Posamezne številke: N avadne Din —’75,j ob nedeljah Din 1*— „TABOR“ izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10*-—, za ino» ■emstvo D 18‘—, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10'—v . inscrati po dogovoru. Naroča se pri upravi ^TABORA* . MARIBOR, Jurčičeva ulica itev.4« V ie štev« 75 para Posamezne Številke* Navadne Din —*7S, ob nedeljah Din 1*—■. UREDNIŠTVO « nnl.aj« v Mari-boru, Jurčičeva ul. št. 4, I. nnd-atropje- Telefon interurb. št. 276. UPRAVA sv nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno. Telefon št. 24- — SHS postnočekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja ae ae ozira- — Rokopisi se ne vračajo. Ui Naslov ' • /V-r- > . ,,, v'v , Maribor, četrtek 9. julija 1925. Leto: V5. — Številka: 152. J $ CURlH. Pariz 2415, iScogiSd M5* London 23.043^, Praga 15'A, Italija 18.75, New Yorfc 515.60, Dunaj 0.1)72o5. ZAGREB. Švica 1102%'-- 1H2'?, London 275 'A—278 'A, Dunaj 71)5% —107 L, Praga 167.65—170.05, Italija 20oK>—210A, New York 56.43—57.23. PoaaianSa z radičevci odgod®na do oktobra? ** ^ * ... - , •________ ___ Clr*irvXSTl-* Slaba verjetnost sporazuma. - Pašič bo odpotoval v inozemstvo. - Skupčina bo zasedala sam o do 15. julija. Češkoslovaškem. Spremljala ga bo hčerka. ; Beograd, 8. julija. Danes ob 10 uri .dopoldne so se sestali ^zastopniki radikalov in radičevcev k četrti seji. Poga-janja so trajala od 10. do 13. ure. Politični krogi so bili danes precej Pesimistični glede končnega sporazuma »led obema naj večjima parlamentarnima strankama. Vesti, ki so jih obelodani zagrebški listi, da je že sestavljena nova vlada RR. in da bo že pred parla-®*Wttarninni počitnicami prevzela posle, sntatrajo danes za fantastične. Verjet-D(>st sporazuma postaja vedno manjša. To dokzujejo tudi današnji politični dogodki. Značilno je, da bo ministrski Predsednik Pašič odpotoval bržčas že tekom prihodnjega tedna v inozemstvo. Po dosedanjih dispozicijah bo odšel v Karlove vary ali vMarianske Lažne na * i L -.: « • ••) &&.* '■ i '!'š 1 —11 ' [**" Razprava o tiskovnem zakonu Beograd, .8. julija. Danes dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora. Nadaljevala se je razprava, o tiskovnem zakonu. Zlasti čl. 19. tiskovnega zakona je bil predmet živahne inn zanimive de-"'Wte. Člen 19. jo namreč v logični zvezi 8 členom 138. vidovdanske ustave. Posl. dr. Hohnjec (kler.) je stavil predlog, da Jraj se črta določba tiskovnega zakona, Po kateri je žalitev tujih državnih načelnikov kažnjiva. Dejal je, da je absurdno, če bi bil kaznovan svobodni, civilizirani jugoslovanski državljan, 'ako 'bi žalil n. pr. državnega poglavarja Cu-lukafrov ali Hotentotov. Razprava je bika) Ob 12. uri zaključna. Plenum) je sprejel v specijelni debati 4, 5. in 6. poglavje tiskovnega zakona. Pred novo vlado v Bolgariji. f' Vlada srednje demokratične linije. Beograd, 8. julija. Jugoslovanski podanik v Sofiji Milan Rakic je dospel danes v Beograd in podal min. predsedniku Pašiču ter zun. ministru dr. Ninči-ču izčrpno poročilo o političnem' položaju v Bolgariji. V diplomatičnih krogih se potrjuje vest, da je pričakovati spremembe današnjega režima v Bolgari]!. Namesto Cankova naj bi prevzel Prdsedstvo vlade vodju bolgarskih demokratov LiapČev. Nova vlada naj bi imela nalogo, da upostavi v sedanjih razdrapanih poli-tično-strainkarskih razmerah red in mir. RoParji v cerkvi sv. Petra razkriti. Papež bo bral zahvalno mašo in izrekel Priznanje rimski policiji. Rim, 7. julija. ICot soudeležn.ik pri vlomu v cerkev «v. Petra je bil aretiran tudi neki zlatniuar. Intel je nalogo, da razbije zla nino in j0 razprocia. papež je bil danes pied mašo obveščen o srečnem a zidu zasledovanja. Kakor se govo- 3*’ i30 V’ s,v‘ Petra zahvalna ,V.:asa. Kapital bo poslal rimski policiji Zahvalno pismo. Izmišljene vesti o pogodbi z Bolgarijo. Beograd, 8. julija. Naše zun. ministrstvo demantira vse vesti, da se je sklonila med Jugoslavijo in Bolgarijo zvez-»a pogodba. Pogajanja o tej pogodbi se, sploh niso nikjer vršila. Amerika in naši dolgovi. Beograd, 8. julija. Po vesteh iz Wa-sbimigtona bo dospel koncem julija v •p grad^ nag poslanik v. Washingtonu zve?r ‘i'Pf!1^- Njegoš prihod je v z ureditvijo vojnih dolgov. Za daines popoldne je sklican k Pašiču zdravniški konzilij. Min. predsednika bodo zdravniki še enkrat natančno priskali, hkrati pa bodo določili dan, kdaj se bo lahko podal na pot. Dalje je zanimivo tudi to, da je za drevi sklicana seja min. sveta. Notranji minister Maksimovič je davi dopotoval z Bleda, kijer je poročal kralju o politič. položiju. Brž po prihodu se je posvetoval delj časa z min. predsednikom. Pravijo, da bo ostal Pašič v inozemstvu najmanj mesec dni. Pogajanja z radicevci bodo tedaj prekinjena in od-godena do oktobra. V političnih krogih se tudi govori, da bo šla skupščina s 15. julijem na počitnice. Nelojalni frančiškan in ogorčeno ljudstvo. Košiče, 7. jul. Sinoči so se v Nicny-Sebes pri Prešo.vi na vzhodnem Slovaškem spopadli orožniki s prebivalstvom. Tamošnji frančiškanski samostan bi 3-mel zapustiti neki nastavijenec, ker je obdolžil frančiškanskega patra, da je govoril o preži dentu republiko Masary-ku. da je krivoverec. Orožništvo je izvršilo preiskavo, kar pa je prebivalstvo tako razburilo, da je hotelo samostan napasti. Ko so zvedeli, kdo de 'bil tisti duhovnik, so se hoteli ljudje nad m jim' maščevati in niso dopustili orožnikom, da bi zasliševali menihe. Prišlo je do spopadov med orožniki in prebivalci. O-rožniki so najprej streljali v zrak, nato pa v množico; pri teni so ubili eno osebo, več pa jih ranili. Nato so se ljudje razpršili* Danes je dospela preiskovalna komisija, ki jo aretirala 20 oseb. ljubljanska blagovna borza. Lesno tržišče. Ljubljana, 8. julija. Deske' 20 in 25 mto, obmejna postaja, denar 525. Hlodi, obmejna postaja, blago 33, Oglje denar in blago 91.50. Hrastov les, obmejna postaja 17. Pravi cilji avstr, politike. Za revizijo mirovnih pogodb. Zagrebške »Novosti* riizmotrivajo v dopisu iz Gradca takozvani avstrijski problem1 in današnjo dunajsko politiko in taktiko. Ker smo kot sosedje te države globoko zainteresirani na razvoju avstrijsko politike, prinašamo dopisnikova opažanja v izvlečku. Medtem ko zavezniške države (velika in mala antanta) vidijjo v avstrijskem problemu zgolj vprašanje gospodarskega. ozdravljenja današnje Avstrije in trdno stoje na temelju sedanjih mirovnih pogodb, gledajo avstrijski politični krogi, tako vladni kakor opozicijski, povsem drugačno na ta problemi. Revizija mirovnih pogodb in osve'ta — to je miselna vsebina dunajske politike in e-dini vzrok, da je avstrijsko vprašanje še vedno predmet javnih razprav'. Ta _ neiskren) avstrijska politika je kriva, da ni mogoče problema rešiti. Kajti dunajski politični krogi, ki daje jo po svojih prodstavitel jih avstrijski politiki smer in pogon, so no da skupno reševati vprašanj; ki zahtevajo vsaj v glavnem skupno stališče. Dokler bo cilj dunajske politike reviai-•Ta^nrirovnih pogodb, izprevnemba meja, rušitev sedanjega stanja v Srednji Ev-ali odkriti smoter drunaljsiko ™2€’Jtsb-(iolš° 55 Avstrijo bo „ drugače govoriti kot se govori z lUtsprgtnikomt,, *-j V skladu s terni cilji avstrijske politike so tudi nje metode in taktika. Dopisnik navaja iz tega področja nekaj značilnih podatkov. Avstrija stalno trdi, da se nahaja v poljedelski in industrijski. krizi. Nihče ne zanika krize v nekaterih avstrijskih industrijskih panogah, ali med njimi jc tudi talca industrija, katere sedanja Avstrija ne potrebuje in za katero nima v svoji deželi niti surovin, niti konzumontov. Take zajedavce, kakor jo kovinskaf industrija, naj Avstrija kratkomalo opusti. Ali Dunaj zahteva, da te panoge morajo obstojati, če ne drugače, pa na račun sosednjih držav... Avstrija vzdržuje d ©set tisočo bivših hofratov in drugih sklcdolizcev, ki so v predvojni Avstriji živeli um račun podjarmljenih narodov in ki ne pomerjajo sedaj nobene pozitivne sile. Avstrija, ki šteje 6 milijonov prebivalcev, hoče imeti tak Dunalj, kakršen je bil v državi 50 milijonov. Z Avstro-Ogrsko monarhijo je propadla oum nenaravna državna tvorba, ki je. vzdrževala nekdanji Dunaj. Danes ne morejo Jugoslovani in Čehi dopustiti, da bi se v bodoče razvijal Dunaj ekonomsko, kulturno in politično na račun naših ipest; Beograda. Zagreba, Prage, Ljubljane, Maribora in dr. Ni nam treba maščevanja za vso škodo, ki jo je Dunaj napravil v zgodovini, ne bomo pa dopustili, da bi naš v nadaljnem razvoju oviral s vojo revizijonistično in revanž-no politiko. Tako pravi dopisnik «Novosti». Njegova opažanja se ujemajo z-opažanji čeških publicistov, ki proučujejo v avstrijskih mestih sedanjo avstrijsko politiko. Vedno bolj se kaže, kgko malo ali nič se ni izpremcnil, avstrijski mentalitet. Odkar je Hindenburg prezident nemške republike, so tudi v Avstriji vedno bolj jasni. Poprej lokavo prikriti smotri prihajajo počasi na dan. Za nas nastaja dolžnost, da skrbno proučujemo avstrijsko politiko, zakaj avstrijske težnje po reviziji meje zadenejo tudi naše meje. Avstrijsko vprašan je se ne sme reševati brez nas in proti nam! Slovenci smo najbolj zainteresirani na tem, zato ima avstrijsko vprašanje za nas ogromen pomen. Doma In p® svetu. Radičevski kmetje pristopajo v SDS. Zagrebška «Rijee» prinese skoraj vsak dan kako izjavo bivših radičevski h kmetov, ki pristopajo v SDS. Tako so te dini pisali kmetje iz vasi Sele pri Sisku; »Podpisani smo bili dosedaj pristaši HRSS. Kor smo se prepričali, da vodi politika te stran. Hrvate V' pogubo, zlasti na« kmete in na« odtujuje od lastne narodne države, zapuščamo s tem Stepami Radina in pristopamo v SDS.« —-Radičevski listi pa govore o nasilju, kakor da ne bi zdrava pamet kazala, da je boljša tista stranka, ki še 6 let dola v isti smeri, nego ona, ki jo oznanjala revolucijo in republiko, sedaj pa prosjači za vstop v vlado in ima vsa načela na proda j. Praški papežki nuncij demonstrira proti Masaryku. Iz Prage je predvče-ranijem. odpotoval papežki nuncij Mar-niaggi. Organ praškega nadškofa označuje nuncijfev odhod kot protest proti temu, da se jo prezidemt Ma-saryk s ministrskim pred,•sodnikom ftvchlo udeležil Husovega slavja. Isto trdi, tudi dr. Be-nešu blizu stoječe »Češke Slovo«, ki o-značuje ta korak kot nezaslišano demonstracijo proti Mnsaryku in izzivanje češkega naroda. Dogodek utegne izzvati novo krizo v koaliciji, ker so ostale stranke silno ogorčene nad vodno večjim izzivanjem čeških klerikalcev. Demonstracija praškega nuincija znači nedopustno, vsemi diplomatskimi običajem nasprotujoče vmešavanje v notranje razmere držav. Potemtakem se predsednik republike no bi smel udeležiti narodnih proslav brez nuncijevega dovoljenja! Kakor pa poročajo zadnje ve-j * ,se klerikalci že umikajo in pravijo, da je nuncij nastopil običajen dopust. — Kitajci težko obtožuj jo katoliške, misijonarje. Gen«rmi Feng-Ja-Siang Pekingu je izdal oklic, v katerem! obtožuje katoliške misijonarje spijonaže im imperijalistične propagande. General napoveduje polom1 krščanstva na Kitajskem. — Ciklon v Baranji. V okolici Odjeka, Sombora in Dolnjega Miholjca je divjala v nedeljo strašna nevihta s točo. To vremensko katastrofo pa je še povečal ciklon, ki je podiral streh© in dimnike. Poljane so bile pokrite s 15 cm debelo plastjo toče. Žetev je vsa uničena. Vihar je zahteval minogo človeških žrtev. Dva dečka sta bila od toče tako obtolčena, da so ju morali prenesti v bolnico. Vihar je vrgel s tira vlak z 8 vagoni. Prebivalstvo je gmotno uničeno. — — Mesar in novinar. Tednik »N a rodna. Sloga« v Iloku je priobčil članek' proti previsokimi cenam mesa v tamoš-njem kraju. Oblast je nato znižala mesarjem cene. To pa je nekega mesarja tako ujezilo, da je urednika imenovanega lista, vpokojenega župnika, napadel na cesti in prav po mesarsko premikastil. Cene pa so kljub temu šle navzdol in mesar je moral za to maščevalno dejanje še plačati globo. — Originalen klub v Bosni; V Dob’-ljini pri Banja luki je ustanovil tamošnji učitelj klub nekadilcev. Hudomušni jeziki pravijo, da so so Bosanci — sicer veliki prijatelji kajenja odločili k tej abstinenci radi silno slabega tobaka, ki ga izdeluje banjaluška tobačna tovarna- — Svinja usmrtila otroka. V Bistri v Hrvaškem Zagorju se je pripetil v nedeljo radi neopreznosti roditeljev tragičen slučaij. Posestnik Pavel HruškaČ jc bil odšel v gostilno, žena pa k vodnjaku po vodo; v tem' času je prišla v sobo svinja in odgrizla mesec 6taremu otroku glavo in desno roko. Ko se je vrnila mati v sobo, je našla mrtvo in razmesarjeno dete. — Rusija uvaja splošno vojaško dolžnost. Moskovski revplucijonarni vojni odbor je dobil od ljudskih komisarjev nalog, da naj spremeni dekreta o splošni vojaški dolžnosti v zakon. Po tem zakonu je uvedena vojaška obveznost za vsakega> moža od 21. do 40. leta. Tako sovjetska Rusija vedno bolj jadra k carskemu militarizmu. — Dan samomorov v Berlinu je bil pretekli pondeljek, ko si je hotelo petnajst oseb vzeti življenja s svetilnimi plinom. Pet oseb je umrlo, ostale pa ja rešilna postaja rešila. , — Planinski Vestnik. 7. številka »Planinskega Vestnika« prinaša nastopne prispevke; Ratitovec' (Ob bližajoči se otvoritvi Krekove koče na Ratitovcu), Dr. Rudolf Andrejka. — Wie-sbachh6rn. Janko Mlakar. — Pokluka — planinsko in športno središče. Franjo Zupnek. —< Čez hrib in dol: Po bližnjicah iz Celja v Kranj. Dr. Milko Hrašovec. Obzor, Badjura, Pohorje (ocena dr. J. Tomin-šeka). Občni zbor Mariborske podružnice SPD in drago. Gibanje članstva SPD v letu 1924 (tabela). Gibanje članov Osr, odbora SPD in naročnikov Pl. V, v letu 1924 (tabela). Priloga; Aleksandrov dom pod Triglavom, »Planinski Vestnik« toplo priporočamo! — 15 letno spanje. V Johanistmrgu živi neka ženska, ki spi že 15 let nepretrgoma., Samo vsakih šest mesecev se prebudi malce, nima pa toliko zavesti, da bi mogla odgovarjati. Hranijo jo u-metnim potem. Največji zdravniki sine znajo razložiti te čudne bolezni. — Odsekal sl nogo, da bi dobil zavarovalnino. Na Dunaju veliko govore o nenavadnem slučaju. Neki Marek sl jo odsekal e tremi udarci nogo, da bi dobil zavarovalnino. Mož je brezposeln in je rajši žrtvoval nogo, kakor da bi imel prazen želodec. Vendar je mož slabo računal, kajti zgodi se lahko, da bo postal žrtev te »operacije«, vsekakor pa mu zavarovalnica ne bo hotela plačati zavarovalnine. Tako slabo morejo ljudje špekulirati. PROTI ODEBELOSTI deluje g ko-losalnim uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja laboratorij D. .Vilfan, sagreb, Iliča št. 204, { 1225 fcčrin f. *T X B O O VMaVflJCtft, Vri* Oulija’ 1925 Iz demokratske stranke. Uradne ure Oblastnega tajništva Sa-mostoj. demokratske stranke v Mariboru, Cankarjeva ulica 1, so do nadaljnega od 8. do 15, ure. Mariborske vesti. Maribor, 8. jalija 1955. m! J ugoslo v.-češkosl o v aška liga. Od-H>orova seja v petek ob pol 18. (pol 6. •uri) v Grajski kileti. Ker je na dnevnem redu važno gradivo, prosimo točne in obvezne udeležbe! m Mučen prizor na ulici. Danes dopoldne se je v Jurčičevi ulici blizu našega uredništva odigral mučen prizor. iVoanifc Gotzove pivovarne je ustavil voz na ulici, pustil konja brez nadzorstva iin odšel po opravku. Mimo je prišel neki otrok in se nekoliko preveč približal ne 'haš prijaznemu kljusetu. Konj 'je otroka zgrabil in dvignil kvišku. — Otrok je zagnal krik, mimogredoči so 6e ustavili in — gledali, nihče pa ni priskočil na pomoč. Pač pa se je neki boljši« gospod obregnil ob otroka: »Kaj pa hodiš tako blimi!« Temu gospodu je bržčas bolj itnponiral konj, ni pa imel toliko človeškega čuta, da bi pomagal otroku. Prizor je deloval mučno na one, ki so slišali skozi okna otrokovo vpitje in mu niso mogli takoj priskočiti na pomoč. m' Mariborčan na I. mednarodni u-metniški izložbi na Reki. Na I. reški mednarodni umetniški izložbi med drugimi umetniki iz naše države razstave svoja dela tudi znani slikar profesor [Viktor Cotič iz Maribora. m Učitelji iz mariborskega okraja, ki bi hoteli študirati v prihodnjem' šolskem letu na višji pedagoški šoli v Zagrebu ali Beogradu, naj se obrnejo tozadevno na društvenega predsednika. m Smrt ljudskega preroka. V Razvanju je umrl daleč na okrog znani čevljar Majer Kajbič, ki je posebno v vojnem času žalostnim materam prerokoval, kedaj se bodo povrnili njih sinovi iz vojske. Rad pa je olajšaval srce im žepe tudi drugim zaljubljenim in sreče željnim ljudem'. Naslednika še nima! oni Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem! dne 3. tm. se je pripeljalo 3H svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče. Mladi prašiči 5—6 tednov 6tari, komad 55—90 D, 7—9 tednov stari 125—150 D, 3—4 mesece Stari 250—300 D, 5—7 mesecev stari 350—450 D, 8—10 mesecev stari 600—750 D, 1 leto stari 1100 D, 1 kg žive teže 12— '1450 D, 1 kg mrtve teže 15—17.50. Koza komad 159 D. Prodalo se je 194 koma-idov. ml Nalezljive bolezni v Mariboru. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem! okolišu mariborskem od 1. do 7. julija: škrlatinka, ostalo 13, novih 1, ozdravlj. 2, ostane 12; ošpice, ostalo 3, novih 1, ozdravlj. 2, ostane 2. m Zlata broža je bila včeraj najdena v umestnem parku. Izguibitelj jo dobi pri gdč. Vailčio, Maistrova ulica 17 I. ml Državna loterija. Srečke za I. razred. drž. razredno loterije razprodiaja in razpošilja tukajšnja poštna blagajna ■(Maribor 1) do 13. tm. Prvo žreban je se Trši 13. in 14. julija 1925. m! .Grajski kino. Od četrtka 8. jul. do nedelje 12. jul. se predvaja velik senza-cijonelni pustolovni fil.mv 7. činih »Člo-vek brez živcev« s Harry Pielom v glavni ulogi. m V novi restavraciji »Union« Cafuta ulica danes sredo, soboto in nedeljo koncert na vrtu, ob slabem vremenu v dvorani. Dnevno morske ribe, izborna kuhdinja ter največja izbira vina po najnižjih cenah. 1423 Srednja kmetijska šola v Mariboru. Ne vemo sicer, ali je popolnoma zanesljiva in končno veljavna vest, ki smo jo tudi mi zabeležili, da bo državna srednja kmetijska šola v Mariboru u-kinjena, vendar pa je vest jako verjetna. Tekom tega meseca se bodo vršili na tem srednješolskem zavodu — edinem te vrste pri nas — prvi zrelosnti izpiti, Kakor kažejo znamenja, bo prva matura hkrati tudi zadnja. To daje 6icer neznatnemu šolskemu dogodku poseben pomen, ki utegne zanimati tudi javnost. V zgodovini srednjega šolstva v Sloveniji bo kratkotrajen poskus s srednjo kmetijsko šolo trajno zabeležen. Razni so bili motivi, ki so privedli k ustanovitvi kmetijske srednje šole. Vsekakor je Maribor z veseljem pozdravil, da je dobil nov šolski zavod. Ovire, ki jih je bilo takoj izpočetka dovolj, so bile tekom časa deloma premagane, deloma pa so še ostale. Tako je bila velika težkoča v tem, da zavod ni imel niti primer, niti zadostnih prostorov. Vinarska in sadjarska šola je videla v njem po vsej pravici le gosta. — Gostje, ki ee miude predolgo o hiši, pa postanejo sčasoma nadležni, o-sobito če nimajo domačini dovolj prostora. Poljedelsko ministrstvo, kateremu jo srednja kmetijska šola podrejena, je sicer mislilo na zidavo novega poslopja; zdi se pa* da so se mu videli troski za zidavo previsoki in je rajši žrtvovalo šolo samo. Nedvomno pa so odločevali tudi še drugi vzroki, tako menda nezadostno zanimanje za to šolo. Gospodar, strokovnjaki bodo morali presoditi, ali je prav ali ne, da se bo srednja kmetijska šola razpustila. Mi naj omenimo zgolj to, da se je vzgojilo na temi kratkotrajnem zavodu 13 gospodarskih strokovnjakov, Dne 27., 28. in 29. tm. bo namreč 13 maturantov tega zavoda polagalo ustmeno maturo, potem ko so položili v dneh 20.—22. m. pismeno. Ker se zatrjuje, da so se dosegli kljub vseim težkočam čedni učni uspehi, je upati, da bodo vsi položili maturo z uspehom. Tako se bo napotilo v svet 13 strokovnjakov, ki bodo — kakor upamo — vsak na svojem mestu koristili našemu kmetijskemu napredku. Vsi pojdejo na enoletno prakso v tujino in vsak izmed njih se bo speeijaliziTal za tisto kmetijsko panogo, ki mu najbolj ugaja. Večina jih namerava oditi na Češko, nekaj jih pojde v Francijo, Švico in celo na Nizozemsko, 2—3 pa ostanejo v naši državi in so že dobili mesta praktikantov na veleposestvih. Nekateri bodo postati specijali-si v mlekarstvu, drugi v živinoreji, tretji v poljedelstvu in tako naprej. Po izvršeni praksi položijo v Križevcih še praktičen izpit in postanejo kvalificirani strokovnjaki. Nekateri nameravajo nadaljevati študije na visokih šolah za agronomijo, drugi pa bodo šli v državno ali zasebno službo. Komur bo sreča mila, bo lahko ustanovil lastno podjetje, zakaj kmetijska industrija je pri nas še malo razvita. Strokovnjaki, ki hočejo industrijsko izrabiti pridelke našega kmetijstva (mlečni in meseni izdelki i. t. d.), imajo še široko polje za delo. Kolikor smo imeli doslej poskusov, so bili'po večini nestrokovnjaški, zato pa tako težko ustrezajo zahtevam bolj normal nih časov’ nego so bili od vojne sem. Vsekakor je teh 13 absolventov na zavodu mnogo pridobilo — mnogo za praktično življenje. Mimo splošne izobrazbe so si pridobili veliko specijelno kmetijskega znanja, osobito kmetijsko-tehoične in kmetiiju-kenuijske teorije in prakse. Zato bo šfeoda,. če bomo ta zavod izgubili in ne bomo dobili zadostnega nadomestila. Vendar je treba priznati, da je bilo zanimanje za kmetijsko srednjo šolo nekoliko preslabo, zlasti pri nas Slovencih. Izmed 13 absolventov je samo 5, oziroma 6 Slovencev (6 ima nemško vzgojo). 0-stali so Srbi in Hrvati. - Po maturi pojdejo absolventi na razvedrilno ekskurzijo k našemu morju, nato pa se razidejo po svetu. S Pohorja. V Mariborski koči, 5. julija. Pesnik pravi, da »na strme vrhe, tja kliče iin roiče srce«. Vendar pa ne vsakogar. Mnogo nas je, ki bolj ljubimo zmernejše, z gozdovi zarasle vrhove, zelene travnike na pobočjih, tihe doline s potoki in vso tisto poezijo, ki jo nudita fauna in flora na gorah. Tako je naše Pohorje, zato pa so pota, ki jih pridno markira SPD, vedno bolj utrta; dotok planincev postaja vedno večji in krog zanimancev boljiinbolj širok. Pred leti so Slovenci veliko premalo poznali Pohorje, zato pa so se zanimali zanj Nemci in pisali o njem cele knjige. Danes imamo razen Koprivnikovega »Pohorja« še izvrstno Badjurovo knjigo; imamo razen stare slovenske trdnjave na Pohorju — Ruške koče še Mariborsko kočo in nedavno otvorjeno kočo na Klopnem1 vrhu. Sedaj je samo treba delati na to, da bomo zainteresirali za Pohorje kar največ planincev iz Slovenije in iz drugih delov države. Zdi se, da ee tu odpirajo razveseljivi vidiki in Pohorje u-tegne pomeniti v bodočnosti veliko več nego je pomenilo v preteklosti. V Mariborski koči že čutimo počasno nastajanje te daljne bodočnosti. Koča postaja obenem s sosedo Ruško kočo središče pohorske tufištike in obiski iz tujih krajev rastejo prav tako kot raste število posetnikov iz bližnjih krajev. — Mariborska podružnica SIPD dela s polno paro. Vsa pozornost velja sedaj temu, da se okolica kar najbollj prilagodi koči. V ta namen zadajajo izkrčene dele gozda nad kočo V novimi sadikami. Več tisočev smrekovih in borovih sadik je šlo to pomlad v zemljo! Med njimi se tudi poganjajo kvišku — počasi rasto velikani — mecesnl in trdoglave, baje tisočletjem kljubujoče tise. Lep go^d bo to nekoč — kdo vise bo neki počival v njegovi senci! Poglavitno je, d;a bo kočo še bollj zavaroval pred severom' ia njegovimi hudobnimi sapami. Podružnica SPD skrbi tudi za to, da bo dobit prostor pod kočo ličnejše in enotnejše obeležje. Tako so letos izkrčili dobršen del opuščenega gozda spodaj pod trato in teraso; stotine panjev je .ušlo iz zom-lje' in sčasoma se bo ondi uredil lep, Pn* sojem travnik. Tudi gospodarstvo kaže, da se Podružnica SPD tkudi, e" ga -t- vse je dobil vse, zakaj koča je dobro oskrbovana. Osla Miško in Luca stal potrpežljiva kakor vsi osli in primaŠeta' vsak teden nekajkrat po gorskih ki*®' cih vsega, česar si poželi tudi nep^f pežljivi planinec. Okoli in okoli ko®0 pa je ves dan šumel gozd’ v vetru, zelenile so se trate iin »olnoe jo razsipaval® čez pohorski svet snopje vročih žarkov.- Kurje oči. <0 3 g o S _ž Zaštitni znak. ^ Skledičte u lakarama I drogerijama tli Izravno i« tvornica I fliavnog skladlSta M.Hrnjak,ljekarnik Sisak. 1295 Slabe učence osnovnih šol poučuje lahko umljivim načinom r rač., slovn. slovenšč. in nemščini nadučitelj Vabič, Pojasnila ▼ pisarni I. dcJ, osn. šale od 8.-11. ura. 1424 Išče se stanovanje z sobo in kuhinjo, event. 2 sobi, bro/. stanovanjska zaščite za takoj. Plačam mesačno da 500 Din. Ponudbe na sprava -Tabora* pod „600*. 1428 Vajenec, ki je dovriil meččan-sko iolo, te sprejme ob la»tni oskrbi ▼ manufaktarno trgovina v Maribora. Vprača se v upravi. 1425 Volčja psica sc je našla z zshmko »Vosek 5*. Dobi se jo Trstenjakova ul. 4/4* 1429 Sprejme se več šivilj. Vprašati pri. »Zora*, tvornica konfekcije, Ruška cesta 45. 1430 čltajte fn razširjajte povsod naš Ifat »/TABOR4* 1 - W’.... Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge 12 Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje izredno nizkih ce-v zalogi pohištva po nah Karol Preis Maribor , Gosposka nlilca št. 20 (Pirchanova hHa) Svoboden ogled! Ceniki brezplačno! VELIKA KAVARNA Sreda 8. Petek 10. velik elitoi koncert s sodelovanjem virtuoza balalajke Nikola Sinkovsky. KLUB-BAR Zadnji spored te sezije Dnevno: Aranka Fodor, Bela Lenhard, Nikola Sinkovsky. Pri glasovirju: Pepo Winterhalter. Znižane cene! 123» In Vi milostljiva gospa? Želite li, da se končno iznebite Vačih peg? Veseliti.** J1'-ile in bele keže? Poizkusite to>ej LEKARNARJA K,}/' LERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVARoV*‘ NJE KOŽE, to odlično sredstvo za lepolo, za vzdr**nJe. rnlademSke kože, katero zanesljivo odstrani vse nčtist0®1! kote prisče pege, lilaj, zajedavce ogrce. Da celo nabori in gabe se odstranijo z r«dovito masažo s pomofiio Feller-jeve kavkalke Elsa-pomade za obraz in obvarovani* kož*« ZA POIZKUSNJO 2 lončka z zavojniuo in poltnino za 36 Din., toda le tedaj ako se denar petlje vnaprej, kajti po povzetju j* za 10 dinarjev poštnina vičja. Naročila nasloviti na • EUGEN V. EBLLER, !.!«*" v Stublcf Donjl, Elsatrg 201, Hmtski. n ELSA,-TEKOČE LIL1JEN0 MLEKO, idealno negovalno sredslvo za polt. ELSA-LILIJINO MLEČNO MILO.ELSA BORAKSOVO. ELSA-GLICERINSKO MI GO, so mila le- pote vsake elegantne gospe II PREDN0 0DP0TUJETE preskrbite se s potnimi kovčoki, kasetami, neceseri, torbami, listnicami, nahrbtniki itd. Vse to dobite v veliki izberi in po zmernih, cenah p IVAN KRAVO/- MARIBOR Aleksandrova «ast« It. 13. jEastaik La j*dajat?!3: Konzorcij »Tabor*. Glavni la odgovora! ireda'k, Vekoslav Špindler — Tiska Mariborska tiskarna d* d.