Pohitim platane v gotothil Stev. 75 V Ljubljani, torek S. aprila 1940 Leto V , M Angleške grožnje o poostritvi blokade na Jadranskem morju Ce bi nemški parniki skušali voziti med obema jadranskima obalama, jim bodo Angleži to preprečili — Nenadni vpoklici italijanskih mornariških rezervistov Pariz, 2. aprila. Havas. m. »Pariš Soir« je objavil naslednjo brzojavko svojega dopisnika v Rimu: »Tukaj je bilo izdano uradno poročilo, da je italijanska vlada nujno poklicala na orožne vaje deset letnikov rezervistov za vojno mornarico. Obenem so dobile vse ribiške ladje zunaj italijanskih obrežnih voda radijsko sporočilo, naj se nemudoma vrnejo v domovino.« Havas: Iz Dubrovnika so v London dospele nepotrjene vesti, da bo 27 nemških parnikov, ki se že od začetka sedanje vojne mude v Trstu, začelo v kratkem prevažati razno I blago čez Jadransko morje, od koder ga bodo I po železnici pošiljali v Nemčijo. S tem hočejo Nemci nadomestiti zastoj, ki je nastal pri preskrbi Nemčije z balkanskimi surovinami zaradi pomanjkanja dobrih železniških zvez in zaradi preobremenjenosti jugoslovanskih železnic, po katerih gre večji del balkanskega blaga v Nemčijo. Na to vest pravijo v angleških krogih, da bo Anglija — če bi Nemci poskusili prevažati razno potrebno blago čez Jadran — takoj odgovorila na ta poskus s tem, da bodo njene pomorske sile začele izvajati strogo kontrolo tudi na Jadranu, kakor to delajo v drugih predelih Sredozemskega morja. Nemci so lahko prepričani, da jim bodo Angleži zasegli vse ladje, ki bi skušale kršiti blokado na Jadranu. Seveda je pri tem veliko vprašanje, ali bo Italija pustila vmešavanje Anglije v notranji promet na Jadranu, katerega smatra Italija za izključno svoje in jugoslovansko morje. Zdi se, da so nenadni ukrepi o vpoklicu mornariških rezervistov v zvezi z italijansko odločenostjo, da nima na Jadranu nobena druga velesila nič iskati in da se bo Italija odločno uprla vsakemu angleškemu poskusu glede izvajanja ožje blokade na Jadranskem morju, s katero bi Angleži hoteli onemogočiti prevoz blaga med obema jadranskima bregovoma. Nemško razočaranje nad zvezo s Sovjeti Zaradi neuspešnosti te zveze naj bi bil položaj zunanjega ministra Ribbentropa močno omajan Ziirich, 1. aprila, b. Nevtralni opazovalci v Berlinu poročajo, da je položaj nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa pri Hitlerju zelo omajan. Trdijo, da je kancler Hitler v soboto imel tako imenovani raport, ki sta se ga udeležila poleg Ribbentropa tudi maršal Goring in Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Ribbentrop je moral dajati Hitlerju pojasnila glede svojih zunanjepolitičnih neuspehov. Državni kancler Hitler je bil zelo nerazpoložen in Ribbentrop je bled zapustil njegovo pisarno ter je bil pri odhodu zelo potrt. Kancler Hitler je Ribbentropu očital neuspeli zveze med Rusijo in Nemčijo. Trdijo, da je Hitler očital Ribbentropu naslednje: 1. Zaradi zveze s Sovjetsko Rusijo je morala Nemčija opustiti svoja najvažnejša protiboljševiška načela; 2. zaradi zveze s Sovjetsko Rusijo je Nemčija izgubila svoja najboljša prijatelja, Italijo in Japonsko; Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Anglijo London, 2. apr. o. V London je dopoloval podpredsednik Jugoslovanske narodne banke dr. Belin na čelu našega gospodarskega odposlanstva, ki bo v Londonu zaključilo pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in med Anglijo. Takoj po prihodu je imel dr. Belin daljši posvet z angleškim ministrom za blokado Rosont o tem, kako naj bi Anglija olajšala blokadna določila, v kolikor ovirajo preskrbo Jugoslavije s potrebnimi surovinami. V Londonu upajo, da bo sporazum za novo trgovinsko pogodbo med Anglijo in med Jugoslavijo kmalu dosežen in da se bo trgovski promet med obema državama po novi pogodbi zelo povečal. Bolgarski ukrepi proti tujcem Sofija, 2. aprila. Bolgarska policija je izdala uredbo, da noben tujec zaradi javne varnosti ne sme zapustiti kraj svojega stalnega prebivališča brea posebnega dovoljenja pristojnega policijskega oblastva. Trgovinski potniki iz inozemstva lahko ostanejo v Sofiji z navadnim potnim listom, za potovanje po ostalih krajih države pa morajo imeti posebno dovoljenje policijskega ravnateljstva. 3. zaradi takšne politike so se Sovjeti utrdili na Vzhodnem morju; 4. Nemčija je zaradi sovjetsko-finskega spora izgubila svojega najstarejšega prijatelja — Finsko; 5. Molotov je v svojem zadnjem govoru izjavil, da Sovjetska Rusija zasleduje samo svoje lastne koristi in ne bo nikdar postala orožje kakšne tuje politike. I Francoska vlada je nujno poklicala na posvet francoske j»oslanike iz Bukarešte, Belgra-da in Aten. Predsednik madžarske vlade grof Teleky je poročal v gornji zbornici o posvetovanjih, ki jih je imel z italijanskimi voditelji v Rimu. Vrhovni svet sovjetske zveze je sklenil na zasedenem finskem ozemlju ustanoviti »finsko kareliisko republiko«. Za zdaj imajo zanjo predsednika v osebi izdajalca^ Kuu-sinena, ter policijo, ki so jo prignali iz Rusije. Prebivalstva pa republika nima nobenega, ker je finsko delovno ljudstvo raJsj pobegnilo s svoje zemlje, kakor pa, da bi prišlo v rdeči raj. Morda bi bilo prav, ce bi se v tamošnjc kraje hoteli naseliti slovenski boljševiki vseh vrst, s katerimi nas narod ne ve kaj početi. | Vesti 2. aprila Sv. oče Pij XII. je včeraj sprejel v avdienco poljskega poslanika pri sv. stolici. Holandska vlada pripravlja posebno »Modro knjigo«, v kateri bo priobčila vse proteste, ki jih je vložila pri vladali vojskujoih s-' držav zarudi neštetih kršitev holandsk nevtralnosti. Po vsej Franciji bodo nocoj začeli z ljudskim štetjem, na podlagi katerega bodo potem uvedli nakaznice za prehrano. Včeraj so se v srednjem delu Tihega morja začele skrivne vaje ameriškega vojnega bro-dovja in letalstva. Pri vajah sodeluje okrog 160 bojn'h ladij vseli vrst, 310 lete' ter 42.000 mož in častnikov. Vajam ne sme prisostvoati noben časnikar. Britansko ministrstvo za trgovsko mornarico j ■ uradno sporočilo, da sta Francija in Velika Britanija do sedaj kupili v Združen:' državah za 119.000 ton trgovskega brodo* -ja. V istein času pa je Amerika prodni nevtralnim državam za 273.000 ton trgovskega brodo v j a. Madžarski listi jioročajo, da bo v Budimpešto do potoval jugoslovanski pravosodni niinist: ' dr. Lazar Markovič in da bo njegov obi-služil političnemu zbližanju med obema drž::- Hov pritisk vojskujočih se držav na Švedsko in Norveško Anglija in Francija bi Hoteli prepražiti Nemčiji preskrbo s švedsko železno rudo Berlin, 2. aprila, m. Berlinski politični krogi zatrjujejo, da pomeni zadnji govor angleškega mornariškega ministra Churchilla napoved novih ukrepov, ki jih bosta Velika Britanija in Francija izdali proti Švedski in Norveški, da bi preprečili dovažanje železne rude iz Skandinavskih držav v Nemčijo skozi norveške obrežne vode. Trdijo, da je treba pričakovati nove kršitve obalnih voda skandinavskih držav, pri četner bosta sodelovali obe zavezniški mornarici. Britanija bo obvestila švedsko in norveško vlado s posebno spomenico o sklepu, da bo poslej za vsako ceno preprečila izvažanje železne rude iz Švedske v Nemčijo. V tej spomenici bo Velika Britanija odkrita. V Berlinu z zanimanjem pričakujejo današnjo Chamberlainovo izjavo v parlamentu, ker so prepričani, da bo Chamberlain prav gotovo govoril o tem vprašanju. Nemški odločujoči krogi zatrjujeo, da Nemčije ne bo prav nič omajalo, da ne bi z enakimi učinkovitimi sredstvi odgovorila na te napade. Prav tako zahteva Nemčija od skandinavskih držav, da ne popuste pred pritiskom Velike Britanije in Francije. Stockholm, 2. aprila. Stefani. Anglija je s pomočjo Francije te dni močno pritisnila na vladi v Stockholmu in Oslu, da bi ju prisilila sprejeti mnenje zaveznikov glede nadzorstva nad švedskimi in norveškimi teritorijalnimi vodami, s čimer bi se poostrila blokada proti, Nemčiji, švedska in Norveška sta odločno od- Važen govor predsednika vlade senatorjem JRZ: Preureditev države je treba izvesti do konca Belgrad, 2. aprila, o. Predsednik vlade Cvetkovič je včeraj imel obsežen politični govor na sestanku senatorjev JRZ. Sestanka se je udeležilo tudi pet ministrov in 45 senatorjev. Po začetnih besedah predsednika dr. Antona Korošca je povzel besedo Cvetkovič in med drugim dejal, da hoče senatorje seznaniti z glavnimi črtami državne politike zaradi pravilne presoje. V zadnjih desetih letih sta v naši politiki važni razdobji od 6. januarja 1929 do smrti kralja Aleksandra, potem pa vlada dr. Stojadinoviča. Ta vlada naj bi odpravila diktatorski red in rešila hrvatsko vprašanje. To je poudaril tudi dr. Stojadinovič v nastopni izjavi. Toda dr. Stojadinovič je potem krenil od te naloge in ubral pot proti fašizmu. Po decembrskih volitvah 1938 je zaradi tega, ker ni hotel iti za Stojadinovičem in zaradi notranje politike, stopil iz vlade dr. Korošec. Navzlic volitvam, ki so dale Stojadinoviču večino, je volilni izid pomenil, da je v državi zmagala misel o sporazumu s Hrvati. Dr. Stojadinovič tega ni maral videti in je pripravljal razne ukrepe o preganjanju neljubih političnih osebnosti. Hrvati so bili vsi proti njegovi politiki, tako da je bilo treba hrvatsko vprašanje najprej rešiti. Ta naloga je bila zaupana Cvetkoviču, ki je sklenil sporazum in s tem odprl pot za demokratizacijo države in ureditev vseh notranjih vprašanj. Hrvati so dobili svoje ozemlje in pravico, da na njem gospodarijo. Vse, kar so Hrvati dobili, ni nič okrnilo moči celotne države. Moč in veličina države ne bi bila trpela, če bi bili šli po tej poti naprej in preuredili še druge _ pokrajine v državi. Ta pokrajina se mora izvesti. Greh je misliti, da nas notranje meje ločijo, kajti vse te meje so v okviru skupne domovine. Ko bo notranja preureditev izvedena do konca, bo imela država popolnoma drugo sliko. Do temelja bomo spremenili našo notranjo ureditev in sicer na boljše. Ta prizadevanja podpirajo tudi najvišja mesta. Stranko JRZ so ustanovili voditelj radikalov Aca Stanojevič, dr. Korošec, dr. Spaho in dr. Stojadinovič, ker so si bile njihove stranke zelo blizu o sodbi glavnih državnih vprašanj. Toda kmalu po ustanovitvi so se začele spletke za razbitje te stranke, čeprav je pri zbiranju radikalov treba smatrati JRZ kot glavno skupino. Ta politična organizacija bo živela še dolgo vrsto let. Delo vlade je v sedanjih razmerah zelo težko, ker je treba ohraniti navzlic tuji propagandi strogo nevtralnost. S sodelovanjem dr. Mačka je bilo veliko storjenega za državno brambo. Zaradi težkega zunanjega položaja je morala sprejeti nekatere važne gospodarske ukrepe, ki so potrebni zaradi izpopolnitve državne obrambe. Poglavitna naloga vlade pa je vseeno urediti notranje razmere. Vlada ne sme samo obljubljati, marveč bo svoje obljube tudi držala. klonili zahteve zaveznikov. V skandinavskih državah stalno raste nezadovoljstvo proti Angliji in Franciji. Švedska med tem časom izpopolnjuje svoje oboroževanje, posebno pa protiletalsko topništvo. Weygand pri predsedniku francoske vlade Pariz, “t. m. Vrhovni poveljnik za- vezniških sil na bližnjem vzhodu, general Wey-gand je bil včeraj sprejet v avdienci pri predsedniku francoske vlade Paulu Reynaudu. Nič niso objavili, o čem sta se razgovarjala. Ijegova prisotnost v Parizu je bila odkrita šele zvečer, ko je bil sprejet od predsednika vlade. Njegovi avdienci se pripisuje velika važnost, ker je bil sprejet takoj po končanem francosko-angleškem vojnem posvetu. Vlak mu je odrezal nogo Kresnice, 1. aprila. Snoči se je na postaji Jevnica zgodila železniška nesreča, ki bi skoro zahtevala smrtno žrtev. 30letni železniški delavec Jože Zavrl, doma iz Cresniških poljan, se je okrog pol 10 pripeljal 7. vlakom, nato pa krenil ob progi proti domu. Ko je bil nekaj sto metrov iz postaje, je pripeljal za njim tovorni vlak. Zavrl vlaka najbrže ni slišal ali pa sc ni znal v trenutku znajti. Vlak ga je zgrabil, ga vrgel in mu odrezal desno nogo nad gležnjem in jo zlomil še j>od kolenom. Kmalu nato je prišel železniški čuvaj, ki je našel ponesrečenca in poklical ljudi, da so Zavrla obvezali. Ponoči so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Čuden slučaj je, da je pred približno 10 leti skoro na istem mestu vlak povozil delavca Antona Rusa iz Jevnice. Hoja ob ali na železniški progi je zmerom nevarna. Dvo|e volitev V nedeljo so bile v Banjaluki volitve v kmetijsko zbornico vrbaske banovine. Kmečko demokratka koalicija (SDS in HSS) je nastopila skupaj z zemljoradniki, razen v okraju Dvor, kjer je Samostojno demokratska stranka nastopila samostojno. Svoje liste sta postavili JRZ in skupina Boža Maksimoviča v Bosanski Krupi. Na volitvah je zmagala skupna zemljoradniško-kmečko-demo-kratska koalicija v 14 okrajih, SDS pa v 1 okraju. Boža Maksimovič je zmagal v enem in JRZ v šest okrajih. S pomočjo HSS so se zemljoradniki močno ojačili. V Bosanskem Novem bodo volitve prihodnjo nedeljo, ker do dneva volitev ves material še ni bil pripravljen (I). — V Mošurinu so bile občinske volitve v nedeljo. Lista samostojne demokratske stranke je dobila 500 glasov, lista JRZ pa 268 glasov. Naročajte in širite Slovenski dom! Sovjetsko Rusijo najbolj skrbi, da se ne bi zapleti ■ v vojno z Anglijo in Francijo, ker bi se : tem podrli vsi njeni politični načrti. Žara ' tega bo storila vse, da ohrani kolikor tolik > dobre odnošaje z njima in bo tudi skleni':' pogodbo, po kateri bi se odrekla pošiljanji' pomoči za Nemčijo. Tako vsaj trdijo fran- coski in angleški listi, ko napovedujejo zboljšanje razmerja med zavezniki in Rusijo. Ameriški listi trdijo, da je nemška »Bela knjiga , ki vsebuje podatke o tem, kako da so velesil: in celo Amerika hujskale Poljsko na vojno, ponarejena, o čemer priča poleg drugega nemogoča poljščina v priobčenih listinah. Po slabem jeziku v njih se vidi, da jih ni sestavljal Poljak, kaj šele izobražen poljski diplomat. Finska vlada je morala v vojni poskrbeti za preselitev 550.000 oseb, po večini žensk in otrok, ki so bežali z krajev, katere so prišli osvo-bojevat Stalinovi najemniki. Zadnji govor sovjetskega zunanjega ministra Molotova je Italijo popolnoma odbil od Rusije, ker je Molotov v njem jasno povedal, da se bo Rusija še vmešavala v balkanske zadeve, ko je dejal, da Sovjeti ne priznajo Besarabije Romunom. Nemški poljedelski minister dr. Darree se bo udeležil začetka mednarodni kmetijske razstave v Budimpešti, potem pa bo obiskal še Jugoslavijo in Italijo in se dogovarjal o pospešitvi preskrbe za Nemčijo. V dvanajstih urah iz Amerike v Evropo bodo lahko tetela ameriška letala vrste Super Clipper, je dejal newyorški župan La Guardia včeraj, ko so slovesno izročili prometu novo letališče pri Newyorku. V soboto je v Nankingu prevzela posle nova »ki- tajska« vlada, ki jo je po navodilih Japoncev sestavil Vang-čing-vej. V novi vladi je minister tudi japonski general Abe, ki bo dejanski voditelj te vlade. Kitajska narodna vlada, ki ji predseduje maršal Cangkajšek, je Vang-čing-veja odklonila, prav tako stališče pa je do nje zavzela Amerika ter evropske velesile. Francoski propagandni minister Frossard je včeraj dopotoval v London in bo imel z angleškim propagandnim ministrom važna posvetovanja o sodelovanju angleške in francoske propagande ter s cenzurnimi oblastmi. Romunski kralj Karol je včeraj sprejel našega trgovinskega ministra dr. Andresa, ki se je udeležil ustanovitve romunsko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Angleška vlada bo danes dala v obeh zbornicah izjavo o pomenu sklepov, sprejetih na zadnji seji angleško-francoskega vrhovnega vojnega sveta. 22.000 italijanskih delavcev bo v aprilu odšlo v Albanijo, kjer hočejo Italijani pospešiti izvedbo nekaterih važnih del. Finska vlada je sklenila na polotoku Hariju postaviti novo mesto, ki se bo imenovalo Vii-puri. Vanj bodo naselili vse prebivalstvo, ki se je umaknilo iz starega Viipurija, katerega so Finci morali izročiti boljševikom. Spet so enkrat prelomili besedo Sovjeti, ki so finsko mesto Sortavalo zasedli 48 ur prej, kakor pa je bilo določeno v mirovni pogodbi. Dobro znamenje za to, kako mislijo držati druga važnejša določila in obljube. Italijansko časopisje veliko razpravlja o preskrbi Italije s premogom. Nemčija se je Italiji pred kratkim zavezala, da ji bo po železnici poslala letno 12,000.000 ton premoga. Zdi se pa, da so nastale precejšne težave, kako naj nemške in italijanske preobremenjene železnice to nalogo izvedejo. Nemška poročila o včerajšnjih letalskih bojih nad francosko fronto trdijo, da so Nemci pri’ enem samem spopadu sestrelili sedem francoskih lovskih letal. Francosko poročilo pa pravi, da sta bili sestreljeni samo dve njihovi le*ali in da se je en letalec rešil s padalom. Večerno nemško poročilo pa pravi, da so Nemci sestrelili tri francoska letala. Iz Kopenhagena poročajo o veliki letalski bitki v Severnem morju, o kateri je poročal danski parnik, ki vozi med Dansko in Eisbergom. O izidu te bitke ni nobenih poročil, ker ta parnik ni prispel v Eisberg, niti ni dal nobenih nadaljnjih poročil. Boje se, da je parnik postal žrtev letalskih napadov. I Film. o katerem govori vsa ljubljena koto nejveljl senzaciji! TAQ7A|| II M NJEGOV SIN 1 orajo imeti svojo vstopnico! Ob 16., 19. in 21. uri 1 Zammiva pooblastila finančnemu ministru v zvezi s proračunskimi dvanajstinami Belgrad, 2. aprila, j. Skupaj s proračunskim 1 Najnovejše pustolovščine kralja džungle in frapantne akrobacije njego- • ilUfcllll II j| vega čudežnega sinka. Borbe z divjimi ivermi in plemeni v pragozdovih Otroci nad 5 let m Nasi sezonci pred letošnjo sezono Kič še ni znanega, če bodo smeli na delo v Francijo in Nemčijo Murska Sobota, koneo marca. Ko posije prvo toplo pomladno sonce in se vrnejo prve ptice iz toplejših krajev, se v dušah .to in sto Prekmurcev porodi zopetna želja po zaslužku, po tujini. Denarji, ki so jih lansko jesen prinesli, so pošli, kašče so prazne, tisoči dela-žaljnih rok pa čakajo, da jih bo »nekdo poklical v svoj vinograde. Toda, menda odkar so naši ljudje pričeli odhajati v širni svet, niso stali pred tako veliko in neprijetno negotovostjo kot letos. Vojna, ki se je pričela lansko jesen, je prekrižala račune marsikomu, tako tudi našim sezonskim delavcem. Na stotine in stotine jih stoji vsak dan pred Borzo dela, prosijo in sprašujejo. Kot se zdi, točnega in zadovoljivega odgovora zaenkrat še ne morejo dobiti. Res je, da se je komu vendarle že posrečilo dobiti pogodbo in papirje in da je že zapustil svojo domovino, toda število teh je tako majhno, da se prav nič ne pozna na številu tistih, ki še vedno trkajo na vrata Borze dela. Pri izseljevanju naj bi opomnili na eno veliko napako, ki se pri naših ljudeh ponavlja iz lota v leto: nepremišljenost. Malo premislijo, preden se za nekaj odločijo. Mnogi store tak korak iako, da ga potem bridko obžalujejo, toda največkrat je tudi žalovanje kasno. In kljub temu so le neradi izpametujejo. Dve leti je imel pisec teh vrstic priliko videti, lznala prirodo-(slovje, torej neka oseba, ki se je kakor Mira zanimala za ta nauk, toda tako kratek čas, da se ga ni mogla dosti naučiti. Podal bom nekoliko bolj natančno razlago * kakor pa je bila MacPheyjeva: trdim: da je to štorkljino gnezdo in ta metulj posebej pripravljena stvar, da bi padel sum na go6po Bemard-Mosejevo in da bi bil de-tiktiv MacPheyjevega kova zapeljan na napačno sledi Pomislimo nekoliko o teh tako imenovanih zločinčevih napakah, Kaj ne vidite, da so preveč neumne, da bi jih ne mogel storiti tudi bolj inteligenten zločinec? In naš zločinec je bil, to nam je vsem jasno, zelo inteligenten! In potem, zakaj je bilo potrebno položiti truplo na progo? To je tako velika napaka, da postaja že smešna. Toda, če je bila ta napaka storjena z namenom, da bi po njej padel sum na drugo, nedolžno 6«bo, potem ni več niti neumna niti smerna, temveč postane vražje vešča, — vredna Hellerjevih.« »Zakaj pa naj bi bilo komu potrebno, metati sum na gospo Bemard-Mose« — se je skoro jezno oglasil sir Willfrid. »Zakaj? Tudi to vam bom pojasnil,« je odgovoril mimo Harvey. »To je bilo zelo važno za uspeh maščevanja. Hellerjevi so hoteli najprej ubiti otroka, nato pa obtožiti mačeho za ta dva umora. Kar zadeva gospoda Bernarda-Mošeja, vam je Mac-Phey povedal, kaj so mu pripravljali. Sestavili so odličen načrt, da bi uničili vso družino.« Nekaj ogorčenih vzklikov je sledilo temu Harveyjevemu stavku Tudi sam Mac Phey je začel kazati veliko zanimanje za profesorjevo pripovedovanje. »Kaj je bilo še omenjeno kot dokaz proti gospej Bemard-Mose?« je nadaljeval Harvey. »Omenjeno je bilo, da je mali Lucas slišal v spalnici šumenje njenega krila, ko je morilec prenašal telo iz postelje v omaro.« Harvey se je obrnil k siru Willfridu: »Vi, upam, veste, da je bil Lucas priča, ko je bil izvršen zločin?« šef policije je nataknil svoj monokel. »Da. MacPhey mi je to povedal pred nekaj tedni. Jaz pa temu pripovedovanju nisem posvečal velike pozornosti. Mislim, da se je mali preveč najedel in da se je prestrašil. Nerad poslušam brbljarije malih otroki« »O Bog!« Ta vzklik se je izvil škofu, ki je nato ostal nekaj trenutkov z odprtimi usti. »Vi pravite... rekli ste, da je moj John... toda meni ni povedal nič o vsem tem!« »Zato, ker je preveč dober detektiv, monsignor,« je 6meje odgovoril Harvey-»Toda vrnimo 6e k temu krilu. Vaš sin ie slišal šumenje krila v spalnici, in MacPhey je iz tega sklepal, da je bilo to Šumenje povzročalo krilo gospo Bemard-Mose- Ali pa mora biti ta sklep točen? AU ie °"a edina ženska v hiši? Sicer pa ta podrobnost ni niti posebno važna Zakaj nekatere moške obleke ne bi povzročile šumenja, ki je podobno šumenju ženskih kril?« Potrepljal se je po svojih širokih hlačnicah. Štev. 75. : Sl.f' "/'S\I DOM«, dne 2. aprila 1940. Stran 3 tu in tam V nedeljo opoldne je sprejel knez namestnik Pavle v avdijenco bana banovine Hrvaške dr. Ivana Snbaiiča in podpisal nato uredbo u finansiranju banovine Hrvalske. Proračun banovine Hrvašk. je bil sestavljen tu temeliu te uredbe. Banovina Hrvatska t>o pobirala na svojem ozemlju vse neposredne dav-'vt, banovinske pristojbine ter sodne in dediščinske pristojbin;. Celoten ororačun znaša 1 milijardo in 451 milijonov dinarjev. Z novo uredbo se ureja tudi •’.? /rševajnjo finančne službe na Hrvaškem. — Prav Inko 6ta v r.edeljo kr. namestnika dr. Stankovič in Jr. Perovij sprejela finančnega ministra dr. Šuteja in podpisala novi državni proračun. Pri nedeljski otvoritvi romunsko - jugoslovanske mešane trgovinske zbornice v Bukarešti je bilo na sporedu izredno veliko pompoznih svečanosti v čast VjJoslovanskim gostom. Vrstili so se banketi in kosila, kakor pač znajo bučno organizirati Romuni. V nedeljo opoldne je bilo po ustanovnem občnem zboru zbornic« srečanj kojilo v čast trgovinskega ministra dr. Ar.dresa, katerega se je udeležilo več ro-nimskih mii.istrov. Na kosilu je bilo izrečenih več zdravic, in tako je dr. Andres govoril tudi o težavah gospodarstva pri nevtralnih državah. Poudaril je, da sedanja vojna pomeni trošenje silnih zakladov ki da vzporedno z vojskujočimi ee državami siromašijo tudi nevtralna države, ki eo gcspodaisko močno naveza-f e na gospodarstva velikih sil. Prav zaradi tega je do inost n;vtralccv, da okušajo med 6eboj urediti ho ;še raarerje in s tem pomagati blažiti težke in kvarne poledice vujne na njihova gospodarstva Po insejlu pa ja imel minister dr. Andres daljšo konfj-jtraco z romunskim ministrom za zunanjo trgovino Crisiom. Že štirinajst dn’ neprestano naraščajo reke pri Belgradu. Fosebno Sava ziznamuje dnevno naraščanje in je v nedeljo imeia že višino vodostaja _672 cm. Tako ima za. šest centimetrov višj. vodostaj kakor pa leta 1938 . ko je bila v okoli Belgrada velikanska poplava. Tudi sedaj ie voda zalila precejšnje dele okiog Bvlgrada, zlasti pa predmestja ob Savi. Zn lila je ludi savsko pr«'-aniš ie ia železniške tire v pristaiiišiu V Vojvodini je vedn-o hujž.. Poplav-‘iene pokrajine 60 seda; ogromna jezera. V nedeljo *ta se min;stra Nikola Rešlic in Jevrem Tomič z letalom oglfdala poplavi'ene kraje, potem pa sta tudi na terenu pregledala nekaj krajev, kjer je voda povzročila ogromno škodo Hrvatska »Seljička Sloga«, ki je osrednja prosvetna organizacija hrvaškega političnega gibanja, je Jmela v nedeljo svo c letno zborovanje, ki ga je vodil predsednik Rudolf Herceg. Prisotni so bili skoro vsi člani Irvuikega (K-litičnega vodstva, kakor inžj. Kcšutič, dr Kmjevič. .n drugi Herceg je poudarjav v svojem poročilu, dn ie je »Seljačka Sloga« silno j.izmahnila v zadnjem lftu in ima sada j že 973 svojih društev f o deželi. Glavna in bistvena naloga organizacije v teh časih je, da usmerja svoje delo v pobijanje nepismenosti med Hrvati. Herceg pravi, da ;e poslej in*d Hrvati nepismenih še 25%, ker 6e je v tadnjih dveh letih Število nepismenih znižalo. Hrvaške prosvetne orir.n racije »o v dveh letih razdale okrog 60.000 abecednikov in okrog 100.000 računic, ki so bile it dane posM-ej za to, da jih uporabljajo do nedavnega ie nepisiven' Hrvatje. Na zborovanju je ;n el govor tudi generalni tajnik HSS dr. Kmjevič, "IVi je govoril o »sclšMh časti«, ki naj bi reševali rpcrc med hrvaškimi i.udmi. Tako bi se odpravila i j-vada, da t>.; spore razsojali uradniki, ki so v ogrom-ri večini po svojem delovanju proti hrvaškemu narodu. Obsoi il je tud. ii.-lane Hi vate, ki se večinoma idtujijo 6vjitmu n iromerom d sla na svojo pest in skuša doseči 6logo ired radikali Dr. Markovič jt dal na sestanku svo-ih prijateljev v Be.g:adu izglasovati spomenico, ki pravi, da je treba z vsemi silami podpreti akcijo za združitev vseh radik-. k-v. Spomenica posebno poudarja, da smatrajo Tdikali Markovičeve skupine Aca Stanojeviča za nespornega šefa. Iz vasi Popučke zraven Valjeva pa poročajo o veliki nesreči, ki jo je povzročila letošnja zima in »ieievje. Vitica lzži na položnem obronku hriba. Nenadoma ps se je p. bližao tri hektarje obsežna j-'ast zemlje odtrgali :n začela polzeti polagoma in stalno navzdol k raih rečic.. Razpoklina, kjer &e je zetnlja odtrgala, je široka že več kot tri metre. Pol-i* podrla več hiš in uničila ceste. Več i ružin je 6trehe. k Srbije južno od Donave pa poročajo o hudih poplavah. Tako javljajo, da je vas • ozezane blizu Velikega Gradišta okoli » okoli obdana od visoke vode io da je odrezana popolnoma ot. ostalih natelij. Prav zanimivo osvetljuje razmere v demokratski stranki sestanek, katerega je stranka organizirala v Prokuplju, kjer je bil pri zadnjih volitvah strankin lrandidat d». Ikomč, U. pa je j,jj nedavno izključen iz stranke. Poseben odj-o*lanec demokratskega glavnega odbora !c razlag il zbranim demokratom, da je .r oral dr. Ikonič iz *'■> ?nke zato, ker se jc na svojo l est pogajal s Hrvat1. 2a vstop demokratske stranke v vlado. Za njim pa je govoril predstavnik stranke v domačem kraju in 'jsklonil sklep glavnega odbora stranke, da mora dr. Ikonič zapustiti stranko, ker da j«-, bilo ljuds*vo z dr. ikocičem zelo zadovoljno in ga i'oče tudi naprej ime*; za svoj ega kandidata. Odpo-■rUnec glavnega odbora siranke je moral oditi praz-r'h rok, kv'ti zboroveUi so na koncu »oglasno sklenili izreči zaupnico dr. Ikoniču in s lem kakor se 'fmo po seb: razum* nezaupnico Milanu Grolu in •ljegovim naibliijim. Preteklo nedeljo so demokrati priredili v Srbiji dc.lgo vrsta spoounsitil svečanosti v ča6t pokojnemu L ubomirju Davidov, in. Prireditev se udeležujejo za-'■'opniki vseh opozicijskih strank. Vendar pa je glav-1 i znak teh prireditev, da hočejo z njimi demokrati na svoj način oživiti čelovanje btranke in spet privabiti ljudi v svoj* vrste sklicujoč se pri tem na svetal vzgled pokojnega poštenjaka Ljubomirja Da-v' Joviča, ki ie bil ' J vseh politikov prav gotovo nafbolj popularen ljudstvom. Davidovič je za demokratsko stranko e aS ~s Sa a « B II M* % Si (smer, in konti 11 m l Ljubljana 764-7 io-» ■lb 31 2f 0 Maribor 766-7 io-o -4-0 80 a e Zagreb 774-5 ud OD 80 0 B, —» • — Belgrad 774-0 10-C -2-0 70 0 N. — — Sarajevo 773-6 12D OD 50 4 SSEj 4—< — Vis 770-3 9-0 2D 60 4 ENE, i ; — Split 770-3 14D 4D 40 o- NE, .*hI Kumbor 768- 14D 7D 30 0 N, — — Rab 771-3 11*0 4D 40 (V NE, — — Oflbmslt! 763-0 13D 6D 40 1, NSi, — Vremenska napoved: Večinoma jasno, stanovitno vreme, nočni mraz, podnevi topleje. Najnižja toplota zraka na letališča —6.81 Koledar Danes, torek, 2. aprila: Fran PmI. Sreda, 3. aprila: Rihard. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, S . Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva e. 20, m,. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Prirodoslovno druitvo v Ljubljani priredi danes ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi poljudno znanstveno predavanje »Ork-neysko otočje«. Predavala bo v slovenščini gospa Fanny Copeland. Predavanje bodo pojasnjevale krasne, večinoma barvaste skioptične slike. Skupina bojevnikov Ljubljana — Št. Peter vljudno vabi članstvo na občni zbor, ki bo jutri, v sredo, 3. aprila ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Leopolda Zupančiča na Jegličevi cesti. FO Šibka ima drevi svoj redni sestanek. Na sporedu zanimivo predavanje. Vabljeni vsi možjr in fantje. »Gledaliiče malih* bo v prvi polovici aprila uprizorilo Cankarjevo igro »Lepa Vida« v režiji Sintiča Zvonimrja. »Revizor< v proslavo 40 letnega odrskega dela našega igralca Josipa Daneša bo v torek, 9. aprila, v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic je od od torka, 2. t. m., dalje pri dnevni blagajni. Zaradi kontumaca psov in mačk se ljubljanski prijatelji psov precej razburjajo, ker nekateri m;-slijo, da je kontumac razglašen samo v Ljubljani. Ker se je po deželi pojavilo več sumljivih psov, jo kontumac razglašen v okrajih Kamnik, Logate Kočevje in Ljubljana okolica. Že v prvi polovil: marca se je namreč po Blokah klatil majhen črn pes košatega repa, ki je ugrizel neko osebo in nekaj psov ter ušel proti Iški. Isti ali podoben pe se je klatil tudi po kamniškem okraju na Jeranovem ter so ga videli tudi po vaseh Godič, Zduša, Nevlje, Vrhpolje, nato je pa tekel skozi Kavran Zodhruško, Srednjo vas, Loke, Potok, Buč, Šmar no do Lazov, kjer je bil ustreljen. Klal se je vsf ’ z 10 psi in ugrizel 7 oseb. Zrav mogoče je tore., da je isti pes bil 17. marca tudi na Ježici, kje je napadel več psov in ljudi. Iz Iške je v kamniški okraj najbrž prišel skozi Ljubljano, kar prit-vijo tudi na Ježici, in je zato najbrž tudi v ljubljanski občini s steklino okužil kakega psa, d i torej sama previdnost in skrb za zdravje preb -valstva pred to strašno boleznijo nalagata oblasti, da je razglasila kontumac tudi v ljubljanski občin:. Solista Petrovčič Roman in Tone bosta sodelovala na koncertu pevskega društva Krakovo-Trnovo kot zvesta in navdušena Trnovčana v okrilju domačega pevskega zbora. Povsod sta znana in priljubljena kot odlična naša solista. Tem večjo priljubljenost imata v svojem rojstnem deln ljubljanskega dela. Zalo je popolnoma naravno, d:1, se pevci društva Krakovo-Trnovo poslužijo njunega prijaznega sodelovanja za svoj koncert, ki bo v petek 5. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Na klavirju ju bo spremljal dirigent, operni zborovodja Drago Simoniti. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Nocoj ob 19.30 bo v Delavski zbornici predavanje prof. dr. Alojzija Zalokarja o »nenadnih obolenjih v zvezi z nosečnostjo«. Udeležba je z,. bolničarje in bolničarke Rdečega križa obvezna. Pianist Ivan Noč, ki se je pravkar vrnil -potovanja po Nemčiji in Italiji, kjer je imel ve izvrstno uspelih koncertov, bo sodeloval na jub ■ lejnem simfoničnem koncertu ob priliki proslav 20 letnice Orkestralnega društva naše ulasbetv Matice. Pianist Ivan Noč je splošno priznan umetnik in bf bilo odveč poudarjati njegovo izredno tehnično spretnost in umetniško klavirsko igro. Zanimivo bo slišati v letošnji sezoni Rahmaninov klavirski koncert sedaj po drugem interpretu, t. j. Ivanu Noču. Koncert bo odigral s spremi je vr-njem velikega orkestra, ki bo poleg tega izvaj; ’ še dela Sain-Saensa, Faureja in Škerjanca. Ko cert bo 8. t. m. ob 20 v veliki unionski dvoran . Pevski zbori Hubadove iupe JPS ▼ Ljubijo:: i imajo v nedeljo 7. aprila letno redno skupščino, ki se bo vršila ob 10 v Hubadovi pevski dvora' z običajnim dnevnim redom. Vsak zbor naj pošl na skupščino enega zastopnika in namestnika s pismenim pooblastilom. Včlanjena društva naj ? ■ pred skupščino odgovore na zadnjo župno okrr nico z dne 1. t. m. ter vrnejo izpolnjene kartoto’ * dveh izvodih. — 2upna uprava. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — Začetek ob 20 Torek, 2. aprila: Zupanova Micka. Varh. Premi Premierski abonma. Sreda, 3. aprila: Severna lisica. (Red A. četrtek, 4. aprila: Asmodej. Red B (in * abonma). Petek, 5. aprila: Zaprto. OPERA - Začetek ob 20 Torek, 2. aprila: Zaprto. Sreda, 3. aprila: Adriana Lecouvreur. Red -Četrtek, 4. aprila: Figarova svatba. Red Četrtok Petek, 5. aprila: Zaprto. (Generalka.) Repertoar Narodnega gedali&a v Maribtru Torek, 2. aprila ob 20: »Gejša«. Red A. Sreda, 4. aprila: Zaprto. Četrtek, 4. aprila ob 20: »Trideset sekund ljube ni«. Premiera. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 5. aprila ob 20: »GejSa*. Gostovanje mariborskega ehdališia. Sodobni Robinzoni Skoraj neverjetno je slišati, pa je le resnic«, da Sredozemsko morje, ta najbolj zavzeta trgovska pot v Evropi, Se do danes ni docela preiskano. .Jadransko morje ima Se več malone nepoznanih otočkov in tudi v Egejskem morju je nedavno grška admiraliteta po opravljeni reviziji zemljevida »odkrila« kakšnih štiri sto majhnih otokov. Neki posebneži, ki se hočejo izogniti preskušnjam civiliziranega življenja in njegovih težav, si kratko malo izbero ta ali oni teh oločkov ter si postavijo na njem svoj novi dom. Tako živi ua primer Pavel Hartmann, po rodu Nemec, že nad dvajset let na skalnatem dalmatinskem otočku Branu. Naselil se je bil na njem, ko se je razbila ladja, na kateri se je s svojimi tovariši vozil v bližini otoka. Ko so mu prihiteli na pomoč ljudje z dalmatinske matične obale, je brez nadaljnjega njilrovo pomoč odklonil. Zgradil si je majhno kočo in si uredil okoli nje velik zelenjadni vrt. Morje in ta vrt mu dajeta hrano. Dvakrat na ieto odvesla na matično obrežje, da si nabavi tiste življenjske potrebščine, ki jih ne more dobiti na c.toku, predvsem obleko. Ko pa si vse potrebno nakupi, se vrne spet nazaj na svoj otoček in se ne briga več za svet okoli sebe. Samo včasih poleti ga obišče kakšen radoveden turist, kateremu samotar razkaže svojo kočo in mu pripoveduje svoja