. (B.) Predpoludanski vspre- if,te^a- Tluli na drugem koncu mostu se je jemi preti cesarjem so trajali do poludne. Ob *hrala veIika m»<^ica, ki je radostno po-uri popoludne je pričel cesarjev obhod po zdravljak monarha. Na povratni vožnji v mestu. Poleg njega sedel je v vozu namestnik HratIčin je bil cesar predmetom neprestanih Češke, grof Choudenhove. V drugih vozovih ovaci.'- °b 10* nri predpoludne je cesar v so sledili grof Paar, pl. Bolfras, pl. KGrber, knljevem gradu delil splošne avdijencije. pl. Hartel in dr. Rezek. Cesar se je vozil Iz »"gležke zbornice, najprej do občinske meje Bubenč, kjer so ga LONDON 13. (B.) V spodnji zbornici pod slavolokom pričakovali župan Kubik, z Je Gibson B.»xvle, govore o delih za utrjenje občinskimi svetovalci, uradništvom, duhovni- Gibraltarja, rekel mej drugim: »Ćud ne stvari štvom, šolsko mladino in množica ljudstva. 80 so S°(li,e v Maroku, ki Utegnejo, ako se Po dovršenih pozdravih in predstavljanju se voJna v Južui Afriki hitro ne zaključi, An-je cesar vozil naprej k električni centrali v prisiliti v to, da bo morala misliti na Holešovicih, kjer ga je vsprejel župan dr. druge stvari nego na od pošiljanje vojaštva v Srb z obema podžupanoma in upravnim južno Afriko. Ako se ne bo hitro postopalo, svetom centrale. Pozdravila sta cesarja župan 1,1 moSel Priti Gibraltar v nevarnost, da bo dr. Srb in predsednik upravnega sveta pro- moral ob5utiti slabost države. Balfourjeobž - fesor Peterlik. Cesar se je zahvalil za po- loval- tisnjeni v helote, |>o noči so se vršili napadi na narodni dom, in celo nedolžne slovenske plakate so redarji s sabljami trgali z zidov. Zsto pa je Maribor dobil — Bismar-ckovo ulico in celo vrsto — nerešen;h stvari. Ali še druge lepe reči se kuhajo v Mariboru. Nekega inženirja, ki je prišel v Maribor ubog kakor cerkvena miš, a se je kar naenkrat sezidal lepo vilo so — zaprli...... SANGAJ (B.) «North China Dailv Ne\vs> poroča iz kitajskega vira, Glavni dobitek v vrednosti 30.000 kron t 9 Sprejemajo se pogrebi v veliki »rali in J., II.. III. IV. razreda; preveri mrličev v tu-in inozemstvo; katafalki v »-erkvah za fK>- irr*»bne svečanosti. Izvršuje |M>grebe v popolno črni, v zlato- črni. srebrno-črni in zlato-niodri barvi. Velika zaloga ko vi mikih krst. navadnih in najbogatejših: krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto kr*to ali brez uje; lesenih krst ; l>elo in črno lakiranih; veneev iz umetnih cvetlic v por-celanu ali l>iserit>. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organ tin, umetnih cretlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. Srečke „Concordia po 1 krono. LL priporočajo : .lovip ltolatlio. Mamil vV C.o, Jlcreurio Triestino. lir. Xen-liiaiin. Henrik Schiffmunii. Josip /oldan._ Ženitna ponudba. 0XXXXXXXXXXXXXX^ X Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po ^ 24- nč. Okolčansko in Q istrsko vino po 40 nč. ^jt <200000000000000* A. BUCHBiNDER Trst. — Via lfiiborgo Vi. — Trst. Zaloga mebljev, kovčekov, | >ot 11 i 11 torb po cenah. da se ni l>;»ti konkurence. I »a izpodrinem ceneno bazarako ali senienjsko blago, mi je ena baj večjih švicarskih tovaren zsi nre j naložila p.ro'la janje teh-le ur in i-:-erjev, skoro zastonj v svrho reklame, 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liler. Na debelo po zelo ugodnih cenah. «.I i ter uuprau na riu>«iirm ijjjj iiuva iiuuiviii u ti vdobiva vaat da ^ telesu a se prirasle izrastke. To mazilo je ^V aT1at°10en° 8metaDO-lTlica f Vsaki uri priložim listek o 3-letni garanciji I>a -e vsakdo lahko brez rizika prepriča o solidnosti blaga. »prejmem, kar bi ne utrajalo. tekom 8 dni nazaj ter povrnem denar franko. — Hieni oglasi so le ponarejanja. — Pošilja se proti povzetju ali pa po doposlanem denarju. E. HOLZER dobavlja«'- zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov itd. tiuraUka zalura ur in žlahtaetra kamenja en rro-. KRAKOV. S uradom 18 i Avstrija i iavn liutriraAL cenil ir m na temne gratis m Iranco. Angenti se iščejo. St. TlM. Služba vrtnarja je 7, 1<». avgustom t. L v kranjski kmetijski ■^•»li na Cirmu pr* Novem mestu za zasesti.' ljetna mezda znaša kron, s prostim sta- novanjem. prosto }»oietn<» zelenjavo, ter 141" „ 4m] skupila za od prodane zelenjave in evetlie seaeu. Vrtnar mora biti popolnoma izurjen v zelenje«larst v ti ter cvetličarstvu, liiti mora »»ženjen, to-d a imeti ne sme otrok, kateri I »i njegovo mairogu pri sodelovanju na vrtu ter prodaji zelenjave in cvetlic na trgu v Novemmestu motili. Prošnje, opremljene s«'-spričali js.jM»lne zmožnosti, pošljejo naj istinito marljivi ter trezni pr»>sitelji do 10. ju-l;ja t. 1. |HHlpisanernu vo«Istvu. Vodstvo kranjske kmetijske sole na Grmu pri Novemmestu. dne 10. junija 1!*>1. R. Dolenc. DmaAhI A * >ltene domovinske pravice v ■ I vOllJC ! r-;u. na]>ravlia z mahmi tro~ki zmu/.iu iselio. Na-lov pri ,Uiuo>ti", za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom^zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st. : Lekarnarja A. TMerry-ja tovarna v Prepadi pri Roptcn fRohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pa^i na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku. Nova čevljarnica „Alla t'orsia Giulia", Fran Benčiča v Trstu^ uliea Giulia št. o. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Ulago, kukor : podplati, usnje in pripadki sc» iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. Zalogu vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obre za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporora, Ravasinijev ielnnati linin. Sestavljen je iz racijonalno izKranih |>otrebnih količin železa in delujočih prvin kin na. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione št v. 3. Po-tne pošiljatve s povzetjem. G-ostilna v Gorici, < »osposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: po.lobe na platno in šipe, ogledala, žime in platno, razne tapecarije itd. Daje tiuli na obroke. Dnminik Ra valim Važno oznanilo! 1111111111% IIU T (II IUU T*rwl nišani -n,Htr» si v dolžnost iaviti. TRST. — Ulica Olie^a št. 7. — TRST. Velik izbor vin vseli prvih vrst: vino Teran, Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemajo se aboniranja na obed in večerjo, tudi se sj rejeraajo naročbe na dom s točno postrežbo. trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoča -vojo zalogo jest vin, kolo-nijalij. navadnega in najiinej-t-fa olja. najfinejše testenine. naerijodi, krvavenje, l»eli tok, r neredna lejra maternice itd., kakor sploh P v vseh slučajih bolezni. J Ordiniije uliea Čari nt ia št v. S. od S 1 '"J** , Albert Brosch Trst. — Via s. Antoaio r>. — Trst. Kožnhar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuh*»vine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti rnolem in oijuju. Pozor „Secession". kuhinjska posoda oopolne kuhinjska oprave. Novost te vrste je patentovani stroj za kuhanje kave ali eaja. ki deluje sam od sebe. ne da Hi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga ielezja. kovin in kuhinjskih potrebščin TKST — uliea Barriera veeehia 5 — TRST XXKXXKXKXXXXXXKX Prodajalnica svečarne Zanchi se je premestila z velikega trg^a v ulico Riborgo štv. 27 kjer ima v zalogi velik izbor sveč, velikih sveč in to i e od če bel nega voska, kakor tudi I., II. in III. vrste po nedosegljivih konkurenčnih eenah. — Zaloga stearinskih sveč in m i 1 a prvih tovarn po tovarniških cenah. NB. Vkupuie se po zelo ugodnih cenah pristen vosek, voščine in stearin kakor tudi ostanki pogrebnih sveč. Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših t«»varn s in pe-riskopičnimi lečami od 25 novč. više. Jfaočniki so zdravniško predpisani. Moderne loritljete vdelane v želvi no kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da so VINA i/. VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse soda in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vesti« dajati bolnikom in konvaleacentom, ker analizacijskf zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki ■o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« Imeli najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novč, Vino iz Kastelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „ \ ino Opollo...... 38 M Belo vino iz Visa ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišče)* FILTJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a> Vsprejema uplačila na tekoči račun ter sfr j brestuje: Vrednostne papirje: po 28hu0 proti '> dnevni odpovedi o t-> -. — H ^ 1 " „ S1^",, „ 4 mesečni „ 3V« » - « 35'.°/0 n 1 letni Napoleone: po 0 „ proti > dnevni odpovedi ->i „ 4U - 234°0 - 3 mesečni ., . 3 „ ^ . Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja o