A PRh*?CRSKI DNEVNIK 1 'V ust Poštnina plačana v gotovimi /"'i__________Ta a |« Abb. postale I gruppo - LGD8 'tU llT Leto XXI. St. 150 (6128) TRST, sobota 26. junija 1965 SLOVESNOSTI V SAN FRANCISCU OB 20. OBLETNICI OZN OZN je kljub slabostim upravičila svoj obstoj kot instrument mednarodnega sodelovanja Izjava jugoslovanske vlade - V govoru na slovesni seji je ameriški predsednik netočno prikazoval dejstva v zvezi z Vietnamom - Predsednik skupščine je poudaril da morajo biti vse države sveta članice OZN SAN FRANCISCO, 25. — Danes so se začele v San Franciscu proslave ob 20. obletnici Združenih narodov, in sicer v isti palači opernega gledališča, kjer je 26. junija 1945 petdeset držav podpisalo ustanovno listino te organizacije, število držav članic se je do danes več kot podvojilo in pred palačo plapola 114 zastav držav članic. Navzoči so predstavniki vseh 114 držav. Proslave se bodo za- ključile jutri. Danes popoldne je bilo slovesno zborovanje, na katerem sta župan San Francisca in guverner Kalifornije izrekla dobrodošlico. Nato je govoril predsednik glavne skupščine Quadson Sackey, ki je poudaril, da morajo biti vse države sveta članice OZN, ki predstavlja edino rešitev vprašanja miroljubnega sožitja. Dodal je: «Ne smemo se bati začeti razgovorov s tistimi, ki se ne strinjajo z nami.» Predsednik skupščine je poudaril, da se dvajsetletnica OZN proslavlja v mračnih in težavnih okoliščinah, ko se sodelovanje med ve-limi državami slabša. Vendar pa ostanejo Združeni narodi najboljše upanje za mir na svetu. Poudaril je potrebo odkrite in popolne diskusije o Vietnamu, Dominikanski republiki in Nemčiji. Zatem je govoril ameriški predsednik Johnson, ki je pozval člane OZN, naj ((kolektivno in individualno« zastavijo svoj vpliv, da se v jugovzhodno Azijo prinese mir, s tem da prepričajo »tiste, ki se zdi, da so odločeni delati vojno«, da bi sprejeli pogajanja. V začetku svojega govora je Johnson dejal, da morajo »biti Združeni narodi zaskrbljeni zaradi sedanje očitne nevarnosti v jugovzhodni Aziji, ki meče grozečo senco na vse človeštvo«. Nadaljeval je: ((Temeljno načelo OZN je, da sosedje ne smejo napasti drugih sosedov, in to načelo se danes zanemarja. Postopek za mirno reševanje so blokirali napadalci, ki prezirajo mnenje in želje človeštva. Dvostranska diplomacija ni dala nobenega rezultata. Delovanje mehanizma ženevske konference je paralizirano. Pritožba na Varnostni svet je bila zavrnjena. Napori glavnega tajnika OZN se niso upoštevali. Poziv na razgovore brez pogojev je bil sprejet s prezirom. Ustavitev bombardiranja je bila označena kot zmerja- nje. Pobuda miru ministrskih predsednikov Commonvvealtha je imela šibak odziv.« DANES Potem ko smo v četrtkovi številki na tem mestu poudarili, da je poslanska zbornica sprejela dodatek k členu 35 zakona o kinematografiji, da se «na jezikovnih področjih, kjer živijo jezikovne manjšine, zavarovane s posebnimi oblikami zaščite, za učinke obveznega predvajanja imajo za nacionalne filme tisti, ki se predvajajo v materinem jeziku manjšin«, ugotavljamo danes, da je tržaški župan sinoči na seji mestnega sveta izjavil, da bo rajši odstopil, kot da bi privolil v izključevanje kogarkoli iz rasističnih razlogov. Oba dogodka sta brez dvoma izredne važnosti za Slovence v Italiji in bosta še bolj pomembna, ko bodo končne besede postale tudi dejanja. Danes se bodo zaključile v San Franciscu proslave ob dvajsetletnici Združenih narodov, ko bo govo-Ml, po včerajšnjem govoru predsednika ZDA, tudi tajnik U Tant. Včerajšnji govor ameriškega predsednika Johnsona, ki je pozival na »zastavljanje kolektivnega in individualnega vpliva« članov OZN, da se «v jugovzhodno Azijo prinese mir«, ni bil prepričljiv spričo vojne, ki jo ZDA vodijo proti osvobodilni fronti vietnamskega ljudstva in spričo nenehnega bombardiranja Severnega Vietnama. V tajništvu OZN pa so včeraj sporočili, da je razširitev varnostnega sveta ter gospodarskega in socialnega sveta skoraj zagotovljena, tako da se bo število članov prvega zvišalo od 11 na 15, drugega pa od 18 na 27. Tudi včeraj so — kot vsak dan — ameriška letala nadaljevala bombardiranje; hkrati pa zlasti dva dogodka kažeta na vedno večjo zaostritev vietnamske vojne: predvčerajšnja prekinitev odnosov sajgonske vlade s francosko in včerajšnja usmrtitev ameriškega ujetnika zaradi ustrelitve številnih borcev za svobodo in drugih južnoviet-namskih patriotov v Sajgonu. »Dejanja fašističnega barbarstva ameriških napadalcev in njihovih pomočnikov morajo biti kaznovana«, je izjavil včeraj predstavnik osvobodilne fronte. Poleg tega je prišlo predslnočnjim v Sajgonu do dveh močnih eksplozij, zaradi katerih je bilo ubitih 17 oseb in med njimi osem Američanov. Včeraj so sporočili, da je tudi pekinška vlada odklonila posredovanje odposlancev Commonwealtha v zvezi z Vietna- Johnson je dodal, da bodo ZDA podpirale vsak napor Združenih narodov ali njihovih uradov ali agentov, da se vzpostavi mir v jugovzhodni Aziji. Zatem je Johnson dejal, da «ni samo en argument na dnevnem redu miru«, in je govoril o ((številnih napetostih, ki ustvarjajo nevarnost, o številnih oboroževalnih tekmah med majhnimi in velikimi državami«. Dodal je: «Prvi smoter Združenih narodov je ohraniti mir, prva naloga vseh 'njihovih članov je napraviti mir, ker ta organizacija je bila ustanovljena za reševanje sporov izven nje in ne da s 5 ti podaljšajo v njeno notranjost. Kadar so spori, skušajmo jih rešiti z vsemi mogočimi sredstvi. Kadar Združeni narodi potrebujejo sile miru v urah ali dneh, ki sledijo, in ne v tednih in mesecih, obljubimo, da bomo nudili te sile: moja dežela je pripravljena to storiti.« Johnson je pozval razne države, naj na prihodnjih pogajanjih o razorožitvi postavijo nove in u-činkovite predloge za nadzorovanje oboroževalne tekme in za zmanjšanje bremen oboroževanja. Zadnji del svojega govora je Johnson posvetil gospodarskim in socialnim zadevam. Pozval je države OZN, naj se ob 20. obletnici OZN posvetijo v znamenju ((človeškega zavezništva« vojni proti revščini in proti rasni diskriminaciji. Dejal je: «Vsi skupaj dvignimo raven tehnične pomoči in investicij s pomočjo Združenih narodov. Povečajmo naše programe za pobijanje gladu, bolezni in nevednosti, teh starih bičev vsega človeštva.« Nato je Johnson pozval na izdelavo obširnega programa za nadzorovanja rojstev in je izrekel zaupanje v nastanek «velike družbe«, v kateri blaginja in bratstvo moreta in morata vladati za vse. Po govoru predsednika Johnsona se je tajnik OZN U Tant zahvalil ameriškemu predsedniku in mu izročil spominsko kolajno o letu mednarodnega sodelovanja, ki ga je razglasila glavna skupščina OZN. Seja je bila nato zaključena. Jutri bo imel zaključni govor ameriški delegat Stevenson, ki se je leta 1945 udeleževal sej kot pomočnik ameriškega državnega tajnika Stettiniusa. Govoril bo tudi glavni tajnik OZN U Tant. V tajništvu Združenih narodov so danes sporočili, da je razširitev Varnostnega sveta OZN ter gospodarskega in socialnega sveta skoraj zagotovljena, ker so dobili še druge ratifikacije držav članic, in nekatere še pričakujejo ta mesec. Števila članov Varnostnega sveta se bo zvišalo od 11. na 15, število članov gospodarskega in socialnega sveta pa od 18. na 27. To je bilo določeno z resolucijo glavne skupščine 17. decembra 1963. Sklep bo izvršljiv, ko bosta dve tretjini od 114 držav članic položili v tajništvu ratifikacijske listine o zadevni spremembi listine. 82 držav je že končalo ali začelo postopek za ratifikacijo, tako da računajo, da bo spremembo mogoče izvesti še ta mesec. Sovjetska zveza je predlagala, naj bi sklicali v San Franciscu sejo Varnostnega sveta v zvezi s položajem v Dominikanski republiki, ker so sedaj tam zbrani delegati enajstih držav članic. Toda ostali člani Varnostnega sveta so predlog zavrnili. Sovjetski delegat bo prevzel predsedstvo Varnostnega sveta 1. julija. V izjavi, ki jo je objavila jugoslovanska vlada ob 20. obletnici podpisa listine OZN, se ugotavlja, d'i je Organizacija združenih narodov, kljub nekaterim slabostim, opravičila svoj obstoj in da je nenadomestljivi instrument mednarodnega sodelovanja pri reševanju vprašanj današnjega sveta. Jugoslovanska vlada ugotavlja, da je svetovna organizacija doslej olajšala sodelovanje med državami, omogočila proučevanje raznih in rešitev mnogih vprašanj, prispevala k uspešnemu zaključku borbe mnogih držav za neodvisnost in k ustanovitvi novih držav. Jugoslovanska vlada opozarja v svoji izjavi na odgovornost velikih sil, da se čimprej analizira delo svetovne organizacije, da bi lahko začela reševati odprta mednarodna vprašanja. ((Jugoslovanska vlada je globoko privržena načelom OZN in izraža upanje, da bo ob 20. obletnici podpisa listine prišlo do novih prizadevanj vseh držav, da se sprejmejo in izvajajo načela aktivnega miroljubnega sožitja kot edine alternative vojni in kot osnove za ustvarjanje takšnih odnosov med državami, ki bodo zagotovili trajni mir, napredek in izboljšanje življenjskih pogojev za vse narode. ŽIVAHNO SINDIKALNO GIBANJE Pred stavko uslužbencev elektrarn Izjave ministra za trg. mornarico «CeIere» razpršila stavkajoče kmetijske delavce v Canosi di Pufflia - Napovedana stavka uslužbencev bolnišnic RIM, 25. — Sindikati so pozvali ministra za industrijo, naj nujno skliče predstavnike sindikalnih organizacij in družbe ENEL v zvezi s sindikalnim sporom. V ponedeljek se bo sestala sindikalna komisija vodilnega osebja električnih družb, ki bo razpravljala v zvezi z napovedano stavko. Danes je na tiskovni konferenci obrazložil poročilo upravnega sve- i _ • ____*___ ___J i PMFT ta in proračun predsednik ENEL odv. di Cagno, ki je tudi obširno govoril o stališču upravnega sveta v zvezi s sindikalnimi zahtevami. Dejal je, da so izdatki za osebje že dosegli najvišjo možno raven in da upravni svet ne namerava zvišati ta postavke; če bi ga na to skušali prisiliti s političnim in sindikalnim pritiskom, bo upravni svet dal ostavko. V tej zvezi je predsednik družbe dejal, da so se prejemki uslužbencev na osnovi dvajsetih točk draginjske doklade v dveh letih zvišali za 13 odstotkov in da znaša povprečna plača uradnika 188 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii**iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VEDNO VEČJA NEGOTOVOST GLEDE KONFERENCE NA VRHU Danes v Alžiru sestanek zunanjih ministrov Sinoči nove demonstracije proti Bumedienu Cejlon in Mongolija bosta danes uradno predlagala odložitev konference na vrhu - Hejkal opisuje, kako je bil aretiran Ben Bela, ter poudarja, da so proti njemu izrečene obtožbe nedopustne ALŽIR, 25. — Nocoj je bila v Alžiru nova demonstracija, pri kateri je sodelovalo več sto ljudi, ki so šli v sprevodu od glavne pošte proti središču mesta. Demonstranti so vzklikali: ((Bumedien morilec, živel Ben Bela«. Predstavnik alžirskega mini- strstva za informacije je nocoj izjavil tujim časnikarjem, da je Ben Bela ((pri dobrem zdravju«, in da je «v vsej državi mirno«. Alžirski zunanji minister Bute-flika je danes ponovil, da bo sestanek zunanjih ministrov afriško-azijskih držav jutri, kakor določeno. Do sedaj je zahtevalo odložitev konference na vrhu 17 držav. To je sporočil danes voditelj indijske delegacije, ki je dejal, da bosta na jutrišnjem sestanku zunanjih ministrov Cejlon in Mongolija uradno predlagala odložitev, verjetno skupno z drugima dvema afriškima državama, in da bo predlog dobil večino. Verjetno pa je, da se bo Kitajska uprla in zahtevala soglasnost glede od- iiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniii ZADNJA NOVICA Bombni atentat v Alžiru ALŽIR, 25. — V «Khibu borovcev«, kjer bi se morali jutri sestati afriško-azijski zunanji ministri, je nocoj eksplodirala bomba. Po poročilu AFP je baje bilo ubitih pet oseb. .......................milili........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii.....................................................ulili Močna eksplozija v Sajgonu mnogo mrtvih in ranjenih Usmrčen ameriški poročnik kol odgovor na usmrtitev več borcev za svobodo - Kitajska odklonita sprejem odposlancev Commontveallha mom. Po odstavitvi Ben Bele je bila v Alžiru sinoči nova demonstracija več sto oseb. ki so vzklikale: «Bumedien morilec, živci Ben Bela :». Danes pa bodo zunanji ministri afriško-azijskih držav dokončno sklenili, ali bo afriško-azijska konferenca, ki je bila določena za 29. t.m., dokončno odložena. Do sedaj je namreč prišlo v Aižir 35 predstavnikov teh držav, od kate-rih so mnogi že prenotirali mesta v letalih, da se vrnejo domov, kar pomeni da je odložitev konference že gotova stvar. Verjetno pa je, da se bo odložitvi uprla Kitajska, s tem pa bo zahtevala soglasnost sklepa o odložitvi. SAJGON, 25. — Sinoči sta nastali v Sajgonu dve močni eksploziji zaradi katerih je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Število žrtev še ni znano. Zvečer je ameriški vojaški predstavnik izjavil, da je bilo 17 ubitih, med katerimi osem Američanov. Bojijo pa se, da bo število mnogo večje. Ranjene so namreč odpeljali v razne bolnišnice in ni še mogoče imeti točnih podatkov. Prva bomba je eksplodirala na plavajoči restavraciji, druga pa na mostiču, ki povezuje restavracijo z obrežjem reke. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da sta bili bombi tako nastavljeni, da je druga eksplozija zajela ljudi, ki so bežali iz restavracije po ozkem mostiču. Tiskovna agencija južnovietnam-ske osvobodilne fronte je javila, da so včeraj izvršili v Južnem Vietnamu smrtno obsodbo proti ameriškemu poročniku Georgeju Ben-nettu, ki je bil ujet 29. decembra lani. Predstavnik osvobodilne fronte je na tiskovni konferenci izjavil: »Kljub številnim opozorilom osvobodilne fronte so ameriški imperialisti in njihovi pomočniki u-strelili številne borce za svobodo In druge južnovletnamske patriote, ki so padli v njihove roke. Dejanja fašističnega barbarstva ameriških napadalcev in njihovih pomagačev proti patriotom Van Tro-iu, Le Doju, Tran Van Dangu in drugim morajo biti kaznovana.« Dodal je, da je bil poročnik Bennett usmrčen «kot ameriški napadalec, ki je izvršil številne zločine nad južnovietnamskim ljudstvom« Ameriška letala so danes bom- nama. Kakor poroča sevemoviet-namska tiskovna agencija, so bila sestreljena štiri ameriška letala. Agencija TAS javlja, da so ameriška letala letela tudi nad Hanojem. Politični opazovalci v Sajgonu posvečajo posebno pozornost izjavi, ki jo je podal general Van Tieu na včerajšnji tiskovni konferenci: ((Priznati moramo, da je v sedanjem trenutku polovica vietnamskega o-zemlja pod nadzorstvom osvobodilne vojske. V teh pogojih, če bi v celoti uveljavili metode demokracije, tvegamo, da bi polovica skupščine, ki bo v prihodnje izvoljena, bila v rokah filokomunistov ali fi-lonevtralistov. Prihodnja skupščina pa bo morala biti sestavljena samo iz nacionalistov in antikomunistov. Medtem ko je polovica o-zemlja pod nadzorstvom osvobodilne vojske, medtem ko se varnost naših mest sabotira, medtem ko so obsežne vojaške operacije daleč od tu, ne moremo drugače, kakor priznati, da smo v vojnem stanju. Prav zaradi tega, ker obstaja vojno stanje, bombardiramo Severni Vietnam. Ko komunisti izjavljajo, da 17. vzporednika ni več, izjavljamo mi isto in ni izključeno, da se nekega dne ne izkrcamo v Severnem Vietnamu.« Iz Londona poročajo, da je pekinška vlada uradno sporočila, da odklanja sprejem odposlancev Commonwealtha v zvezi z Vietnamom. Zadevno noto so davi izročili v Pekingu britanskemu odpravniku poslov Kitajska nota obrazlo-žuje že znano kitajsko stališče in zaključuje, da je edini način zn rešitev spora v tem, da ZDA takoj /illlclložvd. lebdi« au uaiioo x v bardirala številne položaje osvobo- ustavijo svoj napad, umaknejo svo. dilne vojske v Južnem Vietnamu, je vojake iz Južnega Vietnama in Druga letala pa so ponovila napa- | pustijo vietnamskemu ljudstvu na- ložitve. Medtem se nadaljujejo pogajanja med posameznimi delegacijami. Posebno aktiven je alžirski 'zunanji minister Buteflika. Kakor poročajo iz Novega Delhija, ne bo indijski zunanji minister prišel v Aižir. V Tunisu so po današnji seji vodstva desturianske socialistične stranke poslali alžirskemu svetu revolucije noto, s katero predlagajo odložitev afriško-azijskega vrha, ki je bil določen za 29. t.m. Tunizija je zaskrbljena zaradi številnih odsotnosti, ki se napovedujejo, zlasti pa zaradi odsotnosti držav črnske Afrike. Zato je mnenja, da je ozračje sedaj neprimerno za konferenco, na kateri bi morali obravnavati važne probleme. Nevarnost je tudi, da doživi konferenca neuspeh. List «E1 Mujahid« pripisuje veliko važnost pristopu Rabaha Bita-ta k svetu revolucije. List objavlja novico pod velikim naslovom na prvi strani skupno z brzojavko, ki jo je Bitat poslal svetu revolucije, cateremu sporoča svojo podporo. Ravnatelj kairskega lista «A1 Ah-ram« Hejkal, ki je spremljal maršala Amerja na nedavnem obisku v Alžiru in ki velja za glasnika predsednika Naserja, piše danes, da «so resna zagotovila o jamčenju življenja Ben Bele, toda nihče ne more jamčiti sedanjih in prihodnjih okoliščin«. Hejkal piše dalje, da se zdi, da je Ben Bela, ko so ga aretirali, mislil, da ga bodo takoj ubili. Nato podrobno opisuje aretacijo, kakor sta mu jo opisala polkovnik Bumedien in načelnik glavnega štaba alžirske vojske Tahar Zbiri skupno z drugimi štirimi častniki, med katerimi tudi polkovnik Sliman. Enemu od častnikov, ki so ga prišli aretirat in ki ga je opozoril, naj ne skuša zbežati, Je Ben Bela rekel: «Ce me hočete ubiti sedaj, sem tu in ni potrebno, da se zatečete k izgovoru, da sem skušal zbežati.« Ben Bela je nato dejal, da .«nima navade bežati«. Tahar Zbiri, ki je vodil aretacijo, Je Ben Beli izjavil, potem ko ga je skupno z drugimi štirimi častniki, ki so bili oboroženi z brzostrelkami zbudil: «Si Ahmed, pravi borci so prevzeli svojo odgovornost v tej deželi.« Ben Bela ni razumel in Zbiri mu je rekel: «Si Ahmed, nisi več predsednik reDublike. Sedaj počivaj.« Hejkal piše nato: «Naj se o uda ru v Alžiru, o vzrokih in njegovih posledicah reče, kar se hoče, ni nobenega dvoma, da bo ta dogodek pretresel alžirske množice, a-rabsko ljudstvo in afriško-azijski svet Udar v Alžiru lahko tudi uniči drugo bandunško konferenco. Vse to je resnica, ki ne more uiti Bumedienu.« Dalje pravi Hejkal, ki je bil navzoč pri večini razgovorov maršala Amerja z Bumedienom, in dodaja: »Skušal sem najti odgovor na vprašanje, ki si ga postavljajo vsi Arabci, tj. »Kaj se je zgodilo v Alžiru«, toda mislim, da nisem dobil nobenega zadostnega pojasnila. »Kaj pomeni ta dozdevna mirnost in molk alžirskega prebivalstva po Bumedienovem udaru? Ali množice sprejemajo, kar se je zgodilo? Ali so trudne, kakor po krizi poleti 1962? Ali so pod učinkom živčnega pretresa?« Zatem piše Hejkal o Ben Beli in o Izvršiteljih udara. «Ben Bela, piše, je legendarna figura alžirske revolucije v političnem oziru, Bumedien pa v vojaškem oziru. Obadva sta izven vsakega suma. Nekatere stvari, ki so se rekle glede Ben Bele, so nesprejemljive. Lahko se mu morda očita, da je napravil nekatere napake, toda ne morem verjeti, da to, kar je bilo rečeno, lahko upraviči udar. Ne morem verjeti, da je Ben Bela obtožen veleizdaje ali poneverbe.« Zatem pra- vsega sveta poosebljal alžirsko revolucijo.« Glede Bumediena pa pravi, da je Ben Bela nekega dne rekel: ((Bumedien ni avanturist.« Hejkal kaže zaskrbljenost glede nekaterih mlajših častnikov, zlasti glede Buteflike, ki je bil sprt z Ben Belo. Ta mu je rekel, da ga je hotel Ben Bela izločiti iz vlade in da ni imel razloga za to. Dodal je, da je hotel izločiti iz vlade vse elemente vojske in tudi njega. V ta namen, da je Ben Bela dejal, da sta dve zunanji politiki: njegova in Buteflikova. Dejansko pa ni bilo političnih nesoglasij, temveč osebni spori. Pripomnil je: «Hotel se je iznebiti nas, pravih borcev, pravih nosilcev pravic revolucije.« Neki drugi častnik pa je Hejkalu rekel, da je hotel Buteflika »razbiti glavo Ben Beli«, ker da ga je stalno šikaniral. Bumedien pa je Hejkalu izjavil, da je izvršil državni udar, «ker ni bilo druge rešitve«. Buteflika je dejal, da so Ben Belo prehiteli, ker je ta računal, da ho utrdil svoj ugled z afri-ško-azijsko konferenco, da bi jih potem Izločil. Pripomnil je: «Za nas je bil tisti dan ali nikoli več.« Carli v Beogradu BEOGRAD, 25. — Danes je prispel v Beograd guverner Banca dltalia Guido Carli, ki bo v Jugoslaviji nekaj dni kot gost guvernerja Narodne banke Jugoslavije dr. Nikole Miljaniča. Pred proslavo v Rirski Bistrici LJUBLJANA, 25. — V Ilirski Bi strici bo, kot smo že poročali, 3. in 4. julija, osrednja proslava Prekomorskih brigad NOV Jugoslavije. Na sporedu je vrsta manifestacij: srečanje borcev prekomorskih brigad z mladino, komemoracija padlih borcev, odprtje razstav, razne kulturne in športne prireditve in zbor borcev prekomorskih enot, na katerem bo govoril politični taj nik CK ZK Slovenije Miha Marin ko. Kot je znano, so se septembra leta 1943, po kapitulaciji Italije začeli blizu Barija zbirati Jugoslovani iz raznih krajev Sredozemlja, pretežno Slovenci in Hrvati iz Istre, ki so bili v internaciji, v ujetništvu v Italiji, oziroma prisilno mobilizirani od Italijanov in Nemcev. Od tu je konec novembra odpotovala na Korčulo prva prekomorska brigada, iz katere je po zneje nastala tudi druga. Iz južne Italije je v glavnem preko Visa leta 1943 in 1944 prispelo v Jugoslavijo pet prekomorskih brigad, prva tankovska brigada in več drugih enot z okrog 10.000 borci, od katerih jih je v borbah za končno osvoboditev Jugoslavije in Primorske padlo 1045. tisoč lir na mesec, kvalificiranega delavca pa 142 tisoč lir. Glede stavke pa je dejal, da bo podjetje skušalo redno dobaviti električno energijo, kolikor pa mu ne bo uspelo, bodo najprej ustavili dobave visokim pečem, nato drugim industrijskim podjetjem in končno zasebnikom ter bolnišnicam. Sindikalno življenje je razgibano tudi glede drugih sektorjev in je prišlo do resnih incidentov med stavko kmetijskih delavcev v Canosi di Fuglia (Bari), kjer so stavkajoči Sli v sprevodu po osrednjih ulicah proti občini. Sedli so na cesto in ustavili promet. Nastopili so »celere«,. agenti javne varnosti ir. karabinjerji, katere so stavkajoči — kot pravi policijsko poročilo — sprejeli s kamenjem. Isto poročilo pravi, da so .kamionete «celere» razpršile demonstrante, ki pa so se ponovno zbrali v bližnjih ulicah. Med divjo dirko je bilo več demonstrantov ranjenih, nekatere pa je policija pridržala. Delavska zbornica - CGIL je takoj po policijskem nastopu poslala notranjemu ministru odločno protestno brzojavko. Sindikalni predstavniki različnih organizacij Uslužbencev bolnišnic so danes sklenili enotno stavko od 1 do 7. julija, ker ministrstvo za zdravstvo ni sprejelo upravičenih zahtev, da se uredi vprašanje organikov in plač zdravnikov bolnišnic. Minister za zdravstvo sen. Mariotti je sprejel sindikalne predstavnike v zvezi s stavko uslužbencev Rdečega križa, napovedano za nedoločen čas. Zagotovil jim je, da bo pravočasno posredoval pri. zakladnem ministrstvu, da se rešijo razna vprašanja, ter jim tudi obrazložil širšo reformo Rdečega križa, za kar so že izdelali zakonski načrt o katerem bo v kratkem razpraljal ministrski svet. Sindikalni predstavniki so si pridržali odgovor. Minister ža turizem in predstave Corona je sprejel sindikalne predstavnike CGIL in UIL v zvezi s sporom z združenjem hotelirjev. Sindikalni predstavniki so pokazali pripravljenost, obnoviti pogajanja in so se zahvalili ministru za pomembne pobude, da se okrepi turistična dejavnost. Minister za trgovinsko mornarico Spagnolli je na zasedanju komisije za promet zbornice obširneje govoril o pomorskih vprašanjih, ki še zlasti zanimajo tudi tržaško pristanišče. Tako je glede pomorskih prog preminentnega državnega interesa — «pin» dejal, da so ustanovili komisijo, ki naj ugotovi pasive in aktive dosežene v letu 1964. Kolikor bo še nadalje padalo število potnikov na prekooceanskih pomorskih zvezah, bo ‘treba proučiti nove možnosti izkoriščanja velikih potniških ladij, ki naj bi jih uporabili za križarjenja. Ali pomeni to stališče, da namerava ministrstvo za trgovinsko mornarico bistveno spremeniti obstoječe redne pomorske proge? Ali točneje, gre morda tudi za ukinitev že obljubljene redne proge med tržaškim pristaniščem in Severno Ameriko? Glede ladjedelnic je bil minister prav tako kategoričen in je ugotovil, da «je treba ladjedelnice obravnavati kot vsako drugo industrijsko dejavnost, ki mora biti konkurenčno sposobna iz lastnih sil. Tudi v tej zvezi je govoril o »morebitnem skrčenju proizvodnih sposobnosti«. Minister je napovedal ustanovitev dveh komisij : medministrske in komisije predstavnikov uporabnikov pristanišč in pristaniških delavcev, ki naj proučujeta možnosti »okrepitve produktivnosti v pristaniščih*. Glede »načrta o pristaniščih« pa je minister dejal, da je treba sredstva izkoristiti na osnovi »strogih kriterijev produktivnosti«. Komunistični senatorji so vložili .interpelacijo v zvezi s stavko ENEL, v kateri ostro obsojajo dejstvo, da ustanova noče začeti pogajanj in da se noče razgovar-jati niti s sindikalnimi organizacijami o izrednem programu, ki naj zagotovi električno energijo za nujne usluge (bolnišnice, vodovodne črpalke, tovarne s pečmi v stalnem pogonu, letališča itd.). V interoelaciji je tudi govora o sindikalnih predlogih za izboljšanje delovnih odnosov, o pomanjkanju demokratičnosti v podjetjih in o sistematičnem zavračanju kakršne koli stvarne pobude. rru i i • v v lito obišče danes Omsk iiiiiniiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,„i,illl|imil|ll„|llllllllllllmi|l|||||||n||||||||||Ui| SARAGAT SE JE VRNIL Z OBISKA NA DANSKEM IN NORVEŠKEM Proglas predsednika republike ob dvajseti obletnici OZN Sprejet zakon o blagajni za jug - Spor s Tunizijo zaradi ribolova . Social-demokratska polemika z resolucijo vodstva PSI - Povišek prejemkov poslancev de na razne kraje Severnega Viet- logo, da samo reši svoje zadeve, vi Hejkal, da Je Ben Bela «v očeh RIM, 25. — Ob 17.55 je pristalo na letališču Ciampino predsedniško letalo, s katerim so se vrnili z obiska na Danskem in Norveškem predsednik republike Saragat, zunanji minister Fan-fani in ostali člani spremstva. Na letališču so predsednika pozdravili predsednik senata Merzagora, predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci, predsednik vlade Moro, predsednik ustavnega sodišča Ambrosini, številni ministri in podtajniki, akreditirani veleposlaniki in med njimi norveški veleposlanik Per Thee Naevdal ter danski veleposlanik Erik Aedersen. Predsednik republike se je nato takoj podal v svojo rezidenco, od koder je izdal proglas ob dvajseti obletnici ustanovitve Organizacije združenih narodov. V proglasu izraža voščilo za nadaljnje delo Organizacije združenih narodov, ki pomeni istočasno tudi obvezo Italije in prepričanje, da OZN predstavlja osnovo za mir, za mednarodno sodelovanje za socialni, gospodarski, kulturni in moralni napredek vseh narodov. V senatu so dokončno odobrili zakon, ki podaljšuje do leta 1980 delo ((Blagajne za Jug«. Zakon predvideva za prvih pet let izdatke v višine 1700 milijard lir in se vključuje v okvir splošnih smernic gospodarskega načrtovanja ter predvidene ustanovitve dežel z običajnim statutom. Za zakon so glasovali tudi poslanci MSI; poslanci KPI in PSIUP so glasovali proti, liberalci pa so se vzdržali. V poslanski zbornici je bila na osnovi vprašanj številnih poslancev razprava o zapletljajih glede ribolova, do katerih je prišlo pri izvajanju sporazuma s Tunizijo. Podtajnik za zunanje zadeve Storchi je obrazložil, da so leta 1963 podpisali š Tunizijo po zapletenih pogaja- njih sporazum, ki je razdelil celotno področje na dva predela: prvi, ki zanima samo Tunizijo, in na drugi, kjer sodelujeta obe državi z enakimi pravicami. Na prvem področju je bilo določeno, da se izda 124 posebnih dovoljenj za ribolov, in tu je tudi prišlo do za-pletljajev in do zaplenitve petih i-talijanskih ribiških ladij. Po o-strem protestu italijanske vlade so te ladje izpustili, seveda pa so morali lastniki plačati globo na osnovi razsodbe sodišča iz Bizerte. Podtajnik je izrazil upanje, da bo mogoče tudi to vprašanje rešiti v o-kviru prijateljskih odnosov med Tunizijo in Italijo. V ospredju političnih razprav in komentarjev pa je zaključna resolucija večine vodstva PSI, ki je še zlasti prizadela socialdemokrate, in to odstavek, kjer se v resoluciji PSI govori o »strumen-talizmu« in o socialdemokratskih poskusoh, da se PSI potegne na njih teren. Danes je prišlo do ogorčenih izjav, objavljenih v socialdemokratskem glasilu »Agen-zia democratica«, do izjav poslanca Pellicana in drugih predstavnikov pSDI. V izjavah se zavrača očitek »strumentalizacije«, istočasno pa se očita PSI, da ni dovolj ostro zavrnila »komunistične ponudbe »in da torej ni zavzela do bistvenega vprašanja odnosov s KPI nestrpnega socialdemokratskega stališča. V reviji »Rinascita« pa je Pajet-tft napisal uvodni članek, ki Je posvečen položaju v Alžiriji, ki pa istočasno obravnava zapleteno vprašanje enotne strategije levih sil v borbi proti kolonializmu in neokapitalizem. Pajetta v isti reviji odločno polemizira z glasilom PSI »Avanti« in ugotavlja, da je vprašanje enotnosti, vprašanje celotne KPI ter ne gre za pobudo tega ali onega člana CK KPI, temveč za politično razpravo, ki zajema vso stranko. Komisija za pravosodje poslanske zbornice je dokončno odobrila zakon o »počitnicah odvetni- IRKUTSK, 25. — Predsednik republike maršal Tito in ostale osebnosti, ki ga spremljajo na poti po Sovjetski zvezi, so današnji dan preživeli na oddihu v okolici prekrasnega Bajkalskega jezera, ki spada s svojimi 31.500 kv. km med največja sladkovodna jezera na svetu. Predsednik Tito in Mikojan sta si z ostalimi člani spremstva zgodaj zjutraj ogledala z bližnjega 1050 metrov visokega hriba panoramo jezera, potem pa obiskala inštitut Bajkalskega jezera in muzej, ki je posvečen zgodovini nastanka flore in faune tega velikega bisera Sibirije. Po slovesu od predsednika Miko-jana, ki je odpotoval v Moskvo, je predsednik Tito z ostalimi člani odplul z iadjo «Irkutsk» na daljši izlet po jezeru in njegovi okolici. V kakšnem razpoloženju je potekal izlet, dovolj zgovorno priča dejstvo, da so na livadi ob jezeru celo zaplesali Kozaračko kolo. Po vrnitvi z izleta sta deželni sovjet in deželni komite KP Irkutska priredila gostom večerjo. Jutri bo Tito s spremstvom obiskal glavno mesto zahodne Sibirije Omsk. Vloga in naloga novinarjev v SFRJ kov«; predvidevajo, da bo zakon objavljen v sredo in bo imel do- končno veljavo. Minister 7,a obrambo Andreotti je na uradnem obisku v Turčiji, kjer je razpravljal s tamkajšnjimi vojaškimi krogi o »atlantskem vojaškem sodelovanju« ter o nekaterih industrijskih in obrambnih bilateralnih pobudah. Med Italijo in Perujem so podpisali dodatno pogodbo o gospodarskem in tehničnem sodelovanju, ki predvideva sklenitev nadaljnjih konkretnih pogodb. Zakonodajna komisija poslanske zbornice je začela razpravljati o raznih zakonskih osnutkih, ki predvidevajo zvišanje prejemkov poslancev. Gre za predloge, da se uvedejo za poslance podobna plača in isti dodatki za potne in druge stroške, kot jih imajo višji sodniki, pri čemer bi pa morali poslanci plačati od vseh dohodkov redne davke. Predsednik komisije Ballardini je v razgovoru z novinarji dejal, da gre za malo popularen predlog, vendar pa so predlogi poslancev utemeljeni in upravičeni in dejstvo, da se o prejemkih poslancev javno razpravlja, dokazuje zrelost Italijanske demokracije. Defferrc umaknil kandidaturo BEOGRAD, 25. — Glavni plenum zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je razpravljal danes v Beogradu med drug.m o osnutku tez o položaju, vlogi in nalogah tiska, radia in televizije v nadaljnjem razvoju družbenih in gospodarskih odnosov. V uvodnem poročilu o položaju tiska in novinarstva Je član izvršnega odbora Djuro Kladarin med drugim poudaril, da je dolžnost tiska, voditi idejno-polltično borbo za razvoj samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja, vzpodbujati demokratično borbo mišljenj in pomagati delovnim ljudem pri iskanju najustreznejših rešitev vprašanj gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja dežele. Po mnenju DJure Kladarina bo družbeni ugled tiska. radia in televizije toliko večji, kolikor bodo novinarji gledali na uspehe in slabosti z očmi družbenega delavca in človeka, ki postavlja v realne okvire razvojnih družbenih tokov pojave in dogodke, o katerih piše. Novinarji ne smejo biti samo pasivni in suhoparni registra-torjl, temveč družbeni delavci. V obširni razpravi, v katerih so sodelovali mnogi ugledni jugoslovanski družbeni in politični delavci — med njimi predsednik osrednjega odbora Zveze sindikatov Svetozar Vukmanovič — je bilo med drugim ugotovljeno, da bi morali novinarji bolj zasledovati dogodke v družbenem razvoju, bolje poznati smer družbenega razvoja, se še bolj aktivno boriti proti birokratizmu, liberalizmu, malomeščanskemu pojmovanju in raznim idejnim deformacijam. B. B. PARIZ, 25. — Marsejski župan Gaston Fefferre je davi sporočil, da umika svojo kandidaturo za predsedstvo republike. Dejal je, da se je za to odločil, ker ni imel uspeha njegov načrt o »federaciji«. Dodal Je: «Upam, da to, kar ni bilo mogoče storiti sedaj, bo storjeno, preden bo prepozno, t.J. pred predsedniškimi volitvami. Federacija, ki se bo ustanovila, bo tedaj našla kandidata, ki naj zbere okrog sebe vse reformatorske demokrate, ki nočejo niti osebne oblasti, niti komunizma«. Manj srebra v kovancih ZDA WASHINGTON, 25. - Ameriški senat je včeraj odobril s 74 glasovi zakonski osnutek, ki ga Je predlagal predsednik Johnson, ki mi-žuje količine srebra v poldolar-skih kovancih od 90 na 40 odst. Isti osnutek predvideva, da bodo odpravili srebro v kovancih po 96 in 10 centov. Zakon bo moral odobriti še kongres. m Državni udar alžirska revolucija Po strmoglavljenju Ahmeda Ben Bele se Je Alžirija znašla pred resnimi notranjimi dogodki. Ti dogodki po svojem pomenu motno presegajo meje te dežele, ki naj bi bila gostiteljica druge alro-azijske konference, reprezentativnega sestanka dveh celin. Dogodki v noči od petka na soboto (18. do 19. junija): nasilna odstranitev Ben Bele s položaja predsednika republike, dalje to, da je revolucionarni svet pod vodstvom polkovnika Bumediena prevzel oblast, hude obtožbe na račun Ben Bele, aretacija ali beg številnih vodilnih ljudi članov politbiroja in CK FLN, demonstracije v glavnem mestu in drugih velikih krajih Alžirije, vse to zadaja resno Skrb prijateljev Alžirije po svetu. Jasno Je, da Je notranja stvar vsake države, kakšno vlado bo ime. la in v obliki kakšnih ustanov se bo razvijalo njeno politično m družbeno življneje. Prav na tem področju pa Je Alžirija velik, avant. gardistični zgled sodobno urejene države arabskega sveta in Afrike s svojimi Javnimi ustanovami: parlamentom, vlado, odlično organiziranim sodstvom, stranko FLN, njenim centralnim komitejem In politbirojem, množičnimi organizacijami sindikatov, mladine, žensk in študentov in s široko razširjenim načelom samoupravljanja kot enim izmed poglavitnih gibov za socialistični razvoj države. Vse to je mogoče v državi, ki Je svoj revolucionarni režim ustvarila z vsakim sedmim padlim državljanom, z Junaškim narodnoosvobodilnim bojem. Alžirsko ljudsko gibanje in njegova revolucija sta postala za ves svet v razvoju zgled naprednega, sodobnega in znanstvenega delovanja ne samo v ideologiji, marveč tudi v praksi. Političnemu sistemu z močno smerjo za socialistični razvoj je bila porok množična podpora ljudstva, kmetov in delavcev, vodstvo države in stranke pa Je vzniklo iz revolucije. Alžirska revolucija, njeni družbenoekonomski interesi, družbene sile in dolg odpor v zgodovini, ki so Jo navdihovali, organizirali, pripravili ta Izvedli, Je presegla ozke okvire narodnega boja proti kolonialnim upravljavcem in je postala zgled za številne države Afrike, kar je deloma pripomoglo tudi k njihovi hitri osvoboditvi. V alžirski neodvisnosti kot tudi v revoluciji se Je ljudstvo uveljavilo ne samo kot subjekt, marveč tudi kot objektivna sila in činitelj, ki Je odločno odrejal smer razvoja za temeljite socialne reforme. Socialistični izraz neodvisne alžta ske države Je bil značilen celo že pred nastankom stranke socialističnega tipa in pred pbHtičnim organiziranjem množic pod njenim vodstvom. Vse to Je bilo mogoče zaradi najširše podpore kmečkega prebivalstva in delavcev revolucionarnim gibanjem, in to v času, ko še ni bilo stranke s socialističnim programom. Ta se Je komaj leta 1964 in 1965 izoblikovala in konstituirala ter potrdila razlastitev do-včerajšnjega razlaščevalca, obenem pa je uzakonila z marčnimi dekreti (1963. leta) nastanek močnega Javnega sektorja in uvedbo samoupravljanja kot poglavitne opore družbenega razvoja. Alžirski- družbenopolitični sistem in njegove strukture so po svojih osnovah najnaprednejše variante socialističnega razvoja na vsej afriški celini. Ta zgled je postal posebnega pomena za uveljavitev socialističnih perspektiv Afrike in pri. vlačen zgled za demokratični razvoj s hitrim institucionaliziranjem revolucionarnega gibanja. Sprejetje ustave, začetek parlamentarnega življenja, delo za uzakonitev revolucionarnih ukrepov, vse to Je pomenilo konsolidiranje doseženega družbenoekonomskega razvoja države in začetek njegovega novega obdobja. Spori z meščanskimi stran, kami in elementi, ki je tak razvoj povzročal v preteklosti, so bili nujni in neogibni še toliko bolj, ker se Je revolucija odločila, da se u-trdl s samoupravljanjem od spodaj, ne pa z vsiljevanjem svojih ukrepov oboroženim in drugim silam, kot to velja za nekatere druge države. Poglavitna gibalna sila razvoja je stranka FLN, sestavljajo Jo ljudje, ki so se med vojno bojevali za neodvisnost, v miru pa za uresničitev socialistične revolucije. Novo ustanovljena stranka FLN Je preživela hude krize notranjih sporov v vodstvu in se, je šele leta 1964 pravzaprav tretjič konstituirala na široki osnovi sodelovanja ljudstva pri ustvarjanju bolj ali manj kadrovske stranke, upoštevajoč vojne kadre, njihovo formiranje in ne da bi dovolila, da tehnokratski in kolaboratorski del inteligence prevzame vodilna mesta. Da bi utrdila svoje mesto med množicami, je avantgarda FLN vključila vse napredne elemente v državi, med njimi tudi komuniste, ker je imela socializem — ne pa nekatere hibridne rešitve — za edini možni izhod za alžirsko družbo ter uresničitev tistih smotrov, h katerim težita kmečko in delavsko prebivalstvo, s tem pa je postala osnova revolucije. Stranka se odločno naslanja na mlade kadre, ljudske množice, delavske svete in sindikate. V alžirskem razvoju s številnimi ustavnimi metodičnostmi opažamo pojav sočasnega ustvarjenja države, stranke in gospodarske strukture, in to kljub velikim zapletenostim vsakega izmed teh procesov posebej. Tako se je v alžirski neodvisnosti porodila izvirna oblika javnega kolektivnega posestva v rokah delavcev, saj so podružbi-li ne samo zemljo, marveč tudi obrtne delavnice, tpvame in naprave. Prav nič čudno ni, da je med tem razvojem prihajalo do krčev, med katerimi so se buržoazni elementi odmikali od FLN in dovčerajšnje protikolonialne fronte, ki so ji pripadale vse plasti Alžirije. Ker je bila alžirska narodna buržoazija dolgo časa oropana možnosti, da si pridobi profit, je želela po zgledu drugih v novo osvobojenih deželah izkoristiti neodvisnost za to, da bi se polastila bogastev, ki jih je zapustila kolonialna buržoazija. Organizirana stranka FLN, njen CK in politbiro so kot ustanove neodvisne alžirske države odločno in uspešno branile pridobitve revolucije in u-stvarjale vedno boljše pogoje za razvoj socialističnih perspektiv. Najnovejši dogodki v Alžiriji so pretrgali ta dinamični razvoj, ki so ga brez dvoma spremljale tudi številne težave in subjektivne slabosti. Novo ustanovljeni revolucionarni svet, o njem misli večina o-pazovalcev, da želi zamenjati razvite ustanove alžirske države, poudarja v svojem razglasu, da soglaša z vsebino storjenih strukturalnih socialističnih sprememb v Alžiriji, ne soglaša pa z metodo in prakso, ki so ju uporabljali na tej poti. Obenem poudarja, da ((temeljite preobrazbe družbe ni mogoče doseči, ne da bi upoštevali vero, prepričanja in stoletne islamske tradicije alžirske družbe«. Razglas revolucionarnega sveta opozarja na armado, kot zdaj edino organizirano silo v Alžiriji in le mimogrede omenja stranko FLN (njenih orga nizaclj v vojski sploh ni), popolnoma pa izpušča njena najvišja foruma centralni komite in politbiro Opazovalci dogodkov v Alžiriji imajo vtis, da naj bi armada namesto stranke postala edina stvarna, organizirana in vodilna sila v državi, tj. vlogo avantgarde stranki odrekajo in izročajo vojski. Hkrati poudarjajo, da bodo še naprej ostale sedanje ustanove in da ni nika-kih sprememb v ustavnih razmerah. V dekretih, ki jih Je izdal revolucionarni svet in izjavah njegovih odgovornih zastopnikov, ni omenjeno samoupravljanje kot nadaljnja osnova vodenja, ne opozarja na nadaljnje korake za agrarno reformo, ki jih je pred tednom dni napovedal CK FLN. Revolucionar ni svet ne želi delovati z obstoječimi oblikami ustanov — s parlamentom, vlado, politbirojem in CK, zahteva pa podporo množic, čeprav še ni objavil,- kdo so člani tega sveta. Revolucionarni svet Je do bil podporo od organizacije Ulema (islamski teologi), ki izjavlja, da je strmoglavljeni režim ogrožal ((rodbinske in verske strukture, najbolj plemenite in najsvetlejše človeške vrednote, božje hrame in svete kraje itd.« Glede zunanje politike revolucionarni svet izraža zvestobo politiki nerazvrščanja. V dosedanjih uradnih izjavah niso omenjeni odnosi do socialističnih držav. Posebej tudi ni poudarjena podpora osvobodilnim gibanjem v Afriki in svetu, kar bi se moglo razumeti kot želja, da se omeji in zmanjša doslej tako širok okvir alžirske avtivno-sti v mednarodnih odnosih. Sodobna Alžirija Je s svojim dinamičnim, demokratičnim in socialističnim razvojem važen činitelj družbenoekonomskih gibanj v Afriki, činitelj miru in konstruktivnega sodelovanja v še širših mednarodnih okvirih. Za prijatelje te države in njeno junaško ljudstvo nastaja vprašanje, kako bodo sedanji dogodki vplivali na to njegovo vlogo. ZDRAVKO PEČAR Iz »Komunista« LETALO JE BILO NAMENJENO V OKINAWO 84 pripadnikov oboroženih sil ZDA ubitih pri letalski nesreči Nesreča se je pripetila nekaj minut po vzletu težkega prevozniškega letala v bližini oporišča El Toro - Mornariški strelci so bili baje namenjeni v Vietnam EL TORO, OPORIŠČE ((MORNARIŠKIH STRELCEV« (Kalifornija), 25. — Prevozniško letalo vojnega letalstva ZDA, s katerim se Je peljalo 84 mornariških strelcev in letalskega osebja, se je zrušilo danes na nekem hribovitem področju približno 6 km severno od oporišča v El Toro. Gre za štiri-motorno reakcijsko letalo «C-135», ki je poletelo iz letalskega oporišča v Travisu v Kaliforniji. Iz nadaljnjih poročil se Je zvedelo, da so vse osebe, ki so bile v letalu, izgubile življenje. Neki glasnik vojaškega oporišča v El Toru, je izjavil, da so bili mornariški strelci namenjeni v Vietnam. V Washingtonu pa je glasnik obrambnega ministrstva izjavil, da so vojaki bili namenjeni v Okinawo. Ta otok je postal v zadnjih časih važno prometno središče med ZDA in Vietnamom. Omenjeni glasnik mornariških strelcev je še povedal, da je bilo na letalu 72 vojakov ter 12 mož po-1 nekem velikem skladišču plastič- sadke. Radijska povezava med letalom in kontrolnim stolpom se je prekinila kmalu potem, ko je «C-135» vzletel. Bilo je okoli polnoči po srdenjeevropskem času. Tema, dež ter slaba vidljivost so zelo o-težkočili reševalna dela. Sele davi se je reševalcem posrečilo, da so našli ostanke letala. Nekatere osebe so povedale policijskim organom, da so slišale močno eksplozijo, takoj potem ko se je letalo dvignilo z letališča. 30 milijonov škode v tovarni Pirelli MILAN, 25 — Davi je nastal v tovarni Pirelli v Ul. Sarta hud požar, ki je povzročil škode za okoli 30 milijonov lir. Zdi se, da je požar nastal zaradi kratkega stika v nih surovin, ki so vse zgorele. Požar se je nato razširil še na elektronske računske stroje ter jih hudo poškodoval. Gasilci so zadušili ogenj .po 2 urah napornega dela. Zaščita pred radioaktivnostjo STOCKHOLM, 25. — Inštitut za raziskave švedske civilne obrambe izpopolnjuje neki preparat, ki bo baje lahko obvaroval prebivalstvo pred uničujočimi posledicami radioaktivnosti. To vest je sporočil predsednik inštituta Arne Nelson, ki je izjavil: ((Proučili smo veliko število tvarin, k' imajo določeno sposobnost, da zmanjšajo učinke radioaktivnosti, če jih vbrizgamo v človeško telo, preden ga zadenejo radioaktivni žar- NA POPLAVLJENIH JUGOSLOVANSKIH PODROČJIH Donava je povzročila čez 50 milijard škode Poplavljene kraje so obiskali podpredsednik Rankovič in druge ugledne osebnosti BEOGRAD, 25. — Nad 330.000 meščanov in več tisoč, pripadnikov JLA je do sedaj sodelovalo pri o-brambi področja, ki ga ogrožajo poplave samo v Vojvodini. Trenutno so najbolj ogrožena mesta Apatin, Bačka Palanka, Bačko Novo Selo, Novi Sad, Kničanin in Belo Blato. Samo v Vojvodini je Donava poplavila okrog 40.000 ha zemlje od tega 22.000 ha obdelane zemlje, ki jo letos ne bodo mogli več posejati. Računa se, da bo na skoraj enakih površinah nastala precejšnja škoda zaradi podtalnih voda, ker bodo na skoro 80 odst. posejane površine uničeni posevki. V vojvodini je poplavljenih nad 3300 hiš, od katerih se jih je 440 zrušilo, medtem ko je okrog 2.000 stavb težko poškodovanih. Z ogroženega področja so izselili 3.270 družin s skoraj 17.000 družinskimi člani. Poleg tega je bilo pripeljano na varno okrog 50.000 glav živine. Po prvih ocenah znašajo dosedanji stroški in neposredna škoda okrog 66 milijard dinarjev. Trenutno je najbolj kritičen položaj pri Bački Palanki zaradi preboja prvega obrambnega nasipa ter obstaja nevarnost poplave mesta Tu vojaške enote in prebivalstvo z največjo naglico gradijo novo dva metra visoko obrambno linijo, d.’ bi preprečili vdor vode v mesto Samo na tem področju dela sedaj tisoč mladincev iz Subotice, 4009 ljudi iz Bačke Palanke in okoliških krajev, ljudske armade. Sinoči so iz Belega Blata izselili 400 družin, ostali so samo dela sposobni ljudje. Obrambni nasipi pri Bačkem Novem Selu, Plavni in Vajski za sedaj še uspešno kljubujejo deroči Donavi. V Novem Sadu utrjujejo drugo obrambno linijo v Ul. Josipa Marinčiča. Danes so poplavljena področja obiskali podpredsednik republike Aleksander Rankovič, državni tajnik za narodno obrambo armadni general Ivan Gošnjak, politični tajnik CK ZK Srbije Jovan Veselinov, zvezni tajnik za kmetijstvo in gozdarstvo Ingolič in druge osebnosti. Podpredsednik Rankovič Je obljubi}-TKBnoč federacije odstranjevanju posledic poplave Tudi na Madžarskem obstaja se vs4*SU-fl®varnost poplav, Tisoči m tisoči " prebivalcev utrjujejo nasipe posebno na področju Mohacsa in Baje. V zgornjem toku se je gladina Donave sicer znižala, toda minilo bo še precej dni preden bo mimo nevarnost na južnih področjih neralnega kirurga dr. .Roberta Ter ryja, ki Je izjavil, da obstaja' tes na vzročna povezava med kaje njem in nekaterimi oblikami pljuč nih rakastih obolenj in motnjami dihalnih organov ter splošnim zdravstvenim stanjem. Osrednji odbor meni sicer, da je dr. Terry veliko prispeval proučevanju tega vprašanja, toda združenje ne more sprejeti vseh njegovih izvajanj. Ameriški kongres je medtem o-dobrll zakonski predlog, ki predvideva obvezni napis na zayojčkih cigaret: »Pozor, cigaretni dim bi utegnil biti nevaren za vaše zdravje.« Cigaretni dim in rakasta obolenja NEW YORK, 25. — Osrednji odbor zdravniškega združenja ZDA ni hotel podpreti znanega poročila ge- iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimimiifiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiii 2. JUGOSLOVANSKA HIMALAJSKA ODPRAVA Naskok na Kangbachen 7.900 m visoko goro bodo skušali zavzeti v septembru ali oktobru LJUBLJANA, 25. — »Najpomembnejše je, da Je oprema na poti« — je poudaril Jože Govekar, vodja nove jugoslovanske himalajske odprave, katere cilj Je 7902 m visoki Kangbachen. Oprema je na krovu ladje «Avala», ki bo 10. Julija spustila sidro v Kalkuti. Od tamkaj pa do Dharana, to je približno 400 km, jo bodo prepeljali s kamioni, na nepalski meji pa jo bo prevzel zastopnik jugoslovanskih podjetij. V Dharanu si bo opremo oprtilo na ramena 220 nosačev. Zavoj, ki ga bo nosil posamezni nosač, bo tehtal 30 kg. Naporen pohod do izhodiščnega taborišča (baze) bo tra. jal dvajset dni. Predsednik komisije za odprave v tuja gorstva v planinski zvezi Slovenije Pavle Šegula je izjavil, da bo odprava štela 12 članov. Vsi, razen vodje in zdravnika dr. Andreja 2upančiča, bodo odpotovali 7. avgusta, ta dva pa že 23. julija, Sloviti »Beatles!«, ki jih je angleška kraljica imenovala pred kratkim za «člane angleškega cesarstva« zaradi gospodarskih zaslug, so v teh dneh nastopili v Milanu ter povzročili med mladino besno navdu-lenje. Tudi gospodarski uspeh ni izostal: za dva nastopa so prejeli okoli 50 milijonov lir. Spričo tega je neki poslanec vprašal ministra za finance, če je poskrbel, da bo država izterjala ustrezne davke na dohodek angleških pevcev ker bosta morala v glavnem mestu Nepala, Katmanduju, urediti še nekatere stvari na ministrstvu in obiskati glavni štab Šerp, ki bo dodelil odpravi 12 članov. Le tl bodo prevzeli nadzorstvo nad nosači. Šegula je še pojasnil, da je v navadi, da odprave vzamejo s seboj pri naskoku na vrh, ali pa vsaj pri ponovitvenih vzponih, tudi enega ali več šerp, ki so se vedno izkazali kot odlični plezalci. Zvedelo se je, da bo dostava ms. teriala od izhodnega taborišča zahtevala najmanj dvajset dni napornega potovanja. Utegne pa se zgoditi, da se bo potovanje zavleklo zaradi vremenskih ovir, naraslih voda itd. Organizatorji pa računajo, da bo odprava gotovo zbrana 5. septembra v izhodnem taborišču. Pri tem je treba pripomniti, da se bo pohod izvršil v slabih vremenskih prilikah, saj že tedaj razsaja v tistih predelih monsun, Vendar pa ima ta izbira letnega časa tudi določene prednosti, ker bodo imeli člani odprave več časa na razpolago za aklimatizacijo in za naskok. Za vzpon na goro bodo imeli čas od 15. septembra do konca oktobra, ko postane vreme lepo in mimo. Samo v oktobru Je že zelo bolj mraz. Iz Dahrana bodo poslali najprej ((izvidnico«, v kateri bodo trije člani odprave, dva šerpa in nosači. Njihova naloga bo ugotoviti po katerem izmed treh ledenikov: Ran-tang, Yalung in Kangchendzenga bo dostop najlažji. Zelo verjetno bodo izbrali ledenik Rantang. Bazo taborišča bodo postavili v višini 5.000 m, to Je 2900 m pod vrhom. Preden bodo začeli s končnim vzponom na vrh, bodo morali postaviti še sedem vmesnih taborišč. Vzpon bo zelo zahteven, ker bo zahteval precej tehničnega plezanja. Odprava bo vzela s seboj 20 jeklenk s 16.000 litri kisika. Ta količina bo zadostovala tudi za zdravniške potrebe odprave. ki. Injekcija baje omogoča, da prizadeti ostanejo pri življenju in v nekaterih primerih celo popolnoma ozdravijo. Ugotovili pa so, da imajo te injekcije tudi nekaj neprijetnih posledic. Sedaj skušajo ocpraviti tudi te posledice. Sladkosnedni medvedi L’AQUILA, 25. — Trop medvedov je ušel iz narodnega parka v Abru-cih ter se priplazil do vasi Pescasse-roli, Zverine so napadle ulnjak ter oropale 36 panjev, ki so bili polni medu. Medvedi so odnesli s seboj več stotov medu ter popolnoma uničili 20 panjev, ostali panji pa so tako poškodovani, da je med, ki je bil v njih, popolnoma neuporaben. čuvaji v parku so opazili, da so medvedje rajši poiskali med, kot da bi jedli koruzo, ki jim jo posipajo vsak dan po poteh v parku. škoda, ki so jo medvedje povzročili v ulnjaku, znaša okoli dva milijona lir. Oškodovani lastnik pa je vaški župan. Baldur von Schirach spet v zaporu BERLlfc, 25. — Baldur von Schirach, 57-letni bivši poveljnik hitlerjevske mladine, Se je včeraj vrnil v zapor v Spandau. Kot Je znano, so von Schiracha pred kratkim o-perirali v bolnišnici zaradi neke bolezni na očesu. Von Schiracha bodo izpustili iz zapora 30. septembra 1966. V Spandau so še zaprti bivši minister z:« oboroževanje Albert Speer in Hitlerjev namestnik Rudolf Hese. Spe-ra bodo izpustili skoraj istočasno s von Schirachom. Rudolf Hess pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. ffflfir/p vv (florlnliftčp iflubhn ^ in liha V it Iv t SODOBNA MADŽAKSKA KNJIŽEVNOST ENDRE FJES Pokopališče rje prii Gospodarska dejavnost nacističnih zločincev STRASSBURG, 25,- “--strokovnjaki mednarodne zveze bivših partizanov in deportirancev trdijo, da se Je nacistom posrečilo, da so skrili svoje kapitale in vojni plen raznih državah širom po svetu. Načrt za izvažanje kapitalov in dragocenosti so pripravili že eno leto pred porazom. Strokovnjaki zveze so podali te izjave danes ob priliki seje, na kateri so razpravljali o možnostih, da se ugotovi, kje so skriti kapltall in dragocenosti. Menijo, da deluje v Latinski Ameriki, v Španiji, na Portugalskem in v Švici okoli 650 tvrdk, kateri lastniki so bivši hitlerjevski voditelji in razne neonacistične organizacije. Osel povzročil Iri prometne nezgode RIM, 25. — Neki osel, ki Je bil ukraden lastniku, je v Ul. Pontina povzročil tri prometne nezgode. Pri zadnji je treba zabeležiti tudi eno težko ranjeno osebo. Ponoči ob 3. uri je žival podrl na tla neki tovornik, ki je prihajal iz Rima, a takoj nato še neki drugi tovornik s prikolico, ki je prihajal iz Neaplja. Osel je, čeprav težko ranjen, nadaljeval svojo pot. Toda kmalu nato je trčil vanj avto znamke »Renault«, ki ga je upravljal 28. letni Vittorio Manzel-la iz Rima. Avto Je odvlekel žival kakih 50 m daleč in takoj nato zletel s ceste. Manzella so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli nr. opazovalni oddelek zaradi hudih poškodb. Železniška nesreča v Vzhodni Nemčiji BONN, 25. — Huda prometna nesreča se je pripetila včeraj južno od Berlina na ozemlju Nemške demokratične republike. Po prvih cenitvah Je baje izgubilo življenje 9 oseb, 13 jih Je bilo ranjenih. Do nezgode Je prišlo na postaji VVassmandorf, ko Je več vagonov nekega vlaka, ki je prihajal iz Potsdama, Iztirilo. Roparja v poštnem uradu MILAN, 25. — Dva roparja sta davi vdrla v poštni urad v vasi Cascina Nova blizu Bollate. Iz blagajne sta odnesla 250.000 lir. Roparja sta se pripeljala z vespo do poštnega urada. Prislonila sta vozilo k pločniku, nato vstopila v urad ter naperila pištoli proti vsem prisotnim osebam. Ko sta se polastila denarja, sta z vso naglico zbežala iz urada, sedla na vespo in Se oddaljila. Ko so policisti in karabinjerji prišli pred urad, ni bilo več nobenega sledu za zlikovcema. Pomurska založba v Murski Soboti ima predvsem nalogo posredovati ljudem Pomurja dobro domačo knjigo in seznanjati ostale Slovence s kulturno, gospodarsko in socialno problematiko te slovenske pokrajine. Razen tega pa ima ta založba prav gotovo še eno, posredovalno nalogo: posredovati slovenski javnosti stvaritve sosedne, madžarske književnosti. Pomurska založba je v nekaj letih svojega obstoja že izdala nekaj takih prevodov iz madžarske književnosti. In prav v okviru te dejavnosti Pomurske založbe moramo presojati tudi roman «Pokopališče rje», ki ga je napisal mladi sodobni madžarski pisatelj Endre Fejes in katerega slovenski prevod je pravkar izšel pri Pomurski založbi. (Knjižna zbirka Na horizontu, prevod Jože Olaj, oprema Lidija Osterc J. Kajti roman «Pokopališče rje», kakor je zanimiv za spoznavanje življenja v madžarski prestolnici, res ni tako posebno veliko delo in bi založba, če ne bi imela posredovalne kulturne vloge, lahko našla za bralce hvaležnejši tekst. Toda ker madžarske književnosti pri nas skorajda ne poznamo, lahko predvsem zaiadi seznanja s to literaturo pozitivno ocenimo izdajo te knjige. Pisatelj Endre Fejes je, kakor to izvemo iz spremne besede založbe na ovitku, dosegel prav s to svojo knjigo presenetljiv uspeh. Roman je prvič izšel šele leta 1963. vendar je do sedaj že doživel tri naklade, prevedli pa so ga tudi v nekaj tujih jezikov. Na nekem bu-dimpeštanskem odru pa je doživel tudi odrsko uprizoritev. Težko je sicer soditi o estetskem okusu sodobnih madžarskih bralcev, ker je to svet, ki ga ne poznamo, toda kolikor poznamo sodobno evropsko književnost in primerjamo nekatere njene stvaritve današnjega časa s tem tekstom, potem ne moremo reči, da bi bil roman nPokopališče rje» na svetovni ravni. In če pogledamo še našo domačo literaturo, potem ob primerjanju tega madžarskega teksta s stvaritvami nekaterihnaših slovenskih in jugoslovanskih avtorjev, res ni treba zardevati. Lahko celo rečemo, da smo včasih preveč skromni. Toda to samo mimogrede. Ne gre za primerjavo, temveč za prikaz romana iiPokopališče rje», ki naj slovenskim bralcem približa sodobno madžarsko književnost in košček življenja te dežele. Roman «Pokopališče rje» je neke vrste kronika, roman o družini malega budimpeštanskega proletarca, cerkovnika, podoficirja, delavca, vratarja Habetlerja Janosa, roman o njem, njegovi ženi, otro-kih, zetih in vnukih, od konca prve svetovne vojne pa do današnjih dni. Osrednja osebnost je Ha-betler Jonas, kot glavar družine ob njem in njegovih problemih pa se prepletajo problemi otrok v času med obema vojnama, med vojno in po njej. Pisatelj pa je zajel tud. svet izven kroga Habetlerjeve družine, kos življenja predmestne ulice, katere prebivalci predstavljajo nekak simbol vseh tistih, ki prihajajo z dna in se pehajo za košček sreče in lepšega življenja. Življenje Habetlerja in njegovih otrok diha v ustavljenem krogotoku časa in običajnih družinskih dogodkov. Vsi ti ljudje več ali manj mirno sprejemajo to, kar jim življenje nudi, čeprav se sicer vedno manj zadovoljujejo s starim in hrepene ra nečim novim. Toda med njimi pa je edino Habetlerjev sin Jonas ml. bolj revolucionaren in napreden. Zato je on tisti, ki je pravzaprav glavna osebnost teksta, vsekakor pa človek, ki je spoznal, da je v svetu okrog njega nekaj gnilega, nekaj propadajočega, nekaj, kar človeka zadržuje na poti k boljšemu in resničnejšemu življenju. Prav ta Habetler Jonas ml. pa se na iipokopališču rje», skladišču starega železa, spopade s svojim ničvrednim svakom in ga tako nesrečno porine po tleh, da ta udari z glavo ob tračnico in si prebije lobanjo. Zoper storilca se začne kazenski postopek. Namesto opisa tega pa nam pisatelj razkrije usodo Habetlerjeve družine in nas tako prisili, da začnemo razmišljati o ustaljenih normah življenja te družine pa o naprednejšem junaku te družine, ki se prvi začenja boriti proti preživelim normam in za boljše življenje. Idejno je roman vsekakor močno pozitiven, saj izraža prizadevanje za novo, boljše in lepše življenje malih madžarskih ljudi. Kakih posebnih estetskih vrednot pa delo vendarle nima. Tudi oblikovno pripoved ne presega ustaljenih oblik in je pravzaprav zelo skopa. Pisatelj z neko filmsko naglico slika dogodke drugega za drugim in se pri tem ustavlja ob zunanjih dogodkih, medtem ko se v psihološko problematiko svojih junakov komajda kdaj pa kdaj spušča. Morda je prav v tej navidezni preprostosti, neki navidezni površnosti in neproblematičnosti tisto, kar bralcem ugaja. Ali pa v neki pisateljevi neprizadetosti, saj se pisatelj takorekoč mimogrede in neprizadeto dotakne dogodkov, ki so sicer močno pretresali madžarsko življenje v času med vojno in po njej. Pa tudi njegovi junaki jih skorajda mimogrede preživijo, ne da bi kaj bistveno vplivali na njih življenje. Torej želja po starem, ustaljenem, neproblematičnem življenju? Morda? Pisatelj sicer izraža napredne ideje, pri opisu življenja samega pa toliko privoveduje o zakoreninjenih navadah tega življenja, da so lahko marsikateri bralci videti-v knjigi prav samo to Odtod morda tudi uspeh dela. ki mu sicer zanimivosti ni moči odrekati, ki pa se niti po estetskih niti formalnih kriterijih ne dviga nad po v-piečje. Sl Ru. NESREČA NA DELU NA SICILIJI Devet mrtvih na dnu vodnjaka Zadušili so jih strupeni plini bencinskega motorja MARŠALA, 25. — Devet oseb je danes izgubilo življenje v nekem vodnjaku za namakanje, kamor so se spustile, da bi popravile bencinski motor, ki se je pokvaril, oziroma, da bi rešile delovne tovariše in svojce. Ko se je motor ustavil, se Je neki moški spustil v vodnjak, kije globok 30 m. Izpušni plini pa so ga omamili ter se je nezavesten zgrudil na tla. Na pomoč mu je priskočil neki drugi moški, katerega pa je doletela ista usoda. Verižna žaloigra se je potem nadaljevala do devete osebe. Pri nesreči je izgubilo življenje sedem moških in dve ženski. Obe sta ženi dveh ponesrečencev. Strupeni plini so povzročili precejšnje poškodbe tudi trem drugim osebam. Trupla ponesrečencev so potegnili iz vodnjaka gasilci, ki so bili opremljeni z maskami. Okužila je učence RIM, 25. — Prva sekcija kasacij-skega sodišča bo 30. junija razpravljala o zahtevi, da se proces proti učiteljici v vasi Montappone (Ascoli Pičeno), ki Je obtožena, da je okužila z jetiko skoraj vse učence svojega razreda, vrši na sodišču nekega drugega mesta. Obravnava bi morala biti na sodišču Monte Giorgio že 7. maja, toda dr žavni odvetnik, ki zagovarja dva generalna ravnatelja prosvetnega ministrstva, ravnatelja šole v Mon-tapponeju, t lega šolskega inšpektorja in šolskega skrbnika, je zahteval, da se proces vrši drugje. Poleg omenjenih oseb se bosta morala pred sodnikom zagovarjati tudi župan in občinski tajnik. Učiteljica je obtožena nenamernih poškodb. ostali pa sodelovanja Zadeva je prišla na dan v aprilu, ko je več učencev zbolelo zaradi Jetike. Zdravnik je ugotovil, da jih je okužila učiteljica. Strela ubila štiri osebe BUTLER, (Pennsylvania), 25. — Med nevihto, ki je divjala nad mestom, je strela udarila v skupino ljudi, ki so bili na nekem igrišču za golf. Štiri osebe so bil« na mestu mrtve, a drugih šest J« bilo ranjenih. Proslave v Jugoslaviji Danteja Alighicrija V Jugoslaviji bodo letos slovesno proslavili 700. obletnico rojstva italijanskega pesnika Danteja Alighie-rija. Osrednja proslava bo slovesna akademija v Srbski akademiji znanosti ln umetnosti, ki bo oktobra meseca v Beogradu na kateri bo uvodno besedo podal akademik nobelovec Ivo Andrič. O italijanskem pesniku ba posta govorila dr. Volislav Djurič in dr. Eros Sea.ui. Istega meseca bo na Kolar-čevi univerzi tudi širši sestanek posvečen temu pomembnemu dogodku svetovne književnosti. V okviru proslave 700. obletnice rojstva velikega pesnika beograjska filozofska fakulteta ob sodelovanju filozofske fakultete v Ljubljani in splitskimi znanstvenimi delavci pripravlja knjigo o Danteju. Razne založbe, med njimi tudi beograjska »Prosveta«, bodo izdale prevode nekaterih Dantejevih del. Bivši siamski dvojčki Giuseppina in Santina Foflla sta predvčeraj*, njim zapustili bolnišnico, kjer ju je operiral prof. Solcrio. Z avtom so ju prepeljali do vseučiliške otroške klinike, kjer sta živeli prej Na sliki: Santina in Giuseppina se vzpenjata po stopnicah do četrte-1» nadstropja klinike PEKING IN KONFERENCA AFRIŠKO AZIJSKIH DRŽA V Subjektivne razlage objektivnih sprememb Sedanja konferenca naj bi bila nova etapa za uresničenje dolgoročnih strateških zamisli Zaradi dogodkov v Alžiriji se Je program za drugo konferenco afri-ško-azijskih dežel nekoliko spremenil. To pa vendarle ne v tolikšni meri, da bi se spremenilo stališče, ki ga v zvezi z njo ima LR Kitajska, kf je v zadnjih časih kazala za to konferenco izredno zanimanje. Od kod to ali, če hočemo, s kakšnimi možnostmi se Kitajska pripravlja na drugo konferenco, kakšna so njena osnovna strateška in taktična stališča? Da bi odgovorili na ta vprašanja, moramo začeti z dejstvom, da je stališče Kitajske nasproti Aziji in Afriki na splošno in potemtakem tudi do te konference v glavnem pogojeno z njenim splošnim stali-Sčem in z njenimi pogledi na svet. Ti pogledi, zelo izrazito izraženi v nekaterih nastopih najvišjih kitajskih voditeljev, so naslednji: Svet živi v dobi popolne zmage ljudskih revolucij in nujnega poraza imperializma in kolonializma. Imperializem je močan le na zunaj, v svoji notranjosti pa je šibak, je pač «papirnati tiger«, vtem ko dejansko in odločilno moč na svetu predstavljajo revolucionarni narodi. Cinitelj je človek in ne orožje, in to ne glede na tako imenovano klasično ali jedrsko orožje, človek rešuje vprašanje nadaljnjega razvoja človeštva in odloča o dokončni zmagi svetovne revolucije. V odločilni borbi za zmago svetovne revolucije so široka področja Azije, Afrike in Latinske Amerike — glavna bojišča. Na teh področjih se bijejo in rešujejo osnovna in najbolj pereča nasprotja naše dobe, nasprotja med narodi Azije, Afrike in Latinske Amerike na eni ter imperialističnega sveta na clrugi strani, imperialističnega sveta, ki ga vodijo, seveda, ZDA. Azija, Afrika in Latinska Amerika so se tako prelevile iz strateške rezerve v prvo borbeno črto v borbi proti imperializmu. Azija, Afrika in Latinska Amerika so torej nova središča svetovne revolucije, narodi teh celin pa udarne sile revolucije. Da to niso le namišljena stališča, pač pa izrazita manifestacija zakonsko nujnega razvoja, kitajska teorija dokazuje z dokazi, z dejstvi iz novejše dobe. Središča revolucionarnih premikov, se zatrjuje v prikazovanih argumentih, so se vedno premikala od razvitih k zaostalim deželam in področjem, iz Velike Britanije v Francijo, jz Francije v Nemčijo, iz Nemčije v carsko Rusijo. Zato so danes, po istih zakonskih načelih, ti centri revolucionarnih premikov prešli iz razvitih predelov zahodnega sveta na nerazvita področja Azije, Afrike in Latinske Amerike. Tri velike in nerazvite celine so torej po nujnem zakonu razvoja postale novo središče, nova zibelka svetovnih revolucionarnih premikov. Subjektivno tolmačenje objektivnih dejstev... to so osnovni elementi kitajske podobe sveta in do te podobe so prišli tako na osnovi subjektivnih tolmačenj, kot tudi na temelju objektivnih dejstev in vidikih sprememb, do katerih je resnično prišlo na svetu v zadnjih desetih letih, velikih sprememb, katerim LR Kitajska daje svoje tolmačenje v smislu, ki smo ga navedli. Omenjene zamisli so se prvenstveno nanašale na spremetn-b , do katerih je prišlo v Aziji in ACr’ t : nq povsem spremenjeno sliko teh dveh velikih celin od bandunške konference do danes. Na pr-i bandunški konferenci, kot se namreč tolmači po pekinških merilih, Je bil osvobojeni del Azije in Afrike predstavljen z 29 deželami, od katerih pa je bilo le 6 z afriške celine. Teh šest držav, z izjemo Južnoafriške unije, ki je že tedaj bila simbol rasizma, so bile dejansko tudi edino politično neodvisne dežele «črne celine«. Danes, komaj deset let po tej zgodovinski bandunški konferenci, se je na prizorišče mednarodnih dogajanj povzpelo 35 novih držav Afrike in Azije. Od teh jih velika večina, konkretno 32 držav, odpade na novo osvobojene dežele A-lrike. Pred drugo konferenco afriških in azijskih dežel je torej že obilna polovica vseh držav — članic Združenih narodov v sami Afriki in Aziji. V tej spremenjeni in vsekakor bolj bogati sliki sveta, vidi Kitajska tudi svoj položaj povsem drugačnega zornega kota. Na ban-dunško konferenco je Kitajska odšla z nekakšnim diplomatskim priznanjem in obojestransko vzpostavljenimi odnosi s komaj 22 deželami sveta, od katerih jih je bilo komaj 8 z azijske celine, vtem ko ni imela diplomatskih zvez še z nobeno državo v Afrki. Danes priznava LR Kitajsko in ima z njo normalne diplomatske odnose že točno 50 držav. Od teh 50 držav pa sta dve tretjini (31 držav) države Azije in Afrike. V notranjem okviru teh novih sprememb pa je LR Kitajska doživela v Afriki resnično zmago, kajti v sedanjem trenutku je že 17 držav «črne celine«, ki imajo z njo normalne diplomatske odnose, vtem ko ni pred desetimi leti Kitajska imela še z nobeno afriško državo normalnih stikov. Torej «skok» od 8 na 31 držav v Aziji in Afriki, v Afriki sami pa od 0 na 17, to so objektivni činitelji, ki jim LR Kitajska daje svoje subjektivno tolmačenje in na katerem v pretežni meri utemeljuje svojo strategijo in taktiko nasproti Afriki in Aziji, posredno pa tudi nasproti ostalemu svetu. Bistveno sedaj je, se zatrjuje v mnogih kitajskih dokumentih, pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da se pospeši zmaga svetovne revolucije in da se pospeši »lom imperializma, kajti «izredno primerni pogoji za revolucijo ne vladajo danes le v Afriki in Aziji, pač pa tudi v Latinski" Ameriki«, kakor je nedavno rekel sam Cu-enlaj, ko je bil na obisku v Tanzaniji. 041 «Z imperializmom ni možno mirno sožitje« in «na vsak udarec je treba odgovoriti s protiudarcem« to so prav tako nekateri od osnovnih subjektivnih sklepov, ki j[ih kitajska teorija dela na osnovi v začetku omenjenih objektivnih dejstev. Kar pa se tiče še bolj konkretnih ciljev in strateških načrtov glede Azije in Afrike, LR Kitajska ne prikriva svojih ambicij, da bi ti dve veliki celini spremenila v resnično široko bojišče proti imperializmu in proti kolonialnim državam in da bi se na tem bojišču utrdila kot odločilna in vodilna sila vsega tega ogromnega področja zemeljske oble. Hotela bi pač postati vodilna sila na področju, na katerem živita dve milijardi ljudi, in to vodilna sila na političnem, gospodarskem in vojaškem področju proti enakim silam imperializma in vsega ostalega razvitega zahodnega sveta. Da vsi ti načrti spadajo več ali manj v kategorijo dolgoročnih, strateških zamisli, ni treba posebej omenjati. Da pa se Kitajska vendarle pripravlja na »drugi Ban-aung« v precej spremenjenih objektivnih okoliščinah in s precej drugačnimi subjektivnimi načrti, je tud: dejstvo, o katerem ni treba dvomiti. Pred desetimi leti se je z govorniškega odra Bandunga Kitajska obračala na svet bolj na temelju svojih moralnih in resnično revolucionarnih vrednot, kot pa z argumenti vojaško-politične, pa tudi ekonomske svetovne sile. Ni drugo afriško-azijsko konferenco pa prihaja Kitajska s potnim listom države, ki spada že v »jedrski klub« in z neprikritimi ambicijami, da se utrdi tudi kot vojaško-politična vodilna sila afri-ško-azijskega sveta. Kitajska bi zato hotela iz konference afriško-azijskih držav, ki jo v pripravi, ustvariti pomembno etapo v uresničevanju svojih bolj dolgoročnih strateških zamisli, zato bo na to konferenco prišla z zelo obdelanim in «vse predvidevajočim načrtom«. B. B. Iz umetnostnih galerij Sabino Coloni v Občinski Med najmlajšimi slikarji ko so pričeli ustvarjati takoj po vojni, je Sabino Coloni bil res najmlajši, ko je komaj osemnajstleten imel svojo prvo razstavo v nekdanji galeriji Scorpione. Ze tedaj je bilo jasno, da se je odločil z vso resnostjo, nadaljevati začeto umetniško pot, ki za mladega samouka ni bila lahka. A velike mere podob, žive barve v širokih zamahih in skoro izzivalno krepka zasnova ribičev, težakov in drugih ljudi delavskega stanu, je pričala o proboj-nosti njegove umetniške sile, ki je že tedaj iskala in si našla danes svoj izhod do lastne veljave. Slikarska pot Sabina Colonija se je po prvih figurativnih razstavah po vojni v svojem razvoju naglo dvigala na sodobnejše položaje umetnosti, tako da smemo reči, da njegova ustvarjalnost ni mnogo zaostajala za nazori, ki so prevladovali v važnejših umetniških središčih, v katerih bi ta izredno temperamentni slikar dosegel gotovo več priznanja kot pa ga je pri nas doma. Da je to res, priča sedanja razstava njegovih slik in kipov v Občinski galeriji. Kipov je 18, a slik le 14, ker so pač vse stene prekrite z velikimi olji. V osrednjo sliko, zelo veliko olje «Aktualni položaji*, vstavlja Coloni, kot običajno, polemično ost, ki jo priostrujejo tokrat še vlepki časopisnih re- produkcij izmučenih ljudi in vojakov, ki jih je zajel vrtinec vojne v Vietnamu. Barve so rdeče, oranžne in črne na belem, barve krvi, požarov in smrti, iz srede katerih rasejo grabeče roke obupa in nasilja. Slično temo nadaljuje v sliki «Otroci Hirošime* z nakaženimi človeškimi telesi, do čim olje 'Napadalec* kaže že le nepredmetni skupek sabliastih oblik. V oljih poslednje dobe smo o-pažali, kako se Colonijevo slikanje pomirja: silovitost zamahov se je strnila sedaj v zaključene oblike z okroglimi predrtinami bolj živih barv in črnimi obrisi, ki so resasto kosmati, nekako temno žarčenje, iz katerega u-ha ja jo kompaktnejši snopi. Ta preobrazba je nastala pod vplivom Colonijepe kiparske dejavnosti, ker priznati moramo, da se videzi slik ujemajo z videzi kipov. Za sedaj vlada še navidezno ravnovesje kakovosti med obema. Vendar Pa slutimo, da Coloni prenaša vso težo svoje osebnosti že bolj v kipe, ki jih mojstrsko in poklicno dovršeno vari iz železnih odpadkov neke mehanične delavnice. Oblikovno so kipi podobni prikaznim iz podzemlja ali iz sveta duhov. Na tankih nogah ali na eni sami nogi raste glavna oblika iz zvarjenih odrezkov železa. žic in topih kosov cevi, ki grozeče zro kot objektivi peklenskih naprav. Toda ritem, ki ga sproščajo, je živ in demonski, površinska obdelava pa dra-gocenostnega videza. Ni dvoma, da je s temi deli Coloni pokazal smisel polnega dojemanja kiparskih oblik v večji meri pa smo to pričakovali. Naslovi kipov sličijo onim slik, kar je pač dokaz, enotnosti umetniške občutljivosti v obeh likovnih ustvarjanjih. Sta tu dve odlični enačici strah vzbujajočega «Napadalca*, kipa «Avtokrat* in •Dvogovor. pa izražata nenavadno poživljenjenost uporabljene kovine, enako kot trije kipi, imenovani »Osebnosti«, posebno pa še antitetično zasnovani deli »Mi» in «Vi». V ostalih plastikah pa postaja že bolj nepredmeten v naslovih, ki zvene «Ekspanzija*, «Mehanska miselnost*. *Teratomorfičen lik* itd. Ako menimo, da se dajo sedanji Colonijevi kipi primerjati s kipi nekih priznanih sodobnih kiparjev, mislimo, da ta vzporednost ni pretirana, čeprav je Coloni šele na začetku svoje kiparske dejavnosti, ki na nam jo predstavlja že povsem dovršeno. Seveda se njegov kip »Poklon kozmonavtu* ne da površinsko primerjati z ogromnim delom sličnega imena Arnolda Pomodo-rija, toda ne vemo, kako bi bilo, če bi oba ustvarjala v enakih razmerah. MILKO BAMBIČ RAZSTAVE IN PRIREDITVE NA SLOVENSKIH ŠOLAH I gr Te dni so na naših šolah zaključne šolske prireditve in sliki razstava na osnovni šoli na Katinari ■ M J razstav«. N« j ....minimum......imiimmimmi.mm.milimi.'»m".........m.n."i""""""i' DOKUMENT REVIJE »JEUNE AFRIQUE> O VELIKEM ZLOČINU Sam Combe je naročil kapetanu Gotu da mora umoriti Lumumbo Poročilo, ki ga je Šved Lindgren podal, se sedaj izpopolnjuje z opisom vseh dogodkov v tisti nesrečni noči med 17. in 18« januarjem 1961 Razstava na osnovni šoli v Barkovljah Pravzaprav ne bomo povedali nič posebno novega, pač pa bomo že bolj ali manj znanim dejstvom, dodali nov dokaz v zvezi z zločinom, ki je pred štirimi leti in pol oropal Kongo in lahko rečemo vso mlado Afriko zelo priljubljenega voditelja. Dokumenti, ki jih revija »Jeune A-frique» objavlja v svoji zadnji številki, nanovo prikazujejo to, kar se je resliičVio zgodilo in nizajo dogodke, kot so se zvrstili v noči med 17. in 18. januarjem 1961 in v naslednjih dveh dneh, ko so Lumumba in njegova dva tesna sodelavca Joseph Okito in Maurice Mpolo izgubili življenje. Dokumenti, ki jih objavlja »Jeune Afrique» s preciznostjo opisujejo dogodke tiste noči in potrjujejo, da je Combe resnični krivec tega zločina. Kakor smo že rekli, to ni nič novega, kajti na Combeja je že tedaj padla obtožba za zločin, kajti Combe je bil najbolj zainteresirana osebnost, da apravi s poti človeka, ki bi mu bil mogel zapreti pot k položaju, ki si ga je v teh letih ustvaril. Toda anketa, ki jo je izvedel omenjeni afriški časopis, niza vrsto konkretnih elementov, ki odstranjujejo še slednji dvom, da je imel Combe pri tem zločinu neposredno prste vmes. Dossiar, na katerem temelji ta anketa, vsebuje tudi resnični dokument. Gre za ukaz z datu- Lutuumba med svojimi biriči MRI n37 V/A Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Kulturni odmevi; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Elektronske orgle; 15.00 «Volan»; 15.30 Simf. orkestri; 15.50 Pesmi in plesi; 16.30 Kavarniški koncert; 17.00 Zbor «Tita Birchebner«; 17.20 Chopinovi valčki; 17.30 Pisani balončki; 17.55 Glasbeni ka-leidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Jazz panorama, 19.00 Prebanda: Romanca; 19.15 Družinski obzornik" 19.30 Tržaški motivi; 20.00 Športna tribuna; 20.45 «Koroški akademski oktet«; 21.00 Manzoni: «Zaročenca»; 21.35 Ansambel Mi-glioli-Lombardi; 21.45 Vabilo na ples; 22.40 Škerjanc: Simfonija št. 5. 12 05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13 15 Operetni program; 13.35 N. A. Cantarutti: «La notte di Gre-gorio«; 13.35 Pianist F. Russo. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Jug. narodni plesi; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Uspeli motivi; 10.45 Novosti «Ariston»; 11.00 Melodije; 11.30 Glasbeni spored; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.40 Ribiški kotiček; 15.50 Kvartet Problem; 16.00 Orkestri; 16.30 Izbrali ste; 17.00 Glasbena panorama; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Mil-va; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- SOBOTA, 26. JUNIJA 1965 ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. plesi; 11.30 Rimski-Korsakov; 13.25 Večni motivi; 14.00 Kronike; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Na sporedu Brahms; 20.30 G. Orioli: «škr-žad«; 21.45 Ital. melodije; 22.00 Spomini stoletnika. II. program 8.00 Jutranja glasba, 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 12.20 Donizettt in Verdi; 1400 Pevci; 14 45 Glasbeni kotiček; 15.00 Can-tagiro; 15.35 Ritmi; 16.00 Rapsodija, vmes Tour de France; 17 35 Izžrebanje loterije; 17.40 Pregled prireditev; 18.15 Poje Tulilo Pa-ne; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.05 «La farfalla con gli occhiali»; 21.40 Znanost. III. program 18.30 Nemška kultura; 19.00 Zgodovina in verstva; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schubertove koračnice; 21.20 Pesniki prve vojne; 21.30 Koncert. Okvare na televizorju? ■JUe_ : i « • r ___i___i_____i _ ___;__1 ___a _ » • tehničnih in političnih razlogov, ki da so zgodovinskega pomena, ker se zdaj dovoljuje, da v »trdnjavo italijanstva* prihaja Slovenec. Ko je opozarjal na to nevarnost in dejal, da njegova politična skupina predstavlja preteklost in sedanjost, se je slišal medklic »Rižarna*. To je misovskega prvaka presenetilo, da ni našel odgovora, in težko bi ga. Svojo izjavo je zaključil z napovedjo, da bo podal ostavko, ko bo v občinski odbor prišel Slovenec (Medklici: Bravo, bil bi že čas!) Tako je bil konec razprav in izjav. Sledilo je glasovanje. Lombardo pa je nanizal vrsto hipotez, ki predstavljajo osnovo sodobne teorije o produktivnosti v naprednih državah. Za predsednikom državnega odbora za produktivnost je spregovoril predstavnik državnega koncerna Finsider, dr. Nuti iz Rima, ki je razpravljal o optimalnih razsežnostih posameznih podjetij. Predstavnik podjetja Face Standard iz Milana inž. Giordani Je imel daljšo razpravo o načrtovanju v podjetju. Sledili so še številni drugi govorniki, ki so osvetlili vprašanje produktivnosti v posameznih industrijskih in trgovinskih podjetjih iz različnih zornih kotov Srečanje je vodil predsednik tržaškega pokrajinskega centra za produktivnost dr. Caidassi, ki je v imenu organizacije pozdravil vse navzoče strokovnjake. Je ob sodelovanju s «Privrednim vijesnikom« iz Zagreba pripravil posebno številko posvečeno tria škemu velesejmu. Časopis, ki pri naša nekaj člankov tudi v Italijan . ščini, je na razpolago v jugoslovan V popoldanskih urah se Je v dvo. | skem paviljonu. Tudi časopis Me rani za konference v poslopju ve- j djunarodni sajmovi je pripravil po iMiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiif nuni,„|||llllll,l„n||IIH|||||l||||llll|||||JIII||||||||||||1|1|||||||||||||||||||||t|||||||i|||| SEJA DEŽELNEGA SVETA Zaključek razprave o načrtovanju z odobritvijo resolucije KD-PSDI-PSI Kritične ugotovitve opozicijskih svetovalcev v razpravi Včeraj se je v deželnem svetu zaključila razprava o načrtovanju z odobritvijo enotne resolucije de mokristjanov, socialdemokratov in socialistov. Prvi je v včerajšnji razpravi spregovoril komunist Bosari, ki je dejal, da je razprava nekam mrtva, ker se svetovalci zavedajo, da sgdaj ni več važen petletni načrt, ma’rveč da so bolj važni drugi dogodki in stališča, kot na primer poročilo Carlija, poročilo Retrilli-ja, CNEL itd. Nato je dejal, da 151 odbor zaman utvar ja, da bo dosegel popravilo načrta, ker vladajo v državi monopoli. Samo s politiko strukturnih reform lahko zagotovimo razvoj v državi. Kljub temu pa mora dežela predložiti svoj dokument, ko se bo pričela v parlamentu razprava o proračunu. Svetovalec Trauner (PLI) se je pritoževal nad pomanjkljivostmi načrta glede potreb naše dežele, za Trst predstavlja pa celo grožnjo obstoju ladjedelnic in pomorskih 'rog. Vlada ni namreč sprejela no-iene deželne zahteve. Najhuje pa je to, da hočejo ohraniti našo deželo v načrtu v takšnem gospodarskem področju, ki ji sploh ni primemo. Vprav iz tega izvira zanemarjanje potreb in interesov naše dežele. Svetovalec Metus je dejal, da v vsedržavni načrt res niso vnesli Jasnih zahtev dežele, vendar pa u-streza važnim potrebam gospodarskega razvoja. Opozicija je ponovila svoje zahteve, ki jih je že postavila pred nekaj meseci, pri čemer pa je skoraj pozabila, da bo morala dežela uresničiti tudi svoje načrtovanje za rešitev socialnih in gospodarskih vprašanj. Metus je zagovarjal politiko odbora na tem področju Moro (PSI) Je dejal, da so velike sindikalne organizacije, vštevši CG •tiiHiiiiiiitfiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiHiintiiiiiitimiiiiiiiiittiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti, VČERAJ V MALI DVORANI VERDIJA Razdelitev nagrad 12 dijakom za naloge o odporniškem gibanju Med nagrajenimi je bila tudi slovenska dijakinja Neva Lukeš Sinoči je bila v Kulturno umetniškem krožku v mali dvorani Verdijevega gledališča simpatična svečanost, na kateri so predstavniki šolskih oblasti, občinske uprave ter Združenja italijanskih partizanov API podelili 12 učencem višjih srednjih šol na Tržaškem zlate kolajne za najboljše šolske naloge s temo o 20. obletnici odporniškega gibanja v Italiji. Nagrajence je najprej pozdravil ter jim čestital občinski odbornik za 5pl-stvo prof. Romano, ki je poudaril idejni pomen in vrednost nagrajenih nalog, za njim je imel kratek nagovor šolski skrbnik v Trstu prof. Tavella. Med nagrajenci Je bila tudi Neva Lukeš, učenka prvega razreda znanstvenega liceja v Trstu, katere nalogo je za nagrado predlagal šolski zbor znanstvenega in klasičnega liceja. Razen kolajn so bile razdeljene še posebne denarne nagrade ter nagrade v knjigah in tudi med temi je bila edina nagrajenka slovenskih šol Neva Lukeš, kar predstavlja lepo priznanje za njo, kot tudi za slovensko šolo. Razen staršev so bili na svečanosti navzoči tudi številni italijanski profesorji. Na žalost pa moramo ugotoviti, da ni bilo na tej, tako pomembni prireditvi nobenega zastopnika slovenskih šol, z izjemo enega profesorja. Jutri na Opčinah mladinski praznik Zveza komunistične mladine z Opčin priredi v nedeljo, 27. junija, od 15. do 24. ure v Prosvetnem domu na Opčinah mladinski praznik ob 20-letnici zmage nad naci-fašizmom. Na sporedu: nastop pevskega zbora iz Boršta, harmonikašev Glasbene Matice .recitacije partizanskih pesmi in ples. Vstop prost. Nagrajenki čestitamo. Nevi Lukeš iskreno Pri trčenju avtov pri Umagu ranjena dva Tržačana Trije šoferji, dva sta Tržačana, so se predvčerajšnjim ranili pri trčenju treh avtov na nekem ovinku v bližini vasi Lovrečiča v Istri, na cesti med Umagom in Novim gradom Na omenjenem ovinku je taksi PU 1594, ki ga je vozil Jordan Morožin iz Umaga, Reška ulica 5, zavozil na levo stran cestišča in trčil v nasproti vozeči avto TS 36792, ki ga je vozil Giovanni Preseni iz Ul Revoltella 115. Zaradi sunka Je tržaški avto zavozil v jarek, še prej pa Je trčil v drugi tržaški avto, ki ga je vozil Franco Tognon iz Ul. Palestrina 4. Pri nesreči so se ranili vsi trije šoferji. Prebivalci vasi Lovrečiča so poskrbeli, da so ponesrečence odpeljali v bolnišnico v Pulj. IL, izrekle ugodno mnenje o vsedržavnem načrtu, vsaj kar se tiče njegovih smotrov. Rekel Je, da je treba uskladiti vsedržavno načrtovanje z deželnim. Toda deželno načrtovanje ne sme biti fragmentarno, marveč organsko. Zatem je Moro dejal, da bo v kratkem obiskal našo deželo minister Pieraccini in tedaj bo mogoče zasnovati vprašanja, ki so povezana s to kočljivo fazo deželnega gospodarskega razvoja. Načrtovanje nalaga deželi nove naloge in njeno delovanje ne sme biti empirično, marveč homogeno. Le na ta način bomo izločili sedanja neravnovesja ter izboljšali socialne in človeške odnose in u-smerili politične ustanove na nova pota, pri čemer bo morala priti tudi do izraza samouprava delavcev. Moro je tudi dejal, da kdor ovira načrtovanje, ne deluje v interesu delavcev. Vso razpravo je povzel odbornik za načrtovanje Cocianni, ki je poudaril veljavnost načrtovanja in rekel, da so njegovi osnovni smotri sprejemljivi. Zato so načelne kritike načrtovanja neutemeljene. Negativne ocene o SET in evropei-stični politiki pa so anahronistične. Po njegovem mnenju je bilo delo odbora v tem pogledu pozitivno. Razumljivo pa je, da povzroča načrtovanje razne težkoče, saj je za Italijo nekaj novega. Na koncu je Cocianni dejal, da odbor zavrača resolucije KPI, PLI in MSI. Nato je Bacicchi (KPI) dejal, da zahteva glasovanje o resoluciji njegove skupine. Sledilo je glasovanje o vseh treh resolucijah, ki jih je večina zavrnila. Zatem so odobrili resolucijo KD-PSDI-PSI, za katero so glasovale te tri stranke ter PRI in Skerk (SS). Ostale stranke so se vzdržale. Resolucija pravi, da deželni svet ponavlja svoj pristanek na načela in osnove izbire dežel vsedržavnega načrta, ki predstavlja nujno o-rodje za racionalizacijo gospodarskega razvoja z usklajevanjem vse gospodarske in upravne stvarnosti ter z izkoriščanjem v vseh materialnih, gospodarskih in proizvodnih virih države za dosego gospodarskih in socialnih smotrov ter za izločitev neravnovesij. Svet u-gotavlja, da gospodarski načrt premalo upošteva potrebe in vlogo naše dežele, zlasti pa njeno mednarodno poslanstvo. Svet ne pristaja na podreditev naše dežele v industriji področju Mestre-Padova ter zahteva samostojen industrijski razvoj. Svet dalje poudarja nenadomestljivo vlogo državnih soudeležb za modernizacijo in okrepitev obstoječe industrije, zlasti pa lad-jedelstva v Trstu in Tržiču. Zato zahteva, da se spremeni 17. poglavje načrta, ki govori o naši deželi in da se nadomesti z besedilom, ki ga je predložil deželni odbor organom vsedržavnega načrtovanja. Svet zahteva od vlade in parlamenta, da se določijo odnosi med vsedržavnim in deželnim načrtovanjem tudi s posebnim zakonom, ki naj prizna važno vlogo deželi. Odboru priznava, da je večkrat odločno posredoval pri pristojnih vsedržav-nih organih, da bi upoštevali zahteve naše dežele. Svet končno poziva odbor, naj nadaljuje s svojimi napori. Delegacija SZDL Slovenije gost deželnega odbora PSI Deželni odbor PSI bo imel od danes do ponedeljka v gosteh delegacijo SZDL Slovenije, ki jo, vodi podpredsednik dr. Joža Vilfan. Slovenski gostje bodo prišli v Trst danes ob 9.30. Po uradnih razgovorih, ki se bodo pričeli ob 10. uri na deželnem sedežu PSI v Trstu, bo slovenska delegacija odpotovala v Tržič in v Sovodnje. V nedeljo bo delegacija SZDL Slovenije obiskala Videm in Čedad, v ponedeljek pa Pordenone, kjer se bo sestala s predstavniki krajevnih organizacij PSI ter obiskala nekatera velika podjetja. V ponedeljek zvečer se bodo slovenski gostje ponovno vrnili v Trst.. V Čamporah praznik tiska V dneh 27., 28. in 29. t. m. bo v Čamporah praznik tiska. Ves dobiček bo šel za zgraditev novega ljudskega doma v vasi, ker je bivši dom pred kratkim pogorel. V nedeljo 27. bo koncert, ki ga bo imela godba na pihala iz Milj. Nastopila bo folklorna skupina jz Podlonjerja. Točili bodo domače vino. Preskrbljeno bo tudi za toplo in mrzlo hrano. V nedeljo popoldne bo zborovanje, na katerem bosta govorila prof. Paolo Šema in miljski župan Gasto-ne Millo. Člani Pd «Igo Gruden« čestitajo dolgoletnemu članu ln odborniku DUŠANU JAZBECU in soprogi MARIJI ob rojstvu hčerke Alenke. lesejemske uprave sestal deželni svet deželne zveze obrtnikov iz Furlanije - Julijske kraiine. Sestanka so se udeležili številni predstavniki stanovskih organizacij iz Trsta, Vidma, Gorice,. Tržiča, Pordenona in Sacila. Delo je vodil predsednik obrtniške federacije prof. Diego Di Natale, V imenu velesejemske uprave je prisotne obrtnike pozdravil dr. G. Barbera, ki je v krajšem nagovoru poudaril, da tržaški velesejem vsako leto posveča veliko pozornost prav razstavam obrtniških izdelkov iz dežele Furlanije - Julijske krajine in iz notranjosti Italije. Govornik je med svojim izvajanjem izrazil željo, da bi tukajšnji obrtniški stan kmalu našel rešitev za vsa svoja še nerešena vpra. šanja, k čemur bo nedvomno mnogo pripomogla nedavna ustanovitev nove dežele Furlanije - Julijske krajine. Tajnik tržaškega združenja obrtnikov dr. S. Alesani je nato posegel v osnovno vprašanje sedanje problematike na področju deželnega obrtništva, ki bo v do glednem času urejeno s posebnim zakonom. Deželni odbornik B. Giust je v tej zvezi izjavil, da se bo deželni odbor potrudil, da se bo de-zadetih krogih v Rimu čimprej u-redijo vsa vprašanja formalne narave, ki so na poti izglasovanju zakonskih določb, s katerimi bo vprašanje obrtnikov v deželi Furlaniji - Julijski krajini dokončno u-rejeno. Danes bo na sejmu dan Češkoslovaške republike. Ob 11. uri dopoldne bo v dvorani za konference posebno srečanje novinarjev in tržaških operaterjev z gospodarskim svetnikom pri češkoslovaškem poslaništvu v Rimu inž. Jaroslavom Vetrubo, v prostorih trgovinske zbornice pa se bo nadaljevalo X. srečanje o produktivnosti. Sinoči si je sejem kljub hudi vročini o-gledalo nenavadno visoko število ljudi. Tudi obisk poslovnih ljudi je bil razveseljivo številen. Med jugoslovanskima podjetjema Meblo iz Nove Gorice in Exportdrvo iz Zagreba, ki nastopata s pohištvom v lesnem paviljonu, in znano tovarno Žerjal iz Trsta, pa je med tem prišlo do posebnega sporazuma, po katerem bo omenjeno tržaško podjetje odprlo v Ul. Madonnina 18 posebno stalno razstavo jugoslovanskih pohištvenih izdelkov. Pričakovati je, da bo .razstava odprta že čez nekaj dni, morebitne obiskovalce pa opozarjamo, da ne bo razstava nameščena v pritličnih prostorih z izložbami na ulici, temveč bo zajela vrsto prostorov v nadstropju. Ljubljanski gospodarski časopis ((Gospodarski vestnik« sebno izdajo za letošnji tržaški se jem, in sicer gre za posebno izda jo z naslovom «La Tribuna«, ki prav tako prinaša nekaj člankov v italijanščini, SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU danes, 26. junija ob 20.30 v Kopru (na trgu) PARTIZANSKI VEČER (ob 20-letnici zmage) Nagrade na velesejmu Sinoči so na velesejmu izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: vrsta knjig — Vladi Gartorato, Ul. Flavia 23/1; 2. nagrada: likalnik Philips — Franca Fonda, Ul. Crispi 71; 3. nagrada: dve škatli D:xan — Mario Aropesa, Ul. Locchi 24/1; 4. nagrada: dve steklenici Isola-bella in publikacija Venezia Giu-lia - Friuli — Angela Stefanek, Ul. Sanzio 32; 5. nagrada: 10 kg riža in jkatla Skip — Plinio Luis, Ul. Catul-lo 12/1. Srečanje predstavnikov SKGZ in občine Tolmin Včeraj dopoldne je bilo v Mostu na Soči srečanje predstavnikov SKGZ In predstavnikov tolminske občinske skupščine. Goste je najprej pozdravil predsednik tolminske občinske skupščine Franc Skok, nakar je predsednik SKGZ Boris Race podal sliko delovanja, ki ga zajema SKGZ oziroma v njej včlanjene organizacije. Ob pretresu, kako bi si medsebojno najbolj uspešno pomagali, je predsednik SKGZ izrekel željo, da bi tolminska občina sprejela za nalogo pomagati zlasti Slovenski Benečiji, ki ji je najbližja. O razmerah v Slovenski Benečiji ter o tem, kakšne pomoči bi si želeli, so govorili predvsem predstavniki iz Benečije: podpredsednik SKGZ Izidor Predan, predsednik društva «Ivan Trinko« Kont in urednik ((Matajurja« Tedoldl. V razpravo so posegli še predstavnik SKZ iz Trsta dr. Škerlj, predstavnik Glasbene Matice Svetko Grgič, tajnik SPZ Edvin Švab ter upravnik SG Rado Rauber, od domačinov pa razen predsednika Skoka še prof. Krumberger. predsednik zveze kul-turno-prosvetnih organizacij. V tolminski delegaciji so bili še republiški poslanec Jermol, predsednik SZDL Franc Kravanja, tajnik občinske skupščine Avgust Kogoj in predstavnik društev za telesno vzgojo Mirko Fili. Predsednik SKGZ je povabil za čas po počitnicah predstavnike tolminske občinske skupščine v Trst. Preden greste na dopust naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo! 15 - dnevna naročnina L 500 Slovensko kulturno prosvetno društvo »BAZOVICA« z Reke priredi dne 27. junija ob 16. uri v Lipici pri Sežani KONCERT v katerem sodelujejo naslednje društvene sekcije: moški in mešani pevski zbor, mladinski harmonikarski in mladinski tamburaški orkester z narodnimi in umetnimi pesmimi in skladbami. Osnovna šola pri Sv. Barbari .je priredila razstavo risb m ročnih del. Razstava je na ogled od 9. c»o 12. ure. Danes 26. t. m oo 17 uri bo ob priliki 20-letnice' ustanovitve v Ljudskem domu šolska prireditev. V * • šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko le-lo 1965-66. Lestvice so na vpogled še danes — od 10. do 12. ure — na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ul. L. Frausin 14. • • • Kazstave na slovenskih osnovnih šolah: Rojan danes, 25. junija (III. In IV. razred. * • • Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno ZRELOSTNI IZPITI v poletnem Izpitnem roku šolskega leta 1964/1965 dne 30. Junija 1963 ob 8.30 s pismenim izpitom Iz italijanščine. • « • Otroci slovenskega otroškega vrtca v Ul. Donadonl 'vabijo svoje starše in prijatelje na ogled ročnih izdelkov, ki so razstavljeni še danes od 9. do 11. ure. • * * Osnovna šola v Borštu priredi razstavo risb in ročnih del učencev v nedeljo, 27. t. m. od 8. do 20. ure. Šolska prireditev pa bo ob 15. uri. niiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Povečanje prometa po morju nazadovanje po železnici V letošnjem maju je blagovni promet skozi Trst znatno narasel v primerjavi z lanskim majem - V prvih petih mesecih letos pa je skupno nekoliko nazadoval Tržaška trgovinska zbornica je objavila podrobne podatke o razvoju blagovnega prometa po morju in po kopnem v maju v tržaškem pristanišču. Dovoz blaga po morju je v omenjenem mesecu dosegel 442.478 ton, medtem ko je znašal v maju lanskega leta 278.407 ton. Tudi odvoz je letos napredo val, in sicer od 91.118 na 129.785 ton. Skupen promet v obe smeri je tako narastel od 369.525 ton v lanskem maju na 572.261 ton v letošnjem. Promet po železnici Je napredoval v obe smeri od 116.823 na 144 tisoč 890 ton. Kljub nazadovanju dovoza od 57.603 na 54.277 ton, je skupen promet v obe smeri napredoval od 116.823, in sicer zaradi tega, ker je dovoz blaga z železnico napredoval od 59.220 na 90.613 ton. Promet s tovornjaki je napredoval od 116.134 na 195.036 ton. Dovoz blaga po cesti je ostal praktično na isti ravni kakor v lanskem maju (lani 12.348, letos 12.835 ton), zato pa je odvoz blaga napredoval od 103.786 na 182.201 tono. Zanimivo je pogledati, kako se je razvijal blagovni promet v tržaškem pristanišču po morju in po kopnem v prvih petih mesecih letošnjega leta v primerjavi z u-streznim razdobjem 1964. Promet po morju Je nekoliko narastel, pro. met po kopnem pa je pri železnici nazadoval, pri tovornjakih pa nekolika napredoval Podrobnejši podatki o tem prometu so naslednji (podatki so izraženi v tonah): PROMET PO MORJU Dovoz Odvoz Skupaj Letos 1,747.248 657.060 2,404.308 Lani 1,820.057 522.266 2,342.323 PROMET PO KOPNEM Po železnici in po cesti skupaj Dovoz Odvoz Skupaj Letos 383.466 1,003.310 1,391.776 Lani 410.841 1,161.351 1,572.192 V skupnem prometu po -kopnem je železnica nazadovala v obe smeri za okoli 250.000 ton, cesta pa je pridobila okoli 70.000 ton novega prometa. Rezultanta vsega tega je bila, da je skupen promet po kopnem v obe smeri, to je v smeri proti tržaškemu pristanišču in v smeri proti notranjosti Italije in zaledju v tujini, letos nazadoval za okoli 180.000 ton. Padec je bil močnejši pri odvozu, kakor pri dovozu blaga, in sicer so nazadovanje zabeležili le pri železnici. Cesta torej še vedno konkurira železnici na tem področju, in sicer se ta konkurenca ne izraža samo v količini prepeljanega blaga, temveč tudi in v še večji meri, v njegovi vrednosti, kajti cestnega prevoza se po navadi poslužujejo bogatejše blagovne vrste, ki lahko prenesejo višje prevozne stroške, medtem ko mora prevažati železnica po večini le manjvredno blago. Zaključna prireditev Planinskega društva Sinoči je bila v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa zaključna prireditev Planinskega društva pod naslovom »Planine v slikah m besedah*. Večer je pripravil novo izvoljeni odbor, ki ga sestavlja predvsem mladina. Predsednica društva dr. Mašerova je otvo-rila večer in prikazala program, ki je predvideval kazanje diapozitivov, odličnih slik o prejšnjih turah, slik prihodnjega izleta, ki ga bo PD v kratkem priredilo k Rabeljskemu jezeru. Večer je bil v glavnem posvečen mladim planinskim tržaškim pesnikom, ki so brali ob diapozitivu in ob spremljavi glasbe svoja dela. Ti so bili: pesnik Primož Možina, pesnica Da- niela Nedoh, Marko Lah, ki je bral svoj spisek o nekem dogodku v hribih in Alenka Kravos, ki je brala pesmi svojega brata. Večer sta zaključila Boris Pahor, ki je bral neke svoje beležke o Triglavu in pa Marija Mijot, ki je brala nekaj planinskih pesmi. Številno občinstvo je nagradilo izvajalce s ploskanjem. Ex.tempore za slikarje in pesnike v Tupelčah V nedeljo, 27 .t.m. bo Slovenski klub priredil ex-tempo-re za slikarje in pesnike na temo Krasa. Prireditev bo v Tupelčah pri Štanjelu, kjer si Je Slovenski klub izbral svojo weekend gostilno pri Jazbecu. Svoj pristanek so že dali naši najuglednejši umetniki. Delovni rok je določen od zgodnjega jutra do 14. ure, ko bo komisija Izbrala realizirana dela. Po kosilu bo žirija ocenila prispevke ; sledilo bo nagrajevanje, nakar bodo ob razstavljenih slikah pesniki prebrali svoje pesmi. Na to prireditev v okviru našega Krasa, kjer kljub svoji skoposti zemlja daje odlično vinsko kapljico, ki Jo dopolnjuje tudi odlični pršut, so vabljeni vsi ljubitelji umetnosti in kuture. Razna obvestila Občni zbor Glasbene Matice. Redni občni zbor Glasbene Matice bo v četrtek. 1. julija t. I. ob 20. url v društvenih prostorih v Ul. Ruggero dnevnim Manna redom. 29/11, z običajnim Tržaški filatelistični klub «L. Ko-Sira. bo Imel v nedeljo 27. t. m. zadnji sestanek sezone v prostorih kluba, Ul. del Montecchl 6, od 10. do 12. ure. Prihodnji sestanek bo potem prvo nedeljo v septembru. Odbor priporoča članom, da na sestanku prevzamejo zadnje novitete. Včeraj-danes POROKE Trstu rodili oseb. Danes v Nabrežini četrta občinska razstava domačih vin Danes ob 18. uri bo v Nabrežini otvoritev IV. občinske razstave in pokušnje krajevnih vin, na kateri sodeluje 20 vinogradnikov iz na-brežinske občine s svojimi belimi ln črnimi vini. V okviru razstave bodo razne kulturne in športne prireditve. Tako bo danes ob 20.30 koncert pevskih zborov «G. Verdi« iz Ronk in ((Gallus« iz Trsta. Jutri ob 17 uri bo nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi, ob 19.30 glasbeni variete «Moja dežela — ves v svet«, ki jo priredi prosvetno društvo I. Gruden iz Nabrežine. V ponedeljek bo ob 20.30 koncert godbe na pihala iz Nabrežine, v torek ob 17. uri bo nogometna tekma med ekipama «Nova Gorica« in reprezentanco Krasa, ob 20.30 bo tombola, ob 21.30 pa koncert lahke glasbe. Danes bo razstava odprta od 18. do 24. ure, naslednje dni pa od 9. do 24. ure. C Tržaški avtomobilski klub sporoča, da bo od danes dalje odprt urad za izterjevanje avtomobilske takse za drugo polletje. ROJSTVA. SMRTI IN 25. Junija 1965 se Je v lo 14 otrok, umrlo pa je UMRLI SO: 67-letni Francesco Mo-ratto, 70-letna Emilia Spettich vd. Krizmann, 88-letni Domenico Mondo, 67-letni Glaromo Del Ben, 50-letna Guerina Decllia por, Serschen. 44-letni Paolo Singer, G34tenl Albino Zulian, 89-1 etna Laura Privileggi, 79-letna Annamaria Sala vd. Probl, 67-letna Mana Ferfoglia, vd, Savron, 95-letna Emilia Murattt vd. Brunner. KINO SKEDENJ predvaja danes, 26. t.m. ob 20.30 film: IL TRENO (VLAK) Zgodba francoskih partizanov Zelo zanimivo Igra: Burt Lancaster. Nazionale 16.30 «11 servo«. Dirk Bo-garde, Sarah Miles. Prepovedano mladini pod 18. letom Arcobaleno 16.00 »Club di gangster«. Sean Connery. Excelslor 16.00 «1 Vlchinghl«. Technicolor. Kirk Douglas. Fenlce 16.30 «U lt im a notte a War-lok». Grsttactelo 16.00 «Lž dove seende II fiume«. Technicolor. James Ste-vvart, Rock Hudson. Alabarda 16.30 «Uccidere agente segreto 777«. Colorscope. Jane Klair. Filodrammatlco 16.30 «Lš dove scen-de 11 sole«. Colorscope. Stevvart Granger, Elke Sommer. Aurora 16.30 »Mezzoglomo d| fifa«. Cristallo 16.00 «1 filibustieri della Costa d’Oro«. Technicolor. Garibaldi 16.30 ((Intrigo«. Rossano Brazzi. Capitol 16.30 »Soldati e caporall«. Franco Franchl, Ciccio Ingrassia. Im pero 16.30 «Agente 007 licenza dl uccidere«. Sean Connery. Vittorlo Veneto 16,00 «Non son de-gno di te«. Technicolor. Glannl Morandl, Laura Efrlkian. Moderno 16.30 «11 boom«. Technicolor. Ray Mllland, Vvonne For-noeaux. Astra 16.30 »Becket e 11 suo re«. Astoria 17.30 «Terrore a Shangal«. Abbazia .16.00 «1 quattro del Texas». Technicolor. Frank Sinatra. Dean Martin, Anita Ekberg. Ideale 16.00 «Jeff tl bandito«. Htn-ry Fonda. LETNI KINO Paradiso 20.30 «Taras 11 magnlfico«. Technicolor. Tony Curtis, Yul Brynner. Se ponovi prvi del. Sattelite 20.30 «1 due colonnelli«. Toth, VValter Pidgeon, Selila Gabel. Se ponovi prvi del. Skedenj 20.30 «11 treno«. Burt Lancaster. Mlramarski grad «LUCI IN ZVOKI«. Drevi ob 21. url ln ob 22.15 v italijanščini «Massimiliano e Car-lotta« — Tramvaj štev. 6 do Barkovelj ln avtobus «M» od Bar-kovelj do Miramara. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča staršem dijakov, ki imajo popravne izpite, da se bo tudi letos vršil TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE Tečaj se bo pričel v ponedeljek 2. ln se bo zaključil 31. avgusta. V tečaj sprejemamo dijake z izpiti iz nižjih in višjih srednjih šol. Tečaj bomo odpovedali, če se ne bo prijavilo zadostno število tečajnikov. Priprave za tečaj vzamejo precej časa; posebno je važno pravočasno angažiranje profesorjev inštruktorjev. Zato je nujno, da se interesenti prijavijo pravočasno. Rok za prijave v tečaj je do konca t.m., t.j. do 30. Junija. Za male maturante Je rok za prijavo podaljšan na tri P° objavi izidov mature. Prijave sprejema uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu (Ul. Glnnastica 72, ali Čampo S. Luigi 11) vsak delovnik od 9 do 12. ure ter od 15. do 17. ure Pri upravi dobite tudi vsa potrebna pojasnila. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21 6. — 27. 6.) AlFAlabarda, Ul deiristria 7. Cen-tauro, Ul. Buonnarotl 11. de Lel-temburg, Trg S. Giovanni 5. Mizzan, Trg Venezia 2, Barbo-Carniel. Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra. Ul. Com-merciale 26. Vlelmetti, Trg della Bor-sa 12, Mlanl, Drevored Mlramare 117. Služba od 13. do 16 ure Barbo-Carniel. Trg Garibaldi 4. Croce Azzurra, Ul Commerciale 26, Vlelmetti, Trg della Borsa 12, Mia-ni. Drevored Mlramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Ul. dell’lstrla 7. Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11. de Leitem-burg. Trg S Giovanni 5. Mizzan. Trg Venezia 2. LADJE V PRISTANIŠČIH TRST: Cici T. (It.), Celio (It.), Moser (Jug.), Chulym (ZSSR), Kosova (Turčija), Aeneks (Holandija), Ornella I (It.), Carso (It.), Ponderosa (ZDA), Olimpia (It.), L. Lauro (It.), Labuan Bay (Panama), Europa (It.), Golfo di Palermo (It.), Giove (It.), Astor (Panama), Saturnia (It.), Vulcania Cit.), Saipa II (It.), Trieste (It.), Bovec (Jug.), Zelengora (Jug.), Brarmi (Ha.), P. Trader (Liberija), Gondar (Et.), Buna (Zah. Nemčija), Ida Teresa (It.), Vul-cain (Francija), Astura (It.), Tre-nora (Panama). KOPER- Richmond (ZDA), Eu-rvdanos (Grčija), Anita Madre (It.). Prosvetno društvo «Ivan Ci n!-ar» obvešča vse tiste, ki so se vpisali na izlet v nedeljo 27. t.m. v bolnišnico »Franja«, da bo zbirališče na Trgu Garibaldi ob 6. uri. Odhod točno ob 6.15. SFDT priredi v nedeljo 11. Julija Izlet v dolino Belega potoka {Weis-senbach) ob Rabeljskem Jezeru z vzponom na Lepo glavo (2049 m). Z avtobusom se bomo pripeljali do vhoda v dolino ln od tu po prijetni enourni hoji, bomo dospeli do koče »Brunner« (1432 m) Kdor oo hotel naprej, lahko doseže po prijetnem vzpenjanju (pribl. 2i/j h) vrh Lepe glave, ostali pa lahko ostanejo ob Rabeljskem Jezeru. Izlet Je si-sec usmerjen v malo znano gorsko skupino, ki pa je izredno lepa razgledna točka, postavljena med znane gorske velikane kot so skupina Viša, Mangart ln lepe gorske doline Belega in Mrzlega potoka. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. do vključno 7. Julija t. 1. * • • Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo, 18. julija t. 1. izlet na Reko. v Crikvenico In Senj. Vpisovanje vsak dan, razen v soboto In nedeljo, od 20 30 do 22 ure na sedežu društva, Via di Servola 124-1. • # • Odbor PD Marij Matjaslč-Milan v Barkovljah. Strada del Friuli 295, javlja, da se nadaljuje z vpisovanjem za izlet na Bled po Soški in Trentskt dolini za dne 18. Julija t, 1. In to na splošno željo udeležencev, za katere Je zmanjkal prostor v prvem vozilu. Morebitni udeleženci naj se prijavijo na sedežu najpozneje do 3. Julija vsak dan od 18. do 20. ure. Izletnike lz mesta bo odpeljal avtobus od postaje openskega tramvaja oh 4.40, kjer se bo ustavil tudi na poviatku IZ SODNIH DVORAN Zelo mila kazen pretepačem ki sta napadla glasbenika Tožilec je zahteval precej stroge kazni, sodniki pa so bili bolj mili - Žalostni primer matere petih otrok Včeraj zjutraj se je na kazenskem sodišču nadaljevala in zaključila razprava proti Ignaziu Di Lernii in Liviu Geiu, ki sta skupaj z Romanom Varesanom bila obtožena zverinskega napada na glasbenika Francesca Ferra v pasaži Fenice 11. aprila letos. O dogodku smo že obširno poročali 19. t. m., ko sta Di Lernia in Gei prišla v sodno dvorano in odgovarjala sodnikom. Tedaj je sodišče, kateremu je predsedoval sodnik Rassi, odredilo odločitev razprave, ker je na zahtevo branilca Di Lernie, javnega tožilca in zastopnika zasebne stranke, hotelo ugotoviti, ali sta Gei in Di Lernia povzročila Ferru take poškodbe, katerih posledica je bila. da Ferro ni mogel več igrati na trobento. Sodišče je na razpravo, ki se je vršila v sredo popoldne, pozvalo sodnega zdravnika dr. Nicoli-nija ter ga vprašalo za mnenje. Na razpravi je dr. Nocolini povedal, da udarci s pestjo v usta, čeprav so bili tako močni, da je Ferro izgubil zob, niso bili tako hudi, da ne bi mogel Ferro igrati na trobento. Po mnenju dr. Nico-linija je torej Ferro sposoben igranja, kljub poškodbam. Na podlagi tega pričevanja je sodišče nato sklenilo, da ni potreben specialistični zdravniški pregled Ferre v zvezi s posledicami poškodb in zaradi pozne ure odložilo razpravo na včerajšnji dan. Včeraj so se pred sodniki zvrstile še priče, ki so videle, kako je prišlo do pretepa v pasaži «Fe-nice», potem pa so pričali agenti, ki so Di Lernio prijeli v baru «Whi»ky a gogo». Opisali so tudi način, kako je Di Lernia, ko se je zavedel, da so mu policisti za petami, dal Varesanu oba noža, ki ju je nosil pri sebi. Spregovoril je nato javno tožilec dr. PascoM in za obtožena Di Lertiio in Geia zahteval zelo stroge kazni. Dr. Pascoli je postavil zahtevo naj sodišče obsodi Di Lernio na 6 let in 1 mesec zapora, Geia na 5 let in 1 mesec žapora, za Varesana pa je zahteval, da olača 20.000 lir globe zaradi zakrivanja orožja in dajanja pomoči kriminalcem. IMIIIIIIIIIIIIIIllllllMlllllltll|||l||||||||||||t||H|||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||||||||j||||,||||n||||n||| Diskusija o medicinski fakulteti v časnikarskem krožku S prihodnjim letom predavanja za prvi dve akademski leti Večina se je izjavila za ustanovitev fakultete Izražene razne začetne težave V novinarskem krožku je bila včeraj diskusija o vprašanju ustanovitve medicinske fakultete na tržaški univerzi, katere so se udeležil! predsednik pokrajine dr. Sa-vona, rektor univerze prof. Origo-ne občinski odbornik za higieno in zdravstvo Blasina, predsednik u-prave bolnišnic odv. Morgera ter n-“dsednik zdravniške zbornice dr. Petronio. Dr. Savona je na kratko opisal ves Dotek zadeve in težave za ustanovitev fakultete ter je omenil, da J* * akademski zbor tržaške univerze sklenil, naj se v prihodnjem akademskem letu pričnejo predavanja za prvi dve akademski leti, ker menijo, da za to zadostujejo sedanje naprave univerze, za anatomijo in patologijo pa bi prišla v poštev bolnišnica. Odbornik Blasina je pripomnil, da se tako občinski svet kakor občinski odbor zavzemata za uresničitev te pobude. Odv. Morgera je zagotovil sodelovanje uprave bolnišnic, ki bo dala na razpolago vse naprave bolnišnice. Prof. Origone je izrazil svd-jc zaskrbljenost, ker. ni še nobenega zakonskega predpisa za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev, potrdil pa je, da bo fa--kulteta začela delovati v prihodnjem akademskem letu. Prav tako Je zagotovil, da razni inštituti univerze imajo potrebne naprave. Dr. Petronio pa ni zelo navdušen in je dejal, da ne bi bilo umestno ustanoviti te fakultete, dokler ni na razpolago zadostnih sredstev. Razen tega je dejal, da je baje malo število kandidatov. Predstavnik študentov Pallin pa Je povedal, da je zdaj 126 študentov iz dežele, ki študirajo medicino na raznih univerzah. Delavec padel v jamo živega apna Na gradbišču gradbenega podjetja Civldln in Rosenwasser v Ulici Ghirlandaio, se je včeraj hudo ponesrečil 37-letni delavec Aldo Lan-tieri iz Doline 136. Ko je delal v bližini jame, ki Je bila polna živega apna, je nesrečnik nenadoma izgubil ravnotežje in padel v živo apno. Prihiteli so delovni tovariši in nesrečnega Lantierija potegnili iz jame. Nekaj časa potem so ponesrečenca, ki se je opekel po celem telesu, odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek s pridržano prognozo. Poskus samomora Ker je dolgo časa bolehal na pljučih, se je včeraj ponoči 52-letni delavec Giuseppe Vodopivez iz Ul. Molino a Vento 111, odločil za u-sodni korak ter použil neko proti-tuberkulozno zdravilo. Na srečo se je njegova 50-letna žena nenadoma prebudila okrog 5. ure, ko Je slišala, da je Vodopivez stokal na postelji. Nemudoma je poklicala rešilni avto RK, s katerim so nesrečnika odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na drugi medicinski oddelek. Vodopivza so sprejeli s pridržano prognozo. Ko je javni tožilec zaključil svoj govor in postavil zahteve, so spregovorili odvetniki.' Sodišče je po dolgem razpravljanju v sejni dvorani, v veliki meri upoštevalo zahteve branilcev in izreklo zelo mile kazni v nasprotju z zahtevami, ki jih je postavil javni tožilec. Sodnik Rossi je prebral obsodbo, na podlagi katere je bil Di Lernia obsojen na 1 leto in 8 mesecev zapora, Gei na 10 mesecev in 15 dni zapora, Varesano pa na plačilo 10.000 lir globe. Vsi trije bodo morali še plačati sodne stroške. Di Lernia in Gei pa bosta morala plačati vse stroške z.asebni stranki vsak po 91.400 lir in še povračilo škode, jci jo bosta plačala po dogovoru. Za Varesana je kazen pogojna, Di Lernia in Gei pa bosta morala sedeti v zaporu. * * * Kazensko sodišče, kateremu je predsedoval sodnik Boschini, se je včeraj ukvarjalo tudi z žalostnim primerom matere petih otrok, ki je zaradi potrebe kradla pri neki znanki. Na zatožni klopi je sedela 26-letna Livia Paliaga por. Čepar z Lonjerske ceste 175/11, ki začasno stanuje pri družini Grison v Ul. dell’Acqua 18. Pa-liagova je bila obtožena tatvine z obtcževaln;mi okoliščinami. Zgodilo se ie 3. julija 1963. leta, ko je bila Patiagova v hudi denarni stiski Tedaj ie njen mož le redkokdai delal, ona sama pa je bila v pričakovanju otroka. Tistega dne jo prišla k znanki Jolandi Švab v Ul. delle Linfe 48, verjetno zato, da bi jo poprosila za pomoč. Potrkšla je na vrata stanovanja, vendar ji nihče ni odgovoril. Potrkala je še in tedaj se je zavedla, da šo vrata odprta. Paliagova je vstopila in na mizi zagledala dve zlati zapestnici. Ni se mogla premagovati, vzela je zapestnici in ju takoj nesla v zastavljalnico, da je dobila nekaj denaria in tako plačala nekaj neodložljivih dolgov. Švabova se je seveda zavedla tatvine in jo prijavila na policiji. Agenti so začeli poizvedovati in nekateri bližnji so jim povedali, da se je tistega dne okrog hiše motala neka ženska, kateri se je zelo poznalo, da pričakuje otroka. Policisti so taleč prišli na sled Paliaeovi ter jo prijavili sodišču. Obtoženka ie tedaj obžalovala dejan ie in takoj vrnila 'zastavljnlne police. Nič ji ni pomagalo, morala je pred sodišče, ki jo je včeraj spoznalo za krivo ter jo obsodilo na 8 mesecev zapora in 30 coo lir globe. Sodišče je namreč sprejelo zahtevo javnega tožilca dr. Baliarina in ni upoštevalo zahtev obrambe, ki ie za obtoženko zaprosila nainižjo kazen. PREDEN GREDO NA POČITNICE Zaključni prireditvi na šolah v Sovodnjah in v Števerjanu Na sporedu so kulturni program, razstave in srečolov Preden bodo zares začeli poletne počitnice, se hočejo otroci ln učitelji z nekaterih naših šol posloviti od staršev in prijateljev mladine z zaključnimi šolskimi prireditvami. Tako bodo otroci z osnovnih šol sovodenjske občine nastopili jutri zvečer ob 19.30 v prostorih osnovne šole v Sovodnjah. Na sporedu imajo poleg pozdravnega govora tudi igrico, recitacije in petje. Prireditev je združena, kakor druga leta, s srečolovom v korist šolskega patronata, ki podpira potrebne jše učence krajevnih šol. Jutri, v nedeljo ob 17. uri pa bo podobna prireditev tudi v števerjanu, na prostoru «Med borovci«. Tudi pri tej prireditvi bodo nastopili pod vodstvom svojih učiteljev otroci osnovnih šol iz števerjana, Valerišča in Jazbin. Program je podoben tistemu iz Sovodenj ln tudi tukaj bodo priredili srečolov v prid šolskega patronata. Prireditelji obeh predstav vabijo domačine k čim večji udeležbi, ker bodo s tem pokazali svoje zanimanje za prizadevanje svojih najmlajših in jim dali zanj vidno priznanje. V obeh krajih bodo o-troci priredili tudi razstavo svojih ročnih in drugih del, ki so Jih med letom pripravili. Tudi ta zasluži, da si jo starši ogledajo ln se prepričajo o njihovem napredku. nogometnem igrišču prijateljska nogometna tekma, zvečer ob 20.30 dalje pa bo ples na odprtem. Razstave bodo odprte tudi v ponedeljek in torek. Danes v Krminu razstava vina Krajevno turistično društvo v Krminu je za praznik sv. Janeza ob kresu pripravilo vrsto prireditev, ki so na sporedu danes ln jutri. Danes, v soboto ob 18. uri bodo otvorili razstavo in pokuševalnico domačih vin, ki so jo pripravili v posebnih paviljonih v središču mesta. Z razstavo Je združen tudi srečolov. V nedeljo bodo odprli slikarsko razstavo v dvorani v Ul. Frlull, ob 10. url pa še razstavo pohištva v Pokrajinski razstavni palači, ki Je bila zgrajena v ta namen. V prostorih srednje šole na Trgu Muni-clpio bodo odprli ob 11. uri fotografsko razstavo, ob 16. uri bo na iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii||||||||||||l||||||||||||||mil||l||||||l||l|||||||||ri|ii||||||||||l|,|||„|| itrr rfMfaCffrt i * . . VESTI Z ONSTRAN MEJE Priprave za proslavo 21-letnice ustanovitve prekomorskih brigad V Ilirski Bistrici bodo bivše partizanske borce slovesno sprejeli - Tradicionalni simpozij v Seči, Kostanjevici na Dolenjskem in Ravnah na Koroškem Pri izpolnjevanju trgovske mreže v Kopru so dosegli v zadnjem letu vrsto uspehov. Te dni sta se mreži modernizirane trgovine pridružili še dva sodobna obrata. V Čevljarski ulici je podjetje Contal iz Ljubljane odprlo najsodobnejšo trgovino gospodinjskih strojev in potrebščin, radijskih in televizijskih sprejemnikov itd. V njej ne prodajajo samo kvalitetnih izdelkov jugoslovanske industrije, ampak tudi številne predmete lz uvoza. Podjetje Contal Počitniški dom v Piranu primeren za stanovanja, poslovne prostore ali hotelsko depandanso ■ 5 soh in dnevni prostor s sanitarijami, prodamo Ponudbe na KZ -(ZASAVJE* - Sevnica KIMO .1KI8. P KOS E K predvaja danes, 26. t. m. ob 19.30 Paramount dramatičen film: «Sedotta e abbandonata» (ZAPELJANA IN ZAPUŠČENA) Igrajo: Stefania Sandrelli, Saro Ural, Aldo Puglisl in drugih 10 dobrih igralcev. I Jane rta predvaja danes. 26. t.m. ob 18. url Technicolor film: «Paradiso delluomo (PARADIŽ MOŠKEGA) Od ghelse do strlp-taase, zanimiva anketa o Japonski ženi: sodobnost in tradicija bo razen tega v kratkem odprlo v Kopru svoj lasten servis za popravilo gospodinjskih strojev. Druga pomembna pridobitev za Koper pa je samopostrežna trgovina v novozgrajeni palači na Titovem trgu. Ta trgovina je poleg Trgovskega doma največji prodajni prostor v Kopru, saj ima 300 kvadratnih metrov površine. • * • Na Primorskem so te dni zadnje priprave za veliko slovesnost 4. julija v Ilirski Bistrici, ko bodo proslavili 20-letnico ustanovitve prekomorskih brigad in zaključnih bojev proti okupatorju. Piranska občina je sprejela domicil za letalske enote prekomorskih brigad, medtem ko bo v nedeljo v Kopru slovesna podelitev prapora druge prekomorske brigade Frenkovemu mladinskemu odredu. Ta odred bo nato odšel proti Ilirski Bistrici, kamor bo prispel tik pred praznikom skupaj z drugimi mladinskimi odredi iz raznih krajev Primorske. Medtem poročajo lz Ilirske Bistrice, da je mesto že povsem pripravljeno za veliko proslavo. Za ureditev raznih objektov in za olepševalna dela so opravili prebivalci za okrog 42 tisoč ur prostovoljnega dela. Udeleženci bodo lahko "pošiljali razglednice s proslave s posebnim poštnim žigom. Razen osrednjega zborovanja ter svečane seje občinske skupščine bo na sporedu večje število športnih, kulturnih in drugih prireditev. Pričakujejo, da bo govoril sekretar centralnega komi- teja Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko. Na proslavo so povabili tudi zastopstva bivših borcev iz zamejstva ter predstavništvo nacionalnega združenja italijanskih partizanov iz Barija, to je iz mesta. kjer so pred dvajsetimi leti ustanovili prekomorske brigade • • • Tradicionalni kiparski simpoziji v Seči, Kostanjevici na Dolenjskem in Ravnah na Koroškem se bodo začeli letos 1. julija. Na simpoziju Forma viva v Seči bodo sodelovali kiparji Rudolf Kedl iz Avstrije, Renč Coutelle iz Francije, Jiro Su-gawara iz Japonske in Jugoslovan Janez Pirnat. Simpozij bo trajal do konca avgusta. * • * Od ponedeljka do četrtka so tudi po primorskih šolah razdelili spričevala. Statistični podatki povedo, da so bili šolski uspehi letos boljši od lanskih. Na šoli Pinka Tomažiča v Kopru je na primer zaključilo šolsko leto blizu 90 odstotkov učencev s pozitivnimi ocenami. • * * V koprskem muzeju so odprli zanimivo razstavo fotografskih izdelkov pionirjev. Sodeluje 130 pionirjev z nad 270 fotografijami ln fo-togrami. Komisija je podelila zlato medaljo za najboljšo kolektivno kolekcijo foto krožku iz lendavske osnovne šole. Med posamezniki pa sta bila nagrajena Štefka Polovšek iz Prevalj in Miloš Tišler iz Ljubljane. Umik trgovin za praznik v torek Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo v torek, 29. t.m., na praznik sv. Petra in Pavla trgovine na Goriškem ves dan zaprte. Izjemo tvorijo mesnice, ki bodo poslovale od 6.30 do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, sadje in zelenjava od 8. do 12. ure ter cvetličarne od 8.30 do 13. ure Zaradi praznika med tednom ni obvezna v tednu od 27. junija do 3. julija zapora trgovin za tedenski počitek. NAMIŠLJENI ČASNIKAR IZ RIMA S ponarejenim poštnim čekom je plačal kavcijo za avto Aretirali so ga v Lignanu in Badali je dobil vrnjen izposojeni avlo Preteklo nedeljo popoldne se je v podjetju «Autonoleggi Badali« v Ulici Casslno 3 v Gorici predstavil neznanec, ki je dejal, da se i-menuje Angelo Bruscolotti po poklicu časnikar iz Rima. Iz šoferskega dovoljenja je bilo razvidno, da ima 28 let, da stanuje v Rimu v Ul. Federico di Donato 22. Zahteval je, naj mu dajo za tri dni na posodo avto, katerega da potrebuje za svoje posle v Trstu, Padovi in drugod. Gospodarjev sin, ki je bil takrat v podjetju, je zahteval kavcijo v znesku 32.000 lir. Ker Bruscolotti ni imel dovolj denarja je ponudil poštni ček za 72 tisoč Ur. BadaU je sprejel ček v plačilo in mu odplačal višek 40.000 lir. Bruscolotti se je nato odpeljal z avtom. Ko je naslednji dan Ba- dali stopil na pošto, da bi mu izplačali nakazilo, mu je uradnik povedal, da je nakazilo potvorjeno in da je bilo izstavljeno samo za 2.000 lir. Badali je sleparijo javil goriškl kvesturi, ki je uvedla preiskavo. Sledi za pustolovcem so peljale v Lignano Sabbiadoro in v resnici so že včeraj dopoldne doblU od tam sporočilo, da so karabinjerji ustavili in aretirali Bruscolottija, ki je tam prenočeval v nekem hotelu. Ker ima mož menda še druge grehe, so ga pridržali v zaporu ter ga prijavili za sleparije in potvorbe. Badali je takoj odšel v Lignano, kjer so mu vrnili njegov avto. Policija sedaj raziskuje, če je namišljeni časnikar v resnici Angelo Bruscolotti iz Rima, kot Je NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinimmmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODISCA pivo «UNION» • se prodaja • v gastronomskem parku • na tržaškem velesejmu pijte pivo «UNION» • prodaja se na Tržaškem • in Goriškem Z obljubo za dosego višje odškodnine je izvabil pohabljencu 90 tisoč lir Epilog prepira pred plavajočo gostilno v Gradežu ■ Oproščen avtomobilist iz Gorice dila je dolgotrajna tožba s številnimi zasliševanji izvedencev. Zadeva se je sedaj končno zaključila z obsodbo Marchesana na 3 mesece in 15 dni zapora pogojno in brez vpisa. Branil ga je odv. Scaramuz-za. Z avtobusom na proslavo v Ilirsko Bistrico Kdor bi želel na proslavo »Prekomorskih brigad«, ki bo v nedeljo, 4. julija v Ilirski Bistrici, se lahko prijavi do torka 29 t.m. na naslednjih krajih: Pri prizivni razpravi Je okrožno sodišče v Gorici obravnavalo včeraj dopoldne zadevo 57-letnega Gio. vannija Centrona iz Trsta, Ul. Co-lonia 9, ki ga je okrajni sodnik 27. novembra lani obsodil zaradi sleparije na šest mesecev zapora in plačilo globe 62.000 lir. Okrajni sodnik pa je takrat oprostil bančnega ravnatelja 60-letnega Vita Tren-tadue iz Gorice, Ul. Goldoni 10, ki je bil soobtožen v tej zadevi. Oba sta bila obtožena, da sta izvabila 90.000 lir 73-letnemu Erme-negildu Mlconiju, ki je bil na zdravljenju v bolnišnici Fatebene-fratelli v Gorici, ker Je bil pohabljen zaradi posledic prometne nezgode, ki se je pripetila leta 1961. Miconi je prejel od zavarovalnice Fondiaria 200.000 Ur kot odškodnino za dobljene poškodbe. Miconi se je potožil pri Trenta-due, da je dobil premalo za odškodnino. Ta mu Je hotel pomagati in mu je svetoval, naj se obme do Centrona za posredovanje. Centro-ne je obljubil, da se bo zanimal za zadevo in je zahteval naplačilo 90 tisoč Ur za stroške. Pri prvi razpravi so ugotovili, da Trentadue nima nobene odgovornosti v zadevi, ter Je Miooniju celo nasvetoval, naj se obme na kvesturo, da bi razčistila zadevo in prisilila Centrona, da vrne Miconiju denar, ker je tudi obljubil, da ga bo vrnil, če ne bi uspel v posredovanju. V resnici pa je Centrone vrnil samo 15 tisoč lir leta 1963 in potem ničesar več. Prizivno sodišče je potrdilo razsodbo okrajnega sodnika. Branilec odv. Morgera. Prizivno sodišče je tudi oprostilo 22-letnega Giovannija Duco iz Gorice, Ul. BaUlla 14. Obtožen je bil, da je pri prometni nezgodi dne 13. novembra 1963 povzročil telesne poškodbe, ozdravljive v 50 dneh 34-letnemu Silvanu Merviču iz Ul. Cappella 52. Duca se Je takrat peljal za vtom fiat 600 iz Ul. Balllla proti Trgu Komu. Na križišču ob začetku Ul. Formica pa je trčil s skuterjem, ki ga je vozil Mervič. Okrajni sodnik je obsodil Duco na plačilo globe 40.000 lir pogojno, prizivno sodišče pa Je, kot rečeno, obtoženca popolnoma oprostilo, ker ni bil kriv. Branilec odv. Mamolo. Sodišče je končno proučilo tudi zadevo obtoženca 21-letnega Massi-miliana Marchesana iz Gradeža, Ul. S Agata 6. Dne 30. avgusta 1963 je šel Marchesan z nekaterimi znanci v plavajoče gostišče «Galeone pirata«, katerega lastnik je 36-ietni Virgiiio Zanutel. Vsi so se ustavili na mostičku, ki pelje s kopnega na ladjico. Ko Jih je Zanutel nekajkrat opozoril, da naj se umaknejo, ker ovirajo prihod in odhod IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMllIlllIlllllllll gostov, mu je, v odgovor Marche-1 V Gorici: na Odseku bivših par-san prisoUl krepko zaušnico. Sle-' tizanov, Ul. Ascoli 1/1.; v Sovod- njah: pri Alojzu Butkoviču; za Gabrje - Peč • Rupo: pri Vidu Primožiču; na Vrhu: pri Francu Grilu; za Dol •' Poljane: pri pevskih vajah na Poljanah; v Doberdobu: pr; Stanislavu Gergoletu; v .lam-ljah: pri Jožetu Pahorju; v Stan-drežu: pri Alojzu Tabaju; v Podpori: pri Ivanu Delpinu; v Števerjanu: pri Maksimilijanu Teroinu in Brunu štekarju; za Oslavje . Pev-mo ln St. Maver: pri Karlu Sošo-lu v Pevmi. Vožnja z avtobusom stane 1.000 lir na osebo. Odhod avtobusa iz Gorice v nedeljo 4. julija ob 5. uri zjutraj. llllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllltlllllMIIIIHIIIIHMHIfllllllllllllllHMUilllHIIIIItnillllllllHII Ob izidu turističnega vodiča Gorica in goriška pokrajina* « Pred kratkim je izšla v Gorici knjiga, M naj bi bilo nekak turistični vodič po Gorici in njeni pokrajini. Izdalo jo je pokrajinsko turistično združenje (EPT), uredil pa jo je Carlo Luigi Bozzi, ki je znan že zaradi njegovih prejšnjih spisov in knjig o Gorici in Goriški. Knjiga nosi naslov: »Gorica in goriška pokrajina» ter obsega približno 300 strani. Tiskana je na finem papirju in opremljena s številnimi fotografskim i posnetki najznačilnejših turističnih krajev, umetnin in drugih zanimivosti, ki utegnejo zanimati, domačega in tujega turista. Njena vsebina je razdeljena na dva dela. V prvem, ki obsega šest poglavij, obravnava avtor najprej splošne podatke o naši pokrajini, preide na to na ljudske šege in običaje, katerim sledi kratek zgodovinski oris. Nato obravnava pisatelj vlogo Soče in Krasa v prvi sevtovni vojni ter zaključi ta del s člankom o gor iški umetnosti in umetnikih ter o gor iški kulturi. V drugem delu je navedenih pet turističnih poti. Prva pot nas pelje po Gorici in njeni okolici; v drugi obravnava Krmin in Brda; v tretji Gradiško in njeno okolico; v četrti Tržič in okolico, peta turistična pot pa je posvečena obisku Ogleja. Gradeža in lagune. Pisatelj je obdelal tako zgodovinski kot kulturni del predvsem s stališča italijanske in deloma furlanske kulture. Isto velja tudi za domačo folkloro, ki naj bi bila izključno furlanska. O sloven- il GORIŠKE BOLNIŠNICE 97-letni starček padel in si polomil rebra Na vratih bolnišnice je avtomobilistka podrla skuteristko - Nezgoda kolesarja iz Podgore Včeraj zjutraj nekaj po 8. uri se je vračal Alojz Černič doma iz Podgore, Ul. Attimis 13 s kolesom iz Gorice, kjer je bil po opravkih. V bližini trgovine Godina v Ul. Brigata Pavia pa Je lz neznanih vzrokov padel s kolesa ln se pobil. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili več poškodb po obrazu. Pri držali so ga za 8 dni na zdravljenju Nekaj po 10 uri so nudili prvo pomoč 41-letnemu Gluseppu Garlii-nu lz Gorice, Ul. Faltl 49, ki so mu ugotovili rano na kazalcu des ne roke. Okreval bo v osmih dneh Garbin je povedal, da se je ponesrečil malo prej pri podjetju SI TAC v Gorici, kjer je zaposlen. Ko Je Imel opravka z žago cirku-larko mu Je ta odrezala kos nohta na kazalcu. Včeraj popoldne se Je na domu ponesrečil 97-letni Giovanni Am-brosi iz standreža, Kraška ulica 3. Ko se je hotel usesti doma na stol se mu Je spodrsnilo ln udaril se Je precej močno na prsnem košu. O-krog 18. ure so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili, da si je zlomil več reber ter so ga pridržali za mesec dni na zdravljenju. Ob 12.45 pa so sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 7 dneh 18-letno Marijo Brajco iz Moše. ki je Imela pretres možganov, poškodbe na kolenu in na levem komolcu. Malo prej, ko Je prihajala s stričevo vespo v civilno bolnišnico v Gorici, je trčila na vratih bolnišnice z avtom fiat 500, ki ga je vozila Marlsa Vlzin lz Ul. Alfierl štev. 9. Brajcova Je pri trčenju padla in dobila navedene poškodbe. skem delu prebivalstva in slovenskem kulturnem krogu najdemo v knjigi le nekaj bežnih opazk. Tako omenja pisec v poglavju «0 kulturi v Gorici« na strani 86: • Rekli smo, da je v Gorici in furlanskih okrajih goriške pokrajine pretežno italijanska kultura. Ne smemo pa pozabiti, da so v preteklem stoletju tudi Nemci in Slovenci prispevali dragocene prispevke svoje kulture tako v glavnem mestu, kot v tistih krajih, kjer so v večini v večjih dolinah Posočja in Vipave.« Na strani 100 v istem poglavju omenja tudi tri slovenske pisatelje in sicer Simona Gregorčiča, pri katerem pa se je zmotil v letnici rojstva in navaja leto 1834 namesto leto 1844. Očividno gre za tiskarskega škrata. Dalje omenja Alojzija Gradnika, o katerem pravi, da je bil predhodnik italijan-sko-slovenskega kulturnega sodelovanja ter navaja njegova gtav-na dela in prerode iz italijanščine. Kot tretjega omenja ie našega zgodovinarja Simona Rutarja, o katerem pravi, da je napisal nekaj zanimivih zgodovinskih esejev ter objaril Sterilne članke po slovenskih in nemških publikacijah. Knjiga bo lahko koristen priročnik italijanskim turistom in turističnim vodičem, ki bodo črpali iz nje podatke za tuje turiste. Zal da je v njej obdelana le ena stran zgodovinske in kulturne realnosti v naši pokrajini in da zato ne more nuditi popotne slike in dejanskega položaja turistu, ki bi se želel seznaniti z vsemi zanimivostmi goriške pokrajine. razvidno lz šoferskega dovoljenja, ki ga je pokazal, ali pa Je morda tudi na tem dokumentu kakšna potvorba Jutri seja odbora Kmečke zveze Jutri, v nedeljo bo na sedežu v Ul. Ascoli 11 v Gorici seja u-pravnega odbora Kmečke zveze za Goriško. Na seji bodo razpravljali o- tekočih problemih zveze in o splošnih kmetijskih vprašanjih. Začetek seje bo ob 9.30. Obvestilo uprave IACP Tajništvo zavoda za ljudske hiš* IACP v Gorici sporoča, da bo predsednik v ponedeljek 28. t. m. sprejemal stranke od 15. do 17. ure. Od ponedeljka 5. julija dalje pa bo zopet sprejemal stranke kot običajno ob ponedeljkih od 16.30 do 19 ure. Danes v Gorici nastop folklornih skupin iz Istre Turistično društvo iz Gorice Pro loco je v okviru medsebojnih kulturnih izmenjav s sosednjimi obmejnimi pokrajinami organiziralo za danes zvečer v Gorici nastop folklornih skupin iz Istre in Reke, ki so vključene v "Italijansko Unijo za Istro in Reko». Prireditev bo zvečer ob 21. uri v veliki dvorani UGC. Na njej bo sodelovalo 190 izvajalcev od tega 60 gradbenikov, ki bodo igrali na kitare, mandoline in tamburice. Program tega prvega nastopa Italijanov iz Istre je kaj pester. Pod vodstvom dirigenta Dušana Marce-glie bo nastopil zbor, ki bo zapel 7 narodnih in umetnih pesmi. Folklorna skupina iz Tinjana, ki jo vodi B. Suich bo predvajala žen I-tcvanjske plese v 4 delih. Nastopili bodo tudi solisti zbora iz Reke; baritonist Marino Sfiligoj, sopran Mila Kirinčič, basist Marij Zoia ter tenor Vittorio Buslietta. Godbena skupina bo zaigrala odlomke iz nCavalleria rusticanas, Gotovčeve «Ero z onega sveta* ter ved ljudskih skladb. VERDI. 17.00: »Agente 3S3, passa-porto per 1’infemo«. G. Ardisson in B. Simons; ameriški barvni klnemaskopski film. CORSO. 17.00: «1 quattro volti del-la vendetta«. L. Barker, A. Smyr-ner; angleški barvni kinemaskop. ski film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16 00; «01trag-gio al pudore«. F. Lulli in M. Noel; italijansko-francoska koprodukcija., Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «La regina del Rio dell’Amazzone». C. von Schell in M. Hinz; nemški barvni kine-maskopski film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: sGli indoma-bill deH’Arizona». G. Ford in H. Fonda: ameriški barvni kinema-skopskl film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna AL CORSO na Korzu Itaalia 89, tel. 24-43. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 27. junija, bo v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku, tel. 54-42. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 34 stopinj ob 15.30, najnižjo 17 stopinj ob 4,15; povprečne dnevne vlage Je bilo Tl odstotkov. PRISPEVAJTE ISA OlJASKO MATICO | Prosvetno društvo SKALA - Gabrje TRADICIONALNA ZABAVA na travniku pri Pavletičev! gostilni Jutri, 27. junija ob 18. uri folklorni plesi skupine iz Portoroža VEČERNI PLESI danes, Jutri, v ponedeljek in torek IGRAL BO DOLINSKI KVINTET V torek, 29. junija ob 15. uri tekmovanje v briškoli za nagrado — »večer izvolitev najlepše mladenke. Na voljo bodo prlatno briško vino, čevapčiči, prašički na ražnju la domače ktobaao. Vljudno vabljeniI VWWWWV 26. junija 1965 ČETRTA ETAPA TOURA BREZ VEČJIH SPREMEMB Sorgelos prvi med petimi Gimondi ohranil rumeno majico Današnja druga poletapa na kronometer (24,500 km) lahko marsikaj spremeni v splošni lestvici ST. BRIEUC, 25. — Današnja etapa se je začela zelo mirno. Vreme je bilo prav lepo, toda pihal j* nasproten veter. Precej dirkačev je preluknjalo zračnice, ven-kar ni bila kaka težka stvar, dohiteti glavnino. Pri 40. km Je prvi poskus bega petih dirkačev, ki se oddaljijo za 45", toda pri 66. km so že zopet v skupini z ostalimi. Ko pa potegne Timmermans, uspe doseči celo 11’ in 40" prednosti pred drugimi. Skupina pozneje pospeši vožnjo in Gimondi je zelo pazljiv, če hoče po-begniti kdo, ki bi mu bil lahko nevaren pri rumeni majici. Tudi oddaljenost Timmermansa od ostalih se vedno bolj manjša. Vrstijo se tudi padci, vendar brez hudih posledic. Pri 200 km ima Timmermans še samo 2' prednosti. Po 5 km pa požene Van Looy, ki ubežnika kmalu ujame in ga prehiti. Bocklandt obdrži za Van Looyem in ga spet ujame. Premakne pa tudi vsa skupina in pri 216. km ki se potem skušajo med seboj za prvo mesto. V končnem sprintu uspe Sorgelosu, da pobegne in or vi reže ciljno vrvico. Glavna skupina pa privozi z zaostankom 33”. Jutrišnja etapa je razdeljena na dve poletapi. Po 147 km vožnje — prva poletapa — bo sledilo še dobrih 24 km na kronometer za posameznike — druga poletapa. Ador-ni je napovedal, da bo zmagal v poletapi na kronometer Poulidor, dostavil pa je: «M1 se bomo vsekakor branili.« Izrazil je tudi bojazen zaradi Van Looya. Motta pa je dejal, da se lahko tudi njemu uspe kaj takega kot Gimondi ju. Vrstni red 4. etape (Caen — St. V okviru turnirja za •POKAL PRIJATELJSTVA* bodo v nedeljo 27.6. sledeče tekme: na Stadionu «1. maj* ob 9.30: Frausin — Union B ob 16.00: Zarja (Bazovica) — Vesna (Sv. Križ) Ob 18.45: Union A — Domjo »e______ pobegne iz skupine nekaj dirkačev, __ ..................................mi Danes popoldne na občinskem stadionu Brieuc 227 km): 1. Sorgelos 6.24’33”, z odbitkom 6.23’33”, povprečno 35,418 km na uro; 2. Lute 6.24’33”, z odbitkom 6.24’03”; 3. Monty; 4. Nijdam 5. Bo-ucquet; 6. Simpson 6.25’06”; 7. Janssen; 8. Rebroeck; 9. Haeltr-mon; 10. Beheyt; 11. Van Den Ber-ghe; 12. Karstens; 13. Swerts; 14. Van Aerde; 15. Bonklandt; 16. Brands; 17. De Roo; 18. Grain; 19. Gaiche; 20. Wouters; 33. Durante in glavna skupina v času Simpsona; 123. Portalupi; 125. Vendem-miati; 126. Ronchini; 127. Mazza-curati. SPLOŠNA LESTVICA 1. Gimondi 23.34’21” 2. Van De Kerkhove z zaost. 39” 3. Sorgeloos 1’25” 4. Haast 1’39” 5. Den Hartog 1’47” 6. Stevens 1’53” 7. Van Looy 1’58” 8. Janssen 2’01” 9. Monty 2’06” 10. Adorni 2’16” 11. Lute 2’17”; 12. ex-aequo: Pin-geon, Boucquet 2'28”; 14. Bračke; 15. G. Desmet 1; 16. Wright; 17. ex-aecquo: Aimar, Everaert, Grain, Lebaube, Martin P. Rostollan, Novak; 38. Pambianco 3’21”; 45. Par-tesotti; 78. ex-aequo: De Rosso Motta; 80. Fontona; 83. Minieri; 86. Durante; 98. Stefanoni; 102. Fezzardi 8’25”; 110. Mazzacurati; 114. Vendemmiati; 117. Ronchini; 122. Fornoni; 126. Colombo; 128 Portalupi 24’11”. Knight (VB) 6:4, 6:4, 6:8, 6:4; Riessen (ZDA) — Bungert (Nem.) 6:2, 7:5, 8:6. riške košarkarje. •iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiMuiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiii Nova razglednica Bleda Tekmovanje za lahkoatletsko deželno prvenstvo posameznikov se prične danes popoldne na občinskem stadionu v Trstu in se nadaljuje jutri dopoldne v Vidmu. Spored današnjega tekmovanja: Ob 15.15 — skok s palico, met diska, štafeta 4x100 (predteki); 15.30 — 200 m (predteki); 16.00 — 800 m (predteki); 16.15 — skok v daljino; 16.25 — 400 m zapreke (predteki); 16.40 — 200 m (polfinale); 16.40 — kopje; 16.55 — 800 m (finale); 17 05 _ 400 m zapreke (finale); 17.25 — 200 m (finale); 17.35 — 5000 m; 17.55 — štafeta 4x400 m (finale); 18.05 — hoja 10 km. * * * Tekmovanje za naraščajnike «Cop-pa Italia« — jutri (nedelja) na ob činskem stadionu: Ob 9.00 — 80 m zapreke, palica, krogla; 9.15 — troboj (80 zapreke, palica, kopje); 9.30 — 80 m; 9.45 — 250 m; 10.00 — 600 m, višina, disk; 10.20 — hoja 4 km; 11.00 — 250 m zapreke, kopje, daljina; 11.15 — 1200 m; 11.45 — štafeta 4x100 m. Goriziana ostane v prvi seriji? Danes se sestane v Rimu glavni odbor košarkarske federacije, ki bo med drugim razpravljal o tem, da bi vključili v tekmovanje prve serije štirinajst ekip. Taka odločitev bi bila zelo važna za goriške košarkarje, saj bo v tem primeru Goriziana ostala v prvi seriji. Tako bi Zorzijeva ekipa ostala v najvišji skupini državnega košarkar-stva. Po vsej verjetnosti sklep še ne bo sprejet danes in bo treba počakati nekaj dni na dokončno odločitev, ki tako zelo zanima go- ZARADI PODKUPOVANJA TUJIH IGRALCEV Genoa - 6 milijonov globe! Kazen je v zvezi s tekmo Foggia-Sampdoria (1:1) 30. maja Peffgen je izgubil rumeno majico ST. BRIEUC, 25. — V današnji 6. etapi Toura za amaterje je zmagal Poljak Blandzin. Dogodilo se je, da je bila glavnina zelo pasivna, tako da je zaostala za 8’. Tudi Pe-ffgen se ni zganil. Ko pa so se zaostali le spustili v zasledovanje, je bilo že prepozno, da bi ubežnike pred ciljem dohiteli. Tako je Peffgen izgubil rumeno majico, ki si jo je osvojil Belgijec De Locht, in padel s prvega na tretje mesto, pred njim je namreč še Avstrijec Furian. Prvi Italijan je Corradini na 13. mestu s 4’39” zaostanka. STRiUAHIB Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v Sesljanu razpisuje tekmo v streljanju, ki bo v nedeljo 27. t.m. ob 15.30 na. strelišču Sesljan-Vižovlje. Razpisanih je veliko nagrad, glavna nagrada 'pa je «trofeja Milana Blasine«. Rezultati v Wimbledonu WIMBLEDON, 25. — Nekateri rezultati petega dne mednarodnega turnirja v Wimbledonu: ženske posamezno: Lea Pericoli (It) — Sherriff (Avstral.) 6:3 ,3:6, 9:7; Bricka (ZDA) — Gordigiani (It.) 7:5, 6:2; J A. Lloyd (VB) — Bassi (It.) 6:1, 6:1. ženske v dvoje: Bueno (Braz.) in Moffltt (ZDA) — Bassi in Riedl (It.) 6:2, 6:0. Moški posamezno: Pietrangell (It.) — R. Talor (VB) 7:5, 2:6, 4:6, 6:2, 6:3; Stolle (Avstral.) — B. MILAN, 25. — Disciplinska komisija pri državni ligi Italijanske nogometne zveze je danes pretresla obtožbo, ki jo je urad za preiskave pri zvezi vložil proti Genoi v zvezi s prvenstveno tekmo Foggia — Sampdoria 30. maja letos, ki se je končala neodločeno 1:1. Ves postopek je sprožila Foggia. Voditelji tega kluba so sporočili, da so na dan pred tekmo s Samp-dorio prišle neke osebe, ki so izjavljale, da so «emisarji» Genoe, k dvema igralcema Foggie. Te osebe so igralcem predlagale, naj se Foggia na vso moč potrudi, da bi bila Sampdoria poražena. Igralcema pa je bilo obljubljeno, da prejmeta primerno denarno nagrado. (Igralca Foggie sta bila Nocera in Patino.) Brž ko je urad za preiskave pri zvezi dobil obtožbo, je takoj uvedel preiskavo. Preiskava se je danes zaključila, ko so bili obtoženci poklicani pred1 disciplinsko komisijo, katere predsednik je Fuhr-man, člana Biagnardi in Marche-sini ter predstavnik združenja sodnikov Cevolani. Na zaslišanje sta bila poklicana igralca Foggie Nocera in Patino, predsednik Genoe Benrino ter tajnik D’Alessandro, kateremu se očita nedovoljen poskus. Predsednik Genoe je prosil komisijo, da bi si poskrbel drugega odvetnika, ker je bil tisti, ki je redno priznan, odsoten. Komisija je zahtevo odbila. Predstavniki obeh moštev so bili ločeno zaslišani. Najprej sta bila zaslišana Nocera in Patino, potem D’Alessandro in Berrino. Kolikor se je moglo zvedeti, sta predstavnika Genoe zatrjevala, da je eden pač prišel v Foggio, toda z drugačnim namenom: da bi namreč pazil, da ne bi prišlo do kakih nedovoljenih pogajanj na škodo Genoe. Po kratki prekinitvi se je razprava popoldne nadaljevala. Komisija je sklenila, da se Genoi naloži globa 6 milijonov lir, dr. Robertu D/Alessamdru pa se prepove sprejeti društvene funkcije in športne naloge do 25 junija 1966. i ■ N A: S IMF A l/A v n-cam illllilllllll i: i Z Jazyjem zopet nov svetovni rekord PARIZ, 25. — Francoska štafeta 4x1500 m je Izboljšala svetovni re kord s časom 14’49”. Dosedanji re kord je Imelo moštvo Vzh. Nem člje s 14’58”. V francoskem moštvu so tekli Vervoort, Wadoux, Nlcoias In Jazy. Rekord Je bil postavljen na stadionu St. Maur v najboljših vremenskih razmerah. Tekači so vsak svojih 1500 m pretekli: Vervoort v 3’41”8, Nicolas v 3’44”2, Jazy v 3’40”8 in Wadoux v 3’42”2. Razglednica pravzaprav ni nova, nov je le napis, ki že sedaj vabi na svetovno veslaško prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Bledu .nuni.i Padalska prireditev v Portorožu Od 4. do 11. julija bo v Sečovljah in v Portorožu mednarodna padalska prireditev, ki se šteje kot neuradno svetovno prvenstvo. Jugoslovanska ekipa je že zbrana na letališču v Sečovljah in se marljivo pripravlja. Jugoslovani bodo nastopili v naslednjih disciplinah: v skupinskem skoku z višine 800 metrov, v skupinskem skoku z višine 1500 metrov z zadržkom, v atraktivnih skokih, v štafetnih skokih treh padalcev z višine 2500 metrov in v skokih na vodo z višine 600 metrov. Padalska prireditev za Pokal Jadrana bo letošnja največja padalska prireditev na svetu. Nastopilo bo okrog 150 padalcev iz dvajsetih držav. Največ gledalcev pričakujejo že v nedeljo, 4. julija, ko bodo na sporedu * * • atraktivni Koprsko področje bodo v tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal zastopali nogometaši sežanskega Tabora. Leti so namreč nepričakovano premagali Koper v Kopru s 3:2. Na tekmi je prišlo do hudih incidentov, ko je skupina domačih igralcev in gledalcev napadla sodnika. Resnici na ljubo je treba povedati, da je sodnik res razveljavil popolnoma regularen zadetek domačih, da jim ni prisodil enajstmetrovke in da jih je tudi sicer večkrat oškodoval. Toda odločno je treba grajati, da si igralci in gledalci sami krojijo pravico, saj imamo zato forume, ki kaznujejo sodnikove napake. Pričakujejo do kaj ostre kazni za igralce in za odbor kluba, ki ni zagotovil varnosti glavnemu in stranskima sodnikoma. Glede same tekme moramo povedati, da igralcem Tabora ni kaj očitati. Borili so se pošteno in fair. Pa tudi koprski igralci, ki so ves drugi polčas igrali le desetimi igralci, so prikazali zadovoljivo igro. Uspelo jim je celo izenačiti rezultat na 2:2, tako da so igrali dva podaljška. Prav v tem polčasu pa je Sežana dosegla zmagoviti zadetek, predvsem zaradi večje kondicije. Pri zmagovalcih je bil najboljši srednji krilec Trobec, ki je bil sploh najboljši na igrišču. Pri Kopru pa je treba pohvaliti zlasti Crnaca in Cubana. Podpredsednik športnega društva Kras je sprejel od predsednika deželne skupščine dr. de Rinaldinija pokal skupščine za sodelovanje pri uspehu razstave vin v Zgoniku IMiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiitiliiiiiiililiiiiiiiiitiuiiiiiiiniiiiiliiliiiiililliiiiiiiiiKiiiiiiiiililliiiiiiniiiiiilitillil VOZNI RED VLAKOV CENTRALNA POSTAJA Benetke - Milan Pariš - Rim - Bari ODHODI 5.43 A Portogruaro 6.10 R Benetke Bologna - Milan (D-Genova 6 40 D Benetke - Milan - Turin -Rim (Za Rim obvezno prednaročilo) 8 25 R Benetke - Rim (Za Rim obvezno prednaročilo 9.32 DD Benetke - Milan . Pariz 10.15 A Portogruaro i3.02 R Benetke 13.30 A Portogruaro 14.45 D Benetke - Pariz (nadaljuje v Pariz samo od 30. V. do 25. 9. 1965.) 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.28 DD Benetke . Bari - Milan L. - Pariz 17.57 A Portogruaro 18.52 R Benetke (od 30. 5. do. 25. 9. 1965) 19.20 A Portogruaro 20.30 D Benetke - Rim (skozi Mestre) 22.25 DD Benetke - Milan . Turin . Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst . Genova) Mestre • Bologna Rim (Spalni vozovi in spalni pogradi Trst . Rim) z obveznim 1) Samo I. razr. prednaročilom. PRIHODI 6.22 A Cervinjan - Tržič 7.25 A Portogruaro - Tržič 8.00 DD Turin . Milan - Benetke Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Rim -9.18 D Benetke 10.40 R Benetke (od 30. 5. do 25. 9. 1965) 11.36 DD Pariz . Milan . Benet- kg Bari . Benetke červinjan . Tržič Pariz - Benetke (od Pariza od 31.5/ do 25. 9. 1965) Benetke - Portogruaro červinjan Tržič (**) Trst) Bologna . Benetke (*) Portogruaro . Tržič 19 54 DD Pariz - Milan-Benetke* 21.16 R Milan - Rim - Benetke (*) 22.55 A Benetke - Tržič 23 48 DD Turin . Milan . Genova (II) - Rim . Bologna -Benetke 13.30 D 13.55 A 15.28 D 17.20 D 18.18 A 18.45 R 19.10 A (*) Samo I. razr. — (•*) nedeljah ukinjen. Videm - Duna j Salzburg - Muenchen ODHODI 3.40 A Videm - Trbiž 5.20 A Videm 8.15 D Videm . Trbiž 6.21 A Videm 7.16 D Videm - Trbiž - Dunaj -Miinchen 9.45 A Videm - Trbiž 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.25 DD Calalzo (ob sobotah od 19. 6. do 11. 9. 1965 in od 11. 12. 1965 do 19. 2. 1966 ter 24. in 31. 12. 1965) 14.30 A Videm 16.35 A Videm Trbiž 17.48 A Videm 19.15 D Videm 19.53 A Videm 20.52 D Videm - Trbiž - Dunaj 22.03 A Videm PRIHODI 1.07 A Videm 6.58 A Videm 7.50 A Videm 8.20 D Videm 9.07 A Videm 9.25 D Dunaj - Miinchen - Trbiž . Videm 12.02 A Trbiž - Videm 15.08 A Videm 17.32 A Videm 18.55 DD 19.47 A Trbiž - Videm Videm 21.05 A Videm 22.35 A Videm 22.45 D Miinchen . Dunaj Trbiž . Videm 23.55 D Calalzo (ob nedeljah od 20. 6. do 12 9. 1965 in od 12. 12 1965 do 20 2. 1966) Opčit ie Ljubljana Beograd ODHODI 0.22 D Ljubljana -Atene , Istan- Opčine • Ljubljana • Beograd - Zagreb • Budimpešta Opčine Opčine . Ljubljana - Zagreb . Beograd 11.55 DD Opčine - Zagreb - Reka 13.40 A Opčine Opčine Opčine Beograd bul Opčine PRIHODI Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine Opčine Beograd _ Ljubljana -Opčine 16.53 A Opčine 17.03 DD Reka - Zagreb - Ljubljana - Opčine 20.08 D Ljubljana Opčine 21.40 A Opčine 7.03 A 9.00 D 18.05 A 20.14 D 20.22 A 5.30 D 7.12 A 8.30 D BRUNO KRIŽMAN 1964 25.000 kilometrov TRST • TOKIO • TRST ii. h Poleg te ulice je v Asakusi * še druga, nima pa nič skupne-i £ ga s svetiščem. V 160 metrih U ceste stoji kinodvorana pri ki-n' nodvorani. Iz reklamnih plaka-ii tov sem opazil, da so zelo pote pulami filmi iz srednjeveške 10 japonske zgodovine in glasbeni je italijanski in ameriški filmi, j če Opazil sem tudi plakate o ame-st riških «westemih» z japomski-id mi igralci in filme, v katerih so nastopale — to so zelo vid-pi no propagirali — samo ženske. | Nikjer nisem izsledil filma o va drugi svetovni vojni ali o voj-zn ni sploh. Da so bili kinemato-re grafi dobro obiskani, so doka-zovali umiki predstav, ki so se začele že ob 9. uri zjutraj in so trajale nepretrgoma do 1 še gn polnoči. Je v Asakusi so tudi posebno w prijazni ljudje. Tujca povsod sle z zanimanjem, ne z radoved-S j nostjo, opazujejo in v neštetih sti ozkih ulicah, kjer ni prometa, pr< se večkrat zgodi; da kdo v ze- Ug' lo stisnjeni angleščini pozdra. vi «Welcome in Asakusa — dobrodošel«, kar dokazuje, da so ljudje ponosni, da je ta del mesta ohranil tradicionalni japonski značaj. — MILIJONI bogov V Tokiu živi tudi japonski ^ '"! Tokio. Japonski šolarji cesar Hirohito, ki je na prestolu še od leta 1926. Cesar bi moral biti na Japonskem simbol enotnosti vsega naroda, med prebivalstvom pa ne uživa prevelikega ugleda in prav redki so tisti, ki ga še imajo za boga. Na vlado nima nobenega vpliva, čeprav živi v središču skoraj enajstmilijonske-ga Tokia, je cesar zelo daleč od ljudstva. Erebiva v prelepi palači, zgrajeni v japonskem stilu, ki je postavljena v o-gromnem parku. Park je obdan z obzidjem in s širokim vodnim jarkom, od zunaj pa se lahko vidi le del strehe cesarske palače. V park in k cesarski pačald se lahko gre le za velike državne praznike, morda enkrat ali dvakrat na leto. Pred vojno so Japonci častili cesarja kot boga in prav to so militaristi izkoristili za opravičilo kriminalnih dejanj pred narodom. Po vojni je ljudstvo odprlo oči, po japonski veri šinto pa je ostalo še na milijone bogov. Po tej veri so bogovi reke, hribi, drevje itd., vse kar pač človeka obkroža. Japonci niso verski fanatiki in če koga vprašaš, h kateri veri spada, bo odgovoril, da je šintoist ali budist brez vsakega prepričanja, le zato, ker so njegovi predniki vedno pripadali tej ali oni veri. Medtem ko je vera šinto stara, kot so stari Japonci, je prišel budizem na Japonsko komaj v šestem stoletju. Med obema verama je velika zmešnjava in po statističnih podatkih sklepamo, da je na Japonskem kar 150 milijonov vernikov, medtem ko je vseh Japoncev nekaj manj kot 100 milijonov. V splošni navadi je namreč, da se na primer poroka odvija po obredu šinto, pogreb pa po budistično, šintoistd pravijo, da jih je 80 milijonov, budisti pa, da jih je 70, v resnici pa so vsi eni in isti. V Tokiu je precej velikih šin-toističnih svetišč, ki so posvečene raznim pojmom ali cesarjem. Zelo veličastno svetišče ima cesar Meiji, ki je umrl leta 1912. Cesar je bil zaradi miroljubne politike in skromnega življenja zelo priljubljen med ljudstvom in zato se ga Japonci še danes spominjajo z velikim slavjem v vrtovih okoli svetišča, kjer so tudi posmrtni ostanki cesarja. Sintoistična svetišča so si zelo podobna. Vsa so postavljena v vrtovih ali celo v obširnih parkih. Svetišče samo ima okrog sebe še večji ograjen prostor, v katerega je dohod skozi posebna vrata. Vrata so zgrajena iz dveh navpičnih o-kroglih stebrov, enega vodoravnega, ki dva navpična povezuje, in enega rahlo zakrivljenega, ki sloni na vrhu dveh navpičnih. Vrata so po navadi zelo visoka in veličastna, so pa iz lesa. Tempelj je za nenava-jeno oko tujca pravo čudo. Na vse strani je odprt, v notranjosti pa je v sredini ograjen posvečen prostor, v katerega nik-do ne stopi. Stene in strop so okrašene s svilenimi preprogami ali s freskami. S stropa pa visijo tudi veliki baloni, ki so večinoma roza barve. Na stenah in na stebrih ni nikjer praznega prostora. Vse je na drobno okrašeno z reliefi. Še najlepša je streha templja, ki ima zakrivljene robove. V raznih svetiščih sem se sam prepričal, da Japonci res niso preveč pobožni. V svetišče sem videl zahajati skoraj samo ženske, ki so bile v večini stare. Večkrat sem videl zanimiv verski obred. Vernica je stopila k ograji posvečenega prostora v notranjosti svetišča, najprej je vrgla v škatlo nekaj jenov (japonski denar), nato prijela za poseben rep, ki je visel s stropa, dvakrat plosknila z rokami in sklonila glavo. Malce je obstala, po 10 sekundah pa odšla. 1 lili ^ * >-*r - , - . v v. v * ; >....!*■ * - v v •; £* ....I..?.:' /... Sk Zaradi stalne zadimljenosti se gora Fudži iz Tokia skoraj nikoli ne vidi, čeprav mogočno kraljuje nad svojo okolico ter po svoji veličastnosti res zbuja spoštovanje Pred nekaterimi templji so brez plamena gorele tudi posebne sveče in vernice so v dim stezale desno roko. Poznajo pa tudi blagoslovljeno vodo. V to vodo ne močijo prstov, temveč jo z majhno posodo prelivajo iz enega korita v drugo. Med japonske bogove spada tudi ugasli, 3776 metrov visoki ognjenik Fuji. Gora je skoraj perfekten stožec, njen vrh pa je pokrit z večnim snegom. Pogled na goro Fuji je brez dvoma najlepša razglednica z Japonske. Običajno je romanje na vrh hriba od 1. julija do konca avgusta. V tem obdobju spleza na vrh Fujija nad 100 tisoč ljudi vseh starosti, da bi videli sončni vzhod. Najbolj vneti startajo 30. junija ponoči, da bi videli vzhod že prvi dan ((sezone«, sicer pa večina romarjev hodi ponoči z bakljo v roki. Iz doline se tako vije proti vrhu dolga ognjena kača, ki je vidna daleč okoli. Do vrha porabi človek normalno od 6 do 8 ur, rekord vzpona pa je 2 uri in 36 minut. Romar, ki je ta podvig dosegel, je vso pot pretekel. (Nadaljevanje sledi) FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: Stn iiRFDNISTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6,11. i£jju£,ryr( aa-ouo m ut-aoo — ™ —--------lptn lq65 _ p0*tni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana, Stari trg 3/1., tele- C 25SS uf polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - « v V- Mali ogli. 40 lir beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi, j Ion 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani eOO-H^S-Se^-^OGLASL Cene OfUM ^ Pubblicitk Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst