RedaceHSn y Admlnistraclftn C- BAMON USTA 5158 T. A. 50 - 5502 Bs. Aires ★
Naročnina:
Za eno leto $ 8.—
Za pol leta
7	5'~
inozemstvo 2 Dolarja ^Marnoma žtev. 20 cta.
REGISTRO NACIONAL
INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 22502T
(LA VOZ ESLOVENA),
PERIODICO QUINCENAL 1)E LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (tfUGOESIiAVA) PARA TODA SUD AMERICA - OROANO I)E LA SOCIEDAD VUGOESLAVA “HOGAR POPUDAR ESIiOVENO”
^ETO (ASfO) III.
BUENO SAIRES, 8 DE MAYO (MAJA) DE 1948
O O O 2 H	FRANQUEO PAGADO
	Concesi6n N’ 3159
Rol	TARIFA REDUCIDA
u3£	Concesi6n N’ 1551
	
Nfim. (Stev.) 9
"Svobodna Slovenija" Praznovanje L Maja
(“ESLOVENIA LIBRE”)
. El afio .1948 nos trajo, entre otras muchas novedades, la aparicion en tierra ^gentina, de dos periodicos escritos uno, “Svobodna Slovenija”, en esloveno, y el otro, “Hrvatska”, en croata.
Con esto la reaceion inicia su ofensiva sincronizada contra dos de nuestros Principales nucleos de inmigrantes en la Argentina. Es evidente que se persi-£uen dos objetivos, primero provocar confusion en el seno de la colectividad JjUgoeslava, y segundo atraer a la masa de inmigrantes que continuamente *lega a estas hospitalarias playas. Entre los inmigrantes se cuentan muchos que “an abandonado Primorje antes de que esta fuera devuelta a Yugoeslavia, ante e* temor que les infundio la reaccion mediante toda clase de rumores estrafa-arios, otros provienen de la parte de Primorje que el tratado de Paz ha dejado aJo soberania italiana. Pero muchos de los que hasta ahora han llegado son lo ^.Ue nosotros conocemos como “domobranci”, esto es “naeionalistas” fana-Jlc°s. Es a esta clase de gentes a las que nuestros Pueblos desean ajustar cuen-as pendientes, y que ante la inminencia del castigo justo, han huido a la Argentina y otros paises de America, en donde pretenden envenenar el aiubiente para aprovechar la confusion que puedan provocar en beneficio Pfopio.
De estos nucleos sale “Svobodna Slovenija”, que pretende, como lo dice 11 su primer edit<Jiial “luchar por la libertad, la verdad y el derecho”. A desean engaiiar estos senores? Luchan por la verdad, y comienzan min-}®ndo cuando dicen que ellos fueron los primeros en luchar por una Eslovenia lbre en el afio 1941, cuando sabemos que se aliaron con los germanos nazi-
•	Ias°istas como en el afio 1920'se aliaron con los fascistas italianos y lucharon contra de los patriotas bajo la bandera del anticomunismo. Si dicen que uchan por la libertad, por que han venido a esta tierra en donde ellos mismos econocen que la libertad existe? Se hubieran quedado a luchar por la libertad donde ello3 creen que no existe.
Nosotros no acusamos a todos los inmigrantes que llegan, de ser crimi-®ales de guerra, como los de la “S. S.” pretenden. No podemos menos que e?lbirlos con desconfianza, pues sabemos que han dejado nuestra patria de °rigen en el momento en que Bila mas necesitaba de su ayuda moral y material Para la reconstruccion. Por otra parte son muchos los que llegan aqui diciendo han sido guerrilleros y otras macanas por el estilo. Muchos de ellos han
0	guerrilleros, si, pero lo interesante seria saber contra quien combatian.
, Los de la “S. S.” como todos los reaccionarios del momento, utilizan la andera del anticomunismo para combatir por la democracia, igual que en jecia, Espafia, Cliina y Turquia, pero todos reconocen un amo comun, todos alinientan de la mišma fuente y todos tienen el mismo objetivo, esto es, en 0Inbre de la democracia, destruir a los democratas verdaderos.
Hitler, a quien los de la “S. S.” repudian, no pueden hacer otra cosa, pues-co C*Ue.su lugar esta ocupado por otro amo, tambien con la bandera del anti-»^ismo desato la guerra mas terrible que conociera la Humanidad, pero ^ ftunadamente todos sabemos como termino, y asi terminaran los que inten-11 r<5petir la “hazafia”. Seran destruidos por sus propios pueblos.
av . Svobodna Slovenija” luchara por la verdad, y dice que los germanos ? daban a los partizanos comunistas con armas y municiones. Todos Sabe-al»S ^Ue es^a “ayuda” solo existe en la imaginacion de los de “S. S.” y si las Das armas obtuvieron los partizanos de los invasores nazifascistas, fueron cit *6S arrebataron a costa de su propia sangre. Por otra parte en el Ejer-ag_° "e Liberacion Nacional no solo habia comunistas, sino catolicos, socialistas, °cun 10S- ^ toc*°	^ecente (lue en n^estra Patria habia en los afios de
Pacion. Los unicos que alli no estaban eran los de la “S. S.”.
lja jndudablemente que a estos sefiores les duele ver como muchos de los que Su abajado en la R. Argentina durante quince o mas afios, han preparado rel^a^etas y retornado a la Madre Patria. Para justificar este no tienen mas cll° que recurrir a la mentira.
verd^ia*mente> al leer sus editoriales, uno no sabe si reirse o rabiar,_ pues las ell0a .s <lue en ellos se encuentran son de tal calibre, que nos pareče que ni Se « mismos las creen. Y para muestra basta un boton, segun el dicho popular. HUe .0s acusa de ser agentes del Kominform y de mantener dominados a 0s connacionales mediante el terror. Esto no necesita comentario.
8U _ Jllcludablemente, mald tactica han elegido los de la “S. S.” para hacer P esentacion. Nosotros creiamos que lo harian mejor.
per ®n£afiaran a los ignorantes, a los que no conocen nuestra colectividad, De n° a aquellos que nos conocen, y que por conocernos estan con nosotros* por cu^Pas podra absolverlos Dios, pero no la justicia de los hombres, que fcer Precisamente eso, JUSTICIA, los reclama.
Po vseh mestih Evrope, kakor tudi izven Evrope, se je zbralo na milijone delovnega ljudstva, da je proslavilo svoj praznik — Dan delovnega ljudstva. Vse manifestacije so se v splošnem mirno in dostojno izvršile. Na manifestacijah so govorniki nastopali proti severoameriškemu imperializmu in proti Marshallovemu planu ter poživljali na enotnost delavstva.
V Budimpešti se je udeležilo proslave okrog pol milijona oseb. Postavljena je bila tribuna, na kateri je bil Dinyes, predsednik vlade in drugi zastopniki naroda. Manifestacije so trajale od 8 ure zjutraj skozi do večera.
V Franciji so na proslavi govorniki zahtevali zvišanje plače delavcev in reorganizacijo vlade v kateri naj bi bile zastopane tudi druge stranke.
Poljska je proslavila delavski praznik p ovseli večjih mestih. V Varšavi je kakih 130.000 delavcev defiliralo po ulicah.
Rusija je posebno sijajno obhajala i 1. maj. Proslave v vseh večjih mestih ! se je vdeležilo okrog 4 milijone oseb. Samo v Moskvi se je manifestacije vdeležilo do 1 milijon delavcev.
V Meksiki se je proslave 1. maja udeležilo kakih 150.000 delavcev. Pri povorki so nosili napise z zahtevo, da se zmanjšajo cene življenskim potrebščinam. #
V Teheranu je bil o priliki 1. maja sklican shod, na katerem je glavni tajnik delavske organizacije Reza Rausta živo napadal ameriški imperializem.
New York je obhajal delavski praznik veličastno in mirup. Udeležilo se je proslave kakih 750.000 oseb, k čemur je mnogo pripomoglo lepo in toplo vreme.
V Uruguayu so se tudi proslave 1. maja vršile povsod dostojno in brez vsakega nereda.
Praznik 1. maja se je tudi drugod izvršil dostojno, kar dokazuje razredno zavednost vsega delavstva.
Tudi v Argentini se je 1. maj praznoval, posebno pa še v glavnem mestu Buenos Airesu, kjer se je vršila velika proslava dela, katero je organizirala Glavna Delavska Zveza. Na manifestaciji je govoril glavni tajnik Delavske Zveze in predsednik republike General Peron in bila je tudi izvoljena kraljica dela Rep. Argentine za leto 1948.
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA KOROŠKO
Kongres slovenske osvobodilne fronte je poslal ministrom, zborujočim v Londonu brzojav, v katerem kongres zahteya, da se vzame v poštev zahteva, da se slovenska Koroška priključi Jugoslaviji.
Z ozirom na to, da svojo zahtevo radi Koroške tudi osebno zborujočim ministrom izroči, se je imela podati v London delegacija koroških Slovencev, a jim angleška oblast ni dala dovoljenja.
JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA
Dr. Bebler, jugoslovanski zunanji minister je uložil pred ministrski svet velesil, ki zboruje v Londonu, pritožbo proti Avstriji, z ozirom na izjavo ministra Karla Gruber, da Avstrija nima nilcake odgovornosti radi vojne.
Dr. Bebler zavrača to izjavo Gruberja, ter pravi, da je dala Avstrija za časa sovražnosti vso oporo peti koloni, katera je delovala v Jugoslaviji. Vlada na Dunaju je predala 252 jugoslovanskih industrijskih podjetij Avstriji. Avstrijske banke so obogatele na škodo Jugoslavije in mnogo dragocenih umetnin in rokopisov, ki so bili last. Jugoslavije, se sedaj nahajajo na Dunaju.
STAVKA V ZAPADNEM DELU NEMČIJE
V	zapadnem delu Nemčije, ki je pod anglosahonsko cono je pričelo ljudstvo s stavkami. V Hanoveru stavka 70.000 delavcev in prevozna tramvajska sredstva so tudi ukinjena. V stavko bodo šli tudi delavci električnih podjetij, poštnih uradov in raznih drugih strok.
•	Ljudstvo zahteva: enak delež kruha v vseh conah, da se ponovno dodeli 400 gramov mesa na osebo mesečno in dodelitev še drugih potrebnih živil.
KOLUMBIJA PREKINILA DIPLOMATSKE ODNOŠAJE Z
SOVJETSKO RUSIJO
Bogota. — Dne 4. maja je vlada javila, da je “začasno prekinila” diplomatske odnošaje z Sovjetsko Rusijo. Dodali sot k temu vzroke radi “velike geografične razdalje med obema državama” in tudi “različno mišljenje”, ki vlada med vladama obeh držav.
BEVIN JE GOVORIL
Bevin je govoril v občinski zbornici, dne 4. maja. Branil je sedanjo zunanjo auglpško politiko, govoril je o njegovi misiji v Z.A.D. in izjavil, da se namerava Nemčijo ponovno oborožiti kot velesilo.
ŠE EN KVISLING DOSPEL V ARGENTINO
Dne 5. maja je dospel v Buenos Aires jugoslovanski kvisling Milan Stoja-dinovič, ki je bil za časa Petrove vlade
v Jugoslaviji ministrski predsednik in minister zunanjih zadev.
Stojadinovič spada v prvo vrsto onih izdajalcev, ki so prvi prodali svojo domovino in na široko odprli vrata okupatorjem Hitlerja in Mussolinija.
Ta gestapovski agent je dospel sem, da se pridruži izdajalski tolpi ubežnikov, ki nadaljujejo svoje započeto delo ter v službi reakcijonamih sil rovarijo in netijo gonjo proti PLR Jugoslaviji in nje voditeljem.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
ŠOLE ZA SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
Med važnimi pridobitvami delovnega ljudstva nove Jugoslavije je tudi možnost višjega izobraževanja, ki ga je deležno delavstvo. Y tem pogledu je prinesla nova Jugoslavija mnogo novega in zanimivega. Naloga teti šol za splošno izobraževanje delavstva je, omogočiti prisvojitev splošne izobrazbe delavcem, predvsem pa udarnikom, ki so zaposleni po raznih podjetjih in obratih. Te šole se delijo na nižji in višji tečaj. V nižji tečaj lahko pridejo delavci, ki imajo vsaj dovršeno osnovno šolo, v višji lečaj se lahko vpišejo oni delavci, ki imajo vsaj dva razreda srednje šole ali pa štiri razrede višje osnovne šole. Oba tečaja trajata dve leti. Pouk obsega najmanj štiri ure dnevno in traja ob času, ki je za'delavce najprimernejši. Za te šole je izdelan poseben učni načrt in program, ki priznava glede obsega snovi prvenstvo prirodoslovnim vedam, glede »tevila ur pa materinščini s književnostjo. Te šole kažejo lepe uspehe v svojem prizadevanju, zagotoviti iz vrst najboljših delavčev nov kader strokovnjakov. Jugoslovanski delavci so pokazali obilo vneme in prizadevnosti pri učenju in izpopolnjevanju. Dognano je, da na splošno uspeh v teh šolah za splošno izobraževanje znatno presega uspeh dijakov v srednjih šolah.
*
PRVI ZADRUŽNI DOM ODPRT
LR Slovenija ima svoj prvi zadružni dom. Zgradili so ga v Cvenu pri Ljutomeru. Zadružni dom je bil postavljen v 52 dneh. Slovesna otvoritev je bila 18. aprila v navzočnosti več tisoč ljudi. Vse zadružne ustanove v okviru zadružnega doma so pričele poslovati. -V Ljudski republiki Sloveniji bodo letos pozidali 122 zadružnih domov velikega tipa, 162 srednjega in 105 malega tipa. Razen tega bo 132 poslopij preurejenih v zadružne domove.
PIO-
MLADINSKO LETOVIŠČE IN NIRSKI DOM V BOSNI
Tudi Ljudska republika Bosna in Hercegovina kaže v izgradnji prepričljive uspehe, požrtvovalno vnemo. \ prvih vrstah stopa mladina Bosne in Hercegovine, ki b<v pomagala uresničiti celo vrsto važnih načrtov. Predvsem bo mladina sodelovala pri zidavi 500 zadružnih domov na področju te republike, pa tudi pri drugih zveznih in republiških gradnjah. Naj omenimo, da bosta na področju Ljudske republike Bosne zgrajena Mladinsko letovišče v Han (Pijesku in pionirski dom v Sarajevu. Vsa gradilišča bodo tudi letos obiskala številna kulturno umetniška društva, predavatelji, umetniki, in drugi javni ter kulturni delavci.
*
RAZMAH FIZKULTURNEGA GIBANJA
16. aprila je bil odprt v Beogradu drugi Kongres -Fizkulturne zveze Jugoslavije, ki združuje okoli 370.000 fiz-kulturnikov. Dejstvo je, da so fizkul-turniki nove Jugoslavije dosegli v vseh športnih panogah in v nekaterih celo presegli predvojne rezultate. Veličino uspehov izpričuje tudi dejstvo, da si je pridobilo v vsej državi 50.000 tekmovalcev značko fizkulturnikov. Za razliko od prilik v stari Jugoslaviji je fiz-kulturno gibanje zajelo v novi Jugoslaviji najširše ljudske sloje ter je bilo na ta način uveljavljeno načelo množičnosti tudi v fizkulturnem delovanju.
Drugi Kongres_ je ugotovil fizkulturne uspehe,, pa tudi pomanjkljivosti. Kongres je razpravljal o ustanovitvi
| nove ljudske telovadne organizacije, ki bo vzgajala svojo člane v rodoljubju in ljuezni do domovine in ki jim bo prožila vsestransko telesno vzgojo. Zn posamezne športne panoge pa bodo ustanovljene športne zveze, katerih naloga bo dvigniti šport do višine, ki bo v skladu v: ugledom, in višino ter močjo našega fizkulturnega gibanja in naše države.
*
GRADNJA MEDICINSKIH ŠOL TER USTANOV
A' Ljudski republiki Hrvatski se opaža tudi živo prizadevanje za okrepitev medicinskega kadra. Letos bo usposobljenih na posebnih medicinskih tečajih in šolah 1200 novih zdravstvenih strokovnjakov. Pri bolnišnicah v Zagrebu, Splitu in Osjeku ter na Reki bo letos odprtih pet enoletnih zdravstvenih šol. Za zidavo teli šol je zagotovljen kredit 66 milijonov dinarjev.
*
PIONIRSKA GLEDALIŠČA — SRE DIŠČE UMETNIŠKE VZGOJE PIONIRJEV
Konec marca je bilo odprto v Zagrebu Pionirsko gledališče. Podobni gledališči obstojata že v Splitu in na Reki, toda zagrebško Pionirsko gledališče ima poseben pomen. Zamišljeno je kot ustanova, kjer se bodo pionirske dramske skupine učile, kako je treba sestavljati repertoar, kako je treba ravnati z mladimi igralci. Zagrebško pionirsko gledališče ima svoje strokovno vodstvo, v katerem so priznani gledališki umetniki. To gledališče šteje 130 članov, ki deluje v dramski, baletni in tehnični skupini ter v zboru. Pionirsko gledališče ne bo uprizarjalo del samo za de-co, ampak tudi za odrasle. Tako se bo v pionirjih lahko razvil čut za okus in umetnost. Nekateri književniki so se že lotili pisanja primernih odrskih del, ki jih bodo uprizarjala pionirska gledališča v Zagrebu, Splitu in na Reki.
*
10.000 POSTELJ ZA DELOVNE LJUDI V LETOVIŠČIH SLOVENIJE
Vsa slovenska letovišča in kopališča in kopališča se pripravljajo za novo turistično sezono, ki se prične 25. aprila. Turistična društva, Putnik, okrajni in krajevni ljudski odbori ter razne, množične organizacije so posvetili letos turizmu mnogo večjo pažnjo nego v prejšnjih letih, v letoviščih Slovenije bo letos na razpolago delovnemu ljudstvu iz vseh delov Jugoslavije nad 10.000 postelj. Prvič je bilo zgrajeno pri nas množično prenočišče, kjer bo lahko prenočilo nad 200 ljudi. To prenočišče je namenjeno predvsem šolski mladini ter množičnim organizacijam. Letos bo odprto tudi letovišče Pokljuka pri Bledu, kjer je že dozidan novi hotel s 70 posteljami. Nadalje bo odprt letos veliki Dom pri Kranjski gori, bo tudi 70 postelj, llazen tega je bilo urejenih v Sloveniji do 40 planinskih koč, ki bodo vse odprte v letošnji sezoni.
*	i
KINO “MOSKVA” V LJUBLJANI
Večini Ljubljančanov je še v spominu mali kino “Ideal”, ki je bil v podzemlju bivšega hotel aMalič, kjer stoji sedaj palača Bat’e. Novi kino “Moskva”, ki je začel obratovati oktobra 1947 je na istem, toda znatno razširjenem prostoru. V njem je 500 sedežev. Načrt zanj je izdelal Projektivni zavod, zidarska dela je opravil Megrad, ostalo instalacijo (aparatura, razsvetljava, akustika itd.) pa je nadzoroval ravnatelj kinopodjetij Grabek. Desno in levo od projekcijskega platna «pe-cielne izdelave so na temno-modrem
Otrokom v Mladinskih Domovih vsa skrb in ljubezen
Vzgajališče vojnih sirot-Mladinski dom Toneta Tomšiča v št. Petru na Krasu je nastanjen v vili, ki je bila nekoč last bogataša barona Wlndi’schgraetza. V moderni in bogato opremljeni stavbi živi danes G5 pionirjev in pionirk, ki so v vojni izgubili očete ali matere ali pa so stali sami — brez obeh roditeljev. Ti mali, v zadnjem času samo šolski otroci, uživajo v tem domu vso nego in oskrbo ter pravilno vzgojo. Dom je bil ustanovljen jeseni leta 1945, in ga oskrbuje ministrstvo za prosveto LRS.
V preteklih počitnicah so imeli otroci dnevni delovni čas urejen tako, da so tudi pomakali pri različnih delih, pri čiščenju sob, na vrtu, pri tem pa niso opustili šolskega študija — ponavljanja snovi iz preteklega šolskega leta. Otroci so zelo disciplinirani in pridni. Nekateri so pravcati mali umetniki. Taka sta mali risar Slavko Kravas in Slavko Požar, ki je iz odpadkov furnirja sam izdelal v miniaturi dom Toneta Tomšiča.
težke dneve vojnih grozot. Shujšana slabotna telesca so se jim v dveh 'e oskrbe v domu razvila in tudi oči so J1® dobile zopet jasen pogled in toplo žar J' Neizmerno so ti otroci navezani drug drugega, radi se imajo med seboj, rodni bratje in sestrice. Prav tiste <*nl’ sem jih obiskala, se je petero najnala)
II
predšolskih otrok odpravljalo v dom
mlajših v Sloveniji. Težko so se ločiU dosti joka in iskrenega pozdravljanj* bilo ob slovesu.
Otroci, niti najmlajši, se nikogar ne
ji jo. Nič več plahosti ne poznajo. Z odKr tim in jasnim pogledom zrejo vsakoiHur «U: oči. Cilka, mala pevka v domu, je kar P°j ‘gumno stopila naprej z željo, da bo ne zapela. Sama sebi si je dala znak &a četek: “Tri, štiri...” in začela z ja'
89'
globokim glaskom peti narodne in Pftf . zanske pesmi, mahaje po taktu z debe11 ročicami kakor dirigent. Cilka zna nlIl0gj, pesmic, nikoli jih ne zmanjka, pa tudi ka in Dragica sta povedali, da znata Pe
'I
D;
>diš
rav
itn
3dn
egu
ati;
te]
He;
riv
uds
Mi
to
1
h
iei;
Mi
01
N
oči
isil
dit
o
Mladinski dom Toneta Tomšiča v Št. Petru na Krasu.
Vila je primerno urejena za mladinsko vzgajališče. šest prostornih spalnic, bolniška soba In ambulanta, dve učilnici in igralnica, prostorna umivalnica in kopalnica ter jedilnica v podpritličju dobro služijo svojim namenom.
V pogovoru s to mladino se jasno odraža sproščenost malih src, pozabljenje na
ozadju freske in sicer desno so freske slikarja Omerza, ki predstavljajo internacijo in izgnanstvo ter delovni polet v svobodi, na levi pa je slikar Sedej simboliziral partizansko borbo in talce ter prihod zmagovite svobode.
Ob straneh s heraklitom obloženih sten je nameščena električna razsvetljava, ki razpršuje mehko luč. Prav tako je s heraklitom, ki duši nepotrebni odmev in šume,-obložen tudi strop. V' stropu in ob stranh so ventilacijski duški, ki so v zvezi s posebno pihalno napravo, ki bo dovajala pozimi termično toploto, poleti pa osvežujoč, primerno vlažen zrak. Nad izhodi >žiro,m a vhodi so nameščene varnostne uči, prav take luči.so nizko ob stopnji-šču, a vse so v zvezi tudi z lastno elek-rično napeljavo za primer, če bi jav-la napeljava odpovedala.
Sama kabina je do srede stene obložena z emajliranimi ploščicami, stene od srede_ do stropa in sam strop pa so pobarvane z emajlno barvo. To je potrebno, da bi se ne nabiral prah, ki povzroča. znano za oči utrudljivo migotanje slike, če zaleze v projekcijsko aparaturo. V kabini sta dva najmodernejša projektorja na vodno in zračno hlajenje ter s posebnim oblikovalcem tako povezana, da se bo izvršila povezava brez najmanjše motnje. Projekcijska aparatura je v zvezi s specielnim zvočnikom za visoke in nizke zvoke glasbe in govora še poseebj.
in
k, dt) »jti ti
tako mi je mali tercet lepo in ubr®'l, . ®
“,pr$ f 1
10
dekl»'
*Vi
ih,
%
o
P
zapel tisto lepo slovensko narodno
bo pomlad...”. Ivanka pa je stara
in pojde že v četrti razred. Zna lepo
mirati,' posebno partizanske pesmi j* *
do od srca. Mala temnolasa, štiriletna V
gica ima	v	domu še dve starejši s00t jj
Ne	samo	njeni sestrici, tudi vsi 08 .
otroci imajo radi malo nagajivko, in
je bilo hudo po njej ob slovesu pri oc* ^
v Polzelo. Dragica je doma iz bivše con®
mamica pa je v bolnišnic* ■
sem odhajala, me je ProS ^
naj jo dvignem v naročje. Stisnila
k meni in prižela obrazek tesno k moje |
licu. Ko je bila spet na tleh, je stek'*
.foV*
očeta niina, jetična. Ko
ostalim in jim ponosno povedala: rišica ima tudi mene rada”.
Prisrčni in iskreni so ti naši mali- v stvo mladinskega doma je prevzelo v® ^ nalogo, nuditi jim vse, da ne bodo inl*. nikoli občutka osamelosti in zapuščen0^. Dobrota in ljubezen vzgojiteljic —-	.
rlšic Vande, Pavle, Marjance ln ostali*1j * v pclni meri nadomešča toplo in n® ■« materinsko ljubezen.
Mi
iV;
m
‘c
ii
'ja
*v
>vs
ii
KROJAČNICA
CIRIL PODGORNIK
Tinogast*
Dr. SANTIAOO DOMINGO ZARICH
K ragičnl zdravnik
Notranje bolezni za ženske ln otro*
R O S A R I O COrdoba 6217 T. A. 04228
■p
'it
«1
h
*****
im Sodiščem L R. S. se ji vršila razprava in ostalin agentom tajili obveščevalnih služb
BITENC MIRKO in SOKLIČ JANKO OBSOJENA NA SMRT
Ljubljana, 12. aprila.
zTJutraj se je pred Vrhovnim ‘ri’ rava n*1. • ® v Ljubljani začela raz-itii teroristični in špijonski or->» sin a H1 z obtoženim Mirkom Biten-:«i )dnee c<j*u- Predsednik kazenskega ega sLZ-v?ra je podpredsednik Vrhovca v. a LRS dr. Matej DolničaT, a ®ta sodnika Vrhovnega sodi-nez a. fr,v Ludvik Gruden in Rihard rivVp .oknico zastopata Vladimir jegov 'Iavn^ tožilec LR Slovenije, in P0 Pomočnik Martin Žalik.
°nu o kaznivih dejanjih zoper “astvo j v
^tirkn državo so obtoženi:
'«« m? fctenc-.r°j- 1896- ^ta v Pred-a biv^gg0 *c*’ Pro^esor ^rez stal-
ro 1894. leta v Štur-ieist:„ t •'°v®eini, književnik in pu-
AlartiL iubljane;
jan Dokler, roj. 1905,'leta v Kra-
hske sfVi80 pripadniki tuje špi-• V.r®^i vse d° aretacije sil^o *iaiya> 8 katerimi so hoteli litev pTr>aviti obstoječo državno u-co im- Po nalogu predsednika duei>a n^anega “Slovenskega nagega v.ora” v Rimu, obsojenega tuje xT,.?clnca Mihe Kreka in agenda »n f^onažne službe v Švici Vauh-
V«1
,e»*
(Dl
n afi to'’®’ H ^ n ^
nju, duhovnik iz Ljubljane;
Vinko Zor, roj. 1892. leta v Vačah pri Medvodah, duhovnik iz Ljubljane;
Ciril Dimnik, roj. 1898. leta v Slapah pri Ljubljani, gozdarski inženir iz Ljub. ljane;
Aleksander Žekar, rojen 1914. leta v Ragoški Slatini, železostrugar iz Tržiča;
Albin Sirk, roj. 1919. leta v Kojskem pri Gorici, študent iz Gorice;
Marija Kerne, roj. 1892. leta v Ložu, nameščenka iz Ljubljane;
Marija Križnič, roj. 1891. leta v Ligu nad Kanalom, šivilja iz Ljubljane;
Jožica Bitenc, roj. 1895. leta v Ligu nad Kanalom, učiteljica v pok. iz Ljubljane ;
Alojz Krek, roj. 1922. leta v Ljubljani, študent brez stalnega bivališča, in
Janko Soklič, roj. 1918. leta na Bregu pri Žirovnici, nameščenec brez stalnega bivališča.
Obtožnica
•n*" pa So	_-------------------- -------
>r$* 1 Biten 6 Preko prvoobtoženega Mir-0 |fl ®V(*lnihCaiP?Vezali s tujih obve-eKi®' (hovjij S . v Gorici in Trstu. Po so sam^ *n P° svoji
iK11 movi), 1140 v 1
*rr iioniriavovdilih ______________,_____..
Qr> 0 Ja, tep6^	vohunske	podat-
•nen
i11” doi^Q0^uPs^aško propagando proti
nd" Ipg .. lru SO organizirali nhnrnžprtp
itricli Polita 0 sPl°šnem gospodarskem jst9" 12 vmV eLm stanju v državi. V skla-
da bi
so organizirali oborožene
°W, 1 vPa(iale v FLRJ in pri nas % haie nPiwi„ tt :_________________________—
a«
cl' rilkli iT util’eae. v ino
09llS l0Cj°rOŽjla> v katerih 96 '! i11 Ha ,eil° *nt er venci j o v naši drža-
<ie t Se	'
leift 1 ' ro<
inozemstvo so so pozivali
t.-.c r,^I?esa’vanje v njene notranje ^kih u tujih špi jonskih služb, avfiiatev °mand in diplomatskih predli iJ P« so stanje v FLRJ prika-1,1 PrenoV1?davin° terorja, brezpravji, JanJa vere.
^2^,Nska demokratska
Z — AGENTURA TUJE
V obg SKE službe
obtožnici je tudi, da pri nK+nSv *n terorističnem de->vano \ozenci naslanjali na tako a*0” v n .-SlQvensko '	‘
“tte xi ^Ori
»l
ja Glušiča. Ker v Ljubljani, kjer se je skrival pr isvoji svakinji, soobtoženi Mariji Križnič, ni dobil nobenih sodelavcev, se je preko soobtoženke Križnič povezal s škofijskim tajnikom Stankom Leničem, da bi mu pomagal organizirati obveščevalno mrežo.
ITALIJANSKI DEMOKRISTJANSKI OFICIRJI SO OBOROŽEVALI TERORISTIČNE TOLPE PROTI F.L.R.J.
Za organizacijo in oborožitev teh tolp iz pobeglih vojnih zločincev se je obtoženi Bitenc že od aprila 1947 preko dr. Kacina, predstavnika “Slovenske demokratske zveze” v Gorici, pogajal z oficirji italijanskih demokri-stjanskih oboroženih enot in predstavniki vojske neke zapadne države.
V Vidmu se je dvakrat sestal z nekim polkovnikom demokristjanskih oboroženih enot, kateremu je dal špi-jonsko poročilo o stanju v naši državi, se z njim pogajal za oborožitev in odstop določenega terena za vojaško vež-banje terorističnih tolp ter se dogovoril za nadaljnje sodelovanje preko nekega duhovnika v idmu.
Poročila, ki jih je ta špijonska organizacija pošiljala CPU 10.720, obveščevalnim službam nekih tujih držav,^ italijanskim demokristjanskim vojaškim funkcionarjem, vojnemu zločincu Mihi Kreku in agentu Kacinu so vsebovala podatke o političnem, gospodarskem in \
vojaškem položaju v državi. Da bi pa špijoni prikazali politično stanje v naši domovini tako, kot so si ga želele tuje obveščevalne službe za vojno-hujska-ško propaagndo proti FLRJ, so si obtoženci izmišljali in potvarjali podatke ter v svojih obveščevalnih poročilih blatili ljudsko oblast in množične organizacije.
OBTOŽENI DOKLER MARJAN JE S ŠKOFIJSKIM ORDINARIATOM V LJUBLJANI ORGANIZIRAL FINANCIRANJE ŠPIJONOV
Obtoženi Marijan Dokler je v marcu 1946 vstopil v Bitenčevo špijonsko organizacijo, zbiral vohunske podatke ter jih preko obsojenega Stanka Leniča in soobtožene Marije Križnič pošiljal soobtoženemu Bitencu. Deloval je kot organizator špijonske mreže. Poleti 1946 je skupno s škofijskim ordinariatom v Ljubljani in soobtoženim Mirkom Bitencem organiziral finansiranje I te špijonske organizacije, ker se je z Unagistrom Ustarjem dogovoril, da je v ta namen dal na razpolago 60.000 din za 200.000 lir, ki jih je soobtoženi Mirko Bitenc položil v Rimu pod parolo “Aurora”. Poleg tega pa je širil sovražno literaturo, ki poziv ana nasilno odstranitev ustavnega reda FLR.J.
BUDNOST LJUDSTVA JIM JE ONEMOGOČALA IZVEDBO ZLOČINSKIH NAČRTOV
V utemeljitvi naglasa obtožnica, da
že: globoko konspirativnost, šifre, javke, organiziranje obveščevalne mreže in visoke nagrade, ki so jih prejemali od centrov tujih špijonskih služb v ino--zemstvu. Predmet njihovega vohunstva so vojaški podatki in o splošnem političnem ter gospodarskem stanju v državi, ki so jih zbirali po točnih navodilih za izvrševanje špijonske službe.
Pobudnik tega njihovega zločinskega delovanja je vojni zlbčinec Miha Krek, predsednik takoimertovanega “Slovenskega narodnega odbora” v Rimu, ki je samo nadaljevanje izdajalskega delovanja vseh protiljudskih klik iz dobe okupacije. Obtoženi so že med okupacijo vršili vohunstva in izdajalstva. Ko pa so videli, da pri svojem izdajalskem delu nimajo nikake zaslombe pri ljudstvu, so zaradi svoje globoke mržnjc do lastnega naroda vedno globlje padali v blato plačane špijonaže in narodnega izdajstva.
V svoji bolni ambiciji, da se bodo s pomočjo tuje oborožene intervencije polastili oblasti, so preko tujih šp.jon-skih služb dajali mednarodni re;. ji material za vojnohujskaško propagando, hoteč z grožnjami neposredne vojne tujih sil proti FLRJ ustvarjati vojno psihozo in zavreti delovni polet ljudskih množic pri izvrševanju petletnega plana.
Toda ljudske množice so že od prvega početka njihovega zločinskega delovanja sprevidele njihovo vohunsko in izdajalsko delo v službi tujih gospodarjev. V dveh letih svojega zločinskega
naroda pridobiti za svoje špijonsko delovanje nikogar razen nekaj protiljudskih duhovnikov katoliškega klera in nekaj starih gestopovskih agentov.
so kazniva dejanja obtoženih dokazana j delovanja ni namreč mogla ta bedna z njihovimi lastnimi priznanji, številni- skupina izkoreninjencev in izdajalcev
mi dokumenti m izjavami prič.	..........
Popolnoma je jasni, da je delovanje te skupine špijonov navadno vohunstvo, ker vsebuje vse elemente špijona-fafc”1
OBTOŽENCI SO PRI ZASLIŠEVANJU PRIZNALI SVOJE ŠPIJONSKO
PROTILJUDSKO IN PROTIDBŽAVNO DELOVANJE
Po prečitanju obtožnice je bil prvi1 zaslišan Žekar Aleksander. Med drugim je tudi priznal, da je za špijonsko delo dobil .13.000 din nagrade in da je
ljubljanske škofije in priznala, da je zbirala vohunske podatke o našem gospodarstvu in vojski.
Duhovnik Dokler Marjan se je pri zaslišanju pokazal kot tip zagrizenega jezuita, ki hoče s svojim izmikanjem j potvarjati dejstva ali pa jih vsaj omi-
poslal 3 pisma, v katerih je hujskal na oboroženo intervencijo proti FLRJ;
Bitenc Jožica je po izmikanju priznala, da je bilo njeno delovanje špijon-1 liti. Zakrknjeno je tajil in"ni hotel id-sko in da je vzpostavila zvezo z agen- j česar priznati a je potem pod težo do-tom tuje obveščevalne službe soobtože- kazov moral priznati sodelovanje v vo-
nim Reharjem. Obtoženka se je s špijo ni sestajala v cerkvah.
Obtožena Marija Kerne je bila usluž-bena pri “Oznanilu”, verskem listu
demokratsko
0K«
^ane H 1Cir *n. Trstu ter njene vo-•ih druJ' i ?cina> ,dr- Tolija, Kem-^ji vzdrTv6’ ,so tej špijonski orga-^ionowev^ kanale imed šefi tu-»«»£?,h slua
(rS*s>a
v Gorici in Trstu organizirati oborožene
• ' Nad i
j).«.3 so se obtoženi opirali na ’>orišču Sen oficirje ita )£ ^USKin oboroženih
^iji^nce
itl^istin«	ofiefrje italijanskih
hitni-?ai*klh obornLm-h	„
ter 1^Ce \ taborišču Senegajjlia v
^a Višin	-
a
enot, s
v v GoH„-Se Preko predstavnikov a Star; 1 se.stajali v Vidmu, Gorici ari gori.
. ltene . ,
fialooif^011^0 mrežo organizi-Viviv,*11 z ^enarno podporo ob
r**"''
i?/l946J?ega zlo^inca Mihe Kreka, h? s°jenpie °^toženi Bitenc po nalo-Je(?°Vo rfa z^°^i*ica Mihe Kreka in Dn6«^-110 Podporo prišel v “Pijonskih zvezah Andre-
igsss..................
Obtoženci Bitenčeve skupine pred sodiščem.
hunski druščini.
Tudi duhovnik Vinko Zor je priznal, da se jo sestajal z M. Bitencem, ki mu je naročil, da naj bi prevzel informacijsko službo. Z Bitencem je povezal tudi Doklerja in Kokalja, zvezo z Bitencem pa je obdržal Dokler. Sam je nosil poročila Kokolju in obratno.
Stari špijon Rehar Radivoj je v celoti priznal svoje špijonsko delovanje, za katero je v 9 mesecih dobil 121.000 dinarjev. Izjavil je, da je ?e v začetku avgusta 1. 1940 stopil v službo tuje špijonaže, za kar je nekaj časa dobival po 2000, pozneje pa 4000 dinarjev.
ZASLIŠEVANJE GLAVNEGA OBTOŽENCA BITENCA
Obtoženi Bitenc je priznal svojo zločinsko dejavnost proti FLRJ in odkril svoje špijonske zveze v Rimu, Testu, Gorici in Avstriji. Priznal je, da je po nalogu Mihe Kreka organiziral špijonsko organizacijo v službi tujih vohunov. Klevetniške letake proti FLRJ je 1 tiskal v tiskarni “Budin” v Goriči in
.je tam s Kacinom in Krpanom tvoril : I><jonsko trojko. Izjavil je pred sodiščem, da je bil član tako imenovane elt-.ekutive “Slovenske ljudske stranke” od novembra 1943. leta, poleg njega pa so bili še Marko Krajnc, Stare Miloš, Smersu Rudolf, Krošelj Jože in Koder, ki so delali po navodilih Mihe Kreka. Direktive jim je Krek pošiljal po kurirju Godini J. in preko radijske zveze,
Bitenc kot domobranski major
ki jo je vzdrževal Miloš Stare.
(Op. ured. Kakor poroča “Svobodna Slovenija” se Miloš Stare nahaja v Buenos Airesu in je predsednik'ubežnikov, ki so tu ustanovili “Društvo Slovencev”).
Bitenc je tudi izpovedal, da se je sestajal z vodji Gestapa Messnet-jem in Foersterjem.
Obtoženi Krek Alojz je kot fanatičen klerofašist postal agent Gestapa. Pri zasliševanju je takoj priznal krivdo v smislu obtožbe. V svojem zagovoru je dejal, da je postal vojni zločinec zaradi svoje klerofašistične vzgoje in ker so predstavniki SLS označevali Osvobodilno fronto za razbojniško organizacijo.
Tudi obtoženec Janko Soklič, gestapovski plačanec in četniški kurir je svojo krivdo v smislu obtožbe priznal z nekaterimi pridržki.
DOKAZNI POSTOPEK
Nadalje je sodišče pričelo z dokaznim postopkom. Zaslišalo se je priče in čitalo vohunska poročila in izjave.
RAZPRAVA JE NEIZPODBITNO DOKAZALA, DA JE MIHA KREK ORGANIZIRAL IN VODIL ŠPIJONAjŽO IN TERORISTIČNE TOLPE PROTI F.L.R.J. PO OBTOŽENEM BITENCU V ITALIJI, GLUŠIČU V AVSTRIJI IN VAUHNIKU V ŠVICI,
pri čemer so mu neposredno pomagali Angloameričani v Italiji in Avstriji ter oficirji demokristjanskih oboroženih enot. — Bitenc razkrinkal špijona Sirka. — Tudi nune Klaverjeve družbe so bile povezane s špijonom Bitencem. — Škofijski tajnik Lenič je razkrinkal lažne zagovore Dokler j a, Dimnika in Kernčeve — Vse točke obtožnice so bile potrjene in dokazane
GOVOR JAVNEGA .TOŽILCA LRS TOV. KRIVICA VLADA
Predsednik sodišča je dal besedo javnemu tožilcu LR Slovenije tov. Krivicu Vladu, ki je navdušeno pozdravljen z dolgotrajnim ploskanjem v dvorani, imel zaključni govor:
“Tovariši sodniki vrhovnega sodišča LRS! Približujemo se koncu sodne razprave. Ob tej priliki bi se hotel dotakniti predvsem vprašanja rezultatov in posebnosti procesa proti obtoženemu Bitencu in njegovi druščini.
Pred poldrugim letom, konec avgusta 1946, se je končal veliki proces proti vojnim zločincem Rupniku, Hacinu, Koe&ensrju in Vizjaku, ki je razkril pred slovenskim narodom in pred vso svetovno javnostjo zločine, ki so jih največji zločinci in izdajalci v zgodovini slovenskega naroda -vršili v kritičnih in usodepolnih dneh okupacije slovenske zemlje po italijanskem in nemškem fašizmu in imperializmu.
Že tedaj se je pokazalo, da je pobegli Krek vodja vsega narodnega izdajstva, glavni iniciator, organizato rin finan-cier vojaških in propagandnih formacij in akcij, ki so naperjene proti slovenskemu narodu. Vlogo belogardizma, četništva, katoliške cerkve je v Jugoslaviji že doslej popolnoma razkrinkana, s procesi proti Rupniku, Mihailoviču, Stepincu, Nagodetu in drugim. Vendar pa je pričujoči proces nov prispevek k temu vprašanju.
Sedanji proces proti polkovniku Bitencu dokazuje ponovno in še neprimerno bolj zgovorno zločinsko vlogo obsojenega vojnega zločinca Mihe Kreka za časa okupacije, njegovo odgovornost za zločine belogardističnih in čet-niških organizacij na vsem slovenskem
HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14	U,	T.	67	-	6250
Buenos Aires
ŠPIJON BITENC MIRKO IN GESTAPOVEC SOKLIČ OBSOJENA SMRT, OSTALI OD DOSMRTNEGA ODVZEMA PROSTOSTI DO DVEH LET ZAPORA
ozemlju in njegovo sodelovanje z Ge-stapom, kakor tudi vlogo cerkve.
Za obtoženega Žekarja je značilna njegova igrana naivnost in nevednost ob istočasnih velikih ambicijah za fi-rersko vlogo. Tipičen gestapovski agent, ki nadaljuje svoje početje še po vojni in služi novim gospodarjem. Pred sodiščem se je pokazal zakrknjenega.
Med drugim je nato glede kazni obtožencev predlagal;
Iz navedenega izhaja po mojem mišljenju in mislim, da je to tudi mišljenje vse slovenske javnosti, da zasluži prvo-obtoženi Bitenc najostrejšo kazen tako za svoja dejanja za časa okupacije kakor še posebej zaradi dejanj po osvoboditvi. (Dolgotrajno ploskanje.)
Teža dokazanih zločinstev in kazenska odgovornost obtoženih Reharja, Žekarja, Sokliča in Kreka Alojza je taka, da so, mislim, primerne najstrožje kazni. (Ploskanje.) .
Zelo visoka je stopnja kazenske odgovornosti tudi pri Sirku, Dokler ju in Dimniku. Ostalim obtožencem je krivda dokazana in mislim, da zaslužijo primerno kazen.
Zaključil je svoj govor: Naše ljudstvo gradi in bo gradilo mirno, brez ozira na vse provokacije in hujskanja na nov6 vojno bo gradilo svoje gospodarstvo in kulturo, zavedajoč se rastoče nepremagljive rasti, ki je v enotnosti ljudstva, v nadaljni graditvi naše velike, svobodne, slavne države, pod genialnim vodstvom herojskega maršala Tita.”
Govor javnega tožilca so poslušalci v dvorani sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. Sledili so nato govori branilcev, replika javnega tožilca, in zaključni govor obtožencev. Nato je vrhovno sodišče v imenu ljudstva izreklo razsodbo.
Ljubljana, 16. aprila.
Danes ob 18. uri je bila izrečena sodba proti Bitenčevi špijonski in Teroristični organizaciji. V razpravni dvorani in pred sodno palačo se je zbrala večtisočglava množica, ki je z velikim zanimanjem in odobravanjem sledila čitanju sodbe. Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije je v imenu ljudstva izreklo naslednjo sodbo:
Bitenc Mirko in Soklič Janko sta obsojena na smrtno kazen z ustrelitvijo in na trajno izgubo vseh državljanskih pravic.
Rehar Radivoj, žekar Aleksander in Krek Alojzij so obsojeni na kazen dosmrtnega odvzema prostosti s prisilnim delom in na trajno izgubo vseh državljanskih pravic.
Sirk Albin je obsojen na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo 20 let in na izgon iz države za vselej po izdržani kazni.
Dokler Marjan je obsojen na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let in na izgubo vseh državljanskih pravic za dobo 5 let.
Dimnik Ciril je obsojen na kazen od
S
1
Dire
C6rd
vzema prostosti s prisilnim del* dobo 14 let in na izgubo vseh ljanskih pravic za dobo 3 let ter®* ter na popolno zaplembo premoiM,
Zor Vinko in Kerne Marija sta® jena na kazen odvzema prostosti* silnim delom za dobo 8 let in »a bo vseh državljanskih pravic Lom
31et-v	u	(Xiu«
Križnič Marija je obsojena na‘ Cabt odvzema prostosti s prisilnim deW' °nt dobo 3 let in na izgubo državlj^ aa»' pravic za dobo 2 let.	,	.£■	&r
Bitenc Jožica pa je obsojena Da zen odvzema prostosti s prisilni®1 lom za, dobo 2 let in na izgubo
ljanskih pravic za dobo 2 let.
Sodišče je zatem v obširni uteffl« prikazalo kazenskopravno odgo^ celotne špijonske in teroristične če ve organizacije pod vodstvom zločincev Mihe Kreka, Glušiča in 'm nika, nato pa utemeljilo krivdo ga posameznega obtoženca. ,.
Sodba Vrhovnega sodišča LRSjf vomočna, le Bitenc Mirko in Sokhc ,vvij ko, ki sta obsojena na smrt, imata 1 nQv., vico vložiti prošnjo za pomilostit® prezidij Ljudske skupščine FLRJ
IN®
Pc
Vei
tta
ir.
ob:
?os;
v«
Ni
, JU
OBVEŠČENJE IZSELJENCEM POVRATNIKOM II. SKUPIN® st* ^
1; Naznanja se vsem izseljencem povratnikom, kateri so se prijaj Po povratek v domovino z drugim transportom “Partizanke”, da počakajo P no obvestilo Poslaništva FLRJ v Buenos Airesu, da se jim odobrava P, vanje z omenjenim transportom. Med tem časom, pa vsi oni, ki niso še o.	Tj
formularje z fotografijami za prošnje potovanja, treba je, da jih čimprej	^slo
čijo Poslaništvu.	,	I	PfS
2; Prihod “Partizanke” v Buenos Aires se pričakuje dne 20. maja ^ Je j po tem računa, da bo II. skupina povratnikov odpotovala iz Buenos M Vo odnosno iz Montevidea, okoli 25. maja. Opozarjamo vse one, ki odpotujejo/ J6S’ v tem času uredijo vse potrebne formalnosti, ki so v zvezi z potovanj1 1 a
3) Po sporočilu Poslaništva FLRJ. v Buenos Airesu, vozni listki za P°v, 8®l nike druge skupine, stanejo za I. in II. razred $ 700.—. Ta cena je za odralv, Na otroci do 7. leta potujejo brezplačno in otroci od 7 do 14 let plačajo P vično vožnjo. Poslaništvo FLRJ v Buenos Airesu odobri brezplačno r ?• I triaeijo onim izseljencem povratnikom, za katere se dokaže, da so reveži nimajo sredstev za plačilo vožnje.
Agencija “Wilson Sons y Cia.”, ulica Sarmiento 345 je pričela dajati potne listke s 1. majem in sicer le ža one povratnike, ki dobe p's.^ l**1 potrdilo od Poslaništva FLRJ v Buenos Airesu, da se jim je odobrilo r o vanjf' z II. transportom povratnikov.	\
4) Za informacije o prtljagi in rečeh, katere je mogoče odpeljati ss	><
\ domovino, treba je, da se povratniki obrnejo na naše izseljeniške organi*	.
v okraju kjer živijo ali pa na Komisijo za rekonstrukcijo Jugoslavije, . Santa Fe 2914, Buenos Aires, katera uraduje delovne dneve od 14 do *“ p in ob sobotah od 9 do 12 ure.	"	J	tj
5) Izseljenci povratniki morajo si preskrbeti pri podjetju, odnos«0. |. ° delodajalcu, pri katerih so delali v Argentini, pismeno spričevalo, v k®j. 1 U1 se potrjuje koliko časa so pri njih delali in kakšno delo so opravlja*!^ ^ spričevala so potrebna, da se bo moglo v domovini izseljencem P°vr.a^'01 sjjj
i K:
s!10 ig
'ežei
azpf'h § Ui
vračunati pokojninsko zavarovanje za službo izvršeno v Argentini in predpisu zakona o socialnem zavarovanju.
Poleg tega se tudi priporoča izseljencem povratnikom, da si nabavij^ 1() ->
čevala o šolski in strokovni izobrazbi v kolikor so to izobrazbo dobili v tini.
6) Nove prijave za povratek v domovino se sprejemajo vsaki dani samo za III. transport.	m®*«?
Vsaka nadaljna pojasnila v zvezi s povratkom v domovino jih ,J |J 11 w bodočih številkah “Slovenskega Glasa” in “Jugosl. ‘ar111
H
objavili v Vjesnika’
Komisija za rekonstrukcijo Jugoslavije pri Centralnem Jug. Svetu v R. Argentini'
HERRERIA	DE O B R A
HUMAR y	MAKUC
*	
At. Central 8720	
Calle No. 2 372»	U. T. 741-462«
ODBOR ZA JUGOSLOVANSKO PRIMORJE V ARGENTINI
Cor. Ramon Lista 5158 — Buenos Aires
©POŽARJA
vse Slovence iz Primorja in Hrvate iz Istre, ki so po zadnji mirovni P0™ pripadli v meje FNR Jugoslavije, da se morajo vsi prijaviti za prid0 ..
jugoslovanskega državljanstva in to do 30. junija 1948. Čeprav ni ta P1?^ za nikogar obvezna, vendar smatramo in priporočamo, da se prijavijo vsi rojaki, kajti v nasprotnem slučaju ne bodo imeli nikjer zaščite. .
Za vsa nadaljna pojasnila, obrnite se na naša društva, kjer boste potrebne prijavnice za dopolnitev, kakor tudi pismeno na Odbor za Jnf.Jj morje, kateri mam bo na zahtevo dostavil (posebno v notranjost) vsa V” in prijavnice potom pošte.
Prijavnice lahko osebno izročite izpolnjene v naših društvih ali P Poslaništvo FLR Jugoslavije, calle Charcas 1705, Buenos Aire3.	-
ODBOR ZA JUGOSL. PRIMORJE V ARGEN* W
%
lij
h
*
Kil
*i*
*
NAJ
SiomsKi Glas
h
“^eetor; LADISLAO ŠKOF — Administrador: ESTANISLAO BATIČ
’ o j i Cfai„k .	ZASTOPNIKI
h 'fiosario -m °-ko-lico: ,Franc Kurinčič — Pinzon 1639.
ial“
lelof
. ; g	vera	in	miikci	ugrizen	—	rte
Kar**0 ’n okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. * flel Plato: David Grilj, Calle 90 No. 58
i m
ni®.
- Aires, 8 de Mayo de 1948
'm &
jvort e Bil
^opietario: Sociedad Yugooslava “HOGAR POPULAR ESLOVENO” CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502
Dlrector:
L0m ° ln okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta.
1 C^.e2ro 'n okolico: Golobič Marko.
M....
n*8video: Vera in Milka Ogrizek — Rectificacičn Laranaga 2235.
Cabšiv?lzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Plores, V. Calzad« Moni0,,-j0: Marija Klarič — Josž Bonifacio 663, Buenos Aires.
Mar del Plata.
No. 0
Odpreti moramo edino naš napredni tisk
^e&krat,	70	n	O	meni	t	T7	r»0	pom	lin	+	n	lrn	lr	a	maaUViaJma	Mnau
i v« knna ?rat smo že napisali v našem listu kako neobhodno nam je potrebna n ^ re£se<?a v tujini. Posebno pa je potrebna v današnjih časih, ko sve-5 vil°Hobii Ja P°^ovno ograža svetovni mir ter grozi z novo vojno, da bi tako Ugogi Uove ljudske demokratične države, ki so izšle iz poslednje vojne ’ ^satVDe -S težkimi izgubami in s potoki prelite krvi.
Nd ^°®ten Slovenec v izseljeništvu se zaveda, da je le potom našega ®&a tiska pravilno informiran o življenju svojih bratov v osvobojeni titef *> o njihovih naporih pri rtkonstrukciji, od vojne porušenih dcmov in {J.	J*"* P°g°jev za boljšo bodočnost.
A se; da nam zapadni svet ni naklonjen, čeprav je Jugoslavija v vojni, y| maJ odigrala, žrtvovala tisoče in tisoče najboljših sinov, za rešitev * it; ,.a>.pred najkrvoločnejšim sovražnikom, kar jih je poznala zgodovina. tjli ce}0180 n.am bili zavezniki v tej vojni, hočejo danes zatajiti vse te žrtve in ! pjsi (,e P°dpirajo ravno tiste, ki so bili povzročitelji toliko gorja in solz. a f p0m.islimo. da so vse glavne informacijske agenture v rokah tistih, ki , 0(Jii ti TrV,Ze^ del naše Primorske z Gorico, ki nam odrekajo Koroško, ki hočejo ej ']i Nov po.novno Italiji in ki nočejo dati brezpogojno niti zrna pšenice Poka an.sltim narodom, tedaj bomo spoznali, da ni tudi v njihovem intere-i tcf Je današnjo Jugoslavijo v pravi luči, to se pravi pokazati svetu, kako Air1 !dvoj°Va JuS‘°slavija z vso hitrostjo dvignila iz razvalin, celo prekoračila o j' eresu ° Pr°dnkcijo in to brez takozvanega Maršalovega načrta. Ni jim v Jeti ,va j. Povedati svetu, da je tak uspeh možen le tam, kjer je vpostavljena .)0yfj i se J demokracija, kjer celokupen narod gradi in ustvarja, neozira [rast ftaa STožnie sovražnikov.
0 P1	našega	lista	je torej, poročati našemu izseljeništvu resnični polo-
1 r«l i. ft “olnovine FLRJ ter istočasno pobivati vsako laž, ki je napisana proti ter	^omo	tudi	v bodoče imeli možnost nadaljevati z našim delom,
i«Že buo ne samo, da ohranimo, temveč celo zboljšamo naš list. Da pa to lih i.0 ni odvisno samo od nas, temveč od vseh naših izseljencev, raztre-35 I?°m Južne Amerike.
, po lft0 yala,nje lista je v današnjih časih zelo težavno, ker stroški tiskarne so Nai i1*' a list se yzdržuje zgolj z naročnino, oglasi in prostimi prispevki. V(J’ Jahko rečemo, je list finančno dobro izhajal, za kar se moramo zahva-
“ASADO” V SLOV. LJUDSKEM DOMU
Res veliko število članov in prijateljev našega društva se je Udeležilo nedeljskega “asada”. Zbrani smo bili pri velikih dolgih mizah in bili smo res kot ena velika složna družina. Naši člani Ličen, Magajna, Mohorčič in še drugi so res izvrstni mojstri za peči meso na ražnju. Kar je pa vsem največ ugajalo, so bile okusne domače klobase. Dobro so se izkazale tudi nase pridne članice, ki so praV dobr opostregle vse udeležence.
Škoda, da smo imeli v popoldanskih urah slabo vreme, ker je pričelo deževati in se tekma keglanja ni mogla zaključiti.
Naša mladina je bolj pozno pripravila čajanko, na kateri je tov. Krmac predaval o pomenu tečajev za slovenski jezik. Spregovoril i so- tudi par besed tovariši Semolič, Pečenko in Kurinčič in od mladinskega odseka tov. R. Bevčič. Na ta način je bil otvorjen | tečaj za podučevanje slovenščine, ka-, teri se je pričel v sredo 5. maja. O tem več poročil v Mladinskem Glasu.
želja vseh onih, ki so se udeležili nedeljskega “asada” je, da bi se večkrat tako sestali v našem društvenem domu.
U. S. J. PODRUŽNICA PmEYRO
V nedeljo 25. aprila se je vršil sestanek v naši podružnici. Na tem sestanku se je največ razmotrivalo glede zgradbe društvenih prostorov. Tov. predsednik L. Tavčar je navzočemu članstvu obrazložil, kako važen je ta korak in pozival vse prisotne, da bi podprli to iniciativo. Bil je že na občnem zboru odobren predlog za nakup zemljišča in zgradbo lastnega doma in je bila v ta namen že izvoljena posebna komisija. Po informacijah te komisije se je na nedeljskem sestanku sklenilo, da se ojači kampanijo za nabiranje prostovoljnih prispevkov, da se čimprej nakupi zemljišče.
Med članstvom vlada veliko navdušenje, da se zgradi društveni dom in kampanja je v tek.u. Zbralo se je v ta namen že $ 3.000.— in imena darovalcev bodo objavljena v'bodoče v Slovenskem Glasu.
Naši člani so vsi pridno na. delu, da čimprej postavimo lastni dom in komisija je na delu, da poišče primerno zemljišče, ki naj leži na ugodnem kraju za vse članstvo.
Naše geslo je torej: na delo, da zgradimo društveni dom, kateri bo naše kulturno središče v prid čeli naši jugoslovanski naselbini. J
• r A. Hrvatin
"Fotografični album Jugoslavije’’
BUENOS AIRES 1948
(iiti m j tistim rojakom, ki so z darovi, naročnino ali oglasi pripomogli k ^ ted mi m°ramo naprej, to se pravi radi bi SLOVENSKI GLAS iz-1 20" *>, da, i/nsko, da bi na ta način našim čitateljem bolje ustregli. Prepričani I io	se naše želje lahko uresničile in to kljub vsem težkočam, če le prido- 1
po!	stotin novih naročnikov. Za to bi se moral vsak sedanji naročnik
ater; li j)f. agitacijo med Slovenci, posebno pa to na deželi in kjer bi bilo jli. tor Por°Čljivo prirejati zabavne večere in čajanke v prid našega lista.
že prej omenili, so nam zelo v pomoč denarni pripomočki za to Hjii/ttad. Tudi v tem apeliramo na čitatelje, da bi nadaljevali v tej ijj D ^idobili posnemalce.
0 sP'0 Že j! ekno, da bi ponovno povdarjali o potrebi našega tiska, kajti kakor tjff l», fte Vedali, je SLOVENSKI GLAS edina vez, ki veže izseljence z domo-
%ijaM p®0 Pustiti, da bi nasprotniki Jugoslavije, ki z lističem “Svobodna >i * ^ m "Duhovnim življenjem” širijo vsakovrstne nizkotne in nesram-%.• e? izseljenci, imeli uspeh v tem podlem delu. Njim denarja ne pri-K	lr? *maio vsa potrebna sredstva za izdajanje svojih listov. Tudi v
Is® Sbe	in k^eh ne zaostajajo. Kar jim pa primanjkuje je čitateljev in
eli°rj S^rani naših izseljencev, kar smo pa prepričani, da naše trezno-ftavjj tvo ne k° nikoli nasedalo njihovi lažipropagandi.
^etjl00 2&to moramo mi podvojiti naše sile,	da pobijemo	vso	laž ter	da
“J, v Pravi luči kdo so naši sovražniki in sovražniki naše domovine **0<W t,a to dosežemo je najboljše sredstvo naš tisk in zato ga moramo >bo • Vsaka najmanjša pomoč za naš list od strani zavednih Sloven-i^omlp°m°&lai da zadamo smrtni udarec lažnjivemu tisku in našim so-
n	<
j) leti^redni tisk v tujini je duševna vez med našimi izseljenci, ki v '£t: 'lovj j sv°jega bivanja v gostoljubni Argentini, niso nikoli pozabili, da
% v^^lirn	1;iudstva-
/jjji a!Hostiani0 na vse naše zavedne rojake in rojakinje, da z vso svojo požr-
1 ? ?tike P°dpirajo naš list, to je našo tiskano besedo, potom katere go-1 b 2 Vso izseljensko družino, tolmačimo	njeno težnje	in	prinašamo
p ^it{ e)5lstne informacije, ki so v korist naše	izseljenske skupnosti.
■J Sti ? sama slovenska družina, niti en posamezen rojak, ki se zaveda »egra naprednega tiska v tujini ne bi smel biti brez našega SLO-
, S ki GLASA!
bo: SLOVENSKI GLAS V ROKE VSAKEGA ROJAKA
0 SLOVENSKO HIŠO! SLOVENSKI GLAS NAJ POSTANE
'Ai GLASILO! NA DELO ZA RAZŠIRJENJE SLOVENSKEGA
Dolgo se je čutila potreba po publikaciji, katera naj bi v slikah prikazala Novo Jugoslavijo. To pomanjkanje je bilo odstranjeno s posrečenim izdanjem Albuma fotografij, ki so opremljene z besedilom v kasteljanščini, zato, da se seznanijo z vsebino ne samo naši izseljenci in naša mladina, ki skoro bolje obvlada kasteljanski jezik, nego jezik svojih staršev, temveč tudi vsi Argentinci kateri se zanimajo za spoznanje naše domovine. Ta najnovejša publikacija je izredne predstavljajoče vrednosti in prinaša na 64 straneh velikega formata (24 x 32 cm) 173 izbranih fotografij, katere so tako dobro razporejene da predstavljajo izredno zanimivo reportažo o naši domovini. V prvem delu albuma so prikazana naša mesta, industrijski centri, pristanišča, kopališča, zgodovinski spomeniki, starodavne stavbe, slikarstvo in kiparstvo ter pri-rodne lepote naših krajev in naš folklor, v katerem se posebno izražajo naše lepe narodne noše. V nadaljnem delu albuma so natisnjene izvirne fotografije iz narodno-osvobodilne borbe, od postanka prvih partizanskih skupin do končne zmage nad zavojevalcem. Zelo pretresljive so strani ki prikazujejo zverinske zločine okupatorjev, italijanskih fašistov, nemških nacistov ter ustašev in četnikov, kakor tudi ruševine naše domovine; naslednji del pa kaže obnovo domovine, vdeležbo narod-
nih množic, posebno mladine v obnovi porušenih vasi, šol, deških domov in počitniških zgradb. Vse to je resnični prikaz napora narodov Jugoslavije v neodoljivi želji da dvignejo svojo domovino iz vojnih razvalin in si zgraie in gradnji mostov, hidrocentral, tova-ren, železniških prog, auto-cest, gradnji srečnejšo domovino svobodnih ljudi. Zadnje strani so posvečene narodnim manifestacijam ob priliki proslave 1. maja in dneva zmage 9. maja; na teh fotografijah se vidi mimohod mladink, fizkulturnikov in naše junaške ljudske vojske.
Ta album predstavlja izredni prispevek za spoznavanje naše domovine, njenih prirodnih in umetniških lepot, borbe njenih narodov v osvobodilnem boju in njihovih naporih v obnovi in v pri izpolnjevanju petletnega plana in zato ga naše uredništvo najtopleje priporoča. Ta album mora priti v vsako našo hišo in potrebno je, da ga spozna vsak naš človek. Album je bil natiskan v tiskarni “Cordoba”, katere lastniki so naši rojaki Ferfolja, Baretto in Paškulin in ga je uredil Ivan Boric.
Cena albumu je 6 pesos in se ga lahko nabavi pri vseh naših izseljenskih organizacijah in v uredništvu Slovenskega Glasa, calle C. R. Lista 5158, Buenos Aires.
Rojaki iz notranjosti ga lahko naro-če po pošti.
Za naročila po pošti dodati še $ 0.50.
/WVVWVVWUWWV\VVVAVWiVWWtfMmWMMAMWWWVVWU NOVO STAVBENO PODJETJE
R. Strehar - J. Lisjak
Calle FRANCISCO BAUZA 2694
T. A. 64 - 1509
Za kalkulacije, Prora.čune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR — Zasebno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - 5035
Str. 6
»LOTBKSKI GLAS
Nflm. (Btev.) 9 — 8. Maja ^
SMRT FAŠIZMU
Habla el 'Dire'
Mladinski Glas
SVOBODA NARODA
Mis estimados amigos:
Con gran alegria hemos visto como el numero de inscriptos para el Curso de Idioma Esloveno organizado por nues-tra Comision Juvenil Central, iba au-mentando dia a dia hasta llegar a tota-lizai’ el numero de ochenta jovenes que estčn dispuestos a coneurrir para per-feceionar sus conocimientos de sn idioma de origen.
Este es de por si, un buen comienzo, si liien debemos tener en cuenta que las “brigadas” de voluntarios lian cium-plido solamente el 50 % de su trabajo. Pero no debemos dar por seguro el exito de la tarea que hemos emprendi-do, pues aun faLta la part.e que pondrži a prueba nuestra constancia y dedica-ci6n, esto es asegurar la concurrencia a elase del mayor numero de jovenes y durnnte el tiempo qne sea neeesario, hasla qne aprendan a hablar, leer y es-cribir el esloveno.
En la ultima conversacion que hemos tenido con el companero que sera nues-tro maestro, nos ha expresado que de nosolros dopende la disciplina que po-damos imponer y inantener, y, en este sentido nos ha pedido que tratemos de perder el menor tiempo posible en ta-reas rntinarias como ser tomar la asis-teneia y otras cosas por el estilo, para poder asi aprovcchar realimente una hor.i y rnedia por semana, tiempo que se jmede eonsidernr sufieiente como para aprender nn idioma qtie todos co-noefmos, aunque mal, si a ello se ime la dedicacifin de los alumnos por aprender <*n susTcasas y hablar en cuanta oportunidad se les presente con tod&s las personas con las que puedan aprender algo.
, Todo esto significa qno en esta opor-tunidad, como en mnchas otras, habre-mos de poner a prueba nuestra disciplina voluntaria, pues de nosotros depen-derfl que respetemos el orden y no nos molestemos mutuamcnte. Šobre todo a los eompaneros responsables de nuestra Comisi6n, corresponde esta tarea, pues-to iue ellos como Imuchos otros, serdn lot que concurriran al Curso, y da ran. en esa oportunidad, prueba de su ver-dadera responsabilidad.
Otro acontecimiento importante tam-bieu relacionado con el Curso de Idioma, es el del envio de 240 libros de tex-to que nuestra Madre Patria nos ha liecho, envio que ha sido traido por el buque “Partizanka”, al que todos re-cordamos, y que pronto estara nueva-mente entre nosotros. Estos libros ten-dran una importaneia fundamental para el desarrollo futuro de las clases, y por cierto que nos haeian bastante fal-ta. A nuestra Patria debemos agrade-cer esta atencion que se ha tenido para con nosotros, y para ello nada mejor que redoblar lastareas e impulsar čada vez mfis la actividad juvenil en todos sus terrenos.
Asimismo nuestra Comision Juvenil ha deeidido constituir una Biblioteca Juvenil, la que se formard con todos los libros para j6venes, que existen en nuestra Biblioteca Central, en dondc na-die los utiliza. Esta biblioteca funcio-nara en nuestra sede en Simbron 5] 48. y sera una gran avuda para el Curso, ya qne en ella los jovenes encontraran literatura sufieiente como para perfoc-oionar y coirapletar las leceiones a me-dida que estas se vayan desarrollando.
1’asando a otro tema, deciamos en nuegtro numero anterior qup el local
de Simbr6n 5148 serž, transformado en local de la Juventud, y que se preparana una Secretarla digna de la impor-tancia de nuestro Grupo Juvenil. Hemos de reconocer que hasta ahora no se ha hecho nada en este sentido, y es de esperar que para el proximo aeto que rcalicemo tengamos todo listo como para presentarlo como tarea con-cluida. En este sentido el Secretario General deberia preocuparse un poco mfis de impulsar estos trabajos dando el ejemplo, pero parece que es a el a quien hay que darle priniero el ejemplo. El S. Gral. deberia ser el joven que se preocupara mis de nuestras tareas y de que ellas se realicen, y no de presi-dir las reuniones solamente, como en realidad ocurre. Debemos tener en cuenta que el tiene sobre si la responsabilidad de los ciento treinta jovenes que hasta ahora tenemos * asociados. PicLctieamente tiene sobre si la responsabilidad de toda la juventud eslovena a la cual representa. Es hora de que muchos se enteren que los titulos no se han hecho para llevarlos sino para ha-cerles honor,
Yo se que estas palabras despertaran cierta animosidad, pero si nos ponemos a pensar un poco, veremos que muy po-eo hemos hecho desde que nuestra Comision Juvenil Central ha sido consti-tuida, hace de esto cuatro meses, y que mucho aun nos queda por hacer, y lo primero, en mi opini6n, que debemos hacer ahora que se ha organizado el Curso, y tambičn segun se ha deeidido en un A čtivo, es impulsar una buena campana de inscripci6n de socios, para aleanzar y superar el nuimero de jovenes que teniamos anteriormente en la Central Eslovena.
Con una amable fiesta se inaugur6 el curso de idioma
Como se habla programado, el 2 5de abril ppdo. en nuestra sede de Simbron 5148, a las 17,30 hs. di6 comienzo el lunch con el cual se dio por inaugurado el Curso de Idioma Esloveno. A pesar de la inclemencia del tiempo la concurrencia fue numerosa, y lo hubiera sido mas a no ser por el inconveniente apun-tado.
Se not6 sobre todo la presencia de muchos jovenes, que con su animacion dieron una nota de frescura y de alegria que hizo olvidar a los presentes que fuera estaba lloviendo. Una vez fi-nalizando el lunch nuestro maestro, V.
oticias
e
a
Krmac, di6 una conferencia alusi^ Curso, siendo muy aplaudido P0!, acertado de sus conceptos. Asi®11 pronuncid palabras de salutacio® Presidente del S.L.D. Emil como asi tambien el vice-Presi Pečenko y por ultimo el respom la Comision de Cultura, Fco. KM® Precedio a estos oradores nuestroc panero Ricardo Bevčič čuien hlZ0 llamado a todos los jovenes ParaJ apoyen esta labor cultural que ^ emprendido la Comisi6n a su carg0^ Se cerro esta fiesta con un aS do baile con grabaciones
uvenil de S.L.I
El “Dire”
PROXIMO CAMPEONATO DE ?
PING-PONG POR PUNTOS
La Comisičn de Deportes ha de- ^ cidido organizar un Campeonato <J de Ping-Pong por puntos que se realizara en el transcurso del co-rriente mes los dias y horas que se comunicaran a los que se inseri-ban. La inscripcion sera cerrada el dia 17 de mayo en nuestra sede de Simbron 5148.
Los premios establecidos son los* siguientes:	#	«•
19 Una copa.
2"? Una medalla.	^
39 Un banderin.
La Comision de deportes enca rece sobre todo a las filiales para que inseriban el inayor numero de jovenes posible y lo comuniquen a la mišma en la fecha arriba m-an-cionada a los efeetos del sorteo.
COMISION ORGANIZADORA	i
DEL CURSO
Esta comision ha rendido su infor-me fina! en la reuni6n que se llevo a cabo el dia 24 de abril ppdo. en el cual resalta la forma organica en que se lle-varon a cabo las tafreas, aunque es de notar que no se cumplio en su totali-dad lo que sc le habia encomcndado.
Las brigadas que se constituyeron cumplieron su trabajo en la siguiente forma:
Valentinčič-Pičulin hicieron 8 inscriptos faltando 10.
Kodelja-Zlobec hicieron 26 inscriptos faltando 17.
Pečenko-Štolfa hicieron 1 inseripto faltando 3.
Marmolja-Kralj hicieron 7 inscriptos faltando 8.
Synek-Čebron hicieron 9 inscriptos faltando 10.
Se inseribieron 51 j6venes faltando 48.
Si bien el grupo Kodelja-Zlobec tiene en su haber 26 inscriptos es de hacer notar que ello se debe al companero Kodelja, por no haber podido colaborar el compabero Zlobec.
Esta comision serd la encargada de todo lo referente al Curso para lo cual se decidira la forma en que los compa neros llevardn a 'cabo sus tareas.
FIESTAS.
Esta Comision ha sido declarada di-siielta a solicit.ud del companero res-ponsable E. Mozetič, qui6n ha mani-festado en la reunion del 2 de mayo | actual que los eompaneros que la integrali no se han presentado una sola vez a cumplir con su obligacion. Se ha encargado al companero Mozetič que
confeccione una lista de los jovene deseen colaborar en su comisičn, ?, integrarla nuevamente con otros ® bros mas responsables. BIBLIOTECA Se constituird una Biblioteca con todos los libros que existan en tra Sociedad y que sean ezclusi^®■ e para j6venes. Esta biblioteca ser gran ayuda para los alumnos que | curran al curso de Idioma Esloveijj^ una oportunidad pr6xima se deta1,^, los pormenores de su funcionam1 Se instalard en nuestro local de bron 5158.
n«
CARLOS JANČIČ SE ADJUDtfO
CAMPEONATO RELAMPA°° DE PING-PONG. .
El dia 25 de abril ppdo. se rea!1/j1’ nuestra sede un Campeonato ^ ^ go de Ping-Pong o sea Tennis de por eliminaci6n, del cual resulto,*, dor el companero C. Jančič. Se > bieron quince jovenes para disp1 • trofeo consistente en una artisti08 dalla. Controlo este campeonato tra Comisi6n de Deportes.
NEKAJ KAR NI NA MES10
Naša mladina je organizirala. ^ aprila čajanko. Opazili pa smo, mladenke ne znajo ali nočejo ^ čaja in da so to delo izvršile D**1 rasle članice. Ako bi mi čakali &^ dekleta bi gotovo pili le mrzlo v°^.
Priporočamo našim mladenka®®’ ^ v bodoče “zavihajo” rokave i» f jo dela. Ko mladina kaj organi sama tudi.pripravi in dela. ^
v.vaw»w.’j,.,.wav.w=vi,;«v
S T A V BE N I KOVA? FRANC ČOHA
»V.V.\%NV.W/.\\V.V.VAV.V,VA,AVA%,,W.V.\W.V.,.%V.1
5 Direocion - Proyeccion • Construccion-
v v
rnldo.r6n 2779
U. T. 50-6655
CADI€
Izdelovanj® novih aparatov ter vsakovrstna popravila iivrSujs
JAKOB KREBELI CESPEDES 3783 (vogal Avda. Foro»t
Tel. štev. 54 - 4G50
Roberto F. lievpusceH :•	) Uuis Stok
J	TECNICOS	CONSTRUCTOEES
Ž	CALCULOS DE ESTRIJCTUHAS
5	METALICAS Y HORMIGON
ARMADO EN GENERAL jpLANOS-TRAMITES — FIRMA
5	ESCRITORIO:
T. A. 50 - 8037 CALDERON 3062	Buenos	Aires
.v
■ ■ .. h ,
Secretaria de Organizacičn 08 svetovnem mladinskem tednu:
SE CONSTITUTO LA COMISTON JITVE-NIL EN LA FILIAL SAN MARTIN
En medio de una entusiasta Asamblea se llev6 acaba el dla 4 de mayo la Asamblea Conatituyente de esta Comlal6n Juvenil. El orden del dla fu6 el sigulente:
1) ElecciOn de un presidente de mesa.
2) Palabras a la Juventud Eslovena rezidente en San Martin, a cargo de R. Marmolja.
3) ComposlciGn de la C. Juvenll a for-marse.
4) Eleccl6n de los niembros de la mišma.
5) Plan de tareas.
Luego de una breve dlscusifin, y por mavorla de votos fu6 elegido como presidente de mesa el compafiero Lukač.
A continuacifin el compafiero R. Marmolja comenz6 su alocucifin con una feli-cltacifin a los organlzadores de la asamblea por la cantidad de compafieros pre-Bentes, slgulendo su exposicI6n al sefialar las importantes tareas que esperan a la nueva Comisifln en su mislfin de agrupar * los j6venes eslovenos e hijos de eslove-®08 de San Martin y sus alrededores, en Base a un programa cultural, social y de-Portlvo, tendiente a mantener vlvas las tradiclones de nuestros mayores, ensefiar-les el respecto hacia sus padres, y ense-narles el idioma materno, lo mismo que arQar a la R. Argentina, nuestra segunda patria.
Se pasO luego a discutir la composici6n
de la futura C. Juvenil y se decidlč que la
mišma provlsorlamente se constltuya de la
®lSulente manera: un Secretario General,
un Secretario de organizaci6n, un Secret.
flnanzas, un Secret. de Actas y corres-
Pondencla, un Secret. de Prensa y corres-
Donsal de “Mladinski Glas”, un Secret. de
kultura y varios vocales. En la eleccifin re-
®Ultaron elegidos los compafieros siguien-tes;
Secret. General: A. Mili«;
Secret. de Org.: Lidla Lukač Secret, de Actas y correspondencla: Ma-rIa Bandelj Secret. de Prensa y propaganda: Roma-n° Velušček Secretario de Cultura: Carmen M. Mujič Delegados a la Comisifln Central: A. Mil1« y Lidla Lukač.
ej ^esolvlOse efectuar la primera reuni6n Pr&cimo domingo por la mafiana.
.R. Marmolja. (S. de Org.)
ACTIVIDADES EN LA FILIAL PATERNAL
^aee unos meses, se ha reavivado el &nimo de todos nuestros jovenes aso-^ ados, el deseo de actlvar en la Junta. Es elllamente maravilloso ver como se ha derado de todos sus componentes, el ® a de obrar para engrandecerla. f c'c°nforta el espiritu observar en que ma amena y agradable se van desarro-ndo las actividades de la Junta en un ontinuo crescendo.
vlej"S nues^ra ‘‘filial” algo asi, como el fo ° ^°^ai• donde todos los domingos, en liarma Ininterrumpida, se reunen las fami-® Para conservar la tradicifln.
^ aST des(le la® primeras horas de la Va, ana’ ''asta bien entrada la noche, se dpy desarro»ando toda clase do activtda-p0 ‘ Desde la reparadora pr&ctica do de-Y6 P8, a la elevacifln cultural de los j6-es' Promoviendo la difusičn del canto
VUGA AUEONS
KONTRATIST STAVBIN8KIU CEMENTNIH DEL specialist v cementnih ogrodjih in stopniščih Se priporoča rojakom SPINOSA 2570 — T. A. 5» - «772 Buenos Aires
— actlvidad que siempre distingu!6 a los eslovenos — y- fomentando el acte escfi-nico, segun las aptitudes de čada uno. Es el Canto, algo que esta arraigado honda-mente en el espiritu de los eslovenos y es realmente agradable escuchar las voces ju-veniles, a veces inseguras, intonando vle-jas canciones oldas a nuestros mayores.
Reunidos m£s tarde, los asociades de to-das las edades jčvenes y '“viejos”, en la mesa famlllar, finaliza lueigo nuestro domingo en una reuničn danzante matizada por entretenimientos <jue contribuyen a la alegrfa de todos.
No es posible expresar con palabras el sentimento que embarga nuestro3 corazo-nes, ni tampoco la admiraciOn con que contcmplamos este nuevo movlmiento. S6-lo 'se puede desear que esto continfie, para bien de nosotros misjnos y de toda la co-lectividad.
Resta atin agradecer, desde esta pogina, en forma especlal, a nuestros mayores, por el calor de hogar de que han sabido dotar a nuestra "filial”. De otra manera, sin un afectuoso apoyo no hublSramos * podido nunca desarrollar nuestras actividades como en el presente.
A todos los jčvenes asociados la Comi-si<5n Directiva les dice iAdelante!
H. B.
Secretaria de Prensa y Propaganda
Praznik mladinskih delovnih
brigad na Goriškem
Mladina z biti, Krasa in Grgarskega je zborovala v Solkanu
FILIAL DE SAAVEDKft
Luego de varias postergaciones pudimos finalmente llevar a feliz tžrmino la asamblea juvenil llamada para elegir a la Com. Juvenil de la filial Saavedra.
Se hallaban presentes en representaci6n de la C. C. J. de Slovenski Ljudski Dom los compafieros R. Marmolja y Carlos Kolta ta, tambižn en car&cter de observador se hallaba presente el compafiero B. Kaučič mienlbro del Comitč Ejecutivo de la P. J. Y.
Inicifi la asamblea el compafiero Križnič, presidente de la filial, quien luego de dirigir la palabra a los asamblefstas exhor-tSndoles al trabajo cedi6 la direcciOn de la asamblea al compafiero Marmolja secr. de Organizacifin, quien luego de stiludar a los presentes llama a elecciOn del presidente y secretario de la asamblea. Resultando electos los compafieros Justino Rožič y L. Tence respectivamente.
Discutida la estructuraci6n y composi-ci6n de la nueva Com. Juvenil de la filial la mišma qued6 compuesta de la sigulente manera:
Secr. General el comp, M. Turel
Secr. de OrganizaciOn el comp. Umberto Ledenič
Secr. de Actas y Correspondencia,, la comp. Elena Ražec
Secr. de Prensa y Propaganda la comp. Elena Božič y el comp. L. Tence.
Secr. de Finanzas las comp. Amelia Uršič y Pierina Lupino
Encargadas de Biblioteca las comp. Elena Božič y Anita Rijavec.
DeJegados a la C. C. Juvenil de Slovenski Ljudski Dom: los compafieros Luis Bieker, Boris Štolfa y Justina Božič.
Se cerrfi la asamblea con algunas palabras a cargo del compafiero Marmolja en nombre de la Com. Central.
Luego de cerrada la' asamblea los jfive-nes fueron obsequiados, coh te y bandejas repletas de masitas por la comisičn femc-nina de la filial, termtnando el dla bailan-do al compas rte discos rayados del tiempo de ''Marfa Castafia” que de tanto escuchar-los los jčveneB conocen ya su compas de memoria.
R. Marmolja
BAZAR "D A N U BI O "
D. UGLESSICH Avda. San Martfn 2902 U. T. 59-0838
Kakor ostali kraji in tnesta Jugoslavije, je tudi naš okraj na najzapadnejši meji naše države praznoval 14. marec, dan mladine. Vse dopoldne in še pozno popoldne se je razlegala od Šempetra pa tja do Solkana vesela pesem. Harmonike in godbe so svirale, povorka se je vrstila za povorko, dokler se niso na trgu v Solkanu zgrnile v večtisočglavo, pestro množico mladih, delovnih ljudi, ki so pozdravljali v svobodi praznik mladine.
Ob 10. je bila konferenca udarnikov in ostalih mladincev in mladink, član okrajnega sindikalnega sveta je naslovil na go-riško mladino svoj prvi pozdrav. Zahvalil se je udarnikom iz mladinskih akcij, ki so prinesli v naše tovarne in ustanove nov polet in novega duha. Vera v našo lepšo in srečnejšo bodočnost naj bodri še nadalje vse mladince in mladinke do vedno večjih ■podvigov.
Po končani konferenci so se mladinske delovne brigade zbrale na občirnem trgu, kjer jim je spregovoril okrajni sekretar OP tov. Miklavž. V svojem govoru je orisal pomen volitev v okrajne ljudske skupščine, nove uredbe 9 vezanih cenah, obnovo naših domov in gradnjo Nove Gorice. Mladina je z zanimanjem sledila besedam govornika, vzklikala in sprejemala obveznosti za drugo leto prve petletke. Nato je podala izčrpen referat tov. Ivanka, predsednica okrajnega odbora LMS. Prikazala je delo mladine v prvem letu obnove ter orisala naloge, ki čakajo mladinske kadre v bodočnosti.
Odlikovani so bili najboljši iaoned mladinskih aktivov
Po zaključnih govorih so bile med burnim odobravanjem in prepevanjem borbenih pesmi predane prehodne zastavice najboljšim aktivom na vasi, ki so se posebno izkazali pri obnovi naših vasi in gradnji zadružnih domov. Tokrat je prejela častno zastavico mladinska skupina lz Medane, ki se je posebno odlikovala pri gradnji zadružnega doma. Sledili so prisrčno pozdravljeni pionirji Iz Batuj, ki Imajo poleg dobrih učnih uspehov najboljše izvedejo organizacijo. Vključeni v desetine eo se udejstvovali pri obnovi vasi, zbirali £0-lezo in drug material.
Med svlranjem domoljubnih pesmi se je začel pomikati po solkanskih ulicah mogočen sprevod. Na desetine in desetine zastav, transparentov ln grafikonov se je zibalo med strumnimi vrstami. Borbene parole so se menjalo z obveznostmi, ki jih je sprejela delovna mladina. Mladinske delovne brigade lz Nove Gorice so nosile vo-liko sliko zadružnega doma, mladinski grb in značko Nove Gorice. Med svlranjem godbe in prepevanjem je večtisočglava množica obšla državno mejo ter se slednjič razšla.
Sedež okraja Gorica, Solkan, ui že dolgo videl tako žive in občutene manifestacije. Na pragu spomladi, na pragu vedno večjih delovnih podvigov, se je gortška mladina vključila v vrste vsega ostalega delovnega ljudstva ter združila svoje napore za lepšo in svetlejšo bodočnost.
K. B.
VLADO KRMAC:
v
frecko Kosovel
slovenski pesnik
in najpomembnejši slovenski lirik novejšega časa se je rodil 18. marca 1904 v Sežani na Krasu, umrl 27. maja 1926 v Tomaju, star komaj dva in dvajset let. ,
Njegovo mlado življenje, polno trpljenja, preganjanja in pomanjkanja, je pesniško bilo izredno plodovito. Ljudsko šolo je obiskoval v Tomaju na Krasu, realko in univerzo v Ljubljani. Z literaturo se je začel ukvarjati zelo zgodaj, toda brez vidnejšega uspeha, dasi se je pojavljal v raznih slovenskih revijah že wl leta 1923. dalje. Z nekaterimi napredno usmerjenimi tovariši , se je leto dni pred smrtjo oklenil di-i jaškega lista “Mladina” in v njem ob I javil vrsto člankov z izrazito socialno revolucionarno vsebino “Manifest svobodnim duhovom”, “Kriza”, “Umetnost in proletarec” in druge.
Njegovo pesniško izročilo je postalo dostojno javnosti šele z izdajo zbirke leta 1927 in “Izbranih pesmi” leta 1931. V svoji globini in pomembnosti pe se nam jc razkrilo šele po osvoboditvi naše domovine, ko je izšla leta ! 194G prva knjiga njegovega zbranega ! dela, ki vsebuje skoraj polovico doslej še neobjavljenih umotvorov, med njimi dobršen del njegove socialne lirike.
Kosovelova pesem je globoko čustvena ter spričo svoje neposrednosti v izrazu človeško na moč pretresljiva.
PRODAJALNA - TOBAKARNA
Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškeca ln ženskega perila.
VLADIMIR BENKO
Avda. Francisco Iieir6 5700 VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES
Naj opeva kraško zemljo ali pa svoje predsmrtne slutnje, naj slika propad Evrope (v pesmi “Ekstaza smrti”) ali pa izpoveduje svoj socialni nazor ter vero v novega človeka in novo družbo, vedno je pristen, do dna odkritosrčen in polnokrven umetnik naše napredne pesmi.
Ko mu je bilo šele 17 let je pod psevdonimom “Vidoslav” v 4. štev. “Jadrana”, rokopisnega lista literarnega krožka na II. državni gimnaziji v Ljubljani, priobčil sledečo napredno- , pesem:
PROLETARCEM:
Nosite glave pokoncu, uprite pogled svoj k solncu, iščite v njem si moči!
Nočete? . . . Mar se bojite ljudi, ki nimajo žuljavih rokf Mar jim ni oče isti Bog kot vam ?
Oemu bi pred njimi bilo vas sram? Veste, marsikateremu teh ljudi seva pekel iz oči; in dasi jim je čist obraz, rokč vendar,,ni čisto jim sreč!
Zatorej pokoncu glave, saj vzdržujeta
[svet,
k soncu uprite svoj pogled, v od njega svetlo planjavo, ki nam lahko luč prinese pravo!
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R
Andres Fer«yra 3965 U. T. 61-2280 Buenos Aires
TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ
BLANCO ENCALADA 249-2«l VILLA ESCA80	U.	T.	652-01U
L
Primorske Vesti
POD STALNIM PRITISKOM ITALIJANSKIH SOVINISTOV
Nedavno se je sestal k izredni seji Glavni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Prihiteli so na to sejo tudi predstavniki beneških in kanalskih Slovencev. Odbor je preučil stanje Slovencev v Italiji ter razvoj političnih dogodkov od 15. septembra 1947 do danes. Ugotovil Je, da živi slovenska narodna manjšina v Italiji pod stalnim pritiskom italijanskih šovinistov, ker ne obstoja doslej nobena pozitivna zakonodaja, ki naj bi ščitila njene pravice. Na osnovi podrobne analize položaja ter JaBnlh dognanj je bila sestavljena spomenica, ki je bila odposlana Organizaciji združenih narodov. Spomenica vsebuje prošnjo generalnemu tajniku, naj ukrene vse potrebno, da se uresničijo zahteve slovenske narodne manjšine v Italiji. Demokracija, ki bi po določbah italijanske ustavo morala dovoljevati vsaj svobodo sestankov Demokratične fronte Slovencev kot naslednice Osvobodilne fronte, za Slovence v Italiji ne velja. Nad njimi izvaja De Gasperijev režim teror, ki je vreden fašističnega, pri čemer je treba ugotoviti razliko, da pomagajo De Gasperiju pri tem celo nekateri slovenski Izdajalski duhovniki ob sodelovanju belogardističnih beguncev iz Slovenije. Goriški, beneški in kanalski Slovenci bodo umeli, združeni v Demokratični fronti, preprečiti vsa nasilja De Gasperijeve črne vlade.
KOPRSKA MLADINA POJE V TRSTU
9. aprila smo Tržačani prvič slišali mladinski zbor Koprske gimnazije, ki je nastopil v veliki dvorani Dom pristaniških delavcev pod vodstvom skladatelja Josipa Ostrouška. Zbor, ki šteje 85 mladih, svežih grl, je ubrano in učinkovito odpel partizanske, umetne ter narodne pesmi. Tržačani, ki smo dvorano popolnoma zasedli, smo navdušeno vzklikali mladim tržaškim pevcem.
KRAS VSTAJA K NOVEMU ŽIVLJENJU
V času sovražne okupacije in narodno osvobodilne borbe je doživel Goriški Kras grozno razdejanje. Tako sta bili Vojščica in Sela popolnoma unlčenf. Skupno škodo so ocenili na 54 milijonov dinarjev, saj je bilo porušenih 47 stanovanjskih in 143 gospodarskih poslopij. Pri tej ocenitvi ni bila upoštevana obnova, ki je bila izvedena pred priključitvijo k Jugoslaviji. An-gloameriška vojaška uprava je namreč obnovila samo nekaj malega v Vojščici in v SeM. Kraševci tega področja so zaradi tega ustanovili 18. oktobra 1947 obnovitveno zadrugo “Goriški Kras”, ki je takoj pričela z obnavljanjem 15 poslopij. Obnovitvena zadruga Ima tudi lastno apnenico v Lipi, dočim bodo uredili še drugo apenico v Kostanjevici. Obe apnenici bosta dali toliko apna, da bo zadoščalo za obnovitveni program v letu 194 8. Ob združenih močeh ljudstva vstaja Kras k novemu življenju in obnovi.
NITI SANJA SE JIM NE, DA BI ZAPUSTILI TRST
Kakor hladen curek je delovala na razgrete glave tržaških italijanskih šovinistov vest o Izjavi predstavnika ameriškega zunanjega ministra, da ne bodo ameriške
ŽELEZOBETONSKO PODJETJE
FRflNe uršic
Mercedes 1764 T. A. 68 - 1567
Buenos Aires
in angleške čete zapustile Trsta, dokler ne bo Varnostni svet imenoval tržaškega guvernerja in da bodo te čete ostale, dokler bo smatral guverner to za potrebno. Razen tega je še ‘‘plebiscitarno podpisovanje” 11. aprila, tako klavrno propadlo. Zbiralna središča podpisov so bila mrtva. Tržaški šovinisti se pomikajo sedaj po Trstu kakor temne sence,- potem ko se je izkazalo, da se zapadnim imperialistom niti sanja ne, da bi zapustili Trst.
ROMBE NE BODO USTRAHOVALE
LJUDSTVA -
Ko so se vračali tržaški fašisti z nekega volivnega zborovanja v Gorici proti Trstu, je skupina nasilnežev skočila v Gradiški s kamiona in vrgla bombo proti Ljudskemu domu. Na sreča ni bilo človeških žrtev. Ljudje so ob eksploziji bombe prihiteli iz hiš in nagnali izzivalce, ki jih je vzela policija v zaščito. Med izzivalci so bili dobro znani tržaški fašistični teroristi, ki pa se jim ne bo nikdar posrečilo ustrahovati delovnega ljudstva z bombami.
UBILI SO MLADEGA ČLOVEKA SAMO ZAKADI TEGA, KER JE Bili V DELAVSKI OBLEKI
Ker je bila objavljena vest o predlogu predstavnikov zapadnih imperialističnih sil, so postale fašistične tolpe zopet predrzne in nasilne. Pojavijo se nekje sredi Trsta, ubijejo človeka in — zbežijo. Policijska oblast se za ubijalce niti ne zmeni. Šovinistično časopisje pa jih naslednji dan skuša celo zagovarjati. V soboto zvečer, 10. aprila, se je po Korzu zopet pomikala čreda razbojniških elementov, ki so nadaljevali svojo pot, ne da bi jih policija pri tem ovirala. Srečali so Človeka, ki se mu je videlo, da je delavec. Navalili so nanj, četudi je bil še na pol slep, ga potolkli na tla ter ga pustili na tleh, nato pa se razbežali. Ko so nesrečneža prepeljali v bojp.iš-nico, je na poškodbah umrl. Bil je to bivši partizan in sindikalni zaupnik Boleslav Planinšek. Ta umor spada v vrsto tistih napadov, ki jih je sprožila reakcija proti delavstvu v Italiji in na področju Tržaškega ozemlja. Z umori in drugimi nasilnimi akcijami bi radi zastrašili delovne množice in jim preprečili uresničenje njihovih demokratičnih teženj. Ves demokratični Trst je pospremil najnovejšo žrtev fašističnega terorja, Boleslava Planinška na njegovi poslednji poti.
KAKO ŽIVIMO NA PROSEKU
V nedeljo, 11. aprila, je odprlo naše prosvetno društvo “Ivan Vojko” svojo no-
vo dvorano na Proseku. Prejšnje stare Mermolja, 77 letna Ivanka Lozej ln 83 let-prostore so povečali in opremili novo dvo- na Katarina Strekelj.
rano z galerijo, tako da bo v njej prostora | —V Ricmanjlh je nastala eksplozija na-
za tisoč ljudi. Tudi oder so poglobili. Tako bo mogoče uprizarjati tudi večja dela, kar bo dobrodošlo predvsem ob gostovanjih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Na otvoritveni svečanosti je govoril prof. Andrej Budal iz Trsta. Pevci so zapeli več pesmi, igralci so odigrali enodejanko iz osvobodilne borbe. V dvorani bodo imeli tudi filmske predstave. Z novo dvorano so bile ustvarjene možnosti za nadaljnl prosvetni napredek Proseka in njegoVega ljudstva.
IZ GORICE
Demokratična fronta Slovencev je priredila v Gorici predvolivno zborovanje. Dvorana je bila nabito polna. Ljudstvo je z živim zanimanjem sledilo izvajanjem slovensega kandidata dr. Mermolje. Ža njim so spregovorili še drugi Goriani. Goriško delovno ljudstvo se veseli, ker bo lahko na prvih svobodnih volitvah volilo lastnega kandidata, ki bo v rimskem parlamentu najbolj znal braniti interese slovenskega življa.
V nedeljo, 4. aprila, bi moralo biti v Gorici prvo predvolivno zborovanje ljudske fronte. Kljub "volivnemu premirju” so fašisti in demokristjani nagnali vso svojo drhal, oboroženo s palicami, noži in železnimi pestmi na pristaše ljudske fronte ter Slovence na splošno, ki so prišli v velikem številu na predvolivno zborovanje. Izzivalci ter rlffcgrajačl so prišli tudi iz Trsta, Tržiča in drugod. Razsajali in divjali so pod zaščito goriške policije. Z balkona Strassoldove palače na trgu sv. Antoan je kanonik goriške stolnice Marcon s prstom kazal podivjani drhali na ljudi, ki naj jih napade in pretepe. Varnostni organi niso preprečili izpadov in napadov. Vse je bilo tako pripravljeno, da je bilo predvolivno zborovanje prepovedano bjcz uradne prepovedi. Ti dogodki so pokazali, da goriški Slovenci, ki sodelujejo v ljudski fronti, nimajo možnosti svobodnega predvolivnega udejstvovanja.
O TEM I NONEM
Tržaška civilna policija nadaljuje z aretacijami protifašistov. Pri St. Vidu so aretirali tov. Košuto Burlo, Kolombina in Mi-chelazzlja. Vsi štirje so znani protifašistični borci.
V Trstu so umrli 69 letni Angel Berna r-dis, 85 letna Marija Zupan, pop. Humar, 4 4 letna Ana Deola, 74 letna Marija Mezgec vdov. Rautnik, 57 letni Franc Stopar, 69 letna Marija Horvatin roj. Butinar, 77 letna Anita Višlč, 64 letni Anton Valič, 74 letni Antor. Raspolič, 37 letni Lucijan
boja> ki je smrtno ranil 27 letno Kristino štrajnovo iz Istrske ulice v Trstu ( ki je šla z možem in sinčkom na izlet v Ricnva-nje.
—Osem trupel so našli delavci pri kopanju na vrtu vile v ulici San Michele 20. Trupla so bila napol poapnjena. Domnevajo, da gre za trupla članov družine grofov Prandl. ki so Imeli navado, da so pokopavali umrle družinske člane kar na vrtu.
—V Gorici se je na ulici smrtno ponesrečil z motorjem 27 letni Bruno Perko, bivši partizan in navdušen planinec. Slava njegovemu spominu!
—Pevsko In glasbeno društvo ter Slovensko planinsko društvo v Gorici sta poživili svoje delovanje.
—V Doberdobu je presegel Pero Medli-nov devet “križev”, pa kljub svojim de-vedesetlm še zmerom prepeva, pripoveduje šale ln celo ballnca. Vaščani, ki je pr* njih zelo priljubljen, nvu želijo, da bi še mnogo let živel in balincal, kar mu je najljubša zabava.
V Skednju je umrl trgovec Kariž Cezar. Bil je zaveden Slovenec ln pošten demokrat, Doživel je starost 71 let. Ohranili
—V Standrežu smo pokopali zavednoga protifašista Ivana Plesničarja. Pogreb Je pokazal, kako priljubljen je bil med ljudstvom.
—Čudne pojave imamo v Doberdobu. Ivan Gerin in Ivan 'Jarc Imata opravka z oblastmi, ker sta lepila letake, ki so bili nalepljeni po vsej Italiji.
—Krminski pobalini so s črnilom obmetavali napisno tablo mizarskega podjetja Ivan Prinčič. To kaže, da je ostalo v mladini še mnogo fašistične vzgoje.
MED BENESKIiVil IN KANALSKIMI SLOVENCI
V Skurovem so šovinisti napadli Hermi-nija Gorjupa, ker si je ogledoval letake Demokratične ljudske fronte. H. Gorjup je-protifašlstični borec, ki je bil leta 1944 obsojen na smrt.
—V gostilno Duš Marije v Mašeri je vdrl fašist Francesco Slunder s sampkre-som in tremi bombami. Zagrozil je gospodinji, da jo bo ubil, če ne gre v Jugoslavijo.
—Vaški cerkovnik v Kravarju je porazdelil vatikanski živež kar med svoje sorodnike.
—Italijanske oblasti ne marajo Izdati dvolastnikom v Drenkjl dovoljenje za obdelovanje zemlje, ki jo imajo na jugoslo;-' vanskem področju.
¥
" '	'V	*v	•	TO
gr** "vv:'
mffc, av'	....
IVAN G10G0VŠEK Y MARCOS KALAZICH
mo cas
Izšla je knjiga
“£os
y. (as
cagedias
— SARAJEVO 1914 -
M
V knjigi so zajeti nesrečni doživljaji dveh balkanskih junakov čigar ljubezen in življenje je bilo tragično pretrgano po dogodkih ki so se odigravali v prvi svetovni vojni vsled Sarajevskega atentata.
Knjiga obsega 600 strani v osmerki velikega formata in sta jo spisala in izdala Ivan Glogovšek in Marko Kalarič v kasteljanskem jeziku.
Cena knjigi je $ 12.— in za naročila se je obrniti na : Ivan Glogovšek Villa Ballester, La Groze 154
ali: Imprenta “Cordoba”, Gutenberg 3360, T. A. 50-3036
DOMAČE VESTI
ZA POMOČ VOJNIM SIROTAM
Naši rojaki iz Prvačine so med sovaščani zbrali lepo svoto $ 1.247 v pomoč v°jnim sirotam svoje vasi.
((p°tom tovarišev, ki so odpotovali s Partizanko” je bil omenjeni denar ^Poslan v namenjen kraj. ja vredno!
OPERACIJE
prejšnji teden je bifna slepiču v bol-kCi Pirovano operiran tov. Josip rfaseek, član uredniškega odbora “Slo-Glasa”. Operacija je dobro *fPaala in tov. Drašček se že nahaja na 'lomu v krogu svoje družine.
*
v 1'^'raneoski bolnici je bil operiran kolenu tov. Anton Hrvatin, dopisnik °v- Glasa iz Pineyra. Operacija je oro izpadla in tovariš se že nahaja na svojem domu.
*elimo mu hitrega okrevanja.
Z žalostnim srcem naznanjamo VBem Prijateljem in znancem, da je svojem domu na Bači pri Podbrdu na velikonočno nedeljo zvečer v starosti 81 let, za vedno zatisnil oči naš ljubljeni Oče
KOVAČ ANTON
V Evropi žalujejo za njim sinovi: Oton, Rudolf, Jožef, Janez in ‘Peter. ere-' Marija, Antonija, Angela, Robija, Katarina, Štefanija in Ana.
etl. snahe in vnuki. Tu v Argentini D& sin Franc.
Dragi Oče, dolgu sl živel, a 9« veno si prezgodaj nas zapustil. Počivaj v miru in naj ti bo lahka domača
®ACA pri Podbrdu - BUENOS AIRES Marec 1948.
IŠČE SE
Išče se rojak Milan Mežnar po katerem poizveduje Anton Hrvatin. Kdor bi vedel kaj o njem naj javi na naslov: ulica Cor. Dominguez 270 - Vil la Ma-dero.
POROKA
Dne 11. aprila sta se poročila Vilma Piegl in Jose Tosi. Svatba se je vršila na domu neveste v Boulogne na katero je bilo povabljenih veliko število sorodnikov in prijateljev. Ženin in nevesta sta odpotovala v Cordobo (Huer-ta Grande) kjer bosta prebila medene tedne.
Obilo sreče v novem stanu!
[NESREČNA SMRT TOVARIŠA, KI SE JE POVRNIL V DOMOVINO
Po končani zadnji osvobodilni vojni, želja #vseli nas je bila povrniti se čimprej v našo domovino. Mnogim se je želja takoj izpolnila in med temi je bil tudi naš poznan tovariš Ciril Kofol. Bil je poznan v naši naselbini saj je požrtvovalno sodeloval krog 20 let pri pev-'skem zboru bivšega D.K.D. Ljudski oder in vedno sodeloval pri vsakem nastopu skupnih pevskih zborov. Bil je
NOV GROB
Dne 25. aprila so spremili k večnemu počitku na pokopališče Čakarita pok. Matijo Fabčič. Pokojnik je bil star 57 let, doma iz Št. Vida nad Vipavo in prišel je v Argentino leta 1925. Bolehal je že par let in bil operiran na želodcu in sedaj še v glavi.
Pokojni Fabčič je imel namen povrniti se v domovino, a mu je smrt pretrgala načrte. Zapušča v domovini brata in nečake in tu 2 bratranca. Bil je zvest naročnik Slov. Glasa.
Prijatelji so za pogrebne stroške zbrali $ 83.—.
Ostalim naše sožalje!
*
ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE
Aktivni in požrtvovalni član in odbornik Slovenskega Ljudskega Doma, Franc Kovač, je prejel iz domovine žalostno vest, da mu je umrl oče Anton.
Tov. Kovaču izrekamo na tem mestu naše iskreno sožalje!
Zobozdravnika D ra. Samoilovič Dr. Feliks Valicov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 nr«
DON ATO ALVAREZ 2181
p*ANo BEVK:
• rJCapl ait oJTtacftri 6ecle
Prid (Nadaljevanje)
Ijaj« ? ana nejevolja ga je zastrup-je 2n * Pridržana žalost.. . Zdaj, ko bil s °Va podoživel ves ves prizor in je v niani 8 se^°j> tako divje zakipelo iau\a' da.je zgrabil knjigo, ki je le-?n J° srdito treščil	ob pod.
p0	se navedel in hlastno stopil
Oče nebeški 1 Devica Ma-
Kart	e.	gore! ”
je	bri^011	ga Je obšla naS?la	Jeza> se
Na čel	sramoval sam pred seboj,
ge. j? 0 80 imu stopile debele potne sra-Pfirn«68’ 2 ve^erom je bilo postalo so-k°Pal’va ™ ?« od. Vranjega ognja v*dihnii noju- Dvignil je glavo m Uien 8rce mu je ^1° te^ko kot ka-
HterTn1 K-6 ^ po kakem predmetu, s iil zhral p SG zam°tiii se zopet pomiril jalih n	mu je obvisel na sto-
kaj’ a 1katerih so stale pisane vrste nti libri jugoslavi!” (Koli-
?°ročS Tfmskih .knj^!) se Je začudil skrb«'	Sloveni” (Slovenskih),, ga
bridko^-0 P°Pravil Čedermac. Ni je strani ^ ki bi ne imela svoje smešne *i‘esnii . ast^ehnil se je, a se je zopet Čela, S1 z dlanjo potegnil preko
Je ®to^’	'n	knjige
njih	Ug0 jemal v roko.- Listal je
> ves zamaknjen, kakor da obu-
cmac
leti, morda že prej; ni se več natanko ja spomine. Kje je kupil to knjigo? Kdo mu jo je daroval? Kakšna čustva so ga navdajala, ko jih je prvič bral? Obšla ga je mrka otožnost, kakor da se za zimeraj poslavlja od njih. Nekatere je zopet položil na prejšnje mesto, pri drugih pa je dolgo strmel v naslovno stran. Odpiral jih je tu in tam, kjer je* pač naneslo, oko se mu je željno ustavljalo na vrsticah.
Oguljene platnice, malce zmečkani in zamazani listi Gregorčičevih Poezij. Mati, ki se je bila v poznih letih pri njem naučila branja, jih je pogosto jemala v kuhinjo, več pesmi je znala na pamet. Knjigo je nežno položil na mizo. Da se nihče več ne bo .spotikal nad obledelim napisom na hrbtu. Prizanesljiv nasmeh mu je skrivil ustnice. Prešernove Poezije, broširana izdaja, z opazkami na robovi11. Memento mori! Ali še zna ta sonet? Zaimižal je z odprto knjigo na kolenih kakor učenec, ki ponavlja’'- na pamet naučeno nalogo. “Dolgost življenja našega je kratka...” In se je veselo, otroško, skoraj na glas zasmejal. Listal je dalje. Oči so mu nehote obstale na verzu, ki je bil debelo podčrtan s svinčnikom. “Največ sveta otrokom sliši Slave...” Bilo mu je, kakor da je iz daljave segla mladost in se ga nežno dotaknila. Kdaj je že to bilo? Morda pred štiridesetimi
i	vseskozi njegovega bivanja v Buenos Airesu zvest član prej omenjenega društva. V priznanje njegovemu delovanju so mu tudi sočlani pripravili lep poslovilen večer.
Odpotoval je iz Buenos Airesa dne 24. maja minulega leta. Dospel je v svojo rojstno vas Čepovan na Primorskem in se tam zaposlil kot mizar pri zadrugi. Kot izvežban pevec je pristopil takoj k domačemu pevskemu zboru in tudi sodeloval pri dramatičnemu odseku. Pripravljali so se za prireditev Silvestrovega Večera in ta dan je tov. Ciril nenadoma izgubil glas. Ker je 011 nastopal v enih glavnih vlog, niso imo-gli vsled te nesreče igre uprizoriti.
Zatekel se je iskati pomoči v Ljubljansko bolnico in tam so zdravniki ugotovili, da ima hudo neozdravljivo bolezen. Brez glasu in še ta žalostna novica je tovariša Cirila zelo potrla in ni bil pripravljen prenašati trplenja
spominjal. Ta verz lca je’ bil tedaj čudovito zdramil. In od takrat mu življenje ni moglo več izbrisati mladostnega navdšenja. “Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo -vero in postave...” Ne da bi se bil prav zavedel, je bral do konca. Kakor omamljen od spomina na mladost je z vdihom odložil knjigo.
Tako je jemal knjige drugo za drugo, izbiral, listal po njih, kakor da obračunava s svojim duhovnim življenjem... Slednjič je zgrabil s kupa naročje knjig in jih nesel na vrh.
Katina je stopila iz kuhinje in se zavzela.
“Kam pa to neseš?”
Obstal je in jo strmo pogledal. Še je imela objokan obraz, a se je prikupno smehljala.
‘‘Pomagaj mi rajši, kakor da vprašuješ^” je rekel. “Ne, tole pusti! Saj jih je še v izbi. Na mizi jih je cel kup.”
V	spalnici sta stali dve omari s steklenimi vrati, bili sta natrpani s knjigami. Da je naredil prostor izgnancem, je zmetal na-tla kup vezanih letnikov neke revije. Knjige različnih velikosti je brez izbire drugo poleg druge postavljal v ravno vrsto.
“Kje je moj nahrbtnik?” je vprašal Katino. “Seveda imora biti kje v hiši. Takoj ga poišči in mi ga prinesi! Kaj le stojiš in gledaš?”
Olajšan je stopil k oknu in pogledal v nastajajočo noč. Sonce se je pogrezalo za obzorje; v Nadiško dolino je bila že legla senca in plezala na obronke. Vrhove gora je še zmerom oblivala svetloba, ki se je spreminjala v zlato in
do naravne smrti. Pisal je domov poslovilno pismo in izginil. Ni bilo več sledu o njem.
Po mesecu dni so našli truplo nesrečnega tov. Cirila v hladnih valovih Ljubljance. Pripeljano je bilo v njegovo rojstno vas Čepovan, kjer so mu organizacije pripravile pogreb, kakršnega čepovanska okolica ne pomni.
D.oinač pevski zbor in zbori iz okolice so pokojnemu pevcu Cirilu zapeli ža-lostinke v slovo. Čeprav je pokojnik deloval v organizacijah daleč od domovine, so mu domačini priznali to delovanje in mu pripravili pogreb, kakršnega zasluži človek, ki je mnogo doprinesel k napredku na kulturnem polju.
V	domovini zapušča očeta, brate in v Argentini sestro.
Vsem ostalim naše iskreno sožalje in Tebi dragi Ciril naj Ti bo lahka domača zemlja!
ZA TISKOVNI SKLAD “SLOVENSKEGA GLASA”
so prispevali sledeči:
Rozar Franc  ............... ?	10.—
Jelen Karlo................... 10.—
Gabrijelčič Peter ......... ,,	10.—
Lojk Frančiška ............... 10.—
Ferfila Frančiška.......... ,,	10.—
Širca Jožef .................. 8.—
Baraga Franc .............. ,,	7.—
J^len Franc .................. 5.—
Vuga Ivan .................... -	4.—
Sabec Ivan ................ ,,	4.—
Bitežnik Ivan.............. ,,	2.—
Lasič Silvester ........... ,,	2.—
Godina Lambert ............... 2.—
Pečenko Ivan ................. 2.—
Božič Andrej . . i......... ,,	2.—
Novak Anton ............... ,,	2.—
Počkaj Karlo ................. 6.—
Blaž Susi .................. „	2.—
Hrovatin Anton ............... 2.—
Božič Anton .................. 2.—
Vrabec Rudolf .....................  2,—
Mozetič Ivan ............... „	2.—
Skupno ..................... ?	106.—
Prejšnja vsota ............. „	8 35.30
Skupaj ..................... $	941.30
Vsem darovalcem najlepša hvala!
rdečkasto, se slednjič raztopila v gosto višnjevkasto senco. Izmed hiš na vasi se je raztegnil jok dojenčka, krik dečkov; oglasila se je dekliška pesem,
v katero se je mešalo škripanje vretena pri vodnjaku. “Le rasti, le rasti, zeleni pelin.. . ” Lepota in bridkost, ki sta se kot trnje oprijemali duše. Zakaj njegovi ljudje pojejo o pelinu, ne o rožmarinu? Trpko se je zamislil. Slovenska pesem od nekdaj — koliko časa še? Nasmeh, ki mu je bil legel na ustnice, se mu je polagoma spremenil v grenek izraz... Zdrznil se je in se ozrl. Kod hodi to dekle?
‘ ‘ Katina! ’ ’
“Tu. Sem ga že našla. Pa je ves
prašen”.
Na veliki omari so ležali trije zavoji knjig, z njih se je usula deela plast prahu. Katekizmi v beneško slovenskem narečju, v črno platno vezani molitveniki za otroke. Katina je držala rjavi nahrbtnik, a kaplan ga je polnil počasi, vestno, da bi izrabil vsak prostorček. Dekle ga je začudeno pogledovalo, a se ga ni upalo vprašati, kaj to pomeni.
Čedermacu večerja ni teknila, bil je razburjen. Pomolil je na tiho, nato je s sklenjenimi rokami čakal, da se je zgostila tema.
“Pripravi svetilko!” je ukazal. “Kam greš zdaj ponoči?”
“Boš že videla, saj pojdeš z menoj. Tudi domov bova pogledala, v Krnico. Nič se ti ni treba preoblačiti, kar taka si dobra. Toda — Katina!’*’ se je vzravnal in zvišal glas. “Da boš molčala! Da do smrti nikomur ne črhneš,
"V Jugoslaviji se pomanjkanja in
Je izjavil tov. Rudolf Klarič
Poročali smo svoječasno, da je tov. Rudolf Klarič februarja meseca odpotoval v domovino na obisk. Odpotoval je z letalom in tako bil že v par dnevih med svojimi stariši v Vižovljah pri Sesljanu v Svobodnem Tržaškem ozemlju. Izrabil je tudi priliko in obiskal VJugoslavijo in Švico in se spet vrnil v polovici minulega meseca aprila.
Zanimalo nas je kaj tov. Klarič, pripoveduje o svojem potovanju in o uti-sih, ki jih je zadobil v novi Jugoslaviji in ga zato obiskal na svojem domu.
“Tov. Klarič — smo ga po pozdravu nagovorili — obiščemo Te, da nam. kaj poveš kako je v naši domovini. Kar nam boš pripovedoval, ne mislimo objaviti v “Slovenskem Glasu”, ker upamo, da boš za naš list sam kai o tem spisal.”
Po dolgem pripovedovanju zasebnih novic in poročil smo mu seveda'postavili nekoliko vprašanj, na katere nam je prav vljudno odgovarjal. Vprašanja in odgovori so bili:
“Kak je bil Tvoj utis, ko si po 20 letih odsotnosti dospel v svojo rojstno vas?”
“Hiše in poti sem takoj spoznal, ker ostale so mi dobro v spominu. Ostale so Se take, kot sem jih zapustil pred tolikimi leti in le tu pa tam so obnovljene
RESTAURACIJA ‘‘PRI ŠKODNIKU”
KrogliSče in KegliSče
Jožef Škodnih
Anasco 2652	U.	T.	59-8996
M E R C A D O "Las Magdalenas”
CARNICERIA - RAJJBAR
Pnestos 21, 24, 25. A vda. Fco. Beiro 5276
kje sva bila in kaj sva nosila!”
“Ne bom”, je dahnila.
“To ni zadosti. Ali prisežeš?”
Bilo mu je do smeha, ko je opazil, kako težko diha od groze.
Oprtal si je nahrbtnik. Katina je vzela svetilko. Tiho sta zaklenila in odšla čez vrt. Gospod Martin je za nekaj trenutkov postal in posluhnil, nato sta stopala dalje. Dosegla sta njivo, ki se je vzpenjala okrog obronka. Plazila sta se pod nizko vinsko trto, ki se je vlekla do zida. Katina ga je preskočila, Čedermac ga je le s težavo preplezal. “Kakor tat”, je pomislil. Bilo mu je bridko, a hkrati ga je zabavalo kot dečka, ki si je izmislil nenavadno dogodivščino. Dosegla sta razpotje- treh steza; prva je tekla navzdol, proti vasi, druga se je vlekla okrog obronka, a tretja se je vzpenjala čez grič. Dekle, ki je hodilo spredaj, se je ozrlo.
“Navzgor!”
Katina je stopala po stezi, bosa, neslišna ko duh; v rokah se ji je zibala mrtva svetilka.
* *
Gora s kolkoim, ki se je dvigala nad njima, je bila kot čepeča ženska s kolenom pod brado. Na položnem pobočju griča je stala vas s sadovnjaki in njivami. Do vršiča, ki je bil porasel s kostanji, je bilo četrt ure hoda. Na drugi, osojni strani gorskega kolena, je bil svet pust, skalnat, porasel z redkim grmovjem in travo; tam so v poletju pasli vaško živino. Po ozki dragi, ki se je suha, brez vode vlekla med kolkom in goro, je tekla steza; po nji je hodila le živina in pastirji.
pridno dela, ni vlada veselje**
ob povratku v Argentino
tiste, ki so bile med vojno porušene. Ljudi pa niseim poznal in zdelo se mi je, da so mojo rojstno vas zasedli tujci. Čeprav tudi oni niso mene poznali, so mi napravili zelo lep sprejem in bil sem odlični gost ves čas mojega bivanja tam. Ob slovesu so mi tudi izročili tale pergamin.” (Pokaže nam lep perga-min Prosvetnega Društva “Morje”, na katerem so bili podpisi vseh vaščanov.)
Nadaljevali pa smo s vprašanji: “Ali je naše ljudstvo zadovoljno ki danes pripada pod svobodno Tržaško ozemlje?”
“Naše ljudstvo je povsod zelo nestrpno, govori se le o današnjem političnem stanju, ki je zelo napeto in vsi pričakujejo dneva rešitve, ki bodo priključeni k F.L.R. Jugoslaviji. Tam vladajo zavezniške oblasti in paziti se morajo tam celo v govorenju, ker aretacije so na dnevnem redu. Pomanjkanja blaga in živeža se ne opazi, ker v Trstu so vse založbe napolnjene, le kar primanjkuje je denar, ker vlada brezposelnost.”
“Povedal si, da si potoval po Jugoslaviji in ker “pravijo”, da tam vlada ‘diktatura”, si gotovo imel sitnosti in neprilike . . . .”
“Ni resnica — nas pretrže — nisem imel nobenih sitnosti. Bodisi na meji ali drugod so me oblasti prav vljudno sprejele. Sploh pa ves čas mojega bivanja v Jugoslaviji me ni nobeden nadlegoval in bil sem popolnoma prost, kakor sem prost danes tu v Argentini. Sitnosti pa sem imel z italijanskimi oblastmi, ker na meji so mi prebrskali vsak najmanjši papirček.”
“Kako je danes v novi Jugoslaviji? Gotovo si moral stiskati pas, ker tam je velika “lakot” in “pomanjkanje”?
‘ ‘ Po deželi nisem obiskal nobenih krajev. Bil sem v Ljubljani in v restavracijah so mi ponudili seznam jedi, kakor mi jo ponudijo v Buenos Airesu. Opa-
Nbč je bila temna, brez mesečine. Pesek na ozki stezi, ki se je v vinka-licah dvigala na pobočje, se je le medlo svetlikal; noga je zdaj pa zdaj uhajala pod pot. Pred Čedermacom in Katino so vstajali le medli obi’isi dreves, grmovja in skal, in za njima zopet tonili v mraku. Na nebu, ki se je naslanjalo na vrhunec gora, so trepetale imelie zvezde. Kadarkoli je- steza zavila v ostrem ovinku, sta pod seboj zagledala / vas. Nekatera okna so še svetlo sijala, iz odprtih vež so padali na klanec snopi svetlobe. Ugašali so drug za drugim. Zmeraj bolj so se izgubljali glasovi vaščanov, ki so se hladili pred hišami.
Gospod Martin je bil nagle hoje; vendar je le stežka dohajal Katino, ki je spočita, lahka kot peresce skoraj tekla po stezi. Le zdaj pa zdaj je za trenutek postala in se ozrla, kakor da jo obhaja strah. Kaplan se je trudil, da bi hodil tiho, ne delal ropota z okovanimi čevlji. Palica, s katero je otipaval breg, mu je šumela v suhi travi. Steza se je bolj in bolj vzpenjala, zavila v gozdič kostanjev. Objela ju je trda gosta tema, da sta zaman napenjala oči, videla nista niti korak pred seboj, Katina se je cebnila ob kamen in zajavkala od bolečine.
“Ali bi prižgala?” je vprašala.
“Kam! Norica! Da si kaževa sled.”
Drevje.se je zredčilo, zjasnilo se je pred njima, dosegla sta vrh griča. Drugi breg je bil zložnejši, steza širja, gosto obrasla z grmovjem. Že sta skoraj dosegla suho -drago, ko sta se nenadoma ustavila in napeto posluhnila.
zil nisem nobenega pomanjkanja in to znači, da vlada isto tako tudi po deželi. Ljudstvo je zadovoljno in veselo in kamorkoli se ozreš, povsod vidiš da se dvigajo stavbe in tovarne. Imel sem priliko videti veliko livarno Litostroj, o katerem ste v “Slovenskem Glasu” večkrat pisali. To ogromno delo je res velik doprinos k jugoslovanskemu petletnemu planu. Brezposelnost se tam ne pozna. Videl sem kako v jutranjih urah vse mrgoli na delo. Slabo pa imora biti tam za onega, ki nima veselja do dela in ki bi rad živel na račun drugih. Opazil sem tudi, da se v novi Jugoslaviji posveča veliko pažnjo mladini. Mladima se danes vzgaja v pravem duhu, pridno dela bodisi v tovarnah ali pri udarniškem delu in država nudi mladini vse ugodnosti. Resnica je, da zavedna mladina stopa na čelu vseh velikih akcij. Prepričan sem, da za naš mladi rod je najlepše in prijetnejše življenje v novi Jugoslaviji.
*	Imel sem priliko, da sem v Planici prisostvoval tekmam za smučarsko prvenstvo. Posebni vlaki so odhajali iz Ljubljane in Planica je bila polna izletnikov, ki so pozorno sledili tekmam v skokih in uživali v lepi, s solneeim ožarjeni planinski prirodi. Vlaki so pripeljali v skrajni gorenjski kot okoli 5000 ljudi, med njimi veliko skupino iz Hrvatske in iz Trsta. Med izletniki je bilo največ mladine. Že med potjo v vlaku smo se zabavali v družbi mladine, ki so ves čas vožnje lepo in uglašeno prepevali naše lepe pesmi. Zgrajene so bile velike skakalnice. Prvenstvu v skokih je ljudstvo z zanimanjem, sledilo. Pridni tekmovalci so izvršili skoke krog 47 metrov. V prvih popoldanskih
G. JERKIČ & P: ROJC
“HOTEL ALPINA”
Nasproti postaje "Huerta Grande" SIERRAS DE CORDOBA
Med gorami v višini 1000 m.
ODPRT CELO LETO,
“Tiho!” je zašepetal kaplan. “Počeni za grm!”
Potuhnila, sta se pod košat grm ob stezi in pridrževala sapo. Po poti je prihajal nekdo z naglimi glasnimi koraki in trdo nabijal s palico. Ni krenil na levo, čez grič, stopal je skozi drago, po suhi strugi hudournika. Kdo je, ki ob tej uri straši ondod? Res, steza je vodila tudi v Lipe, kjer je bil županski urad, toda kdo bi hodil po napornem ovinku? Tenja je izginila za grmovjem, potišali so tudi koraki. “Ali si ga spoznala?’’
“Mislim, da je bil Klinjon”, je Katina odgovorila počasi, malce zmedeno. “Da, Žef jebil.”
‘Tako?”	'	■
Da, po postavi je bil Klinjon. Kaj počenja v tej samoti? In kako, da ga je Katina tako zlahka spoznala? Dosegla sta drago in krenila v nasprotni breg, pod Mijo, tedaj je Čedermac že pozabil na ,to.
Zaskrbelo ga je ob misli, da ga bo morda medtem kdo iskal. Bil je občutljivec, neredko so ga mučili prazni strahovi, vznemirjal se je zaradi malenkosti in si ni dal miru. Saj se je le redko namerlio, da mu je zvečer kdo potrkal na vrata. Če ga ne pride kd*> klicat za sveto popotnico...
Sprva je hodil brez misli, olajšane duše, a mu je nenadoma grenko stopilo v dušo. Neka imisel, ki se ga je bila prej dotaknila le mimogrede, se mu je zdaj kot robida oklenila srca. Moj Bog, kako je bilo na koncu koncev vse to žalostno Prejšnjo noč mu je tlela vsaj še iskra upanja, a zdaj — nič!
urah in to v odmoru se je občinstvo zateklo pod smreke, kjer ni zapadel sneg in pričelo je veselje. Petje, harmonike in ples, kar mi je napravilo utis, da se nahajam na PIK-NIK-u v snegu. Potem za zaključek še “kepanje” (metanje snega) : občinstvo proti vojakom. Mislim, da ni bilo glave, ki bi jo ne zadela kepa snega. Rečem, da Planica, ta prelepi kot Slovenije bo vsem ostal v spominu. ’ ’	\
Ob koncu smo še vprašali: “Kaj nam pa poveš o življenju po naši Primorski?”
“Nisem mnogo potoval po Primorski. Ko sem hotel v Kostanjevici do meje nisem imel dovoljenja in sem moral to iskat v Solkan. Tu se dviga nova Gorica. Bilo je delovnega dne in videl sem ljudi kako pridno obdelujejo polje, drugi obnavljajo ceste, tam spet gradijo nove stavbe in tovarne. Srečal sem se tu s tov. M. Ličen, ki se je že pred letom vrnil domov. Pozdravlja vse poznane tovariše v Argentini. Zelo malo časa sem se mudil v Solkanu in več podrobnosti Vam ne morem povedati.
Obiskal sem tudi Gorico, toda tu ni danes več življenja. Vse je mrtvo in pusto in Gorica bo propadla ako je ne priključijo Jugoslaviji.”
Po informacijah tov. Klariča smo razvideli, da je resnica vse ono kar nam osebno poročajo iz naše domovine. Ker poznamo njegov značaj, smo prepričani, da nam ničesar ni prikrival. Zahvalili smo se mu za poročila in infor-imacije^ ga pozdravili in dodali: “saj kar si nam pripovedoval ne bomo nikjer nič povedali, le v “Slovenskem Glasu ’ ’ bomo vse opisali 'in upamo, da da nam ne boš to vzel za slabo.”
F. HRADILAK
FIAMBRERIA — Puesto No. 8 Mercacdo ‘‘Las Magdalenas” Fco. Beirč 5270 — T. A. 50-6990
Bilo mu je, kakor d ase je šele zd^aj do konca zavedel vseh težav in posledic. Iznenada ga je obšel' tak občutek izgubljenosti, taka omotica telesa in duše, da bi bil skoraj omahnil pod poi-Ali niso nekdaj slovenski protestanti tako na skrivaj prenašali svoje knjige? Ali jih niso? Ali smo nemara krivoverci? Grenko se mu je dvignilo iz duše in mu kot trda pest obtičalo v prsih. Najbolje -r- ne misliti. . . Ako bi bilo mogoče — ne misliti!
Steza je pela navzgor, zmeraj navzgor, zdaj rahlo napeta, a zdaj strma kakor da sili pod zvezde. Samotarji, ki ~so živeli pod Mijo, so jo ugladili, ko so po opravkih hodili v dolino. Čedermac. jo je poznal, tudi ponoči bi mu jo bilo težko zgrešiti, le daljša se mu je zdela še nikoli tako dolga. Prešla je zadnjo vzpetino, zavila okoli obronka, se razširila v peščen kolovoz, ki se je razcepil v dva rokava. Desni je vodil k raztresenim kmetijam, ki so jih obdajali vinogradi in njive, a levi na kolk, na katereim je stala cerkvica svetega Mihaela.
Ta je temna, skoraj nevidna stala v mraku, v linah nad pročeljem sta visela zvonova... Katina je plaha stopil8 skozi odprta vratca nizkega zidu, ki je obdajal^dvoHšče. Čedermac je za trenutek postal in se ozrl po nebu, po gorah, ki so pošastno kipele na nebo. Vso pot se ni menil za razgled, zdaj ga je za hip užival. Velikanska kopa Matajurja, grebeni Kolovrata. Trudil se je, f da bi na ozadju neba razločil obrise Stare gore.
(Nadaljevanje)
st*
m. (Stev.) 9	—	8.	Maja	1048
SLOVENSKI GLAS
Str. 11
Praznik Osvobodilne Fronte
jo tudi praznik
Po razpadu Avstrije delovno Ijud-' na zgodovinsko priliko So ni bilo Poplavljeno. Oblast je poznalo kot bič, e kot nujno sestavino svobode. Ker 'apio ge ni bilo odločeno zatreti realc-k';10 tudi za ceno lastne krvi, ni vedelo, “JJ bi z oblastjo. Zato so množice v (, Pečajočem navdušenju prizanesle sPokorjenim narodnimi” oblastnikom q Proslavljale svobodo, ki je ni bilo. bani° delavska jedra so vodila odločno T°lr 'Za Pravico delovnega ljudstva. a oje bila reakcija kmalu spet trdno an^i' *n so delavske množice 24. zah! *	v veličastni manifestaciji
teva-le svoje i)raviee, je reakcija s ‘ 'levideno brutalnostjo v krvi zadu-šj)8 prvi. organizirani nastop, ki se je _,rettienil v prvi ognjeni krst, sloven-
ljudske oblasti
delavstva. Da si bo hlapec Jer-Hi/’ jfaHor Prefl stoletji tlačan, zaporn-’^aj je samo v mislih dvignil roko i? , svojemu gospodarju! Za kniet-v"m Punti je prišla Zaloška cesta, v k<'t *>a	stoletja	duhovne teme,
,, atero so jjosvetili Levstik, Prešeren, u . ar. Zaloška cesta 'je kričala. Iz krvi rdeče...
sla eta 1941. so oblastniki stare Jugo-.''Je po enotnem načrtu reakcije skobci ev-roPskih dežel s premišljenim okn-StVOm G^Pr^ vrata fašističnemu
bila
‘Patorju. Dvanajstletna diktatura je samo uvod v izdajstvo. Za ceno
v. ‘
ijUtn.e8a ali prikritega beraškega pri-»ad r tva so roparju izročili oblast jo ljudstvom. Niso se zavedali, da so se	iz rok za večno. Čeravno so
ftjevr ^llc^stva^ so vendar podee-Prp;ah- V izdajalskem računu niso < v^eli, da je ljudstvo vzelo triin-njeftletno narodno in ljudsko zatira-j]0 , c°t kazen za lahkoverno brezbriž-(Jo2 v l°tu 1918 in kot trdo šolo za bo-S]0vnofit- Zanesli so se na svojo silo, na ja ,ensk0 tradicijo, na teror oluipator-ga’■ ,a nePogrešljivost sleparske propa-z8od* ^at° n*S0 mo8'li poznati redkega la J^a pojava, da je zdrava si-iirtiv, v!, lapčevsekga naroda v njegovi
na s<nZ;|lv,ll.r' boja za obstanek sposob-stv0 z'(i razvojni skok, pospešiti roj-da ^aroda, spremeniti značaj ljudstva, teklo°tV- SV0-ii ve'iki uri preletelo pre-Hau10S, 1,1 prihodnjost in spoznalo ne kri], ’ ‘,)!ni1 Pripada oblast, temveč od-sti( .t Uc’1 skrivnost, kako priti do obla-prjj. ^‘i*e Pravi, da bo za ceno svobode dele Jen°.preliti svojo kri. In ta re-f(!ti(;ng' inski pojav, doslej bolj teo-stal f1a.m°žnost, je na Slovenskem po-nafrn?tvo- dejstvo je Osvobodil
2arflnr.Sloveni;ie-svobo]-	'u-	takega	razvoja je O
je j?v H11?, fronta od prvega dne, kr Pozv;,,ls,u odbor spomladi leta 1941
i.	VHP	....... I	n.
iti Se . VlSe Slovence v oborožen odpor VU slovensko ljudstvo temu pozi-Politi/'*’■’ ne Samo enotno in edino ga j ’10 pihanje, temveč prav od teletu | edina oblast na Sloven-^ohnri^0 ^jUclska oblast. Zgodovina >— ' 1 lle fronte je zato tudi zgodo-
vina ljudske oblasti, zgodovina slovenskega parlamenta.
Terenski, rajonski, okrožni odbori OP od vsega začetka 1. 1941. niso bili samo odbori za zbiranje hrane, orožja, zdravil in denarja za partizansko vojsko, temveč so bili tudi naborne komisije; sestavine frontovskih odborov so bile organi oblasti: narodna zaščita, varnostna in obveščevalna služba in končno vsa partizanska vojska. Vrhovni plenum in IOGl*1 sta bila od vsega začeti;;! priznana kot najvišja organa o-blasKi. Ko je Izvršni odbor 29. okto-j bra 1941 pozval Slovence na jgvno demonstracijo z enourno odsotnostjo z ulic ih lokalov, je bil odziv popoln. Tako popolne discipline, kakor jo. je slovenski narod izkazal tedaj Osvobodilni fronti, ne najdemo v zgodovini. Okupator je spoznal, da bo imel opravka z organiziranim, odločnim ljudstvom, ki ima svoje politično vodstvo in kateremu ljudstvo sledi. To so pokazali le prvi odloki 100F, o plačevanju narodnega davka, o prepovedi sekanja gozdov (d) cestah in železnicah in o prepovedi kupovanja nepremičnih.
Maja 1942 smo dobili prvo svobodno ozemlje in takrat se je izvršila prva delitev organov oblasti od organov OP. Izvdene , so bile volitve v krajevne NOO, ki so postali novi organi Ijud-{ ske oblasti. Z italijansko ofenzivo je bilo osvobojeno ozemlje začasno izgubljeno in tedaj so bili nujni posli oblasti preneseni spet na frontbvske odbore. Iz te dobe nam je ostal posebno živ spomin na okupatorjev in belogardistični bes na odbore OP — prestavnike ljudske oblasti. Volitve v NOO odbore so se izvajale povsod in vedno, kadar je bilo pridobljeno novo svobodno ozemlje.
Po italijanski okupaciji, to je po osvoboditvi pretežnega dela Slovenije, je nastal v razvoju ljudske oblasti velik napredek. Septembra so bile izvedene splošne volitve v Zbor odposlancev slovenskega naroda. V dnevih od 1. do d. oklobra 194.1, se je zbralo v Kočevju 560 izvoljenih odposlancev iz vse Slovenije. Ti so iz svoje srede izvolili 120 članov Slovenskega narodno-osvobodil-nega odbora in 40-člansko zastopstvo Slovenije za 11. zasedanje AVNOJ-a v
Kroj»čni«*a L Mi OP O LEP IJŠAJ
Avda. FRANCISCO EEIRO 5380, Dep. 2
T. A. 50-4542
VILLA DEVOTO
•Tajcu. S to izvolitvijo je prenehala funkcija Vrhovnega plenuma OP, slovenski narod je dobil svoj prvi ljudski parlament. Izvoljeno je bilo Predsedstvo SNOO s poverjeno nalogo, da v času med zasedanji vrši najvišjo zako-‘ nodajno in izvršno oblast. S tem dejanjem je bila tudi v vrhovnem vodstvu izvršena delitev organov OP kot političnega gibanja od organov oblasti. Vendar je bila zakonodajna in izvršna oblast še vedno nedeljena. Enotnost OP in organov oblasti je bila manifestira-na v Predsedstvu SNOO, ki ga je tvoril celotni takratni IOOP, sestavljen iz 11 članov.
Prihodnjo stopnjo v postopni izgradnji slovenske ljudske oblasti tvori Prvo zasedanje SNOO dne 19. in 20. februarja 1944. v Črnoimlju. Tega dne se je SNOO preimenoval v ‘Slovenski narodno osvoobdilni svet. To ime je ostalo vse.do danes. V sestavu SNOS-a so se z ustanovitvijo Odsekov pri Pred-esdstvu SNOS-a kakor pred tem z ustanovitvijo Spravne komisije — pojavili zarodki bodočih organov izvršne oblasti,
šele tik pred popolno osvoobditvijo Slovenije, na poti v Ljubljano, se je izvršila zadnja delitev oblasti s tem, da je Predsedstvo SNOS-a dne 5. maja 1945. v Ajdovščini imenovalo prvo Narodno vlado Slovenije in s tem izdvojilo od zakonodajnega organa izvršni organ oblasti. Predsedstvo SNOS-a se je po sprejetju ustave FLRJ preimenovalo v Prezkiij SNOS-a.
To je v glavnih obrisih razvoj organov ljudske oblasti Slovenije, od odborov OP preko NO odborov, sedanjih 'ljudskih odborov, do vrha — do Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, bodoče Ljudske skupčinu, LRS, Razvoj ljudske oblasti v Sloveniji jt» %najožje povezan z razvojem Osvoobdilne fronte in narobe.
Ko praznuje slovenski narod dan ustanovitve Osvobodilne fronte, praznuje največji dan v svoji zgodovini, praznuje dan, iz katerega je zrasla in še vedno raste naša svoboda. Praznik OP je zato tudi praznik ljudske oblasti, 27. april 1942 je dan, ki so ga. že.r leli videti veliki duhovi preteklosti. Vsi
narodi Jugoslavije praznujejo danes z nami tred ta dan kot dan kot dan vstajenja slovenskega ljudstva, kot dan rojstva slovenskega naroda.
Oton Župančič:
PRVOMAJSKA
Pesem nam je v srce padla, v srce padla ! nam prinesla nove sanje, nove sanje: pesem srpa, peseim kladva v lepe dneve
[pomladanje, pesem, pesem srpa, pesem kladva.
Naša njiva vsa je zlata, vsa je zlata, naše je železo belo, vse je belo: čaka žetev nas klasata, kladvo nam bo
[vroče pelo, žetev, žetev čaka nas klasata.
To je naša mlada, zdrava, mlada, zdrava pesem bratstvu vsega sveta,
[vsega sveta:
pesem vsemu svetu prava, maja prvega
zapeta,
vsemu, vsemu svetu pesem prava.
Napisano po Hajdrihovi melodiji za sindikalne pevske zbore.
Restavracija
A. BENULIC & KRESEVIČ ★
Izborna hrana	Zmerne	cene
CHORROARIN 596
MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA”
PETER JONKE
Lastnik:
Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela.
PASOS LOS ANDES — BIO CEBALLOS CORDOBA
SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA
Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardns ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823	(Nasproti	Obelisku)
T. A- 35 - 6243	Buenos	Aires
RUDOLF KLARIČ
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFACIO 663
BUENOS AIRES
asa “VILLA REAL”
— SEPELIOS DE CALIDAD —
LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS.
— de —
Victor M. Herrera
Consulte:
^da. FCO. BEIRO 5000 ®sq. Bermudez
U. T. 50 - 4791
RESTAVRACIJA IN BAR B I L L A R
— Vsakovrstna domača prehrana. —
LASTNIK: Peter Benčič
INDEPENDENCIA 4202 vogal MARMOL BUENOS AIRES
C0 P0LAC0 S. A
Unico Banco Eslavo de Sud America
Seccitin YUGOESLA VA
Atendida por experlo personal de esfa nacionalidad.
T
• TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familier o Yugoeslavia.
• CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magniflcos Servic/os e disposicion de la Coleclividad Yugoeslava.
O SECClON DESCUENTOS. El Banco alenderi de inmedialo su Sofici/ud de Credi/o.
CONSULTENOS P E R S O N A L M E N T £ O POR ESCfilTO
TUCUMAN 462	BUENOS	AIRES	C.	CORREO	390	.
LA VOZ ES LOV ENA
EDITADO POB LA SOCIEDAD ITjGOESLAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO”
jr.VAWA%WAW.V.VAV.VAV.W.\V.VAW.,.WA\\WA,J,AWL,Ly
[ Tiskarna "Cordoba”
jjj	Tiskarsko	podjetje	naših	rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela
'i
Gutenberg 3360
BUENOS AIRES
T. A.
Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin
3036 l
$
V.W.V.W.V.,AW.W.W.,AVAV.V.W.V.V.VA,1 .V.V.V.V.V.V.V.V.
Foto - Arte MAItCOS
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325	U.	T.	22-8327
RAZPRODAJA KRUHA
TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom
Heredia 477	U. T. 51-7165
Reinaldo Wn»serman
MEDICO
Nazca 2381	U.	T.	50-2845
TRGOVINA JESTI IN "TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120	U.	1'.	72-4957
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incaa 5021	U. T. 51-5184
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n Avda. Fco. Bciro 5671 U. T. 50-5381
ELECTRICIDAD Y PLOMERIA
JOSE RADAN Bernaldez 1550	Buenos	Aires
.PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnes 2113	La	Paternal
Br. A. Kirschbaum Dra. Maria Kirschbaum
ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 T. A. 50-7387
Stavbinska Kovača
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443
Florida, FCCA
Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S”
Hostar Antor
Triunvirato 4223	U.	T.	51-0732
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
Albert Ileltram
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
Jekše Ektor
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621
SLOVENSKA BABICA Filomena Beneš de Bilek
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires
Queseria y Fiambreria “LA IBERICA" de Cuervo y Ferndndez
Avda. Fco. Beiro 5399
U. T. 50 - 8563
F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI , Bazurco 3425	U.	T.	50-8913
MECANICA y ELECTROTECNICA
E.	LOZEJ y W. COX Avdn. Riestra 1115	'U.	T.	61-0656
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia
Atiened: Luneš - Mi6rcoles y Viemes Pedir hora por telčfono
Defensa 1153	U. T. 34-5319
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA
Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640
Franc S t e h a r
STAVBINSKI PODJETNIK
Ramon L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084
Franc Može
Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA
VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43
Recreo “Europa”
Pripraven za nedelja 'n izlete v Tigre. Prevoz a postaje Ti? FCCA. do Re-crea in s>caai> Lastnika
BRATA ROVTAR
Tigre FCCA. — 1. A. 749 - 589 Rio Carai Krchay
Dr. Francisco Jose Cespa
DENTISTA CIRUJANO
Čonsulta3 de 15 a 2 0 hs.
Coronel R. Listu 5090 T. A. 50 - 5782
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aire ‘T. A. 50 - 6228
KROJAČNICA
Franc Melinc
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
Buenos Aires	__
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingemieros — F. C. *■ U. T. 757 - Santos Lugarea - 271 ^
TRGOVINA JESTVD,
"PRI ČEIINICU"
C. Ramon Lista 5651 i - U. T. 64-1509
Prevozno Podjetje ** G O R l C A '
Lojk Franc
Villnrroel 1476	U.	T.	54-51?2
TRGOVINA JESTVIN
, PETER ČUČIČ Escelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz P*®‘
RESTAURANT
MIRO MERKUŽA
LORIA &
TISKARNA	~
Rudolf Živec
SARMIENTO 40	Cas«^
T. A. 757 (Santos Lugares) 1101
EDINA SLOVENSKA ESTAVBEN^ V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SlN
Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58	U.	T.	70‘6l^
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA
Pripravni prostori za kroglanje
JANKO POLIAK
Ituzainjjo 4267
ŽELEZO - BETONSKO PODJET^ RUDOLF KOMEL
ZA NAČRTE IN PRERAČUNE
TRGOVINA JESTVIN Srečko Tur el
TRELLES 1402
U. T. 59-4104
TRADUCTOR PUBLICO
Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Prevision Social.
R O S A R I O (STA. FE)
SAN LORENZO 937
RESTAVRANT “ČAVEN'’ IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs.	Aires
Krojacnica Stanislav Mauric
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
TRELLES 2642
T. A. 59 - 1282
Bernaldez 1655
U. T. 67
.iin
i«naji.-*11
Krojačnica ^Gorica” Franc Leban
VVARNES 2191
Naproti postaje La Paternal
Buenos Air*1
i
T. A. 59 - 9357
Ferdinand Cotič
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
LASTNA PEKARNA in TRGOVCA JESTVIN
“TRIESTINA”
Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA
RESTAVRACIJA
IVANČIČ RUDOLF
Aftasco
Talleres Graficos “CORDOBA” Gutenberg 33*60 - 8-V-1948