PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 216 - Cena 3,- lire TRST, torek 12. februarja, 1946 Uredništvo ln uprava, Plana Goldoni it, 1 - L Tel, St. 93806 93807,93808. Rokopisi se ne vračajo Mejo slovansko iiolijoflskeoo sovrošivo Težko Je odpovedati se gospod-itvu, teiko odreči se ugodju in u-dobnosti, ki ti jo nudi gospodovanje. Dolga leta je italijanska faši-stična svojat privoščevala ta fevdalni občutek resnično demokratični opijani, del^tn**i samo zato, ker nočejo lcfj^, **° njihovih željah in v iz-duj, n° njihovo korist. Tudi naje-v^i« stvari jih bodejo v oči. Hno ‘>la PritbivaJstva Julijske kra fa slovanskat ProvokacijaI * ljudstvo je skupno medt *am borxl° Proti naoifašizmu, tio%fern 1(0 *° oni živeli epodtal- ^ Provokacija! fa»Ui U,l° šjudztvo prireja svoje ^*uno ljudstvo stavka, ker mu '*>kLf>reZpoBelnoat *n 9ladf Pr0~ Antifašisti protestirajo epu aretacijam so boroe v in proti komedijit Provokacija1 Rivalstvo Julijske krajine in *favit manifastira za Titovo Juger /ta °/ Iz ae ta tisk vztrajno riavj0, obao)a,' za vse podvige P° nima posluha, ker je uglašen. Stopnjujoča se strv-** njihovega tiska nas ponov-j^Pričujs, da se reakoija ved-Vre°^ *aveda svoje nemoči, in da " gotovostjo pričakovati ha n Poskusov, ki M postorili >ervenli>n* T9 zadostila vojnim potrebam? Menim, da lahko to potrdim. Ce vzamemo podatke v letu 1940 — na predvečer druge svetovne vojne — in če jih primerjamo s podatki iz leta 1913 — predvečer prve svetovne vojne — bomo videli, sledečo podobo: Leta 1913 je naša dežela proizvajala 4.220.000 ton surovega železa, 4.230 tisoč ton jekla, 29.000.000 ton premoga, 9.000.000 ton olja, 21.600.000 ton tržnega žita, 740.00 ton surovega bombaža Take so bile materialne možnosti naše dežele, s katerimi je vstopila v prvo svetovno vojno. To je bil gospodarski temelj, ki ga je stara Rusija mogla uporabiti za vodstvo vojne. Leta 1940. Je naša dežela proizvajala: 16,000.000 ton surovega Seleza, to ji skoraj 4 krat toliko, kot leta 1913.; 18,300.000 ton jekla, to Je 4.6 krat toliko, od leta 1913.; 166,000.000 ton premoga, to je 5.5 krat toliko. 1913.; 38.300.000 ton tržnega Sita, to Je 17,000.000 ton več, kot Uta 1913. Take so bile materialne možnosti naše dežele, s katerimi je šla v drugo svetovno vojno, tak Je bil gospodarski temelj Sovjetske zveze, k; ga je mogla uporabiti za vodstvo vojne. Priznati je treba, da je 13 let neverjetno kratek čas za izpolnitev tako ogromne naloge. Prav to dejstvo je vzbudilo svoje časno glas nasprotujočih si komentarjev v tujem tisku. Prijatelji so dejali, da se Je Izvršil čudt^, zlobniki so pa izjavljali, da so petletke boljševi-ška propaganda. Toda ker s® čudeži ne dogajajo, se je javno mnenje v inozemstvu moralo sprijazniti e dejstvi. Sovjetska metoda industrializacije se korenito razločuj* od kapitalističnih metod industrializacije. Partija se je spominjala Leninovih besed, da je brez težke industrij? nemogoče varovati neodvisnost dežele, da bo brez nje sovjetski sistem padel. Zaradi tega je Komu- Ja proizvajala letno do 40,000 letal, artilerijska industrija je zgradila letno do 120.000 topov vseh kalibrov, do 450.000 lahkih in težkih strojnic; preko 3 milijone pu&k in skoraj 2 milijona brzostrelk. Od leta 1940. do 1944. je naša industrija minometov proizvajala letno povprečno 100.000 minometov. Naravno je, da smo hkrati proizvajali zadostno količino topovskih granat; raznih vrst min, letalskih bomb: nabojev za strojnice in puške. To je splošna podoba preskrbe Rdeče armade z orožjem in munlcijo. Močan dvig gosnodarstva v prihodnosti V prihodnosti borno posvetili posebno pozornost razširjenju produkcije potrošnik dobrin, dvigu življenjskega standarta delovnega ljudstva s stalnim zmanjšanjem cen ln vseh življenjskih potrebščin, ter obširni izgradnji znanstvenih raziskovalnih ustanov vs;h vrst, kar bo omogočilo znanosti razvoj njenih sil. Ne dvomim, da bodo na- nistična partija naše dežele zavr- š; znanstveniki, če jim damo po- gla »navadno* pot industrializacije in pričela z razvojem težke industrije. Da bi se končala zaostalost našega poljedelstva, Je bilo treba preiti od majhnega kmečkega gospodarstva na široka gospodarstva. Jasno je, da forfz politike kolektivizacije ne bi mogli končati stoletne zaostalosti našega poljedelstva v tako kratkem času. Znano je, da naša oborožitev Se daleč ni manj vredna v primeri z nemškim orožjem, temveč ga je po kvaliteti oelo prekosila. V zadnjih treh letih je naša Industrija tankov zgradila povprečno preko 50.000 tankov, motoriziranih topov in o- kot leta 1913.; 31,000.000 ton petro- kloknih avtomobilov. Prav tako je leja, to je 3.5 krat več, kot leta | znana da Je naša letalska industrl- INTERVIEW z nizozemskim novinarjema Nedavno se Je mudil v Trstu do- sem jih po naključju srečal in na-planik znanih naprednih nizozemskih listov «Warheid» in »Frele Katheder*. Po kratkem potovanju po naši Primorski preko Krasa, Vipavske ln Brd po Soški dolini do Kobarida in Bovca ter ob povratku preko Tržiča, se je oglasil g. Jung-mann v poslopju našega lista in vprašal za uredništvo »Voce Ubere*. Pokazali smo mu pot, nakar smo ga prosili, da bi po končanem razgovoru stopil tudi k nam na kratek razgovor o svojih vtisih s potovanja. G, Jungmann se Je opravičil, da na ta dan nima časa in nam najavil svoj obisk za prihodnje jutro. rKakšno je vaše mnenje 0 etnološkem ozemlju te pokrajlnet* je bilo naše prvo vprašanje. *Mogel sem se prepričati, da sem našel razen v Trstu tn Tržiču z najožjo okolico res povsod kompaktno slovensko prebivalstvo*, je odvrnil g. Jungmann. »AS ste imeli prilike spoznati tudi vsaj deloma politični položaj o-zemlja, ki ste ga obiskalit* eStrahovite ruševine in ponekod razvaline celih oa»< pričajo o res ogorčeni borbi z okupatorjem o teh krajih. Prav tako številke žrtiv, ki so ml Jih pojasnili domačini. Na moč. Vsi dobro vemo, da Je ni izozem- vsej poti sem videl napise in slavo- ski tisk večkrat ponavljal, da Je sovjetski sistem »tvegan poizkus*, obsojen na neuspeh itd. Sedaj smo v stanu izjaviti, da je vojna odklc-nila vse t* trditve inozemskega ti- loke, ki pričajo tud* o tem in o volji tega prebivalstva, da se priključi k Titovi Jugoslariji, Vendar nisem Črpal svojih vtisov iz tega, ampak te razgovorov, ki sem jih 23 ŽIVIH V OGENJ so vrgli požitinjeni nacifašisti pri Peternela 8.IV.1921, ko še ni Mio fašisma: je italijanska vojska s civilnimi organi požgala na Krnici 26 kmečkih biš. trebno pomoč, mogli ne le tekmovati, temveč celo v bližnji prihodnosti prekoračiti uspehe znanosti onstran meje naše dežele. V načrtih za daljšo dobo nameravamo izvesti nov, mogočen napredek narodnega gospodarstva, ki nam bo n. pr. omogočil dvigniti stanje naše industrije trikrat več v pri, meru s predvojnim stanjem. Doseči moramo položaj, da bo naša industrija mogla letno proizvajati 50 milijonov ton surovega železa, 60 milijonov ton jekla, 500 milijonov ton premoga, 60 milijonov ton petroleja. To bo zahtevalo morda tri nove petletke, če ne več. Toda zastavljeno nalogo je mogoče izvršiti ln Jo moramo izvršiti. je pojasnil, da hoče tudi furlansko ljudstvo ljudsko oblast (peoples po-loer, Volksveruialtung — upam, da sem prav razumel okorno nemščino priložnostnega tolmača, je pojasnjeval g. Jungmann). Ce bo imelo ljudstvo oblast v svojih rokah, nam nihče ne bo kratil našega ttalijanstva, je pristavil ta delavec. Neki dru,gi mi je pričel razlagati, da so se s Slovenci skupaj borili v partizanskih brigadah ln da so jih Slovenci v hribih oskrbovali z živežem. Nato sem vprašal, zakaj noči jo več pod Italijo. Neki stareo t sosednje mize je takoj razburjeno vzkliknil, da imajo že dovolj izkustev e Italijo, da imajo same slabe izkustva, da je oelo svoje dni pod Avstrijo bilo bolje, Nato sem jih vprašal, zakaj nočejo internacionalizacije. Odgovorilo jih je kar več hkrati. Kolikor sem mogel sam razbrati in mi je nato pojasnil tolmač, nočejo internacionalizacije, ker pravijo, da M potem morah služiti še večjemu številu gospodarjev, kot pod Italijo, Potem bi bili kolonija več gospodarjev, mislijo. Dobil sem vtis precejšne politične zrelosti, ko sem vprašal, kaj mislijo o stavu italijanske komunistične partije napram Julijskemu problemu. Delavec, ki je sedel meni nasproti, ni niti mnogo premišljal. Rekel je približno: Mi smo prijatelji, toda oni imajo svoje težave, mi pa svoje. Reševati jih moramo pač vsak na svoj način. Svoj trenutni stav so zavzeli naši italijanski tovariši najbrž zaradi bližnjih volitev v konstituanto. Nato sem ga vprašal, ah je komunist, ker je rekel, da so italijanski komunisti njegovi tovariši. Pritrdil Italijanski kraljevi vojaki peljejo zajete kmete na morišče NEBLA. V letih 1941 in 1942, ko so se na Primorskem pojavili prvi partizani, je prišel v stik z njimi tudi posestnik SKolaris Jožef. Od tedaj so fašisti po noči vohunili po vasi, in vdrli nekoč v stanovanje omenjenega posestnika. Pokradli so mu denar, in ga nato z vso družino odvedli v goriške zapore. 1942. so italijanske oblasti prijele nasilno pošijati fante v kazenske bataljone. Iz vasi so jih odvedli 16. 22. 5. 1944, ko so Nemci začeli splošno ofenzivo proti NOV v Brdih, so navalili tudi na vas, terorizirali ljudstvo in silili, da morajo izdati skrivalibče partizanov. Ker nihče tega ni starll, so Nemci iz maščevanja zažgali najprej eno hi so, potem pa »e umaknili v hribe. Ker pa so prišli pri Peternelu v partizansko zasedo, je bilo mnogo Nemcev pobitih in ranjenih. Iz maščevanja so zato vas zažgali. V svojem zverinskem besu so pometali' v goreče hlSe 23 živih ljudi, med njimi otroke ln starčke. V goreče hiše so zmetali tudi nekaj neznanih partizanov. V bitki je padlo 6 partizanov. V Vasi so zažgali 31 poslopij, z gospodarskim orodjem, hrano itd. to to: Bu-lec Antonu, Skobin Dominiku, Žumer Mariji, Koncut Antonu, Per-šolja Aleksandru, Sibau Karolini, Mavrič Jožefu, Koncut Emilu, Koncut Mariji, Koncut Konradu, Koncut Ivanu, Koncut Alojzu, Sirk Antonu, Medvešček Ivanu, Golob Romanu, Koncut Jožefu, Zaletel Elzi, Zaletel Ivanu, Skobin Jožefu, Fabrizio Ludviku, Sibau Alojzu, Urbančič Jožefu, Sirk Albertu, Peršolja Antonu, Perzetič Henriku, Kodermac Mirku, Pod vršič Karlu, Valentinčič Antoniji in Leslca Jožefu. Imena poznanih, sežganih so naslednja: Sirk Anton, Sirk Bernardina, Sirk Vilma, Sirk Benedikta, Sirk Ciril, Sirk Violeta, Sirk Liliana in Podvršoek Albina. Aretirali pa so: Zaletel Sandrina, Pinrčič Marija, Silvan Elvira, Bertič Fausta, Bertič Augusta, PerSolja Karolino, Peršolja Antonijo, ki se še ni vrnila. KOJSKO. Leta 1942, ko je bila v vasi orožniška postaja, so mnoge, ki so jih sumili protiitalijanskega delovanja, zaprli v zapore v Kojskem in jih na zasliševanjih mučili in pretepali po navodilih Medio Rocca. Pomladi leta 1943, ko je začelo mnogo vaščanov stopati v NOV, so italijanske vojaške oblasti začele nasilno mobilizirati v kazenske bataljone. Nekega dne so s pomočjo karabinjerjev s postaje zjutraj obkolili vas in po hišah pograbi 30 fantov, ki so jih odpeljali v Aquilo. Druge so odvedli v bližino Milana, od koder so nekateri pobegnili na Primorsko k partizanom. Ob prilikah prisilne mobilizacije in odvažanja ljudi v zapore so Italijani izrabili priložnost in ropali. V vasi so Italijani aretirali 8 oseb: Kumar Danilo, Bavdaš Alojza, Dornik Mihaela, Kumar Miloša, Jeririjo Antona, Matjac Jožefa, Furlan Gabrijela in Kumar Gabrijela. Nemci so takoj po svojem prihodu ustrelili Kumar Danilo, do smrti mučili so pa Simčič Jožefa. Marca 1944. so aretirali Zuljan Rudolfa ln Hlade Emila, oktobra 1944. pa Bevčič Leopolda. Na pohodih v Brda so Nemci stalno obiskovali vas in pri tem ropali vse, kar je prišlo pod roko. Tako so 15. 8. 1944. prišli v vas skupno z italijanskimi fašisti. Ker so v hlevu posestnika Simčič Rudolfa, lz katerega so hoteli odpeljati živino, naši! slJdove partizanov, so hlev zažgali. 30. 10. 1944. se je sovražnik utaboril za 3 dni v vasi. V teh dneh je vdrl v cerkveno podružnico sv. Križa in iz nje izropal vse, kar je bilo mogoče. 17. 11. 1944. so ustrelili v nogo Kumar Antona, ki je pred njimi bežal. 20. 11. 1944. so v zaporu mučili Tomaž’č Antona. SS-ovci so ga po stopnicah pahnili navzdol, da si je zlomil dve rebri. S pretvezo, da gre k domobrancem, so ga Nemci izpustili, on pa je odšel v partizane. V marcu 1945., ko so Nemci prišli zopet ropat v vas, sta dva tovariša pred njim zbežala. Nemci so ju opazili in streljali za njima z minometom. Oba sta bila hudo ranjena v noge. Ker so se jima Nem-ci približali in nista mogla naprej, sta se ustrelila. Eden od njiju je bil Furlan Renato iz Moš, drugi pa Ivo s Kojskega. 27. 4. 1945. so SS vojaki v zaporu do onemoglosti pretepli s kopiti od pušk Marušič Ivana. V podatkih o zločinih okupatorjev v Kobaridu, obljavljenih v »Primorskem dnevniku* smo opazili nekaj pomanjkljivosti. Te ao: Eden Izmed prvih je daroval svoje življenje za domovino tov. Janko Uršič (Matej). Urbančič Marija Je bila izmed prvih naših žena aretirana od italijanskih fašistov. Odvlekli so jo lz gostilne, kjer je morala vse pustit! in zapreti. Pozabiti ne smemo Antona Miklaviča, ki je že leta 1941 bil kot talec ustreljen v Ljubljani. Za kobaridčane Skalin Mery govoril. Srečal sem med njimi slovenske nacionaliste in komuniste, katoliško in demokratsko usmerjene. Psi pa so bdi edini v tem, da so Slovenci in da hočejo Jugoslavijo. O vsem, pravijo, da se bodo lahko zedinili, da se po vseh žrtvah končno le že priključijo k Jugoslaviji. Najgloblji vtis pa je name napravil razgovor z nekim starim in bolehnim duhovnikom v vasi Vi-polže (Vipoldže je izgovarjal g. Jungmann) na meji med slovanskim gričevjem in italijansko ravnino. Ta stari in očitno konservativni gospod mi je pokazal zemljevid in na njem označil, kako daleč še segajo Slovenci na eapadnem bregu Soče. Bilo bi le pravično, da bi s« priključili končno k materi Sloveniji, je izzvenelo iz besed tega župnika. Posebno pa me je začudilo, da hočejo pod Titovo sedmo republiko tudi tukajšnji Italijani. To so mi pojasnili vsi obiskovaloi dveh gostiln v okolici Tržiča, kamor sem stopil prav z namenom, da poizvem mnenje ljudi,* Veseli nas, da se je končno potrudil tudi objektiven tujeo, prepričati se o dejanskem stanju v Julijski krajini. Ali bi bilo brezobzirno, če vas vprašamo, kaj so vam povedali tržeški Furlani, s katerimi ste se pogovarjam* tKo so mi pojasnili, da hočejo Titovo sedmo republiko, sem jih ________________________________________ . .... vp aial, kakšno prednost vidijo ulja. Nato sem vprašal tudi druge in za socialiste, ali pa so rekli, da se ne brigajo mnogo za politiko, da pa so vsi prijatelji partizanov*. cKakšno sliko pa ste dobili o Trstu t* »Ob obisku neke velike tovarne sem našel med delavci znatno večina Italijanov, bili pa so vsi za Tita, podobno kot v Tržiču. Tožili so se mi, da je nemogoče živeti s sedanjimi plačami in da so lepe stvari v izložbah le za oči, ker jih noben pošten delavcev ali uradnik ne more kupiti. Zelo sem se začudil, ko so mi na vprašanje, kaj mislijo o stališču italijanskih komunistov odgovorili prav podobno kot v Tržiču — da je razlog najbrž v pripravljanju na bližnje volitve v konstituanto; vendar so izrezali za tako vedenje italijanskih komunistov več razumevanja kot simpatije*. *Ste bili v nedeljo v gledališču Rossettif* tDa, tudi tam sem dobil sliko o stremljenju tukajšnjega delavstva. Vendar pa moram reči, da sem srečal v Trstu poleg delavcev tudi druge Italijane povsem drugačnih nazorov*. eTudi ljudske množice f* *Ne. Mislim pri tem na gospode, ki sem jih srečal pri »Poce libera*. Dvojica njih v tajništvu sta mi takoj povedala, da živijo v tej deželi le Italijani; nekateri, da znajo st-oer tudi slovensko, da pa med seboj vsi govorijo italijansko in hočejo Italijo. To me je precej začudilo, ker sem ravno prišel s potovanja, na katerem sem ugotovil prav nasprotno*. *8te govorili samo s tema dvema gospodoma v tajništvu listat* *Ne, govoril sem tudi e odgovornim urednikom. (Chief-edltor, Je dejal g. Jungmann, upamo, da smo pravilno razumeti). Ta gospod je želi slovensko, pojasnil pa je, da znajo vsi tudi italijansko in da hoče tudi večina Slovencev raje pod Italijo, kot pa pod Titovo diktaturo*. cKako se je to strinjalo z vašimi vtisi s potovanja t* Moram priznati, da nisem našel nobenega takšnega Slovenca, ne glede na to, da pri »Poce libera* o uteh Slovanih* z nekakšnim prezirljivim tonom*. *Mi se temu ne čudimo, ker vemo, kdo so. Upamo pa, da ste vi-deh, da so tu po večini drugačni Italijani, ki se zavedajo nujnosti prijateljskega sožitja obeh naših narodov na tem ozemlju in ki so nam tudi dejansko in prijateljsko naklonjeni*. sVURm, da vi niste Sovinistje*, Je nato odvrnil g. Jungmann. »Dovolite, da vam stavimo še eno samo vprašanje, čeprav vidimo, da je vaš dragocen Sas odmerjen.* elzvolite! Samo oprostite, ako bom moral odgovoriti le na kratko!* tKdko se vam zdi sedaj Julijski problem v mednarodnem merilu t* «Sočustvujem s stremljenji vašega ljudstva in mislim, ko sem videl, kakšna so dejansko ta stremljenja, da je vsak poizkus vmesne državice ali postojanke na tem o-zemlju le zaobkroževalni poizkus napram Sovjetski zvezi in njim prijateljskim državam s strani teženj po zapadnrm bloku. Mislim, da je moja dolžnost posebno kot Nizozemeo in zapadnega Evropej-oa, da o tem informiram zapadno evropsko javnost in zdi se mi, da je to tudi dolžnost naprednih sil vsiga sveta.* Zahvalili smo se našemu nizozemskemu poklicnemu tovarišu za njegovo razumevanje Jn mu tudi tem potom izražamo svoje naj. iskrenejše želje, da bi imel s »vo- PRIMORSKI DNEVNIK 12. februarja 194& Tržaške delovne množice so si izvolile svoje odbore SIAU Minulo nedeljo so bile v Trstu | hova največja delavnost za častno volitve okrajnih in kvartnih odbo- izpolnitev vseh dolžnosti. Nato so rov organizacije SIAU. Teh volitev so s* masovno udeležile vse napredne množioe mesta. Slovenci in Italijani sq, kakor na vsakdanjem delu, skupno pri 31 na voliiča In enoglasno izvolili najboljše tovariže !n tovarLSfce. S tem so ponovno pokazali, da hočejo združeni nadaljevati začrtano pot, da hočejo tesno povezani prebroditi vse težave, prekoračiti vse zapreke, prekrižati reakcionarjem vb® račune, ki jih o usodi te pokrajin* zaman kujejo. Močno je prišla do izraza volja po nadaljevanju neizprosne borbe proti mračnim silam, ki skušajo razcepiti tržaške ljudske množice, da bi jih nato laže onemogočile. Bratstvo in Slovansko narodno gledališče za Trst In Primorje gostuje v nedeljo. 17. t. m., in v ponedeljek. 18, t m.. v gledališču Fenlce. enotnost J* načelo teh Urokih ljudskih množic, ki se v okviru SIAU borijo za vse demokratične pravice, za izboljšanje socialnega položaja, za rešitev vprašanja Julijske krajine po volji prebivalstva. Složni, z Istim navdušenjem la prepričanjem so delavci, dijaki, kmetje, obrtniki, razumniki, skratka vsi sloji tržaškega prebivalstva glasovali za najboljše tovariše in tovarišice; ki so jih izbrali iz svoje srede. Tržaško delavno ljudstvo, ki vidi v organizaciji SIAU svojega pobomika, tolmača volja in želja ogromne večine prebivalstva pokrajine, je ob tej priliki, kakor že neštetokrat, potrdilo svojo odločnost v borbi za pravice najširših delovnih ljudskih množic. Novo Izvoljeni odbori bodo to težnjo samo še podprli, podkrepili boj, dosledno tolmačili pred vsem svetom voljo naprednega tržaškega ljudstva In dovedli do zmage nad spletkarskimi, reakcionarnimi silami. Prvi okraj Volivci I. okraja so so zbrali v dvorani prosvetnega društva «M. Kraljič*. Pred volitvami Jim Je spregovoril tov. Stoka. Med drugim je govoril o osnovnih točkah programa a in o stališču organizacije SIAU. Po referatu Je prišlo do krajše, toda živahne diskusije, ki Je pokazala demokratično zavest in politično zrelost prisotnih. Na predlog vollvne komisije »o navzoči volili okrajni in vse kvartne odbore. Na listke so volivci lako pripisali nove tovariše in tovarišic« ter zbrisali nezaželene. Po Izvršenih volitvah je zato izbrana komisija takoj izvršila štetje glasov. Rezultati so bdli nato objavljeni v splošno zadovoljstvo vseh volivcev. Volitve v drugem okraja V prostorih kulturnega krožka «Toma&lč» pa so bile volltv« n. o-krajnega odbora SIAU ln enajst kvartnih odborov tega okraja. V dvorani Je bilo 12 v zastave ovitih vollvnth skrinjic. Vladalo Je svečano razpoloženje. Ob otvoritvi se je okrajni predsednik zahvalil vsem elanom organizacij? za dosedanje zaupanje ln poudaril, da bodo naloge novih odborov nedvomno Se bolj odgovorne In bo potrebna nji- Na Izrednem sodliču opreSCalo V bo-lJSe življenje nas vseh. Dolg sprevod ae je pomikal z ven čl, namenjenimi prvim delvsklm borcem, ln krsto padlega garlbaldinca proti pokopališču Sv. Ane. Okrog spome- nika, na grobu padlih delavcev, se je zbralo tržaško delovno ljudstvo. Spregovoril je tov. Juraga: »Kurjači tržaškega Lloyda so tudi letos skupno z vsem terža^klm delovnim ljudstvom navzoči tu na občinskem, pokopališču, da se spominjajo nepozabnega datuma v agodovinl bojev tržaškega proletariata. Tako, kot se Je v tej dobi delavski razred 1)0111 proti svojim izkoriščevalcem, se danes delovno ljudstvo bori proti tistim, ki nočejo popustiti pred ljudsko voljo, ki hočejo obdržati na nogah reakcijo, ki danes pripravlja svoje orožje za napad na ljudsko oblast*. Tov. Jura-ga je na kratko orisal dogodke lz leta 1902 ter poudaril, da to leto pomeni začetek borbe tržaiklh delavcev. Nato je govoril tov. Ukmar, ki je med drugim dejal: cTtsti, ki so leta 1902. nagnali na delavstvo avstrijsko žendarmerljo, so takoj po svetovni vojni pričeli organizirati fašistične bande, danes pa njihovi potomci skušajo uničiti to, kar si Je delovno ljudstvo v težki 6tlrl letni borbi priborilo. Reakcionarji vseh vrst od fašistov, četnikov, ustašev do poljske reakcionarne vojske, se danes zbirajo v Trstu, da bi tržaškemu delavstvu vzeli priborjene pravlee.» Tovarii Ukmar je tudi poudaril, da so že leta 1902 padli skupaj slovenski in Italijanski delavci ter pokazali, da med delavci ni nacionalne mržnje. Pevski zbor «Tomažič» je zapel ža-lostinko «Žrtvam*. Pred odhodom s pokopaliiča so se delavci ustavili še pred grobom tov. Učekarja, ki je bil eden izmed voditeljev primorskega delavskega gibanja ter položili na njegov grob venec. vlmo, da so belogardistični profesorji v zadnjem času povečali svojo aktivnost In neovirano nadaljujejo svojo izdajalsko vlogo. Belogardistični profesor v Gorici — bivši štabni domobranski poročnik Rakovec, učiteljica telovadbe Merala in drugi nadaljujejo v &>U in izven šole belogardistično propagando. Niti enemu od teh se ni skrivil las na glavi, niti eden od teh ni dobil opozorila zaradi svojega početja, kaj šele, da bi bil kdo od teh odstranjen ciz epuracljskita razlogov po ukazu 7, člena 7 in S». Izrek smrtne obsodbe nad vojnim zločincem prof. Srečkom Barago —, na katerega doslej nismo sliiall s strani ZVU »e nobenega komentarja, je se stopnjeval ogorčenje zaradi naravnost škandaloznega stanja na slovenskih Šolah v coni A. Včeraj »o zaradi teh razmer napovedali tržaški študentje slovenske gimnazije ln trgovske akademije protestno stavko. Delegacije, ki so odSle na ravnateljstva zavodov, so zahtevale takoj&njo odstranitev vojnega zločinca prof. Srečka Barage in drugih belogardističnih elementov. Po razredih pa so nalepili na table izrezke poteka razprave ln obsodbe iz »Primorskega dnevnika*. Nekateri belogardistični profesorji so zahtevali, da te izrezke takoj odstranijo, toda dijaki tega niso storili, temveč so znova poudarili, kaj hočejo. Tržaški dijaki so Izjavili, da pričakujejo, da jih bo v protestni stavki podprlo tudi go-rižko dija&tvo — saj gre za skupne koristi. Pričakujemo, da bo po izreku smrtne obsodbe nad profesorjem Srečko Barago vratolomna avantura belogardističnih profesorjev, — ki »e je začela v narodnem izdajstvu, pobratimstvu s fašisti, belogardističnih pokoljlh, domobranskih ln četa iških zločinih s pribe-gom zaveznikom in Se nadaljnje z vršenjem službe profesorjev na ozemlju, ki se Je komaj znebilo fašistov, — končana. Vprašanje čiščenja belogardističnih profesorjev iz slovenskih šol v coni A je postavljeno na ostrino, bolj kot kdaj koli poprej. Danes mora biti tudi »objektivnemu opazovalcu* — ako si le malce ogleda obširno obtožnico prof. Srečka Barage —, Jasno, kdo so tl junaki ciz nam nasprotne skupine*. Zato dobro vemo, da ste, za to vprašanje te dve poti. Eno od teh dveh — katero smo mi že mnogokrat označil!, mora čimprej Izbrati demokrat! Med vojno je bila glavna naloga tovarniških odborov zbiranje borcev In organizacija pomoči zanje. Borba se nadaljuje in odbori Enotnih sindikatov morajo biti sedaj prav tako borbeni le z razliko, da se danes vodi borba na gospodarskem polju. Sindikalna organizacija v cementni tovarni v Anhovem se vedno bolj krepi. V njej »o organizirane % vsega delavstva. Tako bodo zastopniki tovarne na prihodnjih pogajanjih za zboljšanje življenjskih (pogojev delavstva lahko mirne vesti rekli, da so upravičeni zastopati Interese vsega delavstva tovarne, Šempas V Šempasu pri Gorici so na zboru volivcev razkrinkali mizarja Bavčarja iz Sela, ki je prevzel izdelavo 27 šolskih klopi za 20.000 lir. Ko pa je delo izgotovil, je pot pretvezo, da so se medtem plače zvišale, zaračunal 36.000 lir. Na vprašanje, koliko delovnih ur potrebuje za izdelavo ene. Šolske klopi, je dejal 13. Na zboru volivcev se je tedaj oglasil mizar Mervič, ki je dejal: cJaz in moji pomočniki Jih Izgotovimo kolikor hočete v 8 urah. Dobravlje na Vipavskem V Dobravljah na Vipavskem so-pred kratkim na. zboru volivcev razkrinkali dr. Hrobata Hteronina, ki je prijavil le 300 kg koruze, čeravno jo je imel 500 kg. Ljudstvo je pooblastilo krajevni NOO, naj zadevo preišče. Ilirska Bistrica Da bi čimbolj po«pefctll obnovitvena dela, se je mizarska zadruga «Obnova* v Ilirski Bistrici reorganizirala v lesno produktivno zadrugo. Poleg mizarjev so pristopili v zadrugo tudi obrtniki in gozdni posestniki. V okviru mizarske zadruge se organizira tudi kolarska in kovaška delavnica, ki bo v glavnem odpomogla pomanjkanju vozil, ki so jih uničili nacifašistični okupatorji. Po vsem Primorskem manifesti-1 pru je neki Italijan iz množice pri-ra ljudstvo za priključitev k Jugo-' pomnil: cl voria tajar a meta l’I- stria come Salomone el bambin*, ko so govorili o italijanskih predlogih Wilaonove črte. Mogočne manifestacije so se vršile v Dekanih, kjer j« manifestiralo skoro 5000 ljudi, v Sočergi, kjer se jih je zbralo 2500, v Marezijah, kjer jih je bilo nad 2600, v Novi vasi v Piranščinl, kjer jih je bilo 3000, in drugod. Na Kobariškem sl stari belogardistični aktivisti krČ3vito prizadevajo odvračati ljudstvo od njegove odločne volje. Domobranski poročni Pontar in drugi prirejajo sestanek za sestankom v Kobaridu in okoliških vas oh, kjer se Siroko-ustijo s svojo staro fasistlčno proti komunistično frazeologijo blatenja OP. Ogorčeno ljudstvo zahteva, da objavimo Imena udeležencev teh sestankov, vendar smo to za enkrat še opustili. slavijl ln proti razdelitvi Primorske v dve coni, proti predlogom Internacionalizacije in vsem drugim ukrepom v škodo primorskega ljudstva. Na Tolminskem se vrsti demonstracija za demonstracijo. Ljudje pričakujejo mednarodno komisijo, pripravljajo slavoloke. V Kalu — Koritnica so ga že dvakrat spremenili, da bi bil čim lepši. Na vseh prireditvah pa iz vseh točk sporeda vselej Izzveni iJlja po končni osvoboditvi domovine, po priključitvi Primorske k materi Jugoslaviji. V Tolminu se je 2. t. m. zbralo dvatiač ljudi in demonstriralo s transparenti in zastavami za Titovo Jugoslavijo. Govorniki iz množice so nastopali spontano, med njimi stara ženica, ki ja v imenu vseh žena in mater protestirala proti nakanam internacionalizacije, zahtevala spoštovanje strašnih žrtev štiriletne borbe, spoštovanje ljud-sk« volje, da se Julijska krajina s Trstom priključi materi Jugoslaviji. Podobna zborovanja so se vršila tudi v Sv. Luciji, kjer se je zbralo tisočpetsto ljudi, ki so šli protestirat proti internacionalizaciji Trsta in Primorske vse do demarkacijske črte, manifestirali s prebivalci vasi Slap, Knežak in Podbrdo. 3, t. m. so priredili množično zborovanje tudi na Kozini in izražali svoje ogorčenje proti razdvajanju Julijske krajine v dve coni v škodo vsega prebivalstva, še bolj pa proti ponovnemu zasuinjevanju tega naroda v obliki internacionalizacije. Tudi Istra ne zaostaja. Na nekem sestanku v Semedelu pri Ko- TRST Politika interniranja se zopet z stenja V Benečiji ovira veliki ozopov-ski in karabinjerski teror večje ljudske manifestacije, tako so jim Izbrisali tudi napise s sten, vendar so ljudje v fck-atlenartskl dolini že napisali nove. Karabinjerski brigadir iz postojanke v Frutani je izjavil, da riakcljonarji videmske province že delajo na tem, da bi italijanska vlada internirala v notranjosti Italije vse one Benečane, ki delajo za priključitev k Jugoslaviji. Med tem pa ameriška policija v spremstvu oboroženih domačih reakcionarjev vrši hišne preiskave pri antifašističnih Benečanih. Demonstracije v Nabrežini Anhovo Pred- dnevi ae je ob polnoštevilni udeležbi delavstva vršila v cementni tovarni v Anhovem sindikalna konferenca, ki sta ji prisostvovala tov. Battl ln tov. Volk od okrožnega odbora Enotnih sindikatov za Goriško. Tovariša sta v slovenščini ln italijanščini na kratko orisala nastanek ln razvoj sindikalnega gibanja v Julijski krajini, ki je naravno nadaljevanje delavskih odborov v Štiriletni borbi za svobodo. Tržaška črna kronika Gospa Ban Ema, bivajoča v ulici Marchettl št. 41, sta predvčerajšnjim ob 21. uri napadla dva neramnea, ki sta bila oborožena, eden s samokresom, drugi pa z mitro B. Ko je gospa pričela klicati na pomoč, so zločinci zbežali. V Trstu je bil ukraden bančni ček at. 001084 za 87.000 lir Banco dl Napoli, naslovljen na Flllppl Giuseppe ter obrnjen in podpisan od Semiti Giuseppe. Pazite in javite! Enotni sindikati Sindikat kovinarske stroke. Danes 12. t. m. ob 17. uri bo sestanek posvetovalnega odbora kovinarskih nameščencev. Ob 18.30 istega dne pa bo sestanek kovinarskega tiskovnega odbora. Zabavni večer kulturnega krožka „M. Krallch*4 V sredo, 13. t. m. ob 20. url, bo na sedežu kulturnega krožka »Krallch* zabavni večer, ki ga bo organizirala mladina krožka. Prehrana Razdeljevanje kavo: Od Jutri dalje bodo razdeljevali vsem potrošnikom tržaške občine po 100 gramov surove kave, ali pa po 80 gr pražene kave. Cene: surova kava 720 lir za kg, pražena kava 900 lir za kg. Včeraj popoldne med drugo in tretjo uro Ja okrog 1500 ljudi v Nabrežini demonstriralo proti odloku St. 11 in proti Internacionalizaciji ter v imenu 42.000 primorskih žrtev zahtevalo priključitev k Jugoslaviji. Zahtevali so izpust 4 zaprtih tovarišev, med njimi treh, ki jih je anglo-amoriška policija zaprla, ker so na svoje hiše napisali «Hočemo Jugoslavijo*, četrtega pa tov. Ručina, predsednika Ok. NOO. Posebno ogorčeno so ljudje protestirali proti temu, da so anglo-ams-riški vojaki zaigall slavolok v De. vinu, ki ga je ljudstvo s toliko ljubeznijo postavilo za sprejem mednarodne komisije. Ne oziraje se na prepoved anglo-am?riškJh vojakov, da bi poleg zavezniških izobesili še italijansko in jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo, so štiri mladeniči obesili slednji dve zastavi na nek balkon, nakar »e je pričelo prerivanje med ljudstvom in policisti, ki so tem mladeničem hoteli odmakniti lestve. Končno so policisti vendar Izmaknili lestev. Ker pa jih ii množica ovirala, »o jo spet spustili, da j« padla po glavah žena in otrok, od katerih je nekaj lafcje poškodovanih. Policija je aretirala štiri moške, razburjene ženske pa so navalile na kamion in iztrgali tri, le četrtega je policistom uspelo odvesti. V prerivanju so policisti udarili enega tovariša s tako silo s puškinim kopitom po glavi, da je omedlel. Ko so ga ljudje odnrsll v bližnjo hišo, so zaprli vanjo tudi tri policiste, da bi lahko zahtevali njih kazen, ako bi ranjeni tovariš umrl. Končno je prišla tudi civilna policija, med katero so mladinke opazile proslulega fašista, ki je bil prsj v fašistični postojanki Repen-če. Vaščani so ga obkolili in tako dolgo zahtevali njegovo aretacijo, dokler ga niso res odpeljali k gu. vernerju. G. guverner jih je miril in obljubljal, da bodo £e uredili, iskali informacije itd. Toda ljudstvo je zahtevalo takojšnjo aretacijo. Končno je prišlo novo ojačenje vojaštva, ki je odrivalo ljudi z naperjenimi puškami in samokresi, prilagoditi posebnostim tržaškega gospodarskega stanja, v skladu i Delavsko zbornico, ta Enotntaš sindikati na eni, in ravnateljstvi varovalnih podjetij na drugi strani. Mestni odbor E. S. je sporočil oddelku za delo, da se ne sme uveljaviti noben sporazum glede plačilnih pogojev, če ga ne odobre to podpišejo Enotni sindikati. Enotni sindikati in vprašanje brezposelnosti Podpolkovnik Smuts Je 16. januarja izjavil, da bo ZVU podvzete določene ukrepe proti brezposelnosti. Ti ukrepi pa se doslej še niso izvajali, ker ZVU še ni izdala odloka. Medtem so se vršile razne sindl” kalne skupščine, na katerih ao o-deleženci terjali, naj se uresničijo omenjen« mere, to je: 1. Ustavitev odpustov z dela L 1. 1946. do 31. 3 1946. 2. Ponovni sprejem na delo d®* lavcev, odpuščenih po 1. 1 1946. 3. Posebna podpora za brezpoaeV ne v znesku 80 lir na dan delavci m, ki so bili odpuščeni ali začasno odstavljeni po tem ko je po 1. sep" tembru prenehala vsaka omejit** pri odpuščanju z dela. 4. 30 lir redne podpore na dan. ** brezposelne ln doklade za mladolat" ne, ki jih mora brezposelni vzd*“ ževati. Mestni odbor E. S, je na svoj* neposredne intervencije pri pristo}" nih organih ZVU In v odgovor »* svojo spomenico 7. februarja sp**’ jel od g. podpolkovnika Smutsa gl* deCe pismo: 1. Na stvar sem nemudoma Opozoril tozadevne oddelke. Dobil seso zagotovilo, da bodo prihodnji tedett objavljeni potrebni odloki ali nji* hovl izvlečki. 2. Zakasnitev so povzročile razo« podrobnosti, s katerimi so s© vili ti oddelki. Gorica Poslovni čas v trgovinah Trgovska zveza sporoča, da 90 spremenili popoldanski poslovni čas v trgovinah. Odpirajo »a oJ» 14.30 ln zapirajo ob 17, Dovolila za javne obrate Trgovska zveza vabi vse lastnik* javnih obratov, da dvignejo obnov ljene dovolila za letos. Dovolila morajo prizadeti Izobesiti v lokalU* na vidnem me»tu, da se tako izognejo neprijetnim posledicam. Podaljianje prijavnega rob« za dohodninski davek ZVU javlja, da je podaljšan do 31. 3. t. 1. rok za vložitev prijav n» podlagi katerih se odmerja dohod" ninskl davek razreda C. 2. Nove cene nekaterih živil Ker so se spremenili troaarinsl^ predpisi, so sa premenlle tudi cen« Ljudstvo pa se ni dalo razgnati in I nekaterim vrstam blaga, katereg® se je le umikalo iz kraja v kraj. prodajajo na nakaznice. Surovo S:le v mraku so se ljudje začeli razhajati med neprestanimi vzkliki, da ne bodo odnehali, dokler se jim ne uresničijo vse želje. delo 8 i n d i k a tov Železničar!! so ustanovili svoi sindikat v sklopa Enotnih sindikatov V nedeljo 10. t m. »e j« na sedežu Enotnih sindikatov v ulici Conti zbrala večja skupina železničarjev, ki nočejo, da bi se njihov sindikat po Julijskih sindikatih vključil v Glavno italijansko zvezo dela, ln so zato sklenili, ustanoviti Enotni sindikat železničarjev. Sestanek Je otvoril tov. Costanzo, ki j* orisal zgodovino železničarskega gibanja na tem področju. Po njegovem poročilu se je razvila živahna diskusija. Neki Semora-ro je skušal odvrniti železničarje od njihove odločitve, toda spričo odločnosti vseh navzočih je moral kmalu utihniti. Nato so železničarji e-noduSno izglasovali resolucijo, v kateri odločno Izjavljajo, da bodbo-ditvi, narodno osvobodilno borbo in sedanjo neomajno voljo za priključitev k FLRJ. Pevske točke, prizori, reoltaoije in zborne recitacije so si sledili v zgodovinski povezanosti. Številno občinstvo je Živo spremljalo ves spored ter ob zaključku spontano sestavilo dve resoluciji za priključitev Julijske krajine k FLRJ. Resoluciji sta bilt naslovljeni na skupščino Zdruienih nazji. Dijaki so dvorano lepo okra- j narodov ter jugoslovansko delega-sih in pod Prešernovo sliko izobe-) oijo. siU jugoslovansko in slovensko za- j y gredo 0. t. m. »o v Postojni stavo s peterokrako zvezdo ter peli j Otvorili ljudsko «niver»o, ki jo vodi partizanske pesmi. To je silno razburilo domobranske projesorje.. Zahtevali so, da dijaki zastavo takoj odstranijo. Naša mladina pa si v teh stvareh ne pusti ukazovati, posebno pa ne od kvislingovcev in njihovih prijateljev. Zato so jim profesorji onemogočili proslavo. Dijaki so nato odšli v razred t ter tam proslavili PreS-ma, Razrednik je v ta namen v vsakem ramredu imel kratek govor. Le zagrizeni belogar- dr. Perko. V uvotUiih besedah je predsednik Ok. NOO Cthovin naglasit pomen te slovenske ljudske univerze na doslej nacionalno tako zatiranem Primorskem. Uvodno prede,vanje dr. Serka «Gospodarski poloiaj Primorske v Jugoslaviji» je prikazalo splošni gospodarski poloiaj Jugoslavije in relttev primorskega gospodarskega vprašanja v priključitvi k Jugoslaviji. T talija Je Primorsbo samo izkoriščala in dist in bivši domobranski nadpo- j Trst • zaledjem sta bila v njej goro čnlk prof. Rakovec je z ntkaj tpodarsko uničena. Primorska, kot učenci v svojem razredu intoniraJ j in ter nacionalna dr&avioa, bi bila ivabobranskt pesmi. igr««