© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Teritorialno načelo v sukcesiji držav Leon Slak Article information: To cite this document: Slak, L. (2018). Teritorialno načelo v sukcesiji držav, Dignitas, št. 51/52, str. 283- 308. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/50/52-19 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 283 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav 1. Izhodišča raziskave Pojem »teritorialnega načela« v sukcesiji držav raziskujem, ker ga uradno stališče naše države izrecno poudarja kot glavno načelo mednarodnega prava v povezavi z reševanjem odprtega problema jamstva federacije (SFRJ) za devizne hranilne vloge, medtem ko sosednja država, Republika Hrvaška, uporabo teritori- alnega načela v zvezi z istim problemom zavrača. Razpad nekdanje SFRJ je – drugače kot pri mirni razdružitvi nekdanje Sovjetske zveze in Češkoslovaške – zaznamoval nasilen proces z agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo, Hrvaško in BiH. Položaj se je po vojnih spopadih na ozemlju nekdaj skupne države in mučnih 10-letnih pogajanjih pod mednarodnim pokro- viteljstvom uredil šele leta 2001, problem nasledstva pa s Sporazu- mom o vprašanjih nasledstva, ki so ga do konca leta 2004 ratifici- rale vse države naslednice SFRJ. Že vprašanje, katere države sploh so naslednice po SFRJ, je bilo vse desetletje sporno; po končanju oboroženih spopadov so nove države Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija izhajale iz izhodišča, da je vseh pet držav naslednic enakopravnih naslednic po razpa- du nekdaj skupne države. ZRJ (takrat še Srbija in Črna gora) pa tega ni priznala; ostale nekdanje republike naj bi se po stališču ZRJ od SFRJ odcepile, zato je ZRJ nadaljevanje (kontinuiteta) nek- danje skupne države, ostale naslednice pa naj bi bile nove države. Šele s spremembo oblasti v ZRJ leta 2000 in s prošnjo ZRJ za član- stvo v OZN, je ta država dokončno priznala, da je SFRJ razpadla na pet novih, enakovrednih držav. Priznanje razpada in odrek tezi ZRJ o kontinuiteti po bivši državi je bil pogoj za začetek pogajanj o nasledstvu. Teritorialno načelo v sukcesiji držav Leon Slak 19-Slak.indd 283 7.12.2011 18:46:37 284 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava Leta 2001 je bil na Dunaju sklenjen Sporazum o vprašanjih na- sledstva, ki je doslej edina mednarodna pogodba med vsemi drža- vami naslednicami po SFRJ. Raziskava obravnava odprta vpraša- nja tega sporazuma. Eno glavnih odprtih vprašanj, glede katerega Slovenija zagovarja stališče, da ga je treba reševati skladno s terito- rialnim načelom, je prevzem jamstva Federacije za neizplačane devizne hranilne vloge s strani vseh držav naslednic po SFRJ. Republika Slovenija zlasti pri tem vprašanju utemeljuje veljav- nost t. i. teritorialnega načela pri sukcesiji držav. Iz razloga, ker dve državi, naslednici po SFRJ (Hrvaška in BiH), pri jamstvu fede- racije oporekata teritorialnemu načelu, raziskava išče in analizira argumente »za« ali »proti« uporabi teritorialnega načela ob nasled- stvu držav. 2. Preizkus teze o veljavi teritorialnega načela v nasledstvu držav Temeljno raziskovalno vprašanje (hipoteza) raziskave se glasi: Kako oz. koliko je teritorialno načelo v nasledstvu držav med- narodno-pravno in teoretično uveljavljeno in ali se upošteva v praksi? Iskanje odgovora za potrditev (zavrnitev) izhodiščne teze je za potrebe pravne argumentacije razdeljeno na tri sklope; (1) teritorialno načelo v teoriji mednarodnega prava (2) teritorialno načelo v splošni praksi sukcesije držav (3) teritorialno načelo v praksi prevzema državnih dolgov 2.1. Teritorialno načelo v teoriji mednarodnega prava Korenine sukcesije državnega premoženja in njen pomen v mednarodnem pravu izhajajo že iz teorije rimskega prava. La- stninske pravice in pravne obveznosti po tolmačenju rimskega prava ne prenehajo s »smrtjo njihovega nosilca« (analogno – s prenehanjem države), temveč nasprotno – se nasledujejo, pri če- mer prihaja do prenosa na nove pravne subjekte. Osebe kot nasledniki (analogno: države-naslednice) v pravicah in obveznostih »zapustnikov« izvedejo svoje novo pravo iz prava predhodnikov skozi t. i. derivativno pridobitev. Z nasledstvom se sicer pridobi le toliko prava, kot ga je pripadalo predhodniku, to- rej »zapustniku«, po principu, da »nihče ne more na drugega pre- 19-Slak.indd 284 7.12.2011 18:46:37 285 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav nesti več pravic, kot jih je imel sam«. 1 Ker po tolmačenju rimskih pravnikov pravni položaj nasle- dnika obsega »stopanje na mesto umrlega«, torej v njegov pravni položaj, 2 se je enaka analogija kasneje prenesla še na državno na- sledstvo. Rimsko nasledstveno pravo je že kot prvo uvedlo uni- verzalno sukcesijo, kar je pomenilo pridobitev lastninskih pra- vic in obveznosti oziroma pridobitev skupne »aktive« in »pasive« premoženja ob nasledstvu. Posledično je ta logika prenesena na nasledstvo držav. 3 Prvi, ki je znal povezati t. i. aktivo s pasivo, vključno z omejitvijo za nove države v konceptu univerzalne suk- cesije, ki je veljala v času 18. in 19. stoletja, je bil Samuel von Pu- fendorf. 4 Šele po končani II. svetovni vojni so velike politične, ekonom- ske in socialne spremembe mednarodne skupnosti zahtevale tudi določnejšo kodifikacijo pravil mednarodnega prava. S sprejetjem Ustanovne listine Združenih narodov (1948) 5 je kodifikacija pravil mednarodnega prava postala ena prvih nalog mednarodne sku- pnosti. Že ob 1. zasedanju Generalne skupščine OZN je ta odločila, da je za izvajanje kodifikacije in progresivnega razvoja nujno po- trebno vzpostaviti organ, t. i. Komisijo za mednarodno pravo (In- ternational Law Commission – v nadaljevanju: ILC). 6 V program dela ILC je bila sukcesija držav vključena že leta 1949, na svojem prvem zasedanju leta 1962 pa je ILC osnovala tudi Pododbor za vprašanja sukcesije. Ta organ je v naslednjih dveh desetletjih ob trudu za kodifikacijo pravil sukcesije in ob vsakem novem pojavu nasledstva potrdil, da je vedno v »igri« ozemlje (teritorij), zato se v kontekstu nasledstva vedno pojavlja »teritorialno načelo«. Komisija za mednarodno pravo, Pododbor za sukcesijo, je takoj po vzpostavitvi ugotovil, da v mednarodnem pravu ni edinstvene- ga ali neodvisnega ali stalnega kriterija za določitev državnega premoženja, saj različni državni sistemi to različno opredeljujejo (primer SFRJ ...). 1 Lat.: »nemo plus iuris ad alium transferre potest, quam ipse haberet«. 2 Eisner – Horvat, »Rimsko pravo«, Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb 1948, str. 473. 3 Vse od Huga Grotiusa dalje - v primeru spremembe državne suverenosti: sprejem pravic in obve- znosti. 4 von Pufendorf, »De jure naturae et gentium Libri Octo«, Clarendon Press, Oxford, 1934, vol. 8. 5 Organizacija združenih narodov (UN), http://www.un.org/en/. 6 Komisija za mednarodno pravo (ILC), http://www.un.org/law/ilc/. 19-Slak.indd 285 7.12.2011 18:46:37 286 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava Naslednja ugotovitev ILC je bila, da je bistveno razlikovati tudi premično in nepremično državno premoženje, saj je pravna uso- da prve ali druge oblike državnega premoženja lahko v primeru sukcesije držav popolnoma drugačna. Ob analizi tega problema je treba kot začetni kriterij ločevanja upoštevati tudi fizično materijo premoženja, saj je očitno, da so ene dobrine vezane na teritorij, druge pa ne. Ker so med pravnimi sistemi držav razlike in ker v mnogih pravnih sistemih ne obstaja jasna razlika med javnim in zasebnim pravom, je nedvoumna raz- lika med premičnim in nepremičnim premoženjem. Povezovanje teh dveh kategorij pomeni zgodovinsko refleksijo v razvoju su- verenosti, ki se je vsaj na začetku še vezala na državni patrimonij, kar je nekoč pomenilo predvsem eno pravilo: kdor je posedoval zemljo, je posedoval tudi državno moč. Iz vidika zgodovinskega pojmovanja je materialni kriterij veza- nosti državnega premoženja na teritorij postal odločujoč kriterij pri utrditvi prehoda državnega premoženja. Ob tem tudi geograf- ski položaj (lokacija) nepremičnega premoženja predstavlja po- memben faktor pri nasledstvu. Glede sukcesije premičnega premoženja ostaja problem prav v njegovi mobilnosti, saj prav ta izključuje avtomatski prehod na državo sukcesorko. 7 Pravna načela, ki so sprejemljiva za prehod premičnega premoženja, so zato povezana z dvema načeloma, ki ju kaže upoštevati: obstoj državnega teritorija 1. splošno 2. načelo pravičnosti. Načelo pravičnosti kot samostojno načelo 3. »sicer ni zadostno za kodifikacijo pravil o prehodu premoženja«, 8 a je hkrati neizo- gibno pri razdelitvi premičnega državnega premoženja. Ob tem ni nepomembna tudi razlika med načelom pravičnosti (équite) in načelom pravice (équitables), 9 ki je potrjena tudi v mednarodni jurisprudenci. 10 Pojmovanje »pravice« oziroma »pravičnosti« je vodilo Komisijo 7 Yearbook of the International Law Commission, 1981, Doc. A/CN 4/345. Vollume II, Part One, Thir- teenth report on succession of States in respect of matters other than treaties, by Mr. Mohammed Bedjaoui, Special Rapporteur, str. 3– 42. 8 Ibidem, ILC je leta 1981 utemeljil, da to načelo »… ni popoln pravni naslov za meritorno odločanje«. 9 Vir: Metelko – »Pravičnost u sukcesiji država« – s posebnim osvrtom na državnu imovinu, arhive in dugove pri odcjepljenju i raspadu države«, doktorska disertacija, Pravni fakultet u Zagrebu, 1992, str. 19–24. 10 Npr.: Plateau continental de la mer du Nord (North Sea Continental Shelf Case), Report of the In- ternational Court of Justice, l. 1969, str. 9. 19-Slak.indd 286 7.12.2011 18:46:37 287 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav (ILC), da tudi načelo pravičnosti vstavi v besedilo Dunajske kon- vencije leta 1983, vendar brez posebne vsebinske razlage; enostav- no ex aequo et bono. 11 Zdi se, da ta sicer še neuporabljen institut predstavlja vrzel. V zvezi z uporabo načela pravičnosti je pomemben Statut Med- državnega sodišča v Haagu, in sicer 2. odst. 38. člena, 12 ki izključu- je uporabo načela pravičnosti, če o tem ni soglasja strank. Splošna pravna predpostavka je torej, da dobrine na teritoriju države predhodnice po sukcesiji ostajajo v lastništvu tiste drža- ve, ki ta teritorij nasledi. Po drugi strani pa za premoženje države predhodnice, ki se nahaja izven teritorija, ne obstaja nobeno ab- solutno pravilo. 13 Drugače je, kadar država razpade in preneha obstajati, deli ozemlja države predhodnice pa ustanovijo dve ali več držav naslednic. Ko se te države naslednice ne dogovorijo drugače, ve- ljajo naslednja, zelo jasna pravila: 14 (1) nepremično državno premoženje preide iz države predho- dnice na državo naslednico, na katere ozemlju je; (2) nepremično državno premoženje države predhodnice, ki ni na njenem ozemlju, preide na države naslednice v pravičnih deležih; (3) premično državno premoženje države predhodnice, pove- zano z dejavnostjo države predhodnice na ozemljih, na katera se nanaša nasledstvo držav, preide na državo naslednico. V opisanih situacijah razpada držav, kjer obstaja povezava z ozemljem, ni v mednarodno-pravni teoriji nobenega dvoma, da je teritorialni kriterij (ali načelo) tisti edini kriterij, ki ga velja upoštevati. Nekoliko drugače je pri nasledstvu dolgov, saj DK-1983 pravi: »Če država razpade in preneha obstajati, deli ozemlja države predhodnice pa ustanovijo dve ali več držav naslednic in če se 11 Razprava o načelu pravičnosti in principu pravice v: Yearbook of the International Law Commis- sion, DOCUMENT A/36/10* Report of the International Law Commission on the work of its thirty- third session (4 May-24 July 1980), poglavje: (e) The principle of equity, 1981, Volume II, Part Two, (paragraph 76-85), str 19–20. 12 Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), http://www.icj-cij.org/homepage/index.php. 13 Značilen tak primer so veleposlaništva SFRJ, ki se nahajajo na lokacijah po vsem svetu in so še danes večinoma nerazdeljena med države naslednice. Premoženje izven teritorija ima poseben naslov in je povezan tako s teritorijem kot s premoženjsko pravnim režimom države naslednice; teritorialno načelo nima velike teže. 14 Skladno z 18. členom DK-1983 (Dunajske konvencije o nasledstvu državnega premoženja, arhivov in dolgov oz. Vienna Convention on Succession of States in respect of State Property, Archives and Debts-1983; opomba: konvencija formalno še ne velja, ker nima dovolj ratifikacij; velja za tiste države, ki so jo ratificirale. 19-Slak.indd 287 7.12.2011 18:46:37 288 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava države naslednice ne sporazumejo drugače, preide državni dolg države predhodnice na države naslednice v pravičnem deležu, pri čemer se posebej upoštevajo premoženje, pravice in pravne koristi, ki v razmerju s tem državnim dolgom preidejo na države naslednice«. 15 Pri državnih dolgovih torej DK-1983 v 41. členu izrecno ne omenja ne državnega teritorija ne teritorialnega načela, temveč le pravični delež, pri čemer se morajo upoštevati »... koristi, ki v razmerju s tem dolgom preidejo na naslednice,« kar je spet lahko povezano teritorialno itd. DK-1983 v 18. in 41. členu govori o razpadu države in v kontekstu nasledstva dolgov omenja tako teritorialno načelo kot tudi pravične deleže, s čimer nakazuje potrebo po preciznejši kodifikaciji nasled- stva državnega premoženja predvsem iz vidika dolgov (finančnih obveznosti). Kmalu po razpadih velikih socialističnih držav v 90-ih letih prejšnjega stoletja 16 je ta potreba tudi postala očitna. 2.2. Razvoj teorije mednarodnega prava sukcesije držav v zadnjem desetletju Z razlago obeh DK (1978 17 in omenjene 1983) se je konec 90- ih let prejšnjega stoletja intenzivno ukvarjala tudi t.i. Badinterjeva (arbitražna) komisija, ustanovljena ob razpadu bivše Jugoslavije. Ta komisija je s svojimi znamenitimi Mnenji 18 od št. 1–15 dobro dopolnila vrzeli mednarodnega prava nasledstva držav in vseka- kor oplemenitila obe DK (1978 in 1983). V začetku tega tisočletja se je s kodifikacijo nasledstva držav- nega premoženja ukvarjal tudi I.D.I. – Institut de droit inter- national, eden najstarejših inštitutov za mednarodno pravo iz belgijskega Genta. Ta institut je na svojem 70. zasedanju leta 2001 v Vancouvru s posebno Resolucijo 19 dopolnil pravila mednaro- 15 Skladno z 41. členom DK-1983 (ibidem – predhodna opomba). 16 ZSSR, ČSSR, SFRJ in združitvi Nemčije. 17 Dunajska konvencija o nasledstvu držav iz vidika pogodb-1978 (Vienna Convention on Succession of States in respect of Treaties) – velja od 6. novembra 1996. 18 »Mnenja Arbitražne komisije od št. 1 do št. 15«, v: Revue Générale de Droit International Public, Paris, 1994. Mnenja so preko spleta dosegljiva tudi v: Th e Opinions of the Badinter Arbitration Committee (1–3) avtor: Alain Pellet, European Journal of International Law, Vol. 3, No.1, 1992, Appendix: http://www.ejil.org/pdfs/3/1/1175.pdf. Th e Opinions of the Badinter Arbitration Committee (4–10) avtor: Danilo Türk, European Journal of International Law, Vol. 4, No.1, 1993, Annex 3: http://www.ejil.org/pdfs/4/1/1227.pdf. 19 Resolution on: “State Successison in Matters of Property and Debts”, Session of Vancouver, The Institute of International Law, Seventh Commission, Rapporteur: Mr. Georg Ress, 26. august 2001. Yearbook of the Institute of International Law, Vol. 59, Session of Vancouver, 2001, str. 712–742. 19-Slak.indd 288 7.12.2011 18:46:37 289 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav dnega prava sukcesije držav, še zlasti, ko gre za vprašanja državne- ga premoženja in dolgov. Resolucija je potrdila, da med državami obstaja: 20 (1) vzajemno prepričanje o potrebi nove potrditve pravil na- sledstva državnega premoženja in dolgov, saj (2) zagotovljena in formalna merila na področju nasledstva držav jamčijo za pravno varnost držav v urejanju mednarodnih odnosov; (3) vprašanja nasledstva državnega premoženja so posebnega pomena za vse nove države sveta; (4) v procesu sukcesije držav imata pomembno vlogo pravi- ca do samoodločbe narodov in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Dokaj nedorečena ostaja razlika med odcepitvijo (kontinu- iteta ostaja državi predhodnici) in razpadom (diskontinuiteta predhodne državnosti), ki jo je, čeprav je to v teoriji jasno, vča- sih težko uporabiti za vse situacije teritorialnih sprememb. Pri določanju pravnega režima, kjer opredelitev kontinuitete / di- skontinuitete držav ostaja negotova ali je sporna, vancouverska resolucija priporoča, da naj se v največji možni meri upoštevata dobrovernost in pravičnost. V nasledstvu državnega premoženja so z vancouversko resolu- cijo oblikovana naslednja nova oziroma dodatna načela: 21 Države udeleženke naj se vedno pogajajo v dobri veri ( 1. bona fides) in sporazumno. 22 Države udeleženke naj upoštevajo tudi zasebne upnike pri 2. razdeljevanju dolgov, enako pa morajo ti upniki sodelovati z drža- vami, ki si prizadevajo dolgove razdeliti. 23 Rezultat razdelitve premoženja in dolgov mora biti 3. pravi- čen. Če razdelitve premoženja in dolgov ni mogoče opraviti pra- vično (npr. v naravi, ipd.), rešujeta država predhodnica in država naslednica take primere s pravično odškodnino. 24 20 Ibidem – glej Preambula, str. 712. 21 Ne moremo še govoriti o pravilih, pač pa zgolj o načelih, saj ta resolucija nima enake veljave kot DK-1978 in 1983, resolucija še ni mednarodna pogodba (ni ratifikacije). 22 V procesu nasledstva po SFRJ je znan primer ZRJ (Srbija in Črna gora), ki se ni pogajala v tem smislu. 23 Zasebni upniki - najbolj znani so združeni v okviru t.i. Pariškega in Londonskega kluba - imajo navadno zelo velik interes za sodelovanje. Prej obstaja ravno nasproten interes - da se nove države naslednice izmikajo pogajanjem s temi upniki, ali pa se pogajajo pristransko (spet primer ZRJ, ki je na sekundarnem trgu odkupovala terjatve bivše SFRJ, da bi zmanjšala svoj delež dolga – kar pa je Republika Slovenija ugotovila in preprečevala). 24 Pri tem se je potrebno izogibati možnosti neupravičene obogatitve in zagotoviti, da države ohranijo svoje vitalne resurse, potrebne za svoj obstoj - morebitna odškodnina zato ne sme ogroziti obstoja nove države. 19-Slak.indd 289 7.12.2011 18:46:37 290 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava V kolikor ni drugače dogovorjeno med državami ali ni bilo 4. odločeno s strani pristojnega mednarodnega organa, premoženje in dolgovi preidejo z države predhodnice na državo(e) nasledni- co sorazmerno. Pri tem ni solidarne odgovornosti vseh držav naslednic. 25 Le v primerih, ko na vprašanje avtomatičnega prehajanja 5. premoženja in dolgov določena država naslednica ne pristane, se šteje, da so pri tem vse države naslednice udeleženke za raz- delitev sredstev in obveznosti odgovorne skupaj ( communio incidens). 26 V kolikor državam udeleženkam ne uspe doseči sporazuma 6. o razdelitvi, ima vsaka od njih pravico zahtevati, da formulo za so- razmerno (»pro rata«) razdelitev določi nacionalni, mednarodni sodni ali arbitražni organ. Države udeleženke naj nudijo vse relevantne dokumen- 7. te in informacije, potrebne za reševanje vprašanj sukcesije. Vse države so dolžne opraviti popis terjatev in premoženja, na ka- tero se nanaša nasledstvo tako, da je to znano vsem udeležen- kam. 27 Razdelitev morajo države udeleženke najprej opraviti skla- 8. dno s »teritorialnim načelom«, vendar mora biti razdelitev skla- dna tudi z načelom »izogibanja neupravičene pridobitve«. Premoženje in dolgove, ki jih ni mogoče razdeliti v skladu 9. s teritorialnim načelom, se načeloma razdeli po načelu pravič- nosti, pri čemer se upošteva rezultate razdelitve kakega drugega premoženja in dolgov, razdeljenih že prej, na podlagi teritorialne- ga načela. 28 Med merili, ki se lahko uporabijo za določitev porazdelitve, 10. bi države morale upoštevati povezave med obstoječimi območji z državnega nasledstva in dejavnostmi, na katere se to premo- ženje in dolgovi nanašajo oz. povezave med premoženjem, pravi- 25 Solidarno odgovornost držav predstavlja na primer, klavzula “jointly and severally« Londonskega kroga upnikov - NFA (New Financial Agreement) o »solidarnem« vračanju dolgov bivše SFRJ, po kateri bi Slovenija gotovo vračala večji delež dolga SFRJ, kot ga dejansko je – če se ne bi pogodila z NFA – o suspenzu te klavzule. 26 Pomeni - lastništvo vseh držav naslednic. Teorijo “communio incidens” je razvilo vrhovno sodišče Avstrije v primeru: Republic of Croatia et al. v. GiroCredit Bank A.G. der Sparkassen, Austrian Supreme Court, Decision of 17 December, 1996. Povzeto po: http://intlaw.univie.ac.at/uploads/media/D97_01. doc (2. 1. 2011). 27 Tudi v tem primeru precedenčni primer predstavlja ZRJ oziroma sedaj novi državi Srbija in Črna gora; v 20-ih letih po razpadu SFRJ še vedno ni opravljena zaključna bilanca Narodne banke Jugosla- vije v Beogradu. 28 Vancouverska resolucija nedvoumno določa vrstni red delitve državnega premoženja: 1. načelo = teritorialnost, 2. načelo = pravičnost. 19-Slak.indd 290 7.12.2011 18:46:37 291 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav cami in koristmi, ki preidejo na države naslednice, in državnimi dolgovi. 29 Resolucija iz Vancouvra torej še natančneje utemeljuje teritori- alno načelo, saj določa, da: državno premoženje, ki je • tesno povezano z ozemljem, s tem ozemljem tudi pripada državi naslednici, državno premoženje, ki • nima tesne povezave z ozemljem, naj se porazdeli pravično. Pri uporabi načela pravičnosti pa ne igra vloge oblika (fizična ali katera druga) predhodnega premoženja; saj je le-to lahko opredmeteno, finančno, premično ali nepremično. Državno premoženje, ki je izjemnega pomena za kulturno • dediščino države naslednice z ozemlja, s katerega izvira, preide na to državo. Za nepremično državno premoženje so bili z vancouversko resolucijo utrjeni naslednji principi: Nepremično premoženje države predhodnice, ki je na oze- 1. mlju, ki z nasledstvom pripade državi naslednici, pripade tisti na- slednici, na katere teritoriju nepremičnina stoji. V primeru 2. razpada in prekinitve kontinuitete prejšnje države (discontinuity), nepremično premoženje države predho- dnice, ki se nahaja izven njenega ozemlja pripada državam na- slednicam v pravičnih deležih. Države naslednice naj sklenejo do- govor o porazdelitvi na pravičen način oziroma, če to ni mogoče, uporabljajo načelo odškodnine. V primeru 3. odcepitve in če ostane kontinuiteta predhodne države (continuity), nepremično premoženje države predhodni- ce, ki je izven njenega ozemlja, ostaja lastnina države predho- dnice. Tudi za 4. premično in drugo državno premoženje vanco- uverska resolucija uveljavlja podobne principe: (1) premično premoženje države predhodnice, povezano z dejavnostjo države predhodnice v zvezi z ozemljem, na katerega se nanaša nasledstvo, praviloma preide na državo naslednico; (2) v primeru odcepitve ali razpada države pa velja za drugo premično premoženje, da le-to preide na državo naslednico (nasle- 29 To merilo resolucije je možno uporabiti pri poplačilu deviznih varčevalcev LB Zagreb in LB Saraje- vo. Med merili, ki se lahko uporabijo za porazdelitev, se lahko uporabi npr. delež/prispevek v bruto nacionalnem produktu (BDP) držav udeleženk sukcesije, formule ali druge kriterije razdelitve, ki jih je že sprejelo neko telo, npr. Mednarodni denarni sklad (IMF) za razdelitev premoženja držav udele- ženk nasledstva. Na teh načelih je bil tudi sklenjen Sporazum o vprašanjih nasledstva l. 2001 – vendar žal ne v delu, ki se nanaša na devizne vloge LB. 19-Slak.indd 291 7.12.2011 18:46:37 292 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava dnice) v pravičnih deležih. Pravilo vrstnega reda državnega nasled- stva je torej: 1. načelo = ozemlje, 2. načelo = je pravičnost. Vancouverska resolucija obravnava tudi zasebne upnike: Ti so zavezani k sodelovanju v pogajanjih med državami ude- • leženkami glede porazdelitve in nasledstva zasebnih dolgov. Za- gotoviti morajo vse potrebne informacije, ki jih imajo, glede sred- stev države predhodnice, ki so v povezavi z nasledstvom. Če ni enotnega sporazuma z državami naslednicami, morajo • zasebni upniki skleniti ločene sporazume za izterjavo (prevzem) dolgov z vsako posamezno državo naslednico. 30 Vancouverska resolucija obravnava tudi lokalne dolgove, ko določa: za državne dolgove, najete s strani države predhodnice za 1. projekte/predmete v neki regiji (lokalni nacionalni dolgovi), se pri razdelitvi teh dolgov upošteva prehod državnega premoženja (objektov, naprav …) v povezavi z dolgom; enako tudi vsak dobiček od tega premoženja (objektov, na- 2. prav …) pripada državi naslednici, na ozemlju katere je. 31 Nova ključna dejstva glede nasledstva 3. lokalnih dolgov po vancouverski resoluciji so: Dolgovi lokalnih javnih institucij preidejo na državo nasle- • dnico, na katere ozemlju se ta javna institucija nahaja. Dolg se tudi po nasledstvu še naprej glasi na lokalne institucije, kar pomeni, da finančno breme te institucije nosijo tudi po nasledstvu. Države naslednice ne odgovarjajo za lokalne dolgove po kla- • vzuli »skupaj in solidarno« 32 razen v primeru, če je taka odgovornost obstajala že v državi predhodnici oziroma če je država naslednica to odgovornost izrecno sprejela (npr. s spremembo Ustave). 33 30 Republika Slovenija je v času razpadanja Jugoslavije, v 90-ih letih že ravnala natanko tako – čeprav vancouverske resolucije takrat ni bilo. Slovenija se je, zaradi nezmožnosti pogajanj o nasledstvu s strani ostalih držav naslednic SFRJ, sama pričela pogajati z upniki Pariškega in Londonskega kluba, in tudi dosegla dogovore. 31 Očitna je analogija – s položenimi deviznimi sredstvi varčevalcev v LB Zagreb in naložbami – istih sredstev te banke v gospodarsko infrastrukturo na hrvaškem ozemlju (znani primeri IPK Osijek, IstraTurist itd.). Gre za koristi, ki jih ima država naslednica, tj. Hrvaška, od sredstev, ki jih je država predhodnica, tj. SFRJ vlagala na tem ozemlju. Dolgove, ki jih ima Hrvaška do varčevalcev LB Zagreb bi lahko izterjala iz terjatev do gospodarskih družb, ki so bile financirane iz sredstev LB na hrvaškem ozemlju v času predhodne države – SFRJ. 32 »jointly and severally«. 33 Republika Slovenija je ravno s spremembo Ustave leta 1994 opredelila, da ne bo »skupaj in soli- darno« odplačevala dolgov bivše SFRJ – a o tem se takrat še ni mogla pogajati z naslednicami (vojna na ozemlju SFRJ); po drugi strani pa je ZRJ v istem času na mednarodnem finančnem trgu izvajala »solistične« akcije: preko drugih oseb je odkupovala terjatve SFRJ, da bi zmanjšala svoj delež dolga v skupni jugoslovanski bilanci. 19-Slak.indd 292 7.12.2011 18:46:37 293 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav Država predhodnica in država naslednica (naslednice) se • lahko o prehodih lokalnih dolgov sporazumno tudi drugače dogovorijo. Pri poravnavah, ki vsebujejo tudi zasebne dolgove, naj bi tako pri pogajanjih kot pri sklenitvi sporazuma sodelovali tudi zasebni upniki. Povzamemo lahko, da je vancouverska resolucija z natančnej- šimi določili zapolnila vrzeli obeh DK (1983 in 1978), kar je lo- gično, saj upošteva prakso novejših sukcesij, torej razpadov ZSSR, ČSSR in SFRJ, vključno z združitvijo Nemčije, česar seveda Komi- sija za mednarodno pravo (ILC) ob pripravah na kodifikacijo (t. i. travaux préparatoires) obeh DK še ni mogla upoštevati. V primeru sukcesije SFRJ so kot novejši pravni vir na razpolago tudi mnenja Arbitražne, t. i. »Badinterjeve« komisije, ki se lahko upoštevajo pri novih sukcesijah. Vancouverska resolucija formalno sicer nima pomembnejše veljave, saj ni predmet ratifikacije s strani držav; gre za raziskavo/ ugotovitve neodvisnega Inštituta za mednarodno pravo, IDI (Institut de droit International), zato velja kot doktrina na podro- čju mednarodnega prava, in pomeni le pomožni vir (glede na člen 38. Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu). 2.3. Teritorialno načelo v praksi sukcesije držav Bistvena začetna okoliščina pri vsaki sukcesiji držav je ugota- vljanje dejstva, če predhodna država še obstaja in če država na- slednica (ali več) prevzema kontinuiteto države predhodnice. V raziskavi obravnavanih primerov nasledstva držav po nekdanjih ZSSR, ČSSR, SFRJ in NDR/ZRN se je izoblikovala naslednja sukce- sijska praksa: Zvezna Republika Nemčija je ob združitvi Nemčije v za- četku 90-ih let prejšnjega stoletja izhajala iz pozicije, da je prav ona sukcesorka predvojne Nemčije. ZR Nemčija je zato ob združitvi z ozemljem Vzhodne Nemčije prevzela tudi vse njeno premoženje, pravice in obveznosti. 34 Premoženje je bilo preneseno po princi- pu teritorialne alokacije posebnega sklada na osnovi zveznega zakona in predpisov Länder. 35 Premoženje Länder (okrajev) je bilo kasneje razdeljeno na osnovi ključa populacije. Povzamemo 34 »Vertrag zwischen Bundesrepublik Deutchland und der Deutschen Demokratischen Republik über die Herstellung der Einheit Deustchlands«, BullBReg., 1990. 35 Blumenwitz, Gornig, »Staatennachfolge und die Einigung Deutschlands, Staatsvermögen und Sta- atschulden«, Mann, Berlin, 1992, str 52. 19-Slak.indd 293 7.12.2011 18:46:37 294 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava lahko, da je bil ključ razdelitve državnega premoženja pri združi- tvi Nemčije leta 1990 naslednji: 1. kriterij delitve državnega premoženja (za pravne osebe, go- spodarski sektor, finančne dobrine) je bil teritorialno načelo 2. kriterij delitve državnega premoženja v okviru okrajev (Län- der) je ključ populacije, upoštevaje poselitev prebivalstva po okra- jih; smiselno gre za načelo pravičnosti. V primeru razpada Sovjetske Zveze je po Sporazumu o na- stanku neodvisnih držav (SND oz. CIS - Commonwealth of Inde- pendent States) 36 in s soglasjem o razpadu Sovjetske Zveze najprej predvideno prevzemanje obveznosti države predhodnice s strani vseh držav naslednic, pri čemer naj bi bilo prevzeto načelo univer- zalne sukcesije. Pri tem je devet držav naslednic po ZSSR potrdilo prevzem so- lidarne odgovornosti do celotnega zunanjega dolga. 37 Vse dr- žave naslednice, razen baltiških držav in Gruzije, so leta 1991 tudi podpisale sporazum o delitvi premoženja bivše ZSSR v tujini, ki je bil podprt s kriterijem sorazmerne porazdelitve. 38 A sporazum je propadel zaradi nasprotovanja Ukrajine, da se premoženje v tujini deli »brez upoštevanja njenega prispevka k ustvarjanju le-tega«. Leto kasneje, 1992, ko so vse naslednice v Moskvi uspele potr- diti novejši sporazum o delitvi premoženja, je bil upoštevan teri- torialni kriterij razdelitve ob upoštevanju splošnega načela pravičnosti. Vendar je naslednjega leta, 1993, glede vprašanja kontinuitete po ZSSR prišlo do pomembnega preobrata: 2. aprila 1993 je namreč Ruska federacija dosegla sporazum s • Pariškim klubom upnikov o reprogramiranju finančnih obvez bi- vše ZSSR, pri čemer je formalno-pravno prevzela odgovornost za celoten sovjetski dolg; tudi tuji upniki so se pri tem obvezali, da ne bodo terjali pla- • čila dolgov od ostalih držav naslednic ZSSR, v kolikor le-te doseže- jo sporazum o prenosu dolga z Rusko federacijo; 36 »Declaration by the Heads of State of the Republic Belarus, the Russian Soviet Federative Socialist Republic«, iz: »Agreement on the Establishment of the Commonwealth of Independent States«, be- tween the Republic Belarus, the Russian Federation and Ukraine, Minsk - 8. 12. 1991, International Legal Materials, 1992. 37 »Protocol to the Agreement on the Establishment of the Comonwealth of Independent States«, si- gned on 8. December 1991 at the city of Minsk, By the Republic of Belarus, The Russian Federation and Ukraine, between the Republic of Azerbaijan, Republic of Armenia, Republic of Belarus, Republic of Kazahstan, Russian Federation, Rupublic of Tajikistan, Turkmenistan, Republic of Uzbekistan and Ukraine, Alma – Ata, 21st. December 1991, International Legal Materials, 1992. 38 »Alma-Ata Declaration«, International Legal Materials, 1992. 19-Slak.indd 294 7.12.2011 18:46:37 295 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav - kmalu so ostale države naslednice ZSSR pričele podpisovati posamične bilateralne sporazume z Rusko federacijo in ji tako pri- znale kontinuiteto po nekdanji ZSSR. Na ta način je rešeno vprašanje kontinuitete nasledstva po • nekdanji ZSSR, medtem ko so (a) teritorialno načelo in (b) načelo pravičnosti za razdelitev nepremičnega državnega pre- moženja države naslednice sporazumno dogovorile že prej (leta 1992). Tudi vprašanje razpada Češkoslovaške, ki je kot federativ- na država prenehala obstajati leta 1993, je urejeno sporazumno, z Zakonom o razdelitvi Češkoslovaške v novembru1992. leta. 39 Tudi tu je šlo za obliko sukcesije s prenehanjem predhodne države, pri čemer sta obe naslednici prevzeli kontinuiteto predhodnice na osnovi dogovora. Razdelitev državnega premoženja je bila izve- dena po teritorialnem in populacijskem ključu – glede na število prebivalstva na teritoriju, najprej v razmerju 2:1 – v korist Čehov. Kasneje je v cilju pravičnejše razdelitve finančne aktive in pasive opravljena korekcija na osnovi ekonomskih parametrov, saj sta Svetovna banka (WB) in Mednarodni monetarni sklad (IMF) predlagali razmerje delitve aktive in pasive na 2:3 v korist Češke. 40 Pri nasledstvu po ČSSR zaradi mirne razdružitve ni bilo potre- be po uporabi mednarodnih konvencij (in resolucij) o nasledstvu, saj je šlo za dogovorno, sporazumno razdelitev; 41 najprej so upoštevali teritorialno načelo razdelitve za ne- premično/premično premoženje, nato pa 1. načelo pravičnosti s »ključem populacije« glede na število prebivalstva na teritoriju, ob upoštevanju ekonomskih kriterijev za premično (finančno) premoženje (aktiva-pasiva) na predlog WB in IMF. V primeru razpada SFR Jugoslavije v začetku 90-ih let se predvsem zaradi več let trajajočega nasilja v regiji nastajajoče dr- žave naslednice niso mogle dogovoriti o nasledstvu. Po več ne- uspešnih predlogih o sporazumni razdelitvi aktive in pasive ter menjavi več pogajalcev, je šele sir Arthur Watts kot mediator do- 39 »Czech and Slovak Federal Republic, Constitutional Act No. 541/1992 on the Division of Property«, 13. November 1992. 40 Williams, »State Succession and the International Financial Institutions: Political Criteria v. Protec- tion of Outstanding Financial Obligations«, International and Comparative Law Quarterly, 1994, vol. 41, str. 788–793. 41 ki pa je, ne glede na dogovor, povsem skladna z načeli DK-1983 in Resolucije iz Vancouvra – 2001. 19-Slak.indd 295 7.12.2011 18:46:37 296 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava segel napredek glede sukcesije državnega premoženja SFRJ. Ker nobene države naslednice ni moglo smatrati za edino naslednico SFRJ, je Arbitražna komisija priporočila naslednicam, da naj se tru- dijo doseči sporazum o sukcesiji z uporabo načel mednarodnega prava po DK 1978 in 1983. Mnenja Arbitražne komisije in kasneje sprejete odločitve orga- nov OZN so imele ključen vpliv na sukcesijo SFRJ v mednarodnih finančnih organizacijah. S potrditvijo, da je SFRJ prenehala obsta- jati, kot izhaja iz Mnenja št. 8 Arbitražne komisije, 42 ter da je SFRJ prenehala biti članica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), 43 se je le-ta opredelil za sorazmerno razdelitev aktive in pasive bivše Jugoslavije. Enako se je nato odločila tudi Svetovna banka (WB). 44 Preostala ZR Jugoslavija, ki ni mogla preboleti dejstev Arbitra- žne komisije o razpadu SFRJ in tega, da se druge bivše republike niso odcepile, je še desetletje po razpadu SFRJ vztrajala na »ek- skluzivni« kontinuiteti za nekdanjo državo. Zaradi sicer unikatne družbene lastnine je ZRJ igrala na karto, da je prav ona kot sre- dišče federacije edina upravičena naslednica te lastnine. ZRJ je takrat zahtevala enako obravnavanje premoženja, financiranega iz zveznega proračuna kot tudi premoženja, financiranega iz raz- ličnih skladov, vključno z družbenim premoženjem. Taka delitev skupnega premoženja seveda ni bila korektna do ostalih držav naslednic, saj bi po tem načelu delitve ZRJ dobila največ premože- nja. Tudi za odplačevanje zunanjega dolga je bila formalno-prav- no prevzeta solidarna odgovornost 45 s strani Narodne banke Jugoslavije in poslovnih bank (vključno obeh slovenskih: LB in KBM). Nazadnje je ZRJ formalno le sprejela pravilo o sorazmerni razdelitvi državnega premoženja in dolgov. Po tem pravilu je ja- sno, da se deli celotno državno premoženje kot tudi vsi državni dolgovi, saj je vez med aktivo in pasivo neločljiva, kar je šele v letu 2000 priznala tudi ZRJ. Vendar pa je jugoslovanska stran v času pogajanj »ugotovila«, 42 The Opinions of the Badinter Arbitration Committee, Opinion No. 8: avtor Danilo Türk, 1993, Eu- ropean Journal of International Law, Vol. 4, No.1, 1993, http://www.ejil.org/pdfs/4/1/1227.pdf (stanje: 20. 12. 2010). 43 »IMF Decision on 14. December 1992«, Press Release No. 92/92, 15. December 1992. 44 »World Bank Decision on 25. February 1993«, Press Release No. 93/S43, 26. February 1993. 45 Že omenjena »skupna in solidarna« (“jointly and severally«) klavzula Londonskega kroga upnikov (NFA) o »solidarnem« vračanju vseh dolgov bivše SFRJ, ki je resno ogrožala Republiko Slovenijo v 90-ih letih. 19-Slak.indd 296 7.12.2011 18:46:37 297 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav da »mora« ZRJ pristopiti k razdelitvi le tistega dela zunanjega dr- žavnega dolga, ki ni razporejen na končne uporabnike po republi- kah in ki je po datumih sukcesije ostal, da bremeni zvezno državo; šlo je za razdelitev ne-alociranega dolga proti drugim državam. Alocirani dolgovi takrat še niso bili sporni, 46 saj je bilo mednaro- dno-pravno od začetka pogajanj jasno, da preidejo na teritorij nove države, če se ta smatra za naslednico stare; sprejem alociranega dol- ga po teritorialnem načelu pomeni spoštovanje pravila o teritori- alni razdelitvi premoženja, kar so naslednice SFRJ tudi izvajale. S političnimi spremembami v ZRJ leta 2000 in po odreku tezi o »edini nosilki kontinuitete SFRJ« se je radikalno spremenilo tudi stališče ZRJ, ki je še istega leta dala vlogo za sprejem v OZN. V zve- zi z razpadom SFRJ je pomembno, da je imela Slovenija kot repu- blika nekdanje države že po Ustavi – 1974 finančno avtonomijo. Posledično je bil zunanji dolg posameznih republik že interno razdeljen z jasno določenimi uporabniki po posameznih re- publikah (tj. alocirani dolg), ostal pa je federalni (ne-alocirani) dolg, kjer je končni uporabnik neugotovljiv. Za razdelitev ne-alociranega dolga je bil upoštevan precedens s formulo IMF-a, po kateri so obveznosti razpadle SFRJ razdelje- ne med države naslednice po njihovi ekonomski moči v sledečih razmerjih: ZRJ – 38 %, Hrvaška – 23 %, Slovenija – 16 %, BiH – 15,5 %, Makedonija – 7,5 %. Predlagano formulo IMF-a so kasneje noti- ficirale vse naslednice po SFRJ, vključno z ZRJ. Za razdelitev alociranih dolgov pa je bil precedens ustvarjen že leta 1993, ko je IBRD potrdila bilateralne sporazume s Slove- nijo; po teh sporazumih prevzame vsaka država naslednica tista posojila IBRD, ki so jih izkoriščali končni uporabniki na svojih ozemljih (teritorialno načelo). Povzetek – sklep; pri razpadu SFRJ so bila upoštevana nasle- dnja načela delitve premoženja: obstaja pet enakovrednih 1. držav naslednic: Slovenija, Hrva- ška, BiH, Makedonija in ZRJ; 47 vse naslednice sprejemajo načelo končnega koristnika za 2. razdelitev alociranega dolga, kar pomeni, da je I. načelo raz- delitve teritorialno načelo; 46 Takoj po razpadu SFRJ hrvaška oblast (še) ni obtoževala Slovenije, da je le ona odgovorna za hra- nilne vloge varčevalcev LB Zagreb. Problem prevzema tega dolga (jamstva federacije) je Hrvaška potencirala kasneje. 47 Vse imajo kontinuiteto po SFRJ. Kasneje je ZRJ razpadla na Srbijo in Črno goro, ki sta tudi nasle- dnici. 19-Slak.indd 297 7.12.2011 18:46:37 298 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava vse naslednice sprejmejo IMF formulo za porazdelitev 3. nea- lociranega dolga, kar pomeni, da je II. načelo razdelitve nače- lo pravičnosti, saj so naslednice potrdile IMF-ov ključ. dne 29. junija 2001 je podpisan in leta 2004 ratificiran s stra- 4. ni vseh naslednic Sporazum o vprašanjih nasledstva SFRJ, v katerem so naslednice vsa načela razdelitve potrdile. 48 2.4. Teritorialno načelo v praksi prevzema državnih dolgov Nasledstvo državnih dolgov se v praksi obravnava skupaj z nasledstvom članstva držav v mednarodnih finančnih organizaci- jah; razlog za to je v dejstvu, da so mednarodne finančne organi- • zacije največje kreditorke (manj razvitih) držav, čeprav tudi komercialne banke kot tudi - zasebni upniki pogosto fi- nancirajo državna gospodarstva. Tudi v primeru sukcesij po ZSSR, ČSSR, NDR/ZRN in SFRJ so ostali »odprti« dolgovi iz prej navedenih oblik. Pri vsaki novi sukcesiji držav se namreč neizogibno pojavlja vprašanje: kdo bo prevzel odprte (tekoče) in/ali zapadle (neplačane) • obveznosti države predhodnice? Sprejem nove države v članstvo najpomembnejših finančnih institucij 49 je prvi od korakov k finančnemu priznavanju nove ne- odvisne države, hkrati pomeni tudi nov ali ponovni dostop (konti- nuiteto) do mednarodnih finančnih virov, do katerih je dostopala država predhodnica; prevzem dolgov in drugih obveznosti (jam- stev, garancij) je zato še kako povezan s članstvom. V primeru združitve Nemčije – članstvo nove države v IMF za to institucijo ni bil problem, saj je bila »zahodna« Zvezna repu- blika Nemčija že vse od leta 1952 članica IMF, medtem ko »vzho- dna« Nemška demokratična republika to ni bila. IMF je samo za- beležil dejstvo, da sta sedaj državi združeni in delujeta pod istim imenom, vse dolgove pa je prevzela »nova« ZRN. V primeru razpada ZSSR – bivša Sovjetska zveza ni bila čla- nica IMF, niti katerih drugih mednarodnih finančnih organizacij. Vzrok je bil v njeni suvereni, predvsem »kljubovalni« drži, čeprav 48 Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN, Uradni list RS št. 71/2002, z dne 8. 8. 2002). 49 Mednarodni denarni sklad (IMF), Svetovna banka (WB), ki sestoji iz Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) ter Mednarodnega združenja za razvoj (IDA), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), in dr. 19-Slak.indd 298 7.12.2011 18:46:38 299 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav je bila že leta 1944 ena od držav, ki so sodelovale že na ustanovni konferenci IMF. ZSSR tako ni imela nobenih finančnih obveznosti do teh organizacij. V primeru razpada ČSSR je zanimivo, da je bila ta država celo med ustanovnimi članicami IMF, vendar je pod vplivom hla- dne vojne (in ZSSR) v obdobju petdesetih let iz nje izstopila. Leta 1990 je bila ponovno sprejeta za članico, vendar je zaradi razpada ČSSR njeno članstvo prenehalo. Novi državi Češka in Slovaška pa sta morali posebej zaprositi za novo članstvo. Državi sta si najprej sorazmerno razdelili dolgove ČSSR, a sta kasneje Svetovna ban- ka (WB) in Mednarodni monetarni sklad (IMF) predlagali drugo razmerje delitve, ki je bilo 2:3 v korist Češke. V primeru razpada SFRJ je bila bivša Jugoslavija članica IMF že od njegove ustanovitve leta 1945, članstvo pa ji je prenehalo konec leta 1992, ko je Badinterjeva arbitražna komisija za bivšo Ju- goslavijo v svojem zgodovinskem Mnenju št. 1 prišla do zaključ- kov, »… • da je SFRJ v procesu razdružitve …«, ker »… da struktura in delovanje organov federacije ne ustrezata • več kriterijem za predstavljanje republik, kar je pogoj za delova- nje vsake federalne države …«. 50 Ker je razpad SFRJ potekal nasilno, so mednarodne finančne organizacije veliko razpravljale in preigravale opcije, katere drža- ve na tem kriznem območju se bodo sploh izoblikovale oziroma katere se bodo ohranile. Ker je bila bivša SFRJ zelo zadolžena, je IMF predstavil več variant glede članstva. Vse seveda s ciljem, kako čim bolje poplačati (svoje) terjatve. Končni kriteriji razdelitve dolgov po predlagani varianti IMF so bili: (1) prispevek nekdanjih republik v zvezni proračun, (2) delež republik v družbenem produktu, (3) delež republik v skupnem iz- vozu bivše držav ter (4) delež ozemlja in prebivalcev; 51 ta »formula« je postala popularna kot • »IMF- Key« in predsta- vlja nov precedenčni primer tudi za vse bodoče delitve dolga, ki ga ni mogoče locirati (ne-alocirani ali skupni dolg). V kontekstu te raziskave je treba poudariti, da je omenjen IMF- ključ eden od načinov, ki omogoča pravično razdelitev tistih 50 The Opinions of the Badinter Arbitration Committee, Opinion No. 1 – 3 (Alain Pellet), European Journal of International Law, Vol. 3, No.1, 1992, http://www.ejil.org/pdfs/3/1/1175.pdf (stanje 11. 1. 2011). 51 Stanič, Ana; Financial Aspects of State Succession - The Case of Yugoslavia, European Journal of International Law, letnik 12, št. 4, 2001, str. 759. 19-Slak.indd 299 7.12.2011 18:46:38 300 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava državnih dolgov, ki jih ni mogoče povezati z ozemljem (teritori- jem). Ker so ta ključ delitve priznale vse države 52 naslednice SFRJ, ga štejemo kot razvoj – de lege ferenda – načela pravičnosti v mednarodnem pravu nasledstva držav. Tudi Svetovna Banka (World bank) je pri postavljanju pogojev nasledstva po SFRJ (podobno kot IMF) vzpostavila svoj precedens, saj je opredelila pravilo končnega uporabnika dolga (republike) kljub temu, da je bila posojilojemalka do Svetovne banke država (SFRJ), s tem, ko je določila, da mora vsaka država naslednica »potrditi, da sprejema tisti del dolga SFRJ, od katerega je ime- • la neposredno korist«. Ta odločitev (v bistvu pogoj) Svetovne banke do naslednic SFRJ potrjuje teritorialno načelo običajnega mednarodnega prava, da lokalizirani dolgovi preidejo na državo naslednico. Šele s postavitvijo končnega uporabnika dolga je bila možna delitev dol- ga Svetovne banke z vidika republik, saj je bila večina teh kreditov namenjena točno določenim projektom. 53 Tudi v primeru zasebnih upnikov so bile odločitve IMF in WB vodilo za razdelitev dolgov. Pri zasebnih upnikih se je prav tako izpostavilo vprašanje alociranega in ne-alociranega dolga; vprašanje je bilo zdaj, kateri »ključ« delitve uporabiti za ne-aloci- rane dolgove, oziroma ali ni enostavneje uporabiti kar že razvite formule IMF-a 54 , kar se je nazadnje tudi zgodilo. Za razdelitev alo- ciranih (lokaliziranih) dolgov ni bilo nobenega dvoma; na prime- ru Svetovne banke je s sprejetjem načela končnega upravičenca kredita jasno potrjeno teritorialno načelo. V zgodnjem obdobju razpada SFRJ – še v okviru Mednarodne konference o bivši Jugoslaviji – je med naslednicami še obstajalo soglasje o razdelitvi sredstev in obveznosti, a so nadaljevanju, zara- di nesprejemljivih stališč ZRJ dogovori postajali vse manj verjetni. Zato je Slovenija med prvimi začela samoiniciativno in lastno pot 52 Članice IMF so postale dne: Croatia (on January 15, 1993), Slovenia (on January 15, 1993), the former Yugoslav Republic of Macedonia (on April 21, 1993), Bosnia and Herzegovina (on December 20, 1995), and the Federal Republic of Yugoslavia (on December 20, 2000) succeeded to the membership in the Fund of the former Socialist Federal Republic of Yugoslavia, in each case, effective December 14, 1992. The Federal Republic of Yugoslavia was later renamed Serbia and Montenegro. In June 2006, Serbia and Montenegro, separated to become the Republic of Serbia and the Republic of Montene- gro. Serbia succeeded to the membership of Serbia and Montenegro. List of Members’ Date of Entry. Po: http://www.imf.org/external/np/sec/memdir/memdate.htm. 53 Po delitvi World Bank-e je na Bosno in Hercegovino odpadlo 21,4 % dolga, na Hrvaško 7,6 %, na Ma- kedonijo 7,5 %, na Slovenijo 7,8 %, in na Srbijo in Črno goro (skupaj) 55,7 % dolga nekdanje SFRJ. 54 »IMF Key«: Bosnia and Herzegovina 13.20 percent, Croatia 28.49 percent, Macedonia 5.40 percent, Slovenia 16.39 percent and Serbia/Montenegro 36.52 percent, Press Release of the IMF, December 15, 1992. 19-Slak.indd 300 7.12.2011 18:46:38 301 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav pogajanj s tujimi zasebnimi upniki. Najprej je dosegla dogovor z upniki t. i. Pariškega kluba, ko je prevzela celoten alocirani dolg, določen na podlagi končnega upravičenca po teritorialnem na- čelu, in del ne-alociranega dolga po ključu IMF. Slovenija je s tem pokazala tujim upnikom, da je resna in kredibilna država. Model razdelitve zunanjega dolga Slovenije, dosežen v pogajanjih s tu- jimi zasebnimi upniki, je nato uporabljen kot model nasledstva dolgov do istih upnikov tudi v pogajanjih Hrvaške, Makedonije in BiH. Slovenija je tako krojila »de lege ferenda« na področju nasled- stva dolgov. Druga skupina tujih zasebnih upnikov je skupina komer- cialnih bank ali t. i. Londonski klub. Podobna kot v primeru Pa- riškega kluba je bila situacija Slovenije tudi v primeru London- skega kluba. Vendar se je Slovenija lotila pogajanj z Londonskim klubom kasneje kot s Pariškim klubom, saj je bilo pričakovati, da bodo ta pogajanja zahtevnejša, ker imajo upniki Londonskega kluba v pogodbah klavzule, ki so zelo neugodne za dolžnike in poroke; gre za že omenjene solidarnostne klavzule (»jointly and seve- rally«), po kateri je vsak dolžnik iz pogodbe soodgovoren za celo- ten znesek dolga na podlagi te pogodbe. 55 Pomemben uspeh pri pogajanju Slovenije z Londonskim klu- bom je bil, da je Slovenija uspela »prisiliti« konzorcij teh bank v nižji delež dolga – blizu deležu, ki je bil odrejen s strani IMF. 56 Dru- gi ključen uspeh pa je, da so jo oprostili solidarne obveznosti (»joint and several liability obligation«). Tudi sporazum Slovenije z Londonskim klubom je postal pre- cedenčen primer za sporazume vseh drugih štirih držav naslednic s to skupino upnikov. Za razliko od pogajanj Slove- nije, ki so trajala več kot tri leta, so Hrvaška, Makedonija ter Bo- sna in Hercegovina, sporazume z Londonskim klubom dosegle zelo hitro; Hrvaška in Makedonija leta 1996, BiH pa leta 1997. Vsi ti meddržavni sporazumi so torej sledili Sloveniji, ki je ves čas krojila »de lege ferenda«: za ne-alociran dolg se uporabi IMF ključ, ki (preneseno) od- • raža načelo pravičnosti; 55 Original : “Each debtor under a contract became liable for the total debt amount under that con- tract”. 56 Države Londonskega kluba so pričakovale, da bo Slovenija, kot »bogatejša« republika SFRJ prevzela ponujen delež NFA 28,49 %, ki pa je bil bistveno višji od ključa delitve dolgov, kot ga je določil IMF: 16,39 %. 19-Slak.indd 301 7.12.2011 18:46:38 302 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava za alociran dolg se uporabi načelo končnega upravičenca • dolga – teritorialno načelo. V primeru razpada ZSSR so se nove države naslednice po- dobno soočile z vprašanjem nasledstva zunanjega dolga, četudi ZSSR ni bila članica svetovnih mednarodnih finančnih organizacij. Seveda je tudi bivša Sovjetska zveza najemala kredite, vendar kar neposredno na mednarodnem finančnem trgu, zato si je v ta na- men vzpostavila svojo finančno institucijo, Vnesheconombank. 57 ZSSR tako formalno ni bila kreditna dolžnica, to je bila »njena« banka. ZSSR je torej bila posredno zadolžena, a le do tujih zasebnih upnikov, zato so se države naslednice v Sporazumu o soglasju (Memorandum of Understanding) dogovarjale o prevzemu tega zunanjega dolga. Bile so celo pripravljene sprejeti t. i. »skupno in solidarno odgovornost«. Najprej je bil v »igri« predlog, da se ce- loten zunanji dolg ZSSR sorazmerno porazdeli glede na zuna- njetrgovinsko moč vsake države naslednice. Razmejitev med drža- vami naslednicami je bila dogovorjena na osnovi deleža v bruto nacionalnem dohodku, zunanjetrgovinski bilanci in številu prebi- valcev. V tem primeru je šlo za model razdelitve po načelu pravično- sti, torej »ključu« razdelitve v soglasju med vsemi državami na- slednicami. Zaradi formulacije o omenjeni solidarni odgovornosti pa ta model razdelitve postopno ni bil več primeren za vse države naslednice; predvsem sta mu nasprotovali Ukrajina in Gruzija, kakor tudi • nove baltske države Estonija, Litva in Latvija, ker so menile, da one niso naslednice dolgov ZSSR. 58 Podobno kot v primeru SFRJ, ko se je Slovenija začela samostoj- no pogajati s tujimi upniki, se je tudi Ruska federacija kot daleč največja in najmočnejša država naslednica po ZSSR odločila za samostojno pogajanje s tujimi upniki. Prevzela je kar celoten zunanji dolg; najprej se je dogovorila z upniki • Pariškega kluba; ti pa so se nato obvezali, da ne bodo terjali dolga od drugih držav naslednic, v kolikor le-te dosežejo sporazum o prenosu dolga z Rusko fede- racijo 57 Vnesheconombank – Bank for Development and Foreign Economic Affairs, po: http://www.veb. ru/en/. 58 Glede na zgodovinsko spornost njihove priključitve k ZSSR, leta 1940. 19-Slak.indd 302 7.12.2011 18:46:38 303 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav in ta je nato z vsako državo naslednico sklenila meddržavne - bilateralne sporazume. 59 Primer je nov precedens, saj so zasebni kreditorji (upniki), zbrani v Pariškem klubu, sprejeli in upoštevali dogovore, ki so jih države naslednice Sovjetske zveze sklenile med seboj. Primer na- sledstva dolga bivše ZSSR je poučen, če si zamislimo scenarij, kako bi se izteklo • nasledstvo dol- gov po SFRJ, če bi npr. ZRJ v mednarodni skupnosti uspelo dose- či, da je le ona naslednica bivše Jugoslavije in nosilka kontinuitete državnosti? Če po - analogiji z ZSSR skušamo odgovoriti na to vprašanje, bi nove države bivše republike SFRJ morale z ZRJ sklepati bilate- ralne sporazume o deležu prevzema dolga, medtem ko bi se ZRJ sama pogajala s tujimi upniki, pri čemer bi si gotovo zagotovila manjši delež prevzetega dolga, boljše pogoje odplačevanja ipd. Glede modela razdelitve premoženja bivše ZSSR lahko povza- memo, da se je splošno veljavno teritorialno načelo ob kom- binaciji z načelom pravičnosti upoštevalo, a le pri delitvi tiste- ga nepremičnega in premičnega premoženja, ki je bilo v fizični obliki. Bistvena so tri dejstva v zvezi s prevzemom dolga bivše ZSSR, saj so države naslednice: Ruski federaciji 1. priznale kontinuiteto državnosti, Rusko federacijo 2. pooblastile za sklepanje sporazumov s tu- jimi zasebnimi upniki, tako s Pariškim kot z Londonskim klubom, sklenile posamezne bilateralne dogovore z 3. Rusko federaci- jo kot edino naslednico ZSSR. Nasledstvo državnega dolga glede razpada ZSSR sicer ne potrjuje teritorialnega načela. A gre za izjemo, ki je bila s sporazu- mom držav naslednic potrjena, čeprav do tega dogovora ni prišlo zlahka. Ruska federacija je namreč obdržala ves državni aparat in nasledila tudi večino premoženja, zato je bila že v izhodišču »pri- mernejša« pogajalka kot ostale, večinoma slabo razvite nove drža- ve na ogromnem teritoriju bivše Sovjetske Zveze. Tuji upniki so se, pragmatično pač, šli najprej pogajat s tisto državo, pri kateri so videli največ možnosti za uspeh. 59 Aspects of the law of State succession, Berlin Conference (2004) International Law Association, str. 11. 19-Slak.indd 303 7.12.2011 18:46:38 304 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava 3. Sklep Raziskovalno vprašanje: »Ali je teritorialno načelo v nasledstvu držav uveljavlje- • no v teoriji in praksi oziroma ali se ga upošteva pri nasled- stvu držav?« Raziskava v veliki meri potrjuje in velja: za teritorialno načelo v teoriji, - za teritorialno načelo v praksi držav, - za teritorialno načelo v sodni praksi. - Raziskovalno vprašanje je bilo preizkušeno po vseh virih mednarodnega prava, po 38. členu statuta Meddržavnega sodi- šča (ICJ): mednarodnih pogodbah, 60 mednarodno-pravni praksi, 61 splošnih pravnih načelih civiliziranih narodov, 62 sodni praksi 63 ter pravni znanosti. 64 Morda kaže izpostaviti tiste redke primere, ko teritorialno na- čelo ni bilo uporabljeno oziroma ga ni mogoče upoštevati: Teritorialno načelo ne velja v primerih, ko se države o nasled- 1. stvu drugače, a soglasno in pogodbeno dogovorijo. Po mednaro- dnem pravu imajo prednost dogovori (sporazumi) 65 in pogodbe v zvezi z nasledstvom premoženja. Teritorialnega načela v določenih primerih niti ni mogoče 2. uporabiti; ko gre za situacije, ko državnega premoženja nikakor ni mogoče povezati s teritorijem. Taki primeri so v praksi držav npr. ve- leposlaništva držav, locirana v drugih državah. A tudi v teh primerih je možna pogojna uporaba teritorialnega načela v kombinaciji z na- čelom pravičnosti, če se najdejo kakršna koli dejstva ali okoliščine, ki premoženje lahko povežejo s teritorijem »matične« države. V pričujoči raziskavi 3. se teritorialno načelo ni upoštevalo le pri razdelitvi zunanjega dolga po bivši Sovjetski Zvezi, države naslednice ZSSR so se pač - dogovorile drugače in o tem sklenile pogodbe. 60 Izvedena je analiza DK-1978 in DK-1983, Sporazuma o vprašanjih nasledstva (2001) itd. 61 Izvedena je analiza prakse sukcesij po: ZSSR, ČSSR, SFRJ in NDR/ZRN itd. 62 Izvedena je analiza mnenj Arbitražne (Badinterjeve) komisije za bivšo Jugoslavijo itd. 63 Izvedena je analiza sodb (odločitev) Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice v Strassbourgu (ECHR), posebej primera »Kovačič in drugi proti Sloveniji«, z dne 3. 10. 2008. 64 Izvedena je analiza dela Komisije za mednarodno pravo (ILC), resolucije Inštituta za mednarodno pravo (I.D.I.) Vancouver -2001 in resolucije International Law Assotiation (ILA) Rio de Janeiro-2008. 65 Če dogovora ni, se: (1) najprej upoštevata obe Dunajski konvenciji o nasledstvu (1978 in 1983), nato (2) drugi viri, kot je praksa držav, mnenja pravno relevantnih organov/komisij, kot je npr. »Banditerje- va«; nato sledijo (3) pomožni viri, kot je sodna praksa (npr. Evropskega sodišča za človekove pravice), nato (4) razne resolucije o nasledstvu (npr. vancouverska) oziroma vse, kar v mednarodnem pravu velja kot doktrina (5). 19-Slak.indd 304 7.12.2011 18:46:38 305 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav Toda treba je poudariti, da se je vse ostalo nepremično in - premično premoženje bivše ZSSR (vključno z ladjami bivše flote in vesoljskimi postajami, ki so v brezzračnem prostoru) delilo te- ritorialno, saj se je vedno našla vez s teritorijem 66 države predho- dnice. Iz tega razloga 4. ni razumljivo vztrajanje hrvaške države, ki v očitni teritorialni povezavi s hrvaškim ozemljem glede »jam- stva federacije za devizne vloge varčevalcev LB-Zagreb«, še dalje zahteva, da naj te varčevalce poplača Republika Slovenija. Nedvomno je, mogoča tudi drugačna rešitev od - »teritorial- ne«, a le v primeru, če se bodo glede tega vprašanja vse države naslednice SFRJ, ki so podpisnice Sporazuma o vprašanjih na- sledstva, strinjale in tudi sklenile ustrezen, nov sporazum (meddr- žavno pogodbo). Problem sukcesije držav dalje ostaja eden težjih problemov mednarodnega prava. Prav na nasledstvu državnih dolgov in na obravnavanem študijskem primeru deviznih varčevalcev LB Za- greb je razvidno, da države še danes niso soglasne, kako enotno reševati to vprašanje. Vprašanje nasledstva državnih dolgov po sprejeti 67 DK-1983 ni kljub novejši praksi držav in novejši doktrini manj problematično. Doktrina sicer velja kot pomožni vir mednarodnega prava, zato ima DK-1983 še dalje večjo težo kot resolucije (npr. vancouverska), ki vsebujejo novejšo prakso držav. Danes prevladuje splošno razumevanje v doktrini in praksi dr- žav, da v sukcesiji tako pri odcepitvi kot tudi pri razpadu držav pri- haja do prenosa dolgov z države prednice na državo naslednico. To je jasno sprejeto z rešitvami v 40. in 41. členu DK-1983, z izjemo privilegiranega položaja za na novo osnovane neodvisne države, kjer ostaja v veljavi praksa »tabula rasa« (clean slate). Nesporno je tudi, da lokalni dolgovi – neodvisno od kategorije sukcesije – preidejo na državo naslednico, ki ji pripada področje (teritorij), ki je že imel finančno avtonomno lokalno oblast. Prav zaradi tega bi pri odcepitvi in razpadu države vsaka država na- slednica morala prevzeti dolgove, od katerih je imela (ali ima) iz- ključno ona sama korist. 66 Npr. matično pristanišče (za ladje) in izstrelitvena postaja (za vesoljska plovila) se seveda nahajajo na ozemlju določene države. Če obstaja volja in interes držav, se lahko za vsako premoženje najde teritorialna vez! 67 DK-1983 ima sicer malo ratifikacij držav sveta, a ratificirale so jo vse države naslednice po SFRJ, kar je v obravnavanem primeru »deviznih varčevalcev« zelo pomembno. 19-Slak.indd 305 7.12.2011 18:46:38 306 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava Pri dolgovih, ki jih ni možno povezati s teritorijem, so se doslej v praksi držav uporabljali različni kriteriji (osnove, klju- či, okoliščine itd.) za razdelitev dolgov pri sukcesijah. Tako med osnovami delitve najdemo številne kriterije, ki upoštevajo: velikost teritorija, število prebivalstva, gospodarsko aktivnost, finančno sposobnost, fiskalno osnovo, državljanstvo prebivalstva, zunanje- politično pomembnost države naslednice in podobne kriterije. Vendar pa ne obstaja nobeno nesporno pravilo, ki bi • predpisovalo ob- veznost sprejetja katerega koli od naštetih kriterijev ali metode, bodisi posamično ali v kombinaciji. Razdelitev dolgov med državami naj bi se, če je le možno, ure- jala sporazumno in z dogovori; saj mednarodno pravo vsebuje le splošna načela, ki so lahko neučinkovita ob manku dogovora vsaj osnovne razdelitve. Ključen kriterij oziroma najbolj relevantna okoliščina, ki preve- va skozi celotno DK-1983, je, da naj se upoštevajo • celotno premoženje, pravice in inte- resi, torej celotne koristi, ki so jih imeli teritoriji države predni- ce in država naslednica, ki se odceplja ali je razpadla (lahko jih je več), od predhodnega prevzema teh dolgov s strani države pred- nice; zato ni opravičljivo, da pri sukcesiji (ne glede na to, če gre - za odcepitev ali za razpad) ena od držav udeleženk pridobi neso- razmerno korist (aktivo), medtem ko drugi ostane nesorazmerno breme (pasiva). Če pri sukcesiji splošnih (tj. ne-alociranih) državnih dolgov ni mogoče vzpostaviti njihove področne (teritorialne) zveze med državo prednico in naslednico (ali naslednicami), je treba upo- števati celotno vrednost aktive in pasive. Kakršno koli posa- mično obravnavanje sukcesije državnega premoženja, ločeno na prevzem aktive oz. ločeno na prevzem pasive, po mednarodnem pravu ni premoženjsko-pravno opravičljivo. 19-Slak.indd 306 7.12.2011 18:46:38 307 DIGNITAS n Teritorialno načelo v sukcesiji držav LITeRa TuRa aVTORSKI VIRI Blumenwitz, Dieter – Gornig, Gilbert-Hanno, »Staatennachfolge und die Einigung Deutschlands, Staatsvermögen und Staatschulden«, Mann, Berlin, 1992. Eisner, Bertold – Horvat, Marijan, »Rimsko pravo«, Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb 1948. Metelko, Josip, »Pravičnost u sukcesiji država – s posebnim osvrtom na državnu imovinu, arhive in dugove pri odcjepljenju i raspadu države«, doktorska disertacija, Pravni fakultet u Zagrebu, 1992. Pufendorf, Samuel von, »De jure naturae et gentium Libri Octo«, Clarendon Press, Oxford, 1934. Stanič, Ana, »Financial Aspects of State Succession - The Case of Yugoslavia«, European Journal of International Law, letnik 12, št. 4, 2001. Williams, Paul R., »State Succession and the International Financial Institutions: Political Criteria v. Protection of Outstanding Financial Obligations«, International and Comparative Law Quarterly, vol. 41, 1994. DRuGI VIRI Aspects of the Law of State Succession, Berlin Conference (2004) International Law Association. Yearbook of the International Law Commission, 1981, Doc. A/CN 4/345. Vollume II, Part One, Thir- teenth report on succession of States in respect of matters other than treaties, by Mr. Mohammed Bedjaoui, Special Rapporteur. Yearbook of the International Law Commission, DOCUMENT A/36/10* Report of the International Law Commission on the work of its thirty-third session (4 May–24 July 1980), poglavje: The prin- ciple of equity, Volume II, Part Two, (paragraph 76-85), 1981. »Mnenja Arbitražne komisije od št. 1 do št. 15«, v: Revue Générale de Droit International Public, Paris, 1994. Mnenja, preko spleta dosegljiva tudi v: The Opinions of the Badinter Arbitration Committee (1–3) avtor: Alain Pellet, European Journal of International Law, Vol. 3, No.1, 1992, Appendix: http://www.ejil.org/pdfs/3/1/1175.pdf. The Opinions of the Badinter Arbitration Committee (4–10) avtor: Danilo Türk, European Journal of International Law, Vol. 4, No.1, 1993, Annex 3: http://www.ejil.org/pdfs/4/1/1227.pdf. Resolution on: »State Successison in Matters of Property and Debts«, Session of Vancouver, The In- stitute of International Law, Seventh Commission, Rapporteur: Mr. Georg Ress, 26. august 2001. Yearbook of the Institute of International Law, Vol. 59, Session of Vancouver, 2001. »IMF Decision on 14. December 1992«, Press Release No. 92/92, 15. December 1992. »World Bank Decision on 25. February 1993«, Press Release No. 93/S43, 26. February 1993. MeDNaRODNe INSTITuCIJe Organizacija združenih narodov (UN), http://www.un.org/en/ Komisija za mednarodno pravo (ILC), http://www.un.org/law/ilc/ Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), http://www.icj-cij.org/homepage/index.php Mednarodni denarni sklad (IMF), http://www.imf.org/external/index.htm Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), http://www.ebrd.com/pages/homepage.shtml Svetovna banka (WB), http://www.worldbank.org/ Vnesheconombank, Bank for Development and Foreign Economic Affairs, http://www.veb.ru/en/ MeDNaRODNe POGODBe Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN, Uradni list RS št. 71/2002, z dne 8. 8. 2002). “Montevideo Convention on the Rights and Duties of States”, 1. Konvencija nasledstva držav, velja od 26. 12. 1933, Hudson (ur.), International Legslation, 1931–1950, str. 620. Dunajska konvencija o nasledstvu pogodb – 1978 (Vienna Convention on Succession of States in respect of Treaties) - velja od 6. novembra 1996. Dunajska konvencija o nasledstvu državnega premoženja, arhivov in dolgov – 1983 (Vienna Con- vention on Succession of States in respect of State Property, Archives and Debts, 1983 – še ne velja, ker nima dovolj ratifikacij – vendar se na splošno upošteva, ker druge podobne (ali boljše) konvencije ni. 19-Slak.indd 307 7.12.2011 18:46:38 308 DIGNITAS n Teorija mednarodnega prava »Vertrag zwischen Bundesrepublik Deutchland und der Deutschen Demokratischen Republik über die Herstellung der Einheit Deustchlands«, BullBReg., 1990. »Declaration by the Heads of State of the Republic Belarus, the Russian Soviet Federative Socialist Republic«, povzeto iz: »Agreement on the Establishment of the Commonwealth of Independent States«, between the Republic Belarus, the Russian Federation and Ukraine, Minsk, 8. December 1991, International Legal Materials, 1992. »Protocol to the Agreement on the Establishment of the Comonwealth of Independent States«, signed on 8. December 1991 at the city of Minsk, By the Republic of Belarus, The Russian Federation and Ukraine, between the Republic of Azerbaijan, Republic of Armenia, Republic of Belarus, Republic of Kazahstan, Russian Federation, Rupublic of Tajikistan, Turkmenistan, Republic of Uzbekistan and Ukraine, Alma – Ata, 21-th. December 1991, International Legal Materials, 1992. »Alma-Ata Declaration«, International Legal Materials, 1992. »Czech and Slovak Federal Republic, Constitutional Act No. 541/1992 on the Division of Property«, 13. November 1992. SODNa PRaKS a »Case of Kovačič and Others v. Slovenia«, ECHR - Grand Chamber, Applications: 44574/98, 45133/98, 48316/99, Judgment: Strassbourg, 3. October 2008, www.echr.coe.int/. Plateau continental de la mer du Nord (North Sea Continental Shelf Case), Report of the International Court of Justice, l. 1969. Republic of Croatia et al. v. Giro Credit Bank A.G. Der Sparkassen, Austrian Supreme Court, Decision of 17 December, 1996. Razlaga teorije “Communio Incidens”, kot jo je razvilo Vrhovno sodišče Avstrije, po: http://intlaw.univie.ac.at/uploads/media/d97_01.doc. 19-Slak.indd 308 7.12.2011 18:46:38