URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 42 Ljubljana, sobota 21. decembra 1985 Cena 200 dinarjev Leto XLII 1102. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakoria o zdravstvenem varstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. oktobra 1985, na seji Zbora občin dne 16. oktobra 1985 in na seji Skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije dne 5. decembra 1985. Št. 0100-136/85 Ljubljana, dne 5. decembra 1985. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu 1. člen V 9. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Delavci zdravstvenih organizacij morajo svoje delo organizirati tako, da zagotovijo uporabnikorfi dostopnost do nujnih medicinskih zdravstvenih storitev v vsakem času.- 2. člen V tretjem odstavku 20. člena se besede »duševnih bolezni in živčno-mišičnih bolezni- nadomestijo z besedami »mišično in živčno-mišičnih bolezni, duševnih bolezni, psoriaze«. 3. člen V 37. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Občinske zdravstvene skupnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavljajo tudi enotnost sistema zdravstvenega varstva in usklajujejo elemente svobodne menjave dela za zdravstvene storitve in razvoj zdravstvenih zmogljivosti zlasti z vidika smotrne delitve dela,- 4. člen 46. člen se spremeni tako da se glasi: »Na področju zdravstvenega varstva so vsem občanom zagotovljene pravice, ki obsegajo: — zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem, zgodnjim odkrivanjem, zatiranjem, zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo bolezni in poškodb izven dela; — zdravila ortopedske in druge pripomočke; — nujne reševalne prevoze; — zdravstveno-vzgojno dejavnost. Natančnejšo opredelitev pravic in obseg storitev, ki so zagotovljene uporabnikom vseh občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji ter način in pogoje njihovega uresničevanja opredelijo udeleženci svobodne menjave dela s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti in v drugih samoupravnih sporazumih, ki jih sklenejo v zdravstvenih skupnostih. S samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pri zagotavljanju sredstev za uresničevanje teh storitev in solidarnost med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi,- 5. člen Za 46. členom se doda nov 46. a člen ki se glasi: »46. a člen Imetnikom Partizanske spomenice 1941, odlikovancem z redom narodnega heroja in drugim borcem narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju do 15. maja 1945; borcem španske narodnoosvobodilne vojne 1936—1939; udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja Grčije; borcem za severno mejo v letih 1918 do 1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918; odlikovancem z redom Karadjordjeve zvezde z meči. z redom Belega orla z meči in Zlato medaljo Obilica; vojaškim invalidom; civilnim invalidom vojne; uživalcem stalne republiške ali občinske priznavalnine, so zagotovljene pravice do zdravstvenega varstva po tem zakonu v obsegu, ki presega pravice, zagotovljene z drugimi zakoni,- 6. člen Za 48. členom se dodajo novi 48. a, 48. b in 48! c členi, ki se glasijo: »48. a člen Preventivni zdravstveni pregledi so predhodni, specialni, obdobni in drugi zdravstveni pregledi. Na predhodni zdravstveni pregled mora vsaka oseba, ki prvič sklene delovno razmerje oziroma po prekinitvi delovnega razmerja, daljši od 6 mesecev. Na specialni zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja zdravstveno in psihofizično stanje mora delavec, preden je razporejen na dela oziroma naloge z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar. Med opravljanjem del oziroma nalo| iz prejšnjega odstavka mora delavec tudi na obdobne zdravstvene preglede, pri katerih se ugotavlja, ali še izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične pogoje za dela oziroma naloge z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih okvar. Na druge zdravstvene preglede morajo delavci v skladu s posebnimi predpisi. Stroške za opravljanje zdravstvenih pregledov iz prejšnjih odstavkov krije organizacija združenega dela, delovna skupnost ali nosilec samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občana, ki napoti delavca na pregled. 48. b člen Za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ predpiše v soglasju s pristojnim republiškim organom za delo način in postopek opravljanja zdravstvenih storitev iz prvega odstavka 48. a člena. 48. c člen Zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem zdravstvene sposobnosti za vojaško službo lahko opravljajo zdravstvene delovne organizacije' v skladu s posebnim predpisom, ki ga predpiše za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ v soglasju s pristojnim republiškim upravnim organom za ljudsko obrambo.« 7. člen V drugem odstavku 49. člena se pika nadomesti z vejico in se doda besedilo: »do katerega je delavec upravičen za ves čas trajanja nezmožnosti za delo«. 8. člen Za prvim odstavkom 50. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Do denarnega nadomestila v primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka je delavec upravičen še največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja.« Drugi odstavek postane tretji; v njem se med besedami »udeleženci« in »v samoupravnih« doda beseda »enotno«. V tretjem odstavku se črta zadnji stavek. 9. člen V 78. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Naloge Iz tega člena opravljajo univerzitetne klinike in inštituti tako, da oblikujejo razširjene' strokovne kolegije, v katerih sodelujejo tudi strokovnjaki iz drugih organizacij združenega dela. Razširjeni strokovni kolegiji usklajujejo strokovna mnenja in pripravljajo navodila za opravljanje dejavnosti po načelih prevcncije, stopenjske diagnostike in terapije.« 10. člen V prvem odstavku 84. člena se besedilo prvega stavka nadomesti z besedilom: »Zdravstvene organizacije in druge organizacije ter delovne skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve, lahko ustanovijo poslovno skupnost.« 11. člen V 98. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Če posebna strokovna komisija pri pregledu dela zdravstvenega delavca ugotovi, da le-ta ni sposoben opravljati del in nalog, ki so mu zaupane, mora zdravstvena organizacija, v kateri delavec opravlja dela in naloge, začeti postopek po 2. točki prvega odstavka 170. člena zakona o delovnih razmerjih. Delavskemu svetu ni potrebno imenovati komisije iz drugega odstavka 170 člena zakona o delovnih razmerjih.« Besedilo tgetjega odstavka postane četrti odstavek. 12. člen 100. člen se spremeni tako, da se glasi: »Pri Zdravstveni skupnosti Slovenije se ustanovi zdravstveni svet kot najvišji strokovni organ na področju zdravstvenega varstva. Imenuje ga skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije izmed strokovnjakov in znanstvenih delavcev na področju zdravstvenega varstva. Naloge zdravstvenega sveta so: — dajanje ugotovitev, mnenj in ocen s področja zdravstvenega varstva; — dajanje soglasij k imenovanju članov razširjenih strokovnih kolegijev univerzitetnih klinik in inštitutov; — spremljanje, povezovanje, usklajevanje in nadzorovanje dela razširjenih strokovnih kolegijev in dajanje dokončnih mnenj o spornih strokovno-medicin-skih vprašanjih. Zdravstveni svet daje mnenja in ocene na zahtevo zdravstvenih skupnosti in zdravstvenih organizacij oziroma samostojno ugotavlja stanje na področju zdravstvenega varstva. Ugotovitve, mnenja in ocene s strokovno medicinskega področja so obvezujoče strokovne podlage za odločanje v zdravstvenih skupnostih in zdravstvenih organizacijah.« 13. člen V 111. členu' se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Za osebe, Id umrejo izven zdravstvene organizacije, ugotavlja vzrok smrti zdravnik. V ta namen občina organizira mrliško pregledno službo in zagotavlja sredstva za njeno izvajanje. Za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ predpiše način in postopek opravljanja mrliško pregledne službe.« 14. člen 116. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki ga iz strokovnih ali organizacijskih razlogov ni mogoče organizirati v rednem delovnem času, v izmenah ali kako drugače, ali v primerih, ko je potrebno opravljati nujne zdravstvene storitve, delavci v zdravstvenih organizacijah uvedejo delo preko polnega delovnega časa. Delo iž prejšnjega odstavka se opravi, če: — iz strokovno medicinskih razlogov to zahteva postopek zdravljenja ali če nastopijo izjemna in nepredvidena stanja, ki bi lahko onemogočila izvršitev delovnega procesa; — je zaradi bolnikovega zdravstvenega stanja nujno in neodložljivo opraviti zdravstvene storitve ne glede na to, kdaj bodo zaključene; — zaradi začasne odsotnosti delavcev, ki jo z ustrezno organizacijo dela in razporeditvijo ostalih delavcev ni mogoče nadomestiti, če ni mogoče izpolniti delovnih obveznosti ali pravočasno opraviti zdravstvenih storitev, da ne bi bilo ogroženo zdravje bolnika ali povzročena večja materialna škoda zdravstveni organizaciji. Delo preko polnega delovnega časa se šteje kot poseben delovni pogoj. Delavec lahko dela preko polnega delovnega časa največ 50 ur na mesec.« 15. člen Doda se nov 116. a člen. ki se glasi: »Dežurstvo je poseben delovni pogoj, ko mora biti delavec prisoten v zdravstveni organizaciji, da lahko opravlja nujne zdravstvene storitve. Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, kc mora biti delavec vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih zdravstvenih storitev, iz prejšnjega člena. V delovni čas se šteje čas, potreben za opravljanje nujnih zdravstvenih storitev v dežurstvu in stalni pripravljenosti. Delavci v zdravstveni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom uredijo obveznost opravljanja dežurstva in stalne pripravljenosti; uredijo, kdaj se oprav- Ijanje nujnih zdravstvenih storitev v dežurstvu in stalni pripravljenosti šteje kot delo, opravljeno v okviru 42-urnega delovnega tedna oziroma kdaj se v izjemnih primerih šteje kot delo preko polnega delovnega časa ter glede na način in pogostnost opravljanja obveznosti dežurstva in stalne pripravljenosti ob delavnikih, ob dnevih tedenskega počitka in ob praznikih to upoštevajo pri opredelitvi zahtevnosti del oziroma nalog pri določitvi osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke ter drugih pravic iz delovnega razmerja. Če obseg dejansko opravljenega dela zdravstvenega delavca med dežurstvom preseže polovico časa njegove obvezne prisotnosti v zdravstveni organizacijii, ne sme nadaljevati z rednim delom in mu mora biti zagotovljen dnevni počitek. V strokah, oziroma ožjih dejavnostih, kjer obseg dejansko opravljenega dela praviloma presega polovico časa trajanja dežurstva, se mora iz strokovnih in drugih humanih razlogov neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotoviti na drugačen način.« 16. člen V drugem odstavku 117 člena se beseda »prejšnie-ga« nadomesti s številko --116.«, beseda »trimesečja« pa se nadomesti z besedo »polletja«. 17. člen 118. člen se črta. 18. člen Za 122. členom se doda novi 122. a člen, ki se glasi: »Delavci, ki opravljajo svoje delo v neposrednem stiku z uporabniki, morajo uporabljati slovenski jezik. Na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti in so z občinskimi statuti opredeljena kot narodnostno mešana območja, so delavci v zdravstvenih organizacijah dolžni zagotoviti enakopravno uporabo italijanskega oziroma madžarskega jezika« 19. člen 123. člen se spremeni tako da se glasi: »Opredelitev del in nalog delavcev na področju zdravstvenega varstva z določitvijo načina in stopnje izobraževanja in usposabljanja ter opis dela posameznih poklicev določi ustrezna izobraževalna skupnost v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za zdravstveno varstvo.« 20. člen V prvem odstavku 124. člena se za besedama »zdravstvenih organizacijah« dodajo besede »ali drugih organizacijah združenega dela, katerih delo sega na področje Zdravstvenega varstva.« Črta se zadnji stavek tretjega odstavka. Črta se zadnji stavek četrtega odstavka. 21. člen V prvem odstavku 126. člena se črta beseda »ožje«. Drugi odstavek se spremeni tako. da se glasi: »Specializacija se izvaja v skladu s kadrovskimi potrebami Zdravstvenih organizacij, usklajenimi v pristojnih zdravstvenih skupnostih s sprejeto dolgoročno kadrovsko politiko in se odobri za potrebe določene zdravstvene organizacije.« Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: -Delavci z visoko strokovno izobrazbo, ki opravljajo naloge vzgojnoizobraževalnega, raziskovalnega in s tem povezanega strokovnega dela v predkliničnih inštitutih Medicinske fakultete ter opravljajo naloge zdravstvenega varstva, lahko specializirajo za potrebe Medicinske fakultete v skladu s sprejeto dolgoročno kadrovsko politiko, usklajeno v ustrezni izobraževalni skupnosti.« Tretji odstavek postane četrti s tem, da se za besedo »delu« postavi pika in se nadaljnje besedilo črta. Sedanji četrti, peti. šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek postanejo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek. 22. člen Za 126. členom se doda nov 126. a člen, ki se glasi: »126. a člen Zdravniku ali zobozdravniku, ki najmanj 15 let dela v zdravstveni organizaciji ter je dosegel uspehe in zasluge na področju zdravstvenega varstva, organizacije zdravstva ali mentorstva in ima objavljena strokovna dela, se lahko podeli naziv primarij. Naziv primarij podeljuje republiški upravni organ za zdravstveno varstvo na predlog posebne komisije. Podrobnejša merila za podelitev naziva primarij, sestavo komisije ter postopek za podelitev naziva primarij predpiše republiški upravni organ, pristojen za zdravstveno varstvo.« 23. člen Za XII. poglavjem se doda novo XIII. poglavje, ki se glasi: »POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE 134. a člen Zdravstvena skupnost oziroma organizacija združenega dela, ki zagotavlja uporabniku pravico do zdravstvenega varstva in pravice do socialne varnosti, ima pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt osebe. Za škodo, ki jo je V primerih iz prejšnjega odstavka povzročil delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovorna organizacija združenega dela ali druga pravna oseba oziroma oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost, pri kateri je delavec delal, ko je bila škoda povzročena. Oškodovana zdravstvena skupnost oziroma organizacija združenega dela pa ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta povzročil škodo namenoma. 134. b člen Zdravstvena skupnost ima pravico zahtevati povrnitev škode od organizacije združenega dela ali druge pravne osebe oziroma osebe, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost: — če je bolezen, poškodba ali smrt uporabnika posledica opustitve predpisanih ukrepov za varstvo pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost občanov; — če ni bil opravljen predpisani preventivni zdravstveni pregled delavca, s poznejšim zdravstvenim pregledom pa se je ugotovilo, da delavec zdravstveno ni bil sposoben oziroma ni bil več sposoben za opravljanje določenih del in nalog; — če je škoda nastala zato, ker niso bile izpolnjene obveznosti v zvezi z zaposlitvijo delavca zaradi medicinske rehabilitacije; — če je škoda nastala zato, ker zdravstvena skupnost ni dobila predpisanih podatkov o uporabniku ali je dobila nepravilne podatke. V primerih jz četrte alinee prejšnjega odstavka ima zdravstvena skupnost pravico zahtevati povrnitev škode tudi od uporabnika, ki je sam dolžan dajati zdravstveni skupnosti določene podatke. 134. c člen Odškodnina v primerih iz prejšnjih dveh členov obsega stroške, nastale v zvezi z zagotavljanjem pravice do zdravstvenega varstva osebe ter izplačane zneske denarnih nadomestil in povračil v okviru pravic do socialne varnosti.« 24. člen Poglavji XIII. in XIV. postaneta poglavji XIV. in XV. 25. člen V prvem odstavku 135. člena se besedi in številka »od 5000 do« nadomestijo z besedo »najmanj«. V drugem odstavku se besedi in številki »od 1000 do 5000« nadomestijo z besedo »najmanj 10.000«. V tretjem odstavku se besedi in številki »od 2000 do 10.000« nadomestijo z besedo in številko »najmanj 50.000«. 26. člen 136. člen se spremni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo najmanj 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravstvena organizacija: 1. če prepreči občanu uveljavitev pravic ali mu pomaga v nezakonitem uživanju zdravstvenega varstva in drugih pravic do socialne varnosti (45. do 51. člen); 2. če omogoči uživanje zdravstvenega varstva in drugih pravic" do socialne varnosti komu, ki nima pravice do tega; 3. ki ne da nujne zdravstvene pomoči ali za tako pomoč zahteva vnaprejšnje plačilo (108. člen); 4. ki v nasprotju z določbami tega zakona neupravičeno ne da zdravstvenega varstva oziroma ne da zdravstvene pomoči osebi, ki to zdravstveno varstvo oziroma pomoč upravičeno zal-, eva; 5. ki krši določbe o pravici do proste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije (tretji odstavek 101. člena) in določbe i05. člena; 6. ki v nasprotju z določbami 110. člena opravi preizkušanje in uveljavljanje novih metod zdravljenja; 7. ki odkloni ali otežuje strokovno nadzorstvo oziroma strokovni pregled (94. in 96. člen); 8. ki ne prijavi primera, ki terja strokovni pregled (96. člen); 9. ki ne izvrši odrejenih ukrepov strokovnega pregleda (9S. člen); 10. ki odredi pripravniku samostojno delo (124. člen); 11. ki onemogoča strokovno izpopolnjevanje delavcem. ki opravljajo zdravstvene storitve (125. člen); 12. ki odredi specializantu samostojno delo specialista (126. člen). Z denarno kaznijo najmanj 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zdravstvene organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.« 27. člen Za 136. členom se doda nov 136. a člen, ki se glasi: »136. a člen Z denarno kaznijo najmanj 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, delovna skupnost in nosilec samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občana, če ne pošlje delavca na preventivne zdravstvene preglede (48. a člen). Z denarno kaznijo najmanj 10.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.« 28. člen V 137. členu se besedi in številka »od 1000 do 10.000« nadomestijo z besedo in številko »najmanj 20.000«. 29. člen Črtajo se 138., 139. in 140. člen. 30 člen V prvem odstavku 141. člena se besedi in številki »od 5000 do 30.000« nadomestijo z besedo in številko »najmanj 50.000«. V drugem odstavku se besedi in številki »od 1000 do 5000« nadomestijo z besedo in številko »najmanj 10.000«. 31. člen V prvem odstavku 142. člena se besedi in številka »od 5000 do« nadomestijo z besedo »najmanj«. Drugi odstavek se črta. 32. člen Črta se 143. člen. 33. člen Izvršilni predpisi iz 6., 13. in 22. člena tega zakona morajo biti izdani v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. t 34. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati 19. in 20. len ter 6. točka prvt ;a odstavka 54. člena zakona o varstvu pri delu Uradni list SRS, št. 32/74 in 16/80). 35. člen Ta zakon začne velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 50-6/85 Ljubljana, dne 5. decembr ; 1985. Sk ipšč ta Soči: listi ne repu! 'ike Slot -nije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1703. Na podlagi 3. točke : 79. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene Razglaša se zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične repubVke Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. oktobra 1985, na seji Zbora občin dne 16. oktobra 1985 in na seji Skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dne 5. decembra 1985. St. 0100-137/85 Ljubljana, dne 5. decembra 1985. Predsednik France Popit 1. r. . ZAKON o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene 1. člen Odvzem in presaditev delov človeškega telesa v zdravstvene namene se lahko opravi samo v primeru, ko je to medicinsko upravičeno, ko je to najprimernejši način zdravljenja bolnika in ko so izpolnjeni drugi pogoji, določeni z zakonom o pogojih za izmenjavo in prenos delov človeškega telesa za presaditev zaradi zdravljenja (Uradni list SFRJ, št. 43/82) in s tem zakonom. 2 člen Deli telesa umrle osebe se lahko odvzamejo zaradi presaditve, ko je po medicinskih kriterijih in na predpisan način z gotovostjo ugotovljena smrt osebe. Smrt osebe iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija za ugotavljanje smrti, ki jo sestavljajo trije zdravniki. Ugotovitev komisije mora biti soglasna. 3. člen Zdravnik, ki je član komisije za ugotavljanje smrti, ne sme niti odvzeti niti presaditi delov telesa umrle osebe oziroma ne sme sodelovati v skupini, ki opravi odvzem ali presadite v. 4. člen Deli telesa umrle osebe se odvzamejo za presaditev, če se je oseba opredelila kot dajalec delov telesa. Deli telesa se lahko odvzamejo za presaditev tudi od druge umrle osebe, če temu ni izrecno nasprotovala in če temu izrecno ne nasprotujejo zakonec, polnoletni otrok ali starši umrle osebe. 5. člen Deli telesa žive osebe se lahko odvzarbejo za presaditev s privolitvijo te osebe, če se s tem ne ogroža njenega zdravja ter če se s tem zagotovi uspešno zdravljenje obolele osebe. Privolitev za dajanje svojih delov telesa zaradi presaditve (v nadaljnjem besedilu: privolitev) lahko da samo duševno zdrava polnoletna oseba. Privolitev mora biti dana pisno. Privolitev lahko živa oseba prekliče vse do začetka posega. Privolitev je lahko dana s pogojem, da se dani del telesa presadi določeni osebi. 6. člen Presaditev delov človeškega telesa se lahko opravi samo s pisno privolitvijo prejemnika. Če je prejemnik mladoletnik ali duševno bolna oseba, dajo pisno privolitev njegovi starši, zakonec, polnoletni otrok ali skrbnik. 7. člen Dajalec in prejemnik lahko dasta privolitev potem, ko ju je zdravnik seznanil z naravo in namenom posega, z nevarnostmi, katerim se izpostavljata in s predvidenim uspehom posega. 8 člen Podatki o dajalcu in prejemniku delov človeškega telesa so poklicna skrivnost. 9 člen Odvzemanje delov te esa umrle osebe zaradi presaditve lahko opravlja zdravstvena organizacija, v kateri je ugotovljena smrt osebe in ki izpolnjuje za to predpisane pogoje. Odvzete dele telesa umrle osebe mora do uporabe hraniti zdravstvena organizacija oziroma jih dostaviti zdravstvenim organizacijam, ki opravljajo presaditev delov človeškega telesa ali zdravstvenim organizacijam, ki izpolnjujejo pogoje za določanje skladnosti tkiva. 16. člen Odvzem delov človeškega telesa živih oseb opravi zdravstvena organizacija, ki opravi presaditev. 11. člen Zbiranje, obdelavo in izmenjavo podatkov za odvzem in presaditev opravljajo zdravstvene organizacije za ugotavljanje skladnosti tkiva. 12. člen Odvzem in presaditev delov človeškega telesa ter ugotavljanje skladnosti tkiva lahko opravljajo zdravstvene organizacije, ki izpolnjujejo pogoje glede kadrovske zasedbe, prostorov in opreme. 13. člen O presaditvi oziroma odvzemu se sestavi zapisnik, ki vsebuje podatke o dajalcu in o prejemniku; priložita se mu poročili o ugotovitvi smrti in o skladnosti tkiva. Zapisnik in poročili iz prejšnjega odstavka so sestavni del medicinske dokumentacije zdravstvene organizacije, v kateri je opravljena presaditev. 14. člen Zdravstvene organizacije iz 12. člena tega zakona marajo medsebojno sodelovati. Te zdravstvene organizacije sodelujejo tudi s tovrstnimi zdravstvenimi organizacijami iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. 15. člen Zdravstvene organizacije, ki opravljajo presaditev, morajo obveščati zdravstvene organizacije, ki ugotavljajo skladnost tkiva o opravljenih presaditvah in jim posredovati ustrezne podatke. 16. člen Nadzor nad izvajanjem tega zakona in nadzor nad izvajanjem določenih določb zveznega zakona o pogojih za izmenjavo in prenos delov človeškega telesa za presaditev zaradi zdravljenja izvaja za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ. 17. člen Za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ predpiše natančnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije iz 2. člena, natančnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije iz 12. člena ter podatke, ki jih morajo posredovati zdravstvene organizacije v skladu s 15. členom tega zakona, v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona. 18. člen Z denarno kaznijo najmanj 50.000 dinarjev se za prekršek kaznuje zdravstvena organizacija: 1. če odvzetega dela telesa umrle osebe ne hrani do uporabe oziroma ga ne dostavi določeni zdravstveni organizaciji (drug; odstavek 9. člena); 2. ki opravlja odvzem in presaditev delov človeškega telesa ter ugotavlja skladnost tkiva, ne izpolnjuje pa za to predpisanih pogojev (12. člen); 3. ki o odvzemu in presaditvi ne sestavi zapisnika in ne priloži druge dokumentacije (13. člen); 4. ki ne obvešča zdravstvene organizacije, ki ugotavlja skladnost tkiva, o opravljenih presaditvah in ne posreduje določene podatke (15. člen). Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 10.000 dinarjev tudi odgovorna oseba v zdravstveni organizaciji. 19. člen Z denarno kaznijo najmanj 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek zdravnik, ki je član komisije za ugotavljanje smrti in je ravnal v nasprotju z določbo 3. člena tega zakona. 20. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 50-20/85 Ljubljana, dne 5. decembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1704. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. novembra 1985, na seji Zbora občin dne 26. novembra 1985, in v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 26. novembra 1985. St. 0100-138/85 Ljubljana, dne 26. novembra 1985. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških 1. člen V zakonu o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) se v drugem odstavku 17. člena za besedo »opustitvijo« pika črta in dodata besedi »dolžnega nadzorstva«. Doda se nov peti odstavek, ki se.glasi: »(5) Pravna oseba, ki je v stečaju, je odgovorna za prekršek ne glede na to ali je bil ta storjen pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar pa se ji ne more izreči kazen, temveč le varstveni ukrep odvzema predmetov in odvzem premoženjske koristi.« 2. člen Drugi odstavek 25. člena se spremeni tako, da se v 1. in 3. točki številka: »100« nadomesti s številko: »500«, številka: »30.000« pa s številko: »100.000«; v 2. točki se številka: »500« nadomesti s številko: »2,500«, številka: »150-000« pa s številko: »1,000.000«. V tretjem odstavku še številka: »100« nadomesti s številko: »500«, številka: »30.000« pa s številko: »100.000«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se v 1. in 3. točki številka: »50« nadomesti s številko: »250«, številka: »15.000« pa s številko: »50.000«; v 2. točki se številka: »250« nadomesti s številko: »1.000«, številka: »60.000« pa s številko: »300.000«. V petem odstavku se številka: »500« nadomesti s Številko: »5.000«, številka: »1.000« pa s številko: »10.000«. 3. člen V prvem odstavku 28. člena se številka: »100« nadomesti s številko: »500«. 4. člen 38. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se sme ukrep iz prvega odstavka tega člena izreči tudi storilcu prekrška, če je huje prekršil davčne predpise s tem, da je naklepno onemogočal ali znatno oviral pristojni davčni organ pri ugotavljanju dejstev, pomembnih za odmero davka ali drugih družbenih obveznosti.« Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek. 5. člen V prvem odstavku 84. člena se številka: »5.000« nadomesti s številko: »20.000«, številka: »10.000« pa s številko: »40.000«. 6. člen V prvem odstavku 84. člena se številka »5.000« nadomesti.s številko: »500«. 7. člen V četrtem odstavku 159. člena se številki: »3.000« nadomestita s številkama: »10.000«, številka: »15.000« pa s številko: »100.000«. 8. člen V prvem odstavku 160. člena se številka: »1.000« nadomesti s številko: »3.000«. 9. člen V prvem odstavku 161. člena se številka: »1.00Č« nadomesti s številko: »3.000«. 10. člen V 2. točki 202. člena Se številka: »10.000« nadomesti s številko: »50.000«. V 2. in 3. točki istega člena se številki: »20.000« nadomestita s številkama: »100.000«. 11. člen V prvem odstavku 241. člena se številka: »500« nadomesti s številko: »5.000«, številka: »1.000« pa s številko: »10.000«. 12. člen Predpisi o prekrških, ki nisp v skladu s tem zakonom, se morajo v enem ietu od dneva uveljavitve tega zakona uskladiti s tem zakonom. 13. člen Če je bila neizterjana denarna kazen spremenjena v zapor (prvi odstavek 28. člena zakona o prekrških) pred dnevom uveljavitve tega zakona, se odločba izvrši tako, da se za vsakih začetih neizterjanih 500 din izvrši en dan zapora. 14. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-215/85 Ljubljana, dne 26. novembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1705. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee drugega razdelka 71. člena 3. alinee 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 8. člena zakona o nagradi Edvard Kardelj (Uradni list SFRJ, št. 25/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. novembra 1985 ter Družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1985 sprejela ODLOK o izvolitvi člana Odbora za nagrado Edvard Kardelj V Odbor za nagrado Edvard Kardelj se izvoli za člana: Zoran Polič, član Predsedstva SR Slovenije. St. 111-142/85 Ljubljana, dne 27. novembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1706. Na podlagi 202. člena in prvega odstavka 206. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), 19. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih, organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/80 in 23/83) in 26. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke 1. člen V 1. členu odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke (Uradni list SRS, št. 30/83, 34/84, 16/85 in 28/85) se odstotek »84 0/o« nadomesti z odstotkom »73 %>-«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 440-02/83-12/6 Ljubljana, dne 12. decembra 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1707. Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč /Uradni list SRS, št. 3-114 75, 8-487/78, 33-1608/ 80 in 16-1023/84) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje poslcUc naravnih nesreč fUradni list SRS. St. 29-1468'75' e t?vršni svet Skupščine SR Slovenije na 100. se; dne 12. decembra 1985 sprejel SKLEP o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije I Organizacije združenega dela vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva solidarnosti, ki se po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78, 33-1608/80 in 16-1023/84) vodijo na posebnih računih pri organizacijah združenega dela: — 7 % obračunanega in doslej še nevplačanega prispevka solidarnostnih sredstev iz dohodka v letu 1983, — 25 %> obračunanega in doslej še nevplačanega prispevka solidarnosti iz osebnih dohodkov v letu 1983 in — ves znesek obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnih dohodkov v letu 1984. II Občine vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, ki se vodijo na posebnih računih občin pri službi družbenega knjigovodstva: — 7 %> vsega vplačanega prispevka solidarnosti v letu 1983, — ves znesek vplačanega prispevka solidarnosti v letu 1984 in — 40 »/o vplačanega prispevka solidarnosti v letu 1985. III Organizacije združenega dela in občine vplačajo sredstva iz I. in U. točke tega sklepa do 26. decembra 1985 60 ”/o sredstev m da 25. januarja 1986 40 °/o sredstev. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-04/82-1/59 Ljubljana, dne 12. decembra 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1708. Na podlagi ,20, člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks /Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju drdžbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirhih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke PREGLED predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potfcb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 1. Stopnje davkov In prispevkov iz osebnega dohodka So: 82trUABJdTJd ez nnojuiop od eCudois bujtpz (11 + 91 + 01 + 8) ao AaoiBAapBidzi n^apas od Ao^Asds -ud Ul AOStABp eCudois BUJiqz : (St + H + ei-rZT-h It+ 6 + 1 + 9 +G + i + 8> AaoABisp nnoruiop od Ao^Adds -TJd UT AO^ABp Bfudoas BUJiqz ' ICTU3A0IS HS A BfUBAOJBABZ B§3^SpiI i -batit UI ega^smuCosiod ;soudn^s QO omsamopBU bz BA^SJBA BgauaAlSABJpZ tSOUdtT^S BAi.sqx3fS BgauiBpos ^soudnsts tsoudnsis BUJmin^-ousaiaj, isoudn^s BUJmtmi B^suxoqo ©ftuaAOis isoudnsis Bu^ruinn ^SOUdlT^S BUIBA9?BJqOZI S K S g g S S S m S S S S § S S g S g g 5 g 2 g g g S S S g g g S ^OO^-OC^O^crT—'i—'OOO^llNCNlCNJ—'Oi— m co m m lo o lo m ur: -rr lo lc o m in m ir? ur2 iri iri m m m lo m o lq m ur ■^fO — ^rmocvicsimcn« o in ^ ^ co co o_ * co nf cn' cS crr■ co^ cn o_ o_ in_ co_ cc^ cn^ c?__ co_ * r _r - —' ’ -? -J r-." o" o' o" 4—"' O 1-T o" —T - 2 w S c« uiauAoiap III! > nTT»^op od empdO i i n;saui od afpiaAois ba;sjba BSa5i§oJio isoudniis 9UBJH TfupOAZIOjd A appiZSAJ^tZI bz 2faAadsTJd t^sut^po tuqasod 9AJ9Z9J 9UAO§Biq 95{SUT?qO BZ 2l3ASdSTjd PiSTIT2qO IUq3SO<3 AaDABpp ao z? 3f3ABp pisutpqo SUBJU TflipOAZTOJd A SfpuaAJa^UI bz 2t9A3dsLid pt§nqnd9J mqasod aAJazaj 9UAo§Biq a2t§nqnda-t BZ 2i9A9dspd Pt§n*' cT «-T wS r-T o coininT-Hoococo^coo^ncoco — cococ?^inccincnininininincr?ocooc35o; ^ co^ 1> w M if^x co_ co_ co_ OD in co, (> co. co cn in co^ co cn_ r- co_ cn in in in in in ^ cn *+_ cn co^ ** o o* cT cT o" o o o 0“ o” o" o c* o" o o o" o- o' o" o* o" o" o o- o o o o o o" o" o o T#'CO»-HincoovTicoco^j,oo?orri— co c^ •+" co" m" co" t~" Ln" in" m" m" m" in" m" in m" co" in" in" in" co" cnococnina?oocDccooiin,-it>oa?^ co cn cc o c?_ co co cq_ cc_ cq_ t> cq_ co o?_ co —* * " -" -" “ - " o" o" —o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" r-T f-T o" c-" -" o"f-T cncNtoF-icocsicsiencocoocoinoocnoc-cooccincnooooocnoos^i-ico cno^c-^ofocoF^^^enc^cs^F^cn^^c^^cococ^Tj^FHC^oc^ooc^cocoooir^oo 0000000000000000000000000000000000 f-4 1—1 1—H 4—4 f4 1—4 1—1 1—4 1—4 1—I i—4 r—4 i—I r—4 i—4 r—I —4 —4 i—4 i—4 1—4 —4 r—l i—4 f«4 —4 i—I i—4 i—< i—4 i—4 1—4 1—4 F^ 1—4 F^ F-l fH 1—1 1-K ^ 1—4 1 ooooininooooooooooooomooooooooooinooo OD-c-t-coc-ococoinoococoiocococoococoincot-t-t-t-t-incooDOinco o" o" o" o" o" o" o" o' o" o" o" o" o" o~ o" o" o o" o' o" o" o" o" o' o" o" c minininininininoininininininininoinininininininininininininininirD c— i?- c—^ cn in^ c~^ d-^ cn^ t> co^ c-^ c^_ c~^ c— c- ooooooo ca ca co ca u ca Ig 5'S 1-5 cvi cn m' co t> cd oi O 1-4 CM cn N1 in CD C- CO O? O F-i CM cn rr in CD I> CO O? O CM cn rp LO f-4 tH »—4 fP 1—4 f-4 t-4 1-4 1-4 T-l CM CM CM CM CM CM CM CM CM CM COCncnOOCO *»S ‘dBZ § SAKS S5SS CN -H CN T—I r-l — --- - - - ~ o cm r-T co o' oT cT cccocc>cococo — r~l. ^ ^ t ^ C'! CO ©^ I> CQ^ CO T3^ © CC 1-4^ M M 00 © t— UD O) © O) © © 05 03 4rl£2S22!!$?CT3I>‘r3ir5r0lf2‘rM':c,,!j,'f5,>CNJlf2Cr5ir3CM‘^Cr3r-©rPI>J>-I>^-l>|> — ^ 'v ^ ^ ^ ^ C' 1:0 CA 0x3 ^ ^ ^ ^ cn rp © rr cn co ug m m to m m O* o" o" ©■ o" ‘ —i" © o' o* o" o' o" © o" o" 2 !„ 115 g g_ g S g, g g g 8 S g g 8 £ g g g £ g_ g g s g g g^ g g_ 2 | 1111 g 11 g | g, g_ g_ g„ g, g g_ g g g_ g_ g % g^ g gr g g g g_ g_ = 3 » o g g S S; 8 g g S g g 8 S P g 88 S 8 2 £ 2 S g g S g g g ©mmtr5ir^ir2©in©Lr;uDif3ir;©Lr3©mir;in©uT©ioiomir5ioif:if5ir3io o 8 i g g o 8 S 8 g š P 8 g 2 8 g SA S 2gSggSPSPPgg —"©©©r-- — ©i—i©i—'©'©' — i-fOO^r-i^ii—li—i©©©©"©''©'©' O- O" © o" -!8 5KSSS2288®gggggg8g§5S28gPPPPPt: ---CS r- — — — — —' — — — rt' o' — — — ^ — _T _T „" ° i g š g g i š g i ? g § g g g g § g -AAA gg ^ S g g g g © © © .- © -*. © — © — o — © -4 ©' © © ^- © © ©’ © © © © ©" o" ©r o' ©^ ©" ©mointomcoomm 'T i~^ lO i—« i— i—4 cv; CN ©■©©<“ © ur. tn m © m tc m © m in ir. in m m m ir: m io CV4 i- r- 1- CN - - -L uv CNJ. - ~ - ~ ~ - -! ©©©©©©©©©©©©OOOO©© s s I g 8S I IS S g g s 8 g P 8 g 8 8 g £ g g g g 8 g g g g 8 © © © © © ©©©©©©©"©'©' ©‘ © ©' o" ©^ © © ©' © ©©©''©'©'© °.»AAA. 5A ” ” 5 gg ° ” 5 2 g g? g = »g = § = = o§ © © © © © © © © © © © © ©'©©©© o ©'©*' © ©T c" © o' o" ©" ©'" o" © ©" 5 5 g g.g g g_g g g g g g g g g^s gAAA.5 g ®.g g g g g g g "> "o 2 O o D W i,c.| !ls U iu - ^ — oj X C o > fi U v * ni" m •» S S S S S 2OCL(LCLe05D;n2cZDtocz3M!Zl>NiNSSSSSS lit ro m bd « s šiv s o SS2^SS 4> O O P 03 je oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter vodo za acijske, ribiške in druge potrebe. d) Demografski in gospodarski razvoj povzročata s svojimi odpadnimi vodami in drugim onesnaženjem voda zaskrbljujočo stopnjo onesnaženosti površinskih, podzemnih in talnih voda. To ogroža zdravstveno stanje ljudi, živali in rastlinstva. To povzroča veliko škodo in ovira družbeni napredek, še zlasti pa ogroža rastlinstvo ter povzroča druge škode, kar vse otežkoča gospodarski, kulturni in drugačni napredek. Zato bo OVS podvzemala toke ukrepe, ki bodo povečali minimalne pretoke in tako povečali samočistilno sposobnost vodotokov. Od svojih članov bo zahtevala, da bodo uprabljali takšne tehnološke postopke, ki manj onesnažujejo in ne zastrupljajo vodo, da bodo čistilne naprave v naseljih in mestih, ter podvzemala druge ukrepe, ki lahko prispevajo k večji čistoči voda. Za vsako novo proizvodnjo, kakor tudi za povečano proizvodnjo, doseženo z rekonstrukcijo, pa velja obveznost čiščenja odpadnih voda do čim višje stopnje po načelu, da proizvodnja, ki ne prenese čistilnih naprav, ni rentabilna proizvodnja 9. člen Poleg nalog, ki izhajajo iz programskih izhodišč, navedenih v prejšnjem členu in 10. členu zakona o vodah, ima OVS še naslednje naloge: — zagotavljati strokovno spremljanje pojavov delovanja voda, erozije, hudournikov in plazov hidro-morfološkega izvora ter sprejemati predloge za njihovo sistemsko urejanje; — zagotavljati vzdrževanje doseženih ravnovesnih razmer na vodotokih in hudourniških območjih; — zagotavljati in združevati finančna sredstva, potrebna za opravljanje nalog Zveze vodnih skupnosti Slovenije, kakor tudi finančna sredstva, potrebna za odpravo škod. povzročenih vodnemu gospodarstvu ob elementarnih nezgodah; — izdajati vodnogospodarska mnenja; — opravljati nadzor nad funkcionalnostjo in stanjem vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi in priobalnih zemljišč, ki jih upravljajo njeni člani; — skrbeti za manj razvita področja na svojem območju in sodelovati pri prostorskih, kmetijskih in drugih načrtih, ki so v zvezi z vodnim gospodarstvom; — najemati posojila in dajati posojila drugim OVS in ZVSS za izvajanje programov; — opravljati zadeve s področja SLO in DS. 10. člen Uporabniki in izvajalci bomo preko OVS v zvezi vodnih skupnosti opravljali naloge, za katere se bomo dogovorili v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zveze. IV. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 11. člen Udeleženci smo sporazumni, da je predmet svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci v OVS izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti in programa vodnogospodarskih storitev Uporabniki bomo ovrednotili Selo izvajalcev s pomočjo elementov cene oziroma povračila. Pri tem je cena vrednost posamezne storitve, povračilo pa je vrednostni izraz zbira cen posameznih storitev, ki jih obsega določeni program oziroma celotna dejavnost. Elemente cene bomo uporabniki in izvajalci opredelili s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela. 12. člen Svobodna menjava dela med izvajalci in uporabniki temelji na sprejetih planskih aktih. V sporazumu o svobodni menjavi dela se določijo zlasti obseg programa vodnogospodarskih storitev z lokacijo in potrebno tehnično dokumentacijo, standard storitev, način zagotavljanja sredstev, terminski plani, način izvajanja strokovnega in samoupravnega nadzora, način urejanja medsebojnih obveznosti v primeru poslovanja z izgubo, obseg in vrsta zmogljivosti izvajalca za izvedbo programa, način reševanja sporov in druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Posamezni uporabniki, interesne enote in izvajalci lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi neposredno, če to ne omejuje dogovorjenih potreb in interesov, za katere smo se dogovorili v OVS. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST, DELEGIRANJE DELEGATOV, POSTOPEK SPORAZUMEVANJA V MEDSEBOJNIH PRAVICAH IN ODGOVORNOSTIH 13. člen OVS upravlja delegatska skupščina, ki jo sestavljata zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov izvajalcev. 14. člen Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in šteje 33 delegatskih mest. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delegacij izvajalcev in šteje 9 delegatskih mest. 15. člen Delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lastnini občanov, občani v KS in občani, organizirani v ribiških organizacijah, se združujejo v skupno občinsko konferenco delegacij uporabnikov zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine OVS in zaradi oblikovanja in sklepanja enotnih stališč do odločitev, katere sprejema skupščina OVS iz svoje prsitojnosti. Uporabniki se povezujejo v občinsko konferenco delegacij zaradi delegiranja delegatov v zbor uporabnikov skupščine OVS na način, ki se sicer uporablja v občini za zbore uporabnikov skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Občinske konference imajo naslednje število delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine OVS: Občinska konferenca Celje 6 Občinska konferenca Laško 3 Občinska konferenca Mozirje 3 Občinska konferenca Šentjur 3 Občinska konferenca Šmarje pri Jelšah 3 Občinska konferenca Velenje 6 Občinska konferenca Vitanje — Stranice 2 Občinska konferenca Žalec 5 Delegacije s področja Slovenj Gradca (Dolič) se združujejo z delegacijami za območje Velenja v Občinsko konferenco Velenje, delegacije s področja Kamnika (Motnik) pa v Občinsko konferenco Žalec. Zveza ribiških družin Celje delegira neposredno v zbor uporabnikov skupščine OVS 2 delegata. V zbor izvajalcev delegirajo delegati delegacij tistih izvajalcev v OZD, ki izvajajo dela posebnega družbenega pomena s področja vodnega gospodarstva. Delegacija Podjetja za urejanje voda NIVO Celje delegira 7 delegatov, delegacija Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana pa 2 delegata. . 16. člen Občinsko konferenco vodi vodja občinske konference delegacij. 17. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — oba zbora enakopravno (ločeno glasovanje obeh o isti zadevi), — posamezni zbor samostojno (različne zadeve), — po predhodnem izjavljanju delavcev drugih delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 18. člen Skupščina na skupni seji obeh zborov: — voli in razrešuje predsednika skupščine, — imenuje odbore in komisije, — sprejema odločitve v skladu s 25. členom zakona o vodah, — sprejme akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela, — ugotovi sprejem sporazuma iz 20. člena tega sporazuma, — sprejme poslovnik skupščine in — imenuje tajnika OVS. 19. člen Skupščina na sejah obeh zborov enakopravno: — sprejema plane OVS (srednjeročne in letne), — sprejema programe vodnogospodarskih storitev In dejavnosti, — oblikuje politiko na področja vodnogospodarske dejavnosti, — usklajuje elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov, — sprejema zaključne račune, — sprejema samoupravne sporazume in družbene dogovore, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte, — sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi skupnostmi, — sprejema predloge Samoupravnih sporazumov o temeljih planov OVS, — spremlja izvajanje planskih nalog preko izvajanja vodnogospodarskih programov, vodnogospodarskih dejavnosti in poročil odborov ter sprejema ukrepe za njihovo realizacijo, — sprejme samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki, — pripravi predlog načrta obrambe pred poplavami. 20. člen Zbor uporabnikov samostojno: — voli predsednika zbora, — imenuje delovna telesa zbora, — odloča o delegiranju delegatov v delegacijo za zbor uporabnikov ZVSS, — odloča o predlogih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki, — določa kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti in solidarnosti, — odloča o oblikovanju elementov za sestavo predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana, s tem da določi: 1. obseg potreb za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi (OVS in zveze vodnih skupnosti); 2. način in pogoje za združevanje sredstev za kritje potreb iz prejšnje točke in za namene varstva voda; 3. potreben obseg in namen sredstev. 21. člen Zbor izvajalcev samostojno: — voli predsednika zbora, — imenuje delovna telesa zbora, — odloča o delegiranju delegatov v delegacijo za zbor izvajalcev ZVSS, — odloča o oblikovanju elementov za sestavo predloga samoupravnega sporazuma o temeljih planov, s tem da določi: 1. obseg in varstvo zmogljivosti ter ukrepe za zagotovitev gospodarske izrabe zmogljivosti za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi; 2. osnove in merila za oblikovanje povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev oziroma opravljanje vodnogospodarske dejavnosti; 3. standarde in normative glede obsega in kvalitete vzdrževanja vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. 22. člen Skupščina odloči po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi, in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (uporabniki) in delavcev vodnogospodarskih organizacij za urejanje voda In hudournikov (izvajalci): — o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS in — o spremembah tega sporazuma, če te prinašajo dodaten program z dodatnimi finančnimi obveznostmi. St. 42 — 21. XII. 1935 Stran 2109 URADNI LIST SRS 23. člen Skupščina in skupščinska zbora lahko odločajo le, če je prisotnih več kot polovica delegatov. Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, in o zadevah, o katerih odločata posamezna zbora samostojno, so sprejete, če jih je, sprejela večina vseh delegatov vsakega zbora. Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, So sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom OVS. Ce se tudi v usklajevalnem postopku ne doseže soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje Vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, lahko v sporni zadevi začasno odločijo skupščine pristojnih družbenopolitičnih skupnosti. 24. člen Mandat delegatov v skupščini OVS traja 4 leta. Predsednik skupščine in predsednika zborov se izvolijo' za dobo 2 let. Ti ne morejo bit več kot 2-krat zaporedoma izvoljeni za te funkcije. Delo skupščine, zborov in organov skupščine, pravice in obveznosti delegatov ter druge zadeve, pomembne za delo skupščine, se podrobneje uredijo s statutom OVS. • 25. člen Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: — predsednik skupščine, — predsednika zborov, — predsednk odbora za planiranje in finance, — predsednik odbora za svobodno menjavo dela in — delegati OVS, ki zastopajo OVS v predsedstvu zveze vodnih skupnosti. Predsedstvo koordinira delo skupščine in drugih organov. Pri tem odpravlja zlasti tele zadeve: — obravnava predloge gradiv za zasedanje zborov skupščine. — spremlja izvrševanje sklepov skupščine, — usklajuje delo zborov skupščine in njenih teles, — skrbi za obveščanje javnosti in — obravnava druge zadeve, določene s tem sporazumom in statutom OVS. Na seje predsedstva morajo biti vabljeni poslovodni organi OZD izvajalcev. 28. člen Predsedstvo vodi predsednik, skupščine. Predsednik sklicuje in vodi sejo predsedstva in skrbi za izvajanje njegovih sklepov. 27. člen Za preučevanje posameznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina stalne odbore in komisije. Odbori so: odbor za planiranje in finance, — odbor za svobodno menjavo dela, odbor za SLO in DS. odbor samoupravne delavske kontrole. Komisije so: komisija za melioracije komisija za kakovost voda in zaščito vodnih količin (resursov), komisija za obrambo pred poplavami in izrabo vode. 28. člen Odbore in komisije imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov, in sicer predsednika in štiri člane iz vrst delegatov-uporabnikov, štiri člane pa iz vrst delegatov-izvajalcev. V komisijo za melioracije imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov predsednika in 8 članov iz " vrst delegatov-uporabnikov na predlog vseh kmetijskih zemljiških skupnosti na območju OVS ter 4 člane iz vrst delegatov-izvajalcev. Predsednik odbora za SLO in DS je predsednik skupščine OVS, ki je istočasno vodja obrambnih priprav. Pristojnosti in način glasovanja odborov in komisij se uredijo s statutom OVS. VI. ENOTE OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 29. člen Upoštevajoč specifične vodnogospodarske potrebe na delu območja OVS lahko udeleženci tega samoupravnega sporazuma pod pogoji tega samoupravnega sporazuma ustanovijo enote OVS. v katerih bodo uresničevali dodatne naloge in programe ter za njihovo realizacijo združevali dodatna sredstva. Iz pristojnosti enote. OVS so izključene zadeve, ki so z zakonom o vodah izrecno dane v pristojnost OVS. 30. člen Enota OVS se ustanovi na podlagi dogovora o ustanovitvi enote večine članov OVS z območja, ki naj ga zajema enota OVS. 31. Člen Enota OVS je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih skladno s tem samoupravnim sporazumom o ustanovitvi OVS in statutom OVS določi statut enote OVS. Enota OVS- lahko s svojimi sredstvi razpolaga in posluje preko žiro računa OVS ali preko lastnega žiro računa. S statutom enote OVS, ki ga potrdi skupščina OVS, se natančneje določijo samoupravna organiziranost ter pravice in obveznosti enote OVS. 32. člen Samoupravni organ enote OVS se voli in organizira po enakih načelih, kot so določena za skupščino OVS. Enota lahko v svojem statutu določi, da so delegati njenega samoupravnega organa delegati konference delegacije na njenem območju. Delegacija izvajalcev za skupščino OVS je lahko istočasno tudi delegacija za samoupravni organ enote OVS. 33. člen Plani in programi enot OVS so vključeni v plane in programe OVS. Za enote se vodi posebna evidenca o zbranih sredstvih in realizaciji, o čemer enote OVS samostojno odločajo. 34. člen Zainteresirani uporabniki in izvajalci lahko za izvedbo določenega programa, kadar to ne omejuje dogovorjenih potreb in interesov V OSV, ustanovijo posebno' interesno enoto. Taka interesna enota nima lastnosti pravne osebe in deluje le toliko časa, dokler njen program ni realiziran. Program take interesne enote se realizira neposredno preko OVS. O ustanovitvi take Interesne enote se neposredno dogovorijo zainteresirani člani OVS. Ti s svojim dogo- vorom določijo tudi samoupravno organiziranost interesne enote. Ta naj bi bila smiselno taka kot v enoti OVS. VII. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV 35. člen OVS ima tele planske akte: — samoupravni sporazum o temeljih planov OVS, — dolgoročni plan OVS, — srednjeročni plan OVS, — letni plan OVS. • 36. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana OVS mora biti usklajen s samoupravnim sporazumom o temljih planov zveze vodnih skupnosti. Dolgoročni plah sprejme skupščina na podlagi vodnogospodarskih osnov in je strokovna podlaga za sestavo drugih planskih dokumentov. Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih planov OVS skupščina OVS sprejema srednjeročni in letni plan OVS. 37. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana OVS se člani OVS sporazumejo zlasti: — o fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, varstva voda, rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v srednjeročnem obdobju, upoštevajoč pri tem tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev razvoja na področju vodnega gospodarstva, predvsem glede rekonstrukcije in gradnje vodnogospodraskih objektov in naprav, v splošni rabi; — o lokaciji, rokih graditve in potrebnih sredstvih za posamezne objekte; — o samoupravnem združevanju sredstev za uresničevanje srednjeročnega plana in o osnovah in merilih za samoupravno združevanje sredstev; — o pogojih in načinu uporabe sredstev in o upravljanju z njimi; — o potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode. vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda; — o merilih in pogojih za oblikovanje povračil za posamezne programe vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in povračil za programe varstva voda; — o nalogah in ukrepih, ki jih prevzemajo z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti; — o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v zvezi vodnih skupnosti; — o merilih in pogojih za oblikovanje in uporabo sredstev vzajemnosti in solidarnosti. 38. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana je sklenjen, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev. Če se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o višini povračil, se postopa v skladu z zakonom. 39. člen Sredstva za vodno gospodarstvo se zagotavljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih pisma OVS. V tem sporazumu se opredelijo tudi kriteriji,. način in obseg združevanja sredstev za tiste naloge, ki jih OVS poveri zvezi vodnih skunposti in za na- loge, ki so na zvezo prenešene po določbah iz drugega odstavka 22. člena zakona o vodah, vse pa dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih planov zveze. 40. člen Sredstva za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti v oblik povračila zagotavljajo tozdi s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost. Povračila za vodo plačujejo tudi komunalne organizacije in krajevne skupnosti, ki vodo oddajajo iz javnih vodovodnih naprav. gospodarstvu in tistim OZD in drugim organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko ali komunalno-gospodarsko dejavnostjo. 41. člen Merila za odmero povračila so: — korist, ki jo ima uporabnik od izkoriščene ali uporabljene vode in vodnogospodarskih storitev, — korist, ki jo ima od obrambe pred poplavami, — višina sredstev za reprodukcijo, — stopnja onesnaženja voda, ki jo povzročajo odpadne vode ali druge izpuščene snovi, in — druga merila, opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana OVS. Sredstva se zbirajo na računu OVS. 42. člen Poleg povračil iz 41. člena tega sporazuma se sredstva za vodno gospodarstvo zagotavljajo še: — s samoupravnim združevanjem sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, — povračili za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, — z odškodninami za odvzeti pesek, mivko in prod iz strug, brežin in priobalnih zemljišč, — z odškodninami zaradi nenadnega onesnaževanja vode z nevarnimi ali škodljivimi snovmi, — z drugimi sredstvi na podlagi zakona. 43. člen Uporabniki v enotah OVS dodatno združujejo sredstva za realizacijo svojega programa po enakih merilih kot za OVS. 44. člen Delavsik svet izvajalca pripravi predlog programa vodnogospodarskih storitev in dejavnosti OVS in njenih enot, skupščina pa ga sprejme do konca decembra tekočega leta za prihodnje leto. Letni finančni plan OVS in njenih enot izdela odbor za plan in finance na podlagi strokovnih podlog izvajalca in usklajenih potreb uporabnikov. VIII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 45. člen Statut OVS podrobneje opredeljuje zlasti: — njene naloge, — samoupravno organiziranost, — usklajevalni poste nek, — pristojnost predsedstva, — pravice in dolžnosti odborov in komisij, — razmerja do enot OVS, — razmerja db delovne skupnosti. — pravice in dolžnosti odbora za SLO in DS* — druge zadeve, pomembne za delo . Dragi samoupravni sp ločni akti CVS so: — poslovnik za delo skupščine in njenih organov, — samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci, — drugi samoupravni splošni akti, ki jih določata statut in zakon. IX. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 46. člen Za neposredno izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v OVS skrbi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ta opravlja naslednje naloge: — skrbi za izvajanj ukrepov «s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih in reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah, v vojni ni v drugih izrednih razmerah ter — oblikuje programe izvajanja nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v OVS. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti. X. REŠEVANJE SPOROV • 47. člen Posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovi OVS skupaj z OVS pri zvezi vodnih skupnosti, rešuje spore v družbenoekonomskih samoupravnih odnosih ter pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in drugih samc ipravnih razmerij. Podrobnejše določbe o delovanju posebnega sodišča določi samoupravni sporazum o njegovi ustanovitvi. XI. DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA • POMENA 48 člen Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prostorskega razvoja in zaradi uresničevanja drugih družbenih ciljev se OVS in njene enote povezujejo z drugimi SIS materialne proizvodnje in z njimi usklajujejo skupne interese. / 49. člen Opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih del za potrebe OVS in njenih enot se zagotovi pri delovni skupnosti ZVSS ali drugih specializiranih organizacijah združenega dela. Medsebojna razmerja svobodne /nenjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo za OVS dela iz prejšnjega odstavka, se uredijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med OVS in delovno skupnostjo ZVSS ali drugo specializirano organizacijo združenega dela. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 50. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina uporabnikov in izvajalcev, in ko dajo nanj soglasje vse občinske skupščine z območja OVS. K samoupravnemu sporazuma naknadno pristopijo na novo organizirane organizacije in organizacije, ki iz kakršnegakoli razloga k, njemu še niso pristopile. Izvirno besedilo s podpisi ati pristopnimi izjavami udeležencev hrani strokovna služba OVS. 51. člen Vsak udeleženec sporazuma in skupščina OVS fona jo pravico predlagati spremembo tga sporazuma. Svoje predloge pošljejo udeleženci skupščini OVS. Ta o predlogih razpravlja, in jih skupno s svojim stališčem pošlje vsem udeležencem sporazuma v dokončno odločitev. Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se sprejmejo po enakem postopku, kot je bil sprejet sam sporazum. 52. člen Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi OVS Sa-vinja-Sotla z dne 19. 12. 1974. 53. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan pc objavi. Celje, dne 20. decembra 1985. Predsednik Skupščine OVS . \ Hinko Cop I. r. 1714. Na podlagi 9. in 16. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 19. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla je Skupščina Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 1. julija 1985 sprejela STATUT Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Območna vodna skupnost (v nadaljnjem besedilu: OVS), je samoupravna interesna skupnost materialne proizvodnje za vode, ki so jo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, sklenjenim 19. 12. 1974 in s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla z dne 21. 6. 1984 ustanovili delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, Id opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, id samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, občani v krajevnih skupnostih in občani organizirani v ribiških organizacijah (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) skupaj z delavci organiziranimi v Podjetju za urejanje voda NIVO Celje in Podjetju za urejanje hudournikov Ljubljana, ki opravljajo vodnogospodarsko dejavnost in storitve (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) z nr-menom, da bi na svojem vodnem območju zagotavljr organizirano, trajno in .redno zadovoljevanje oseb: in skupnih potreb po vodi in opravljanje storitev v zvezi z rabo in varstvom vode. 2. člen S tem statutom uporabniki in izvajalci zlasti urejajo: — uvodne določbe, — statusne določbe, — naloge OVS, — družbenoekonomske odnose, — samoupravno organiziranost, — enote OVS, — javnost dela, — sodelovanje in povezovanje z organizacijami združenega dela in samoupravnimi skupnostmi, — povezovanje v Zvezo vodnih skupnosti Slovenije, — samoupravnimi splošnimi akti, — reševanje sporov, — opravljanje administrativno-strokovnih in drugih del, — prehodne in končne določbe. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Območna vodna skupnost Savinja - Sotla se organizira za celotno povodje reke Savinje (važnejši pritoki: Gračnica, Voglajna, Ložnica, Belska, Paka in Dreta) ter za desni del povodja reke Sotle od izvira do Zelen jaka (važnejša pritoka: Bistrica in Mestinščica). ,Ti povodji zajemata območja občin Celje, Mozirje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Žalec ter dela, občin Hrastnik, Kamnik, Laško, Slovenj Gradec in Slovenske Konjice. 4. člen Skupnost se imenuje: Območna vodna skupnost Savinja - Sotla. Skrajšano ime je: OVS Savinja - Sotla. Sedež skupnosti je v Celju, Skvarčeva 4. 5. člen Dejavnost OVS je dogovarjanje med uporabniki in izvajalci vodnogospodarskih storitev o programiranju in spremljanju vodnogospodarske dejavnosti, združevanje sredstev ter urejanje medsebojnih druž-beno-ekonomskih odnosov po načelih svobodne menjave dela. 6. člen OVS je pravna oseba in nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu in ima vsa pooblastila v okviru svoje pravne sposobnosti. OVS upravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ima, in z njimi odgovarja za svoje obveznosti do drugih. Pravice, obveznosti in odgovornosti OVS določajo poleg pozitivne zakonodaje še samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla, statut in drugi samoupravni splošni akti. 7. člen OVS predstavlja in zastopa predsednik skupščine OVS. Ta je upravičen v njenem imenu in v okviru njene pravne sposobnosti brez omejitve sklepati pogodbe in opravljati druga poslovna in zastopniška dejanja. Predsednik skupščine OVS sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pisno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za druge vrste pravnih in zastopniških dejanj. III. NALOGE OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 8. člen V OVS delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo, spremljajo in zagotavljajo ures- ničevanje celovite vodnogospodarske politike urejanja in razvoja vodnega gospodarstva na svojem območju, usklajujejo elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikom in izvajalcem v vodnem gospodarstvu. 9. člen Uporabniki in izvajalci, združeni v OVS: — sprejemajo planske akte, s katerimi v skladu z družbenimi plani občin opredeljujejo vodnogospodarsko politiko, urejanja in razvoja vodnega gospodarstva na svojem vodnem območju; — skrbijo za varnost pred škodljivim delovanjem voda, spremljajo ukrepe za obrambo pred poplavami, za vzdrževanje, rekohstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter za vzdrževanje naravnih vodotokov in zbiralnikov voda; — spremljajo in usmerjajo gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in podvze-majo druge ukrepe za smotrnejšo razporeditev voda, za gospodarnejšo rabo in izkoriščanje vode ter za izboljšanje obdelovalnih, gozdnih in zelenih površin; — skrbijo za ohranitev vodnih količin in zalog na svojem vodnem območju, dajejo spodbudo in sodelujejo pri gradnji zbiralnikov in drugih objektov, ki omogočajo trajnejše vzdrževanje vode in bogatenje podtalnice, sodelujejo pri odkrivanju novih vodnih virov in gradnji drugih javnih vodooskrbovalnih naprav; — skrbijo za varstvo kakovosti voda in vodnih zalog, podvzemajo ukrepe, ki prispevajo k izboljšanju čistoče voda, ter dajejo spodbude in sodelujejo pri gradnji objektov in naprav, ki varujejo vodo pred onesnaženjem oziroma jo čistijo; — zagotavljajo sredstva za urejanje vodnega režima; — spremljajo pripravo občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter sodelujejo z organi in organizacijami v občini o vseh vodnogospo--darskih vprašanjih, ki zadevajo urejanje in varstvo vodnega režima; — spremljajo druge zadeve in naloge v zvezi z urejanjem vodnega režima na svojem vodnem območju v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi OVS ter drugimi predpisi. IV. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V 1. Planiranje 10. člen Planiranje uresničujejo uporabniki in izvajalci s tem, da v OVS sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana, da spremljajo dolgoročne, srednjeročne in letne plane in da delujejo za njihovo uresničevanje. 11. člen Planiranje se prične s sklepom o pripravi planskih aktov, ki ga sprejme skupščina OVS. 7 njim skupščina določi nosilce nalog in roke, v katerih morajo biti planski akti pripravljeni. 12. člen Dolgoročni plan OVS sprejemajo uporabniki in izvajalci z namenom, da z njim določijo dolgoročne možnosti urejanja in razvoja vodnega gospodarstva na svojem vodnem območju. 7. dolgoročnim planom se lahko določi, da so nekatere njegove sestavine obvezno izhodišče za pripravo, in oblikovanje srednjeročnih planov OVS. 13. člen Strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana se pripravijo skladno s 37. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi OVS. 14. člen Uporabniki in izvajalci opredeljujejo svoje potrebe in zahteve posamično ali preko svojih delegacij oziroma preko svojih samoupravnih organizacij, preko samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti v občini. 15. člen Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS sprejme Skupščina in ga nato dostavi vsem članom OVS v javno razpravo, ki traja najmanj 30 dni. Po končani javni razpravi se osnutek sporazuma uskladi s pripombami in pripravi predlog. Skupščina ga po dokončni .uskladitvi dostavi vsem članom v sprejem in podpisovanje. 16. člen Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme in podpiše več kot polovica vseh članov OVS. Ugotovitveni plan o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejme skupščina OVS. 17. člen Na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS sprejema skupščina srednjeročni plan OVS, ki obsega zlasti: — srednjeročne cilje in naloge o politiki urejanja in razvoja vodnega gospodarstva na svojem vodnem območju; — naloge o fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vzdrževanje, rekonstrukcija in gradnja vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v srednjeročnem obdobju, varstva vode, upoštevajoč dolgoročne usmeritve razvoja na področju vodnega gospodarstva; — naloge skupnih naložb za razvoj vodnega gospodarstva na vodnem območju, ki se uresničuje z udeležbo sredstev OVS in programa za pokrivanje stroškov delovanja Zveze vodnih skupnosti Slovenije; — naloge, ki jih prevzema OVS po drugih sklenjenih samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih ter sredstva za njihovo uresničevanje; — organizacijske in druge ukrepe za uresničitev ciljev in nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS. 18. člen Cilji in naloge iz srednjeročnega plana se v OVS uresničujejo z letnimi plani, ki obsegajo programe s področja spremljanja stanja in varovanja vodnega režima; vzdrževanja naravnih vodotokov, zbiralnikov voda ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi; gradnje in rekonstrukcije vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi: usmerjanje in sodelovanje pri gradnji vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi: izvajanje nalog SLO: izvajanje študijsko raziskovalnih nalog v vodnem gospodarstvu; financiranje vodnogospodarske dejav- nosti skladno s sklenjenim samoupravnim sporazumom o temeljih plana. Programi iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti v skladu s srednjeročnim planom in morajo zagotavljati prioriteto nalog, kot izhajajo iz stanja potreb na vodnem območju. 2. Financiranje OVS 19. člen Sredstva za zadovoljevanje potreb vodnega gospodarstva se zagotavljajo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OVS in to: — s samoupravnim združevanjem sredstev;. , — s povračili za izvajanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti; — z odškodninami; — z drugimi sredstvi na podlagi zakona. 20. člen V samoupravnem sporazumu o temeljih planov OVS se določijo sredstva potrebna za izvedbo investicij in uredijo odnosi in sorazmerja pri združevanju in razporejanju sredstev. 21. člen Povračila za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti plačujejo zavezanci skladno z določili samoupravnega sporazuma o temeljih planov OVS. Povračila morajo biti sorazmerna obsegu in vrednosti programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti in splošnim koristim vodnega gospodarstva. 22. člen Odškodnine za odvzeti pesek, mivko in prod morajo biti sorazmerna posamezni vrsti naplavin in njih uporabnosti. 23. člen Če uporabniki in izvajalci ne opravijo postopka samoupravnega združevanja sredstev ali, če se ne sporazumejo o višini povračil za programe vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, določijo občinske skupščine, da uporabniki plačujejo povračila v obliki obveznega prispevka in v taki višini, kot so potrebna sredstva za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena. 24. člen Pri sprejemanju planskih aktov so člani OVS dolžniprvenstveno zagotavljati sredstva ža nemoteno izvajanje nalog posebnega družbenega pomena po 4. členu zakona o vodah. 3. Svobodna menjava dela 25. člen Predmet svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci v OVS je izvajanje posamičnih vodnogospodarskih storitev pomembnih za družbeno skupnost, izvajanje programa vodnogospodarskih storitev, ki so opredeljene v planskih dokumentih OVS. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 1. Skupščina OVS 26. člen OVS upravlja delegatska skupščina, ki jo sestavljata zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov izvajalcev. 27. člen Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in šteje 33 delegatskih mest. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delegacij izvajalcev in šteje 9 delegatskih mest. 28. člen Delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lastnini občanov, občani v KS in občani, organizirani v ribiških organizacijah, se združujejo v skupno občinsko konferenco delegacij uporabnikov zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine OVS in zaradi oblikovanja in sklepanja enotnih stališč in odločitev, katere sprejema skupščina OVS iz svoje pristojnosti. Uporabniki se povezujejo v občinsko konferenco delegacij zaradi delegiranja delegatov v zbor uporabnikov skupščine OVS na način, ki se sicer uporablja v občini za zbore uporabnikov skupščine samo- i upravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Občinske konference imajo naslednje število delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine OVS: Občinska konferenca Celje 6 Občinska konferenca Laško 3 Občinska konferenca Mozirje 3 Občinska konferenca Šentjur 3 Občinska konferenca Šmarje pri Jelšah 3 Občinska konferenca Velenje 6 Občinska konferenca Vitanje - Stranice 2 Občinska konferenca Žalec 5 Delegaoije s področja Slovenj Gradca (Dolič) se združujejo z delegacijami za območje Velenja v Občinsko konferenco Velenje, delegacije s področja Kamnika (Motnik) pa v Občinsko konferenco Žalec. Zveza ribiških družin Celje delegira neposredno v zbor uporabnikov skupščine OVS 2 delegata. V zbor izvajalcev delegirajo delegati delegacij tistih izvajalcev v OZD, ki izvajajo dela posebnega družbenega pomena s področja vodnega gospodarstva. Delegacija Podjetja za urejanje voda NIVO Celje delegira 7 delegatov, delegacija Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana pa 2 delegata. 29. člen Občinsko konferenco vodi vodja občinske konference delegacij. 30. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — oba zbora enakopravno (ločeno glasovanje obeh ▼ isti zadevi), — posamezni zbor samostojno (različne zadeve), — po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 31. člen Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o naslednjih zadevah: — ugotavlja, da so člani OVS sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi OVS, samoupravni sporazum o temeljih plana OVS in izvolili delegate v odbor samoupravne delavske kontrole. — voli in razrešuje predsednika skupščine, — voli predsednika in člane stalnih odborov in komisij, — voli in razrešuje odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — voli predstavnike oziroma delegate v organe samoupravnih interesnih skupnosti, s katerimi OVS sodeluje za uresničevanje nalog vodnega gospodarstva, — imenuje predsednika in člane občasnih komisij, — imenuje tajnika OVS, — sklepa o pristopku k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, — daje obvezno razlago določb statuta in drpgih samoupravnih splošnih aktov vodne skupnosti, — sprejema poslovnik skupščine, — sprejema, akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela, — obravnava pobude, predloge in priporočila občinskih skupščin- in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki se nanašajo na delo OVS ter jih obvešča o svojih stališčih in sprejetih sklepih, — razpravlja in odloča o drugih zadevah in vprašanjih skladno z zakonom, samoupravnim sporazumom, ter statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti OVS. 32. člen Skupščina na seji obeh zborov enakopravno odloča zlasti o naslednjih zadevah: — sprejema piane OVS (srednjeročne in letne), — sprejema programe vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, — oblikuje poiitiko na področju vodnogospodarske dejavnosti, — usklajuje elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov, — sprejema finančni plan, — sprejema zaključni račun, — sprejema samoupravne sporazume in družbene dogovore, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte, — sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi skupnostmi, — sprejema predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov OVS, — sprejema izvajanje planskih nalog preko izvajanja vodnogospodarskih programov, vodnogospodarskih dejavnosti in poročil odborov ter sprejema ukrepe za njihovo realizacijo, — sprejema samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki, — pripravi predlog načrta obrambe pred poplavami, — sklepa o osnovah in merilih za določitev cen vodnogospodarskih storitev oziroma povračil za izvajanje vodnogospodarskih dejavnosti, — sklepa o ukrepih za izvajanje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju vodnega gospodarstva in delovanja OVS, — sklepa o standardih in normativih, ki se nanašajo na obseg in kakovost vzdrževalnih del na vodotokih in vodnogospodarskih objektih in napravah v splošni rabi, — sklepa o ukrepih za varstvo vodnih količin In kakovosti vode,-o skupnih programih in načrtih za izboljšanje vodnogospodarskih razmer na svojem vodnem območju, — razpravlja in odloča o drugih zadevah in vprašanjih skladno z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi OVS, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. 33. člen Zbor uporabnikov samostojno odloča zlasti o naslednjih zadevah: — voli predsednika zbora, — imenuje delovna telesa zbora, — odloča o delegiranju delegatov v delegacijo za zbor uporabnikov ZVSS, — delegira delegate uporabnikov v organe upravljanja (delavski svet) vodnogospodarskih organizacij, ki opravljajo vodnogospodarske storitve in dejavnosti posebnega družbenega pomena, — odloča o predlogih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki, ■ — določa kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti in solidarnosti, — odloča o oblikovanju elementov za sestavo predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana, s tem da določi: 1. obseg potreb za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi (OVS in zveze vodnih skupnosti); 2. način in pogoje za združevanje sredstev za kritje potreb iz prejšnje točke in za namene varstva voda; 3. potreben obseg in namen sredstev. — opravlja še druge zadeve skladno z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi OVS, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. * 34. člen Zbor izvajalcev samostojno odloča zlasti o naslednjih zadevah: — voli predsednika zbora, — imenuje delovna telesa zbora, — odloča o delegiranju delegatov v delegacijo za zbor izvajalcev ZVSS. — odloča o oblikovanju elementov za sestavo predloga samoupravnega sporazuma o temeljih planov, s tem da določi: 1. obseg in varstvo zmogljivosti ter ukrepe za zagotovitev gospodarske izrabe zmogljivosti za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi; 2. osnove in merila za oblikovanje povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev oziroma opravljanje vodnogospodarske dejavnosti; 3. standarde in normative glede obsega in kvalitete vzdrževanja vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. — obravnava poročila o izvajanju programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti ter sprejema ukrepe za njihovo uresničevanje, — opravlja še druge zadeve skladno z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi OVS, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, — obravnava poročila o izvajanju programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti ter sprejema ukrepe za njihovo uresničevanje, — opravlja še druge zadeve v skladu z zakonom, satnoupravnim sporazumom o ustanovitvi OVS, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. 35. člen Skupščina odloči po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (uporabniki) in delavcev vodnogospodarskih organizacij za urejanje voda in hudournikov (izvajalci): — o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS in — o spremembah tega sporazuma, če te prinašajo dodaten program z dodatnimi finančnimi obveznostmi. 36. člen Delegat v skupščini ima pravico in dolžnost: — soodločati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje; — izjasniti se in glasovati o posameznih vprašanjih v skladu s stališči konference delegacij oziroma delegacije, ki ga je delegirala; — usklajevati med sprejemanjem skupnih odločitev stališča z drugimi delegati; — zahtevati stališča konference delegacij oziroma delegacije, ki ga je delegirala, če prejete smernice na zadoščajo, da bi se mogel izjaviti o vprašanjih, o katerih se odloča na seji; — predlagati na seji skupščine in obeh zborov skupščine svoje stališče in predloge in sklepe; — predlagati v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov; — sodelovati pri delu skupščine in obeh zborov in redno spremljati delo OVS; — zastavljati delegatska vprašanja. Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, ki so predmet sporazumevanja ali odločanja v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svtfjih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnih stališč občinske konference delegacij oziroma delegacije, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami s tem, da so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. 37. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in svojem delu obveščati konferenco delegacij oziroma delegacijo in samoupravno organizacijo ali skupnost, ki ga je delegirala in kateri je odgovoren za svoje delo. 38. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje vodnogospodarske politike urejanja in razvoja vodnega gospodarstva ne vodnem območju. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila in postavlja vprašanja skupnim odborom in kombdjam ter vodnogospodarskim organizacijam kot Izvajalcem vodnogospodarskih storitev in dejavnosti na vodnem območja. 39. člen Skupščina in skupščinska zbora lahko odločajo le, če je prisotnih več kot polovica delegatov. Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, in v zadevah, o katerih odločata posamezna zbora samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov vsakega zbora. .Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek. 40. člen Ce odločitev, ki jo sprejemata enakopravno oba zbora, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se uvede usklajevalni postopek. Oba zbora imenujeta po 3 člane v usklajevalno komisijo, da uskladi stališča in poda zboroma ustrezni predlog za odločitev. Ce komisija z enim ali večkratnim usklajevanjem med sejo ni uspela, se zadeva umakne z dnevnega reda obeh zborov. Oba zbora komisiji naložita, da nadaljujeta z usklajevanjem in v roku, ki ga določita zbora, pripravi sporazumni predlog. 41. člen Skupščina lahko na isti seji nadaljuje z razpravo in sprejme odločitev v zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in goda ustrezni predlog za odločitev. 42. člen Ce tudi se v usklajevalnem postopku ne doseže soglasje in ni bilo zaradi tega ogroženo opravljanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, lahko v sporni zadevi začasno odločijo skupščine pristojnih družbenopolitičnih skupnosti. 43. člen Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali pa na zahtevo: — predsedstva skupščine, —i ene tretjine delegatov posameznega zbora, — odbora samoupravne delavske kontrole, — odbdra za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ce predsednik skupščine v 15 dneh po prejemu pismene zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. Sklicatelj mora na seji skupščine predložiti gradivo o zadevi, ki je na dnevnem redu. 44. člen Sejo zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobuda ali zahtevo: — predsedstva skupščine, — predsednika skupščine, — ene tretjine delegatov zbora, —odbora samoupravne delavske kontrole. Ce predsednik ne skliče .seje zbora v 15 dneh po prejemu zahteve, jo skliče predsednik skupščine OVS. 45. člen Sklic za sejo skupščine oziroma posameznega zbora ter gradivo morajo biti odposlani vsem članom OVS najmanj 7 dni pred dnevom, ki je določen za seje občinskih konferenc delegatov uporabnikov oziroma delegatom vodnogospodarskih organizacij oziroma najmanj 20 dni pred dnevom, ki je določen za sejo skupščine oziroma posameznega zbora. 46. člen Glasovanje v skupščini je javno, razen če skupščina skladno s poslovnikom sklene, da se glasuje tajno. Javno glasovanje se opravi z dviganjem rok, tajno glasovanje pa z glasovnicami. 47. člen Podrobnejša določila o delu skupščine in posameznega zbora določijo s poslovnikom skupščine OVS. 48. člen Mandat delegatov v skupščini OVS traja 4 leta. 2. Predsednik skupščine 49. člen Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov zbora uporabnikov za dobo dveh let in je lahko v to funkcijo izvoljen največ dvakrat zaporedoma. 50. čien Predsednik skupščine OVS ima zlasti tele pristojnosti: — predstavlja in zastopa OVS, — sklicuje in vodi seje skupščine, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom, — daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj, — podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih sprejme skupščina, — podpisuje samoupravne sporazume in družbene dogovore, katerih udeleženka je OVS, — skrbi za usklajevanje med zboroma, med OVS in DPS, — skrbi za usklajevanje skupnih nalog v ZVSS, — skladno s. sklepi skupščine, sklepa pogodbe in druga poslovna in zastopniška dejanja ter sme v tem okviru za ta dejanja pooblastiti drugo osebo, če narava posamezne zadeve kaže, da je bolj smotrno, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina. 51. člen Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsednikom obeh zborov ter s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami poslovnika. Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini OVS. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika z vsemi pooblastili člnn predsedstva, ki ga določita oba zbora skupščine OVS. 52. člen Vsak zbor ima predsednika :n podpredsednika zbora, ki ju izvoli zbor izmed delegatov zbora za dobo dveh let in sta lahko v to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Predsednik zbora sklicuje in vodi svoje zbore, podpisuje akte, sklepe in druge odločitve, ki jih sprejme zbor samostojno in opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in poslovnikom skupščine. Predsednika zbora, kadar je odsoten ali zadržan, nadomešča podpredsednik zbora. 3. Predsedstvo skupščine 53. člen Zato, da 'se zagotovi enotnost kolektivnega dela, skupnega "in enakopravnega dogovarjanja in odloča- nja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti ima skupščina OVS svoje predsedstvo. Predsedstvo skupščine sestavljajo po položaju predsednik skupščine, ki vodi delo predsedstva, predsednika obeh zborov, predsednika odbora za planiranje in finance, predsednik odbora za svobodno menjavo dela in delegati OVS, ki zastopajo OVS v predsedstvu Zveze vodnih skupnosti Slovenije. 54. člen Poleg pristojnosti, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi OVS ima predsedstvo še tele: — obravnava vprašanja programiranja in usklajevanja dela skupščine In skupnih organov, — usklajuje dnevne rede sej skupščin ter oblikuje in obravnava gradiva za seje skupščine, — spremlja delo skupnih odborov in komisij ter predlaga ustrezne rešitve, — spremlja izvajanje sklepov skupščine in pod-vzema ukrepe za hitrejše in učinkovitejše izvajanje sprejetih odločitev. — obravnava kadrovska vprašanja v zvezi z volitvami in imenovanji. Na seje predsedstva morajo biti vabljeni predstavniki poslovodnih organov vodnogospodarskih izvajalskih organizacij združenega dela, po potrebi pa tudi predstavniki strokovnih služb Zveze vodnih skupnosti Slovenije. 4. Stalni organi skupščine 55. člen Za preučevanje posimeznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina stalne odbore in komisije. Odbori so: — odbor za planiranje in finance, —* odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za SLO in DS, — odbor samoupravne" delavske kontrole Komisije so: — komisija za melioracije, — komisija za -kakovost voda in zaščito vodnih količin, — komisija za obrambo pred poplavami in Izrabo vode. 56. člen Odbore in kogaisije imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov, in sicer predsednika in štiri člane iz vrst delegatov — uporabnikov, štiri člane :z vrst delegatov — izvajalcev. V komisijo za melioracije imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov predsednika in 8 članov iz vrst delegatov — uporabnikov na predlog vseh kmetijskih zemljiških skupnosti na območju OVS ter 4 člane iz vrst delegatov — izvajalcev. Predsednik odbora za SLO in DS je predsednik skupščine OVS, ki je istočasno vodja obrambnih priprav. Mandatna doba članov je 4 leta. predsednikov pa 2 leti s tem, da so lahko vsi izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. 57. člen Odbori in komisije delajo na sejah. Sejo posameznega zbora oziroma komisije sklicuje in vodi predsednik odbora oziroma komisije, v njegovi odsotnosti pa član, katerega v ta namen pooblasti predsednik. Sejo sklicuje predsednik po lastni presoji, mora pa jo sklicati, če to zahtevajo: — najmanj trije člani odbora oziroma komisije, — predsedstvo skupščine, — predsednik skupščine, — predsednik posameznega zbora, — odbor samoupravne delavske kontrole. V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena mora predsednik sklicati sejo najpozneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo za sklic seje. a) Odbor za planiranje in finance 58. člen Odbor za planiranje in finance opravlja naslednje naloge: — skrbi za usklajevanje vseh aktivnosti, ki se nanašajo na oblikovanje osnutkov, pripravo predlogov in sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana; — oblikuje osnutek dolgoročnega in srednjeročnega plana ter letne planske akte. zbira pripombe in predloge iz javne razprave, oblikuje predloge teh planskih aktov ter jih posreduje skupščini v sprejem; — oblikuje osnutek, zbira pripombe in predloge javne razprave in oblikuje predloge samoupravnih splošnih aktov s področja planiranja in jih predlaga skupščini v sprejem; — oblikuje in usklajuje elemente in predloge za določitev povračil in odškodnin za izvajanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti ter za samoupravno združevanje sredstev ter razvojne potrebe vodnega gospodarstva; , — obravnava predlog finančnega plana, periodičnih obračunov in- zaključnega računa in predlaga skupščini v sprejem; — spremlja in analizira uresničevanje planskih aktov, zbiranje in dotok sredstev ter njih namensko in gospodarno koriščenje; — proučuje, obravnava in izvršuje druge zadeve skladno s sklepi in priporočili skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine. b) Odbor za svobodno menjavo dela 59. člen Odbor za svobodno menjavo dela opravlja zlasti naslednje naloge: —. skrbi za usklajevanje vseh aktivnosti, ki se nanašajo na oblikovanje osnutkov, pripravo predlogov in sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela ter sklepanje drugih sarhoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki zadevajo poslovanje OVS; — proučuje, spremlja in analizira izvajanje svobodne menjave dela, izvrševanje letnih programov del ter podvzema ukrepe za njihovo izvajanje in napredek; — oblikuje izhodiščne osnove in merila ter druge kalkulativr.e elemente za vrednotenje, del in dejavnosti za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za izvajanje vodnogospodarski h storitev in dejavnosti; — ureja medsebojne obveznosti v primeru poslovanja izvajalca z izgubo; — obravnava poročila o izvajanju svobodne, menjave dela; — skrbi za izvajanje sklepov skupščine ;z svojega področja in poroča skupščini o svojem delu; — proučuje, obravnava ia izvršuje druge zadeve skladno s sklepi in priporočili skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine. cj Odbor za SLO te DS - «6. tiar Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in 7 tieaev. Pteusadcsk tiaapi tne OVl ja feetLsedaSk odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, podpredsednik pa je predsednik zbore izvajalcev, obe 1*» peiožaju. Odbor izvoli skupščina na skupni seji obete zborov in sicer 2 člana izmed delegatov zbora uporabnikov in 3 člane izmed delegatov zbora izvajalcev. Upravitelj obrambnega načrta je tajnik OVS, ki je po svojem položaju član odbora. 61. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge: — oblikuje predlog obrambnega in varnostnega načrta OVS in ga predlaga v sprejem skupščini; — oblikuje osnutek načrta za obrambo pred poplavami in ga posreduje v skupščino, da ga kot predlog predloži v sprejem občinski skupščini; — usklajuje obrambne priprave OVS z organi družbenopolitične skupnosti oziroma z vodnogospodarskimi organizacijami, ki opravljajo vodnogospodarske storitve in dejavnosti na področju urejanja in varstva vodnega režima, — predlaga elemente planskih dokumentov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in način zagotavljanja sr-jdstev ze uresničevanje teh nalog in ukrepov; — organizira in skrbi za izvajanje ukrepov zn varovanje družbenega premoženja pred škodljivim defe^vamie«® in rpMvi tako pr načrtovanju kot bodi izvajanju; — opravlja druga dela pri obrambnih in samozaščitnih pripravah in ukrepih na podlagi ustave in zakona, — spremlja ukrepe, ki so v pristojnosti skupščine, če se skupščino zaradi irrednih razmer ne more sestati, — izvajanje finančnega načrta s področja SLO in DS. 62. čler Za klic seje in ra delo ra sejah r-dborov le komisij se uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika o delu skupščine OVS in njenih organov. 9 Odbor *asr,oupraone dtlavtke kontrole 63. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima 9 članov in sicer 5 članov iz vrst uporabnikov in 4 člane iz vrst izvajalcev. Člane odbora volijo in odpokličejo občinske kon-Senence detefsieij uporabnikov in delegacij izvajalce^ na podlagi enotne kandidatne liste. Skupščina s posebnim sklepom ugotovi, da so člani odbora izvoljerii. •6, «e. CtmA esr «.»*.• d*ž«w*e kuntr»j» ke- votijo izmed sebe pev-dsertnike in podpredsednika od- bora in sicer predsednika odbora iz vrst uporabnikov, podpredsednika pa iz vrst izvajalcev. 65. člen Odbor samoupravne delavske kontrole spremlja ia nadzoruje: — izvajanje zakonov, samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov OVS, — uresničevanje pravic, obveznosti in odgovor- nrati, ki izhajaj0 te skupnih potreb tn iotenseor v OVS združenih uporabnikov tn izvajalcev, — skladnost sklepov organov OVS s samouprav- lumi splošni mi akti, — izvajanje sklepov skupščin® in njenih organov, — delo organov OVS, — izvajanje nalog s področja materialnega in finančnega poslovanja ter smotrne in namenske uporabe sredstev, — izvajanje in izpolnjevanje planskih obveznosti oziroma obveznosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih, — izvajanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, po kateri detovna skupnost ZVSS ali druge specializirane organizacije združenega dela opravljajo dela in naloge za potrebe OVS, — obveščanje članov OVS o važnejših vprašanjih s področja dela in poslovanja OVS. Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo na sejah kateregakoli organa OVS. 6t>. člen Odbor samoupravne delavske kor1 role mora najmanj enkrat le no -oropati skup čini o svojem delu in o ugotovitvah, ki se nanašajo na delo in poslovanje OVS. Odbor samoupravne delavske kontrole delr samostojno in ne mere biti sklican ločeno. d) Komirdjc za igli' -aci e 67. člen Komisija za meiiorarije opravlja zlast; naslednje naloge: — proučuje potrebe, pogoje in možnosti za izvedbo melioracij (ureditev odvodnje, osuševanje m namakanje zemljišč) za potrebe kmetijstva' in kmetijske intenzivne proizvodnje, — obravnava problematiko melioracij na vodnem območju, predlaga izdelave študij ia raziskav ter sodelovanje OVS pri izvajanju hidromelioracijskih del za pridobitev in usposobitev zemljiških površin za potrebe kmetijstva, — oblikuje osnutke in predloge javne razprave in oblikuje predloge planskih dokumentov in samoupravnih splošnih aktov s področja melioracij, — proučuje, obravnava in izvršuje druge naloge skladno s sklepi in priporočili skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine. e) Komisija za kakovost voda iv zaščito vodnih količin 68. člen Komisija zs kakovost voda in zaščitovodnih količin opravlja zlasti naslednje naloge; — proučuje potrebe, pogoje in možnosti za sklad- aegie la otiovitt reš- vam > pr bleriati! - varova-vja ka-kovooti voda fcr z .itit vodnih koi H n na vodnem območju, * — proučuje problematiko naravnih površinskih in talnih voda, oblikuje predloge in predlaga izdelavo študij ia nuiek»r e vodnih namerah ter e dkrepih le možnostih zavarovanja kakovosti voda in vodbtih količin na vodnem območju s ciljem odkrivanja novih vodnih virov in zalog in njih koriščenje za potrebe vodoakrbe in druge rabo, — zbira pobude hi predloge za osnovanje parcialnih in kompleksnih rešitev varstva in zaščite voda in predlaga skupščini sodelovanje OVS pri gradnji objektov in naprav za zalfctte kakovosti voda ia vodnih količin, — oblikuje osnutke in predloge javne razprave in obljkuje predloge samoupravnih planskih dokumentov in splošnih aktov s področja zaščite kakovosti voda in vodnih količin in jih predlaga skupščini v sprejem, . — obravnava poročila o havarijah h« sprejema pj eventivne ukrepe za preprečitev teh, — proučuje, obravnava in izvršuje druge naloge skladno s sklepi in priporočili skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine. f) Komisija za obrambo pred poplavami in izrabo red« 69 člen Komisija za obrambo pred poplavami in izrabo vode opravlja zlasti naslednje naloge: — proučuje potrebe, pogoje in mo nosti za izboljšanje poplavnih in odtočnih razmer n; z vodo in erozijo podvrženih območjih ter za gospodarnejšo rabo in izkoriščanje vode in vodotokov — proučuje problematiko gospod irjenja z vodnimi, priobalnimi zemljišči, stanje in vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni ravni ter predlaga ukrepe in mere za zavarovanje in njih rol n o vzdrževanje, — predlaga izdelavo študij in raziskav o potrebah in možnostih za preventivno zavarovanje pred poplavami, — oblikuje stališča za energetsko rabo vode, — spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o gospodarjenju z vodami sklenjenim med ribištvom in vodnim gospodarstvom, — oblikuje osnutke in predloge javne razprave in oblikuje predloge planskih in samoupravnih splošnih aktov s področja varstva pred poplavami, erozije in izrabe vode, — proučuje, obravnava in izvršuje druge zadeve skladno s sklepi in priporočili skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine. g) Začasni organi skupščine 70. člen Skupščina OVS, kot tudi oba zbora, lahko za proučevanje določenih vprašanj, za izpolnjevanje določenih nalog, zlasti za pripravo strokovnih poročil in elaboratov ter za spremljanje in analiziranje najrazličnejših vprašanj imenujejo začasne odbore in komisije. S sklepom o imenovanju določijo sestav odbora oziroma komisiie, naloge in rok za izvršitev nalog. Začasn od' or ati komisija oreneha z dnem, ko opravi naloge. V odbor ati komisijo so lahko imenovani tudi strokovni in drugi delavci, ki se ukvarjajo s problematiko, ki je predmet dela začasnega odbora ali komisije. 1 VI. ENOTE OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 7L tire Upožterajc.č spactCine /vdrtagrepodarefes potrebe na delu OVS lahko člani OVS pod pogoji določenimi v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi OVS ustanovijo enote OVS, v ktterih bodo uresničevale dodatne naloge in program* ter xa .ijih realizacijo udeleževale dodatna sredstva. Iz pristojnosti enote OVS so izključene zadeve, M »o z zakonom o vodah taecoo dam v pristojnost OVS. 72. člen Enota OVS se ustanovi na podlagi dogovora o ustanovitvi enote večine članov OVS z obnuočja, ti naj ga zajema enota OVS. 73. člen Enota OVS je pravna oseba s pravicami te obveznostmi, ki jih skladno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi OVS in statutom OVS določi statut enote OVS. Enota OVS lahko s svojimi sredstvi razpolaga la posluje preko žiro računa OVS ali preko lastnega žiro računa. S statutom er ite OVS, tl ga JJeVifl sSagjSčlaa OVS, se natančne ;e d točijo samoupravna organiziranost ter pravice in obveznosti enote OVS. ',4. Člen Samoupravni organ enote OVS se voli hi organizira po enakih načelih, kot so določena za skupščino OVS. Enota lahko v svoj m statutu določi, da so delegati njenega samouprav :ega organa delegati konference delegacije na njenem območju. Delegacija izvajalcev za skupščino OVS je lahko istočasno tudi delegacija za samoupn. ml rgar. erv-ie OVS. 75. člen Plani in programi enot OVS so vključeni v plane in programe OVS. Za enote se vodi posebna evidenca o zbranih sredstvih in realizaciji, o čemer enote OVS samostojno odločajo. 76. člen Zainteresirani upoi abniki in izvajalci lahko za izvedbo določenega programa, kadar to ne omejuje dogovorjenih potreb in interesov v OVS, ustanovijo posebno interesno enoto Taka interesna enota nima lastnosti pravne osebe in deluje le toliko časa, dokler njen program ni realiziran. Program take interesne enote se realizira neposredno preko OVS. 77. člen O ustanovitvi take interesne enote se neposredno dogovorijo zainteresirani člani OVS. Ti s svojim dogovorom določijo tudi samoupravno organiziranost interesne enote. Ta naj bi bila smiselno tako kot v enoti OVS. VIL JAVNOST DELA 78. člen Delo OVS in njenih organov je javno. OVS in njeni organi so dolžni obveščati javnost tako o pripravah in o sprejemu splošnih aktov, kot tudi o izvrševanju nalog iz njenega delovnega področja. Oblike in način obveščanja so zlasti: sredstva javnega obveščanja, posebna poročila, pismena gradiva za sejo organov, občasne informacije, objava samoupravnih splošnih aktov v uradnih objavah, druge oblike obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine. OVS obvešča svoje člane o stanju in problematiki praviloma po njihovih delegatih v skupščini. Člani vodne skupnosti imajo pravico postavljati vprašanja, dajati predloge in pobude, organi OVS pa so dolžni taka vprašanja, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovoriti. VIII. SODELOVANJE IN POVEZOVANJE Z ORGANIZA.CIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN INTERESNIMI SKUPNOSTMI 79. člen OVS sodeluje preko svojih organov z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti komun Etinimi in vodovodnimi organizacijami, na svojem vodnem območju, se dogovarja pri oblikovanju in usklajevanju programov urejanja in razvoja vodnega gospodarstva, pri opredeljevanju kriterijev in meril za samoupravno združevanje sredstev, zagotavlja strokovno, usmerjevalno in finančno materialno sodelovanje pri uresničevanju skupno dogovorjenih in planiranih naložb za gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in drugih vodnogospodarskih objektov, ki zagotavljajo .večje količine in boljšo kakovost voda ter urejanja režima visokih voda. Naloge iz prejšnjega odstavka uresničuje OVS v okviru dogovorjenih obveznosti po srednjeročnih planskih aktih in na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov o sodelovanju in sofinanciranju, ki ga sklene z vsakim posameznim koristnikom oziroma investitorjem. 80. člen OVS sodeluje z občinskimi skupščinami na svojem vodnem območju tako, da jih občasno obvešča o svojem delu in poslovanju In daje za potrebe njihovih organov informacije, mnenje in predloge o stanju in razmerah na vodnem režimu. IX. POVEZOVANJE V ZVEZO VODNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 81. člen OVS je skupno z drugimi OVS v SR Sloveniji ustanovitelj Zveze vodnih skupnosti Slovenije. V zvezi vodnih skupnosti Slovenije urejajo uporabniki in izvajalci OVS v SR Sloveniji za republiko pomembne zadeve iz 22. člena zakona o vodah in druge zadeve, ki jih uporabniki in izvajalci OVS določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Sredstva za redno izvajanje programa Zveze vodnih skupnosti zagotavlja OVS iz sredstev povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS, oziroma jih zagotavlja na podlagi odlokov iz 32. člena zakona o vodah za minimalno dejavnost v smislu tega člena. 82. člen OVS sodeluje tudi z drugimi OVS ter z njimi in drugimi SIS, ki sodelujejo pri urejanju vodnega rezila, sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov. Odnose in razmerja, ki se nanašajo na združevanje, razporejanje in uporabo sredstev ter pravice, obveznosti in odgovornosti, ki pri tem nastopajo ureja samoupravni sporazum o temeljih plana. X. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 83. člen OVS ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi OVS, — statut OVS, — samoupravni sporazum o temeljih plana OVS, — srednjeročne in letne plane, — samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci, — poslovnik o delu skupščine in njenih organov, — druge samoupravne splošne akte, ki jih določajo pozitivni predpisi. 84. člen Statut OVS sprejme skupščina na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev po predhodni javni razpravi v trajanju najmanj 30 dni. Osnutek statuta za javno razpravo sprejme skupščina in ga dostavi vsem članom OVS, da ga obravnavajo in da podajo eventualne pripombe in predloge. Po istem postopku se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta, razen tistih določb, ki se nanašajo na uskladitev statuta z zakoni. Spremembe in dopolnitve statuta, ki izhajajo iz usklajevanja z novo zakonodajo, sprejme skupščina s statutarnim sklepom. ' 85. člen Drugi samoupravni splošni akti OVS se sprejemajo praviloma po postopku, ki velja za sprejem statuta s tem, da pripombe in stališča javne razprave uskladi predsedstvo, ki tudi oblikuje končni predlog samoupravnega splošnega akta za odločanje v skupščini. Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov lahko predlaga vsaka občinska konferenca delegacij ali delegacija izvajalcev in tudi vsak delegat v skupščini. 86. člen Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi. XI. REŠEVANJE SPOROV 87. člen Uporabniki in izvajalci bodo medsebojne spore reševali sporazumno na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja v organih OVS. 88. člen Ža sporazumno odpravo sporov se lahko v OVS ustanovi posebni poravnalni svet. V posebni poravnalni svet imenuje vsak zbor po tri člane, sedmega člana, ki je predsednik poravnalnega sveta pa imenuje skupščina na skupni sej’ obeh zborov. Podrobnejša poročila o delu posebnega poravnalnega sveta opredeljuje akt o njegovi ustanovitvi. 89. člen Za reševanje sporov med uporabniki in izvajalci ki jih ni možno rešiti na sporazumen način v smislu prejšnjega člena tega statuta, ustanovi OVS skupaj z drugimi OVS v SR Sloveniji in Zvezo vodnih skupnosti Slovenije posebno sodišče združenega dela. Z aktom o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela se podrobnejše določijo pristojnosti, sestava, sedež in organizacija tega sodišča. Do ustanovitve posebnega sodišča združenega dela iz prvega odstavka tega člena je za reševanje sporov v skladu z zakonom pristojno sodišče združenega dela. XII. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH IN DRUGIH DEL 90. člen Za. opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine in skupnih organov, oblikuje OVS skupaj z drugimi OVS v Sloveniji in skupaj z ZVSS skupno delovno skupnost. Naloge, ki jih delovna skupnost skupne strokovne službe opravlja za OVS, se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sprejmejo pa na ravni ZVSS. 91. člen Delovna skupnost iz prejšnjega člena opravlja za OVS predvsem naslednja dela: — sodeluje z uporabniki in izvajalci pri pripravi planskih aktov, — z izvajalci ali samostojno pripravlja analize izvajanja planskih aktov, — z izvajalci ali samostojno pripravlja gradivo za delo organov in delovnih teles OVS, — z izvajalci ali samostojno pripravlja osnutke splošnih in posamičnih aktov za sprejemanje samoupravnih odločitev ter poročila za spremljanje izvrševanja sprejetjih odločitev, — sodeluje pri oblikovanju predlogov za obravnavo na organih in delovnih telesih OVS, — sodeluje pri komisijskem pregledu študijskih elaboratov, investicijske tehnične dokumentacije, tehnične dokumentacije za vzdrževalna dela in drugih elaboratov, — za potrebe samoupravnega nadzora organizira in zagotavlja izvajanje tehničnega in finančnega nadzora pri izvajanju letnih programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti v skladu s SaS o svobodni menjavi dela, — vsa dela v zvezi z odmero in izterjavo povračil, odškodnin in samoupravno združenih sredstev ter knjigovodska, obračunska in druga opravila finančno-materialnega poslovanja, — vsa administrativna m pomožna dela, potrebna za nemoteno delo samoupravnih organov vodne skupnosti in izvrševanje njenih nalog. 92. člen Funkcionarji in delegati, ki opravljajo funkcije v OVS neprofesionalno, lahko prejmejo povračilo za svoje delo v višini, ki jo določi skupščina OVS. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 93. člen Ta statut sprejmeta v enakem besedilu enakopravno oba zbora skupščine OVS. Z dnem, ko začne veljati ta statut preneha veljati statut OVS, ki je bil sprejet na seji skupščine OVS dne 19. 12. 1974. 94. člen Ta statut se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi. St. 1496/1-85 Celje, dne 20. decembra 1985. Predsednik x skupščine OVS Hinko Cop 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1715. Na podlagi 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78), 3. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, §t. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 5. decembra 1985 in na 39. seji zbora občin dne 5. decembra 1985 sprejela O D L 0'K o ravnanju z odpadki I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju, kjer je organiziran reden odvoz komunalnih odpadkov, je po določbah tega odloka obvezno urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov. 2. člen Zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev (v nadaljevanju besedila: povzroči- telji) opravlja Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Javna higiena. To dejavnost lahko opravljajo po pooblastilu Skupščine mesta Ljubljane tudi druge organizacije združenega dela, ki so registrirane za tako dejavnost (v nadaljevanju besedila: izvajalec). 3. člen Komunalne in nenevarne posebne odpadke na območju ljubljanskih občin, ki jih ni moč reciklirati, je treba odlagati na > odlagališču komunalnih odpadkov. 4. člen Redni odvoz komunalnih odpadkov uvede Komunalna skupnost ljubljanskih občin s svojhn programom. Pogoje za redni odvoz komunalnih odpadkov zagotovi izvajalec skladno z določbami tega odtoka in skladrto s programom iz prejšnjega odstavka, s čimer postanejo zbiranje, odvoz in odstranjevanje fconmned-nih odpadkov obvezni. H. VRSTE ODPADKOV 5. Sen Komunalpi odpadki so: — gospodinjski odpadki in odpadki obratov javne prehrane — odpadki iz poslovnih prostorov, razen nenevarnih posebnih odpadkov, posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in odpadkov, ki jih lahko uporabljamo kot surovine — ulični odpadki, ki nastajajo pri vzdrževanju javne higiene — kosovni odpadki (pohištvo, gospodinjski stroji, amortizirani osebni avtomobili, sanitarni elementi ipd.) Komunalne odpadke se mora odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov. 6. člen "^Nevarni posebni odpadki so: — odpadni gradbeni material, jalovica — sežgan ali razkužen odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij — ohlajeni ogorki iz skupnih kurilnih naprav — odpadki iz proizvodnje, za katere pooblaščena strokovna organizacija ugotovi, da jih je možno odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov — usedline iz kanalizacije, komunalnih čistilnih naprav in cestnih požiralnikov, kolikor ne vsebujejo nevarnih snovi. Nenevarne posebne odpadke se lahko odlaga na odlagališču komunalnih odpadkov z izjemo odpadnega gradbenega materiala in jalovice, kolikor bi njihova količina ovirala normalno delo na odlagališču. 7. člen Odpadki, ki jih lahko uporabljamo kot surovine, so tisti, ki jih je možno ponovno uporabiti v proizvodnji ali naravnih reprodukcijskih procesih oziroma, ki se jih po predelavi lahko ponovno uporabi kot surovino. Ti odpadki so: papir, steklo, tekstil, kovine in drugi. III. POGOJI ZA UREDITEV ZBIRNIH IN ODJEMNIH MEST ZA KOMUNALNE ODPADKE 8. člen Zbirno mesto za komunalne odpadke je mesto, na katerem povzročitelji stalno odlagajo komunalne odpadke v kovinsKe tipizirane posode in je lahko v objektu ali na prostem, če v objektu zanj ni prostora. Odjemno mesto za komunalne odpadke je mesto, od koder izvajalec stalno odvaža komunalne odpadke. Kadar ni posebnega prostora za zbirno mesto, sta lahko zbirno in odjemno mesto skupaj. Zbirno ali odjemno mesto ne smeta biti na prometnih površinah. Zbirno in odjemno mesto določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve. 9. Sen Zbirno in odjemno mesto za komunalne odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarnostnim pogojem. Minimalne pogoje za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter način za določanje velikosti in števila posod sprejme na predlog izvajalca mestni upravni organ, pristojen za komunalno gospodarstvo. 10. eten ' Odpadki se odlagajo v kovinske tipizirane posode (v nadaljevanju: posode) za zbiranje komunalnih odpadkov. 11. člen Določbe tega odloka o zbirnih in odjemnih mestih morajo upoštevati načrtovalci pri oblikovanju novih stanovanjskih objektov, poslovnih zgradb, sosesk m naselij ter pri prenovi zgradb. IV. OBVEZNOSTI POVZROČITELJEV ODPADKOV 12. člen Komunalne odpadke morajo povzročitelji odlagati v posode. Povzročitelji morajo za namestitev posod urediti zbirno mesto za odpadke, ki mora ustrezati določbam tega odloka. Povzročitelji morajo za svoje potrebe prvič sami nabaviti posode za zbiranje komunalnih odpadkov in jih prenesti izvajalcu v osnovna sredstva. Vrsta in število posod se določi skladno z določbami tega odloka in jih je možno uporabljati v prostorih, ki so bili zgrajeni skladno s predpisi za odlaganje komunalnih odpadkov. 13. člen Povzročitelji ne smejo odlagati v posode iz 10. člena tega odloka naslednjih odpadkov: — gradbenega odpadnega materiala, vej, kamenja in zemlje — tekočih odpadkov m gošč, pri katerih prihaja do večjega izcejanja tekočin —- odpadkov iz 6. in 7. člena tega odloka — neohlajenih ogorkov in pepela — usedlin iz kanalizacije in cestnih požiralnikov — posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi. 14. člen V primeru, ko povzročitelj sam prevaža odpadke, mora za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, prevažanje in praznenje ali na način, ki omogoča takšno nakladanje, prevažanje in prasne-njc. 15. člen Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih mestih za odpadke in dovoznih poteh do njih. Povzročitelji so v zimskem času dolžni odmetati sneg tako, da je omogočen dostop do posod. 16. člen Povzročitelji so dolžni posode pripeljati v času odvoea iz zbirnega mesta na odjemno mesto in nazaj samo v primeru, če delavcem izvajalca ni omogočen dostop do posod. 17. Sen Povzročitelji so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah, ki na podlagi meril za oblikovanje cen za odvoz odpadkov vplivajo na ceno odvoza. V. OBVEZNOSTI IZVAJALCA 18. člen Izvajalec mora odvažati komunalne odpadke iz območij, ki so zajeta za reden odvoz odpadkov 2-krat ali 3-krat tedensko, na podlagi sprejetega letnega načrta in urnika odvoza glede na značilnosti posameznih območij. Na območjih z redko poselitvijo se lahko odvaža komunalne odpadke 1-krat tedensko. Z letnim načrtom in urnikom odvoza odpadkov se doletijo območja, s katerih se odvažajo komunalni odpadki, pogostost in čas odvoza, ter območja in dejavnosti, za katera mora izvajalec organizirati odvoz odpadkov tudi med prazniki. Kosovne odpadke odvaža izvajalec po programu najmanj 2-krat letno. Povzročitelji se lahko v okviru krajevne skupnosti organizirajo in zahtevajo dodaten odvoz, večjih količin *• kosovnih odpadkov,- Zahtevo za dodatni odvoz poda krajevna skupnost, kadar nastane potreba po odvozu večjih količin kosovnih odpadkov, izvajalec pa je dolžan dodatni prevoz izvršiti. Izvajalec obvešča povzročitelje o času odvoza kosovnih odpadkov preko krajevne skupnosti in sredstev javnega obveščanja. Izvajalec mora k odvozu kosovnih odpadkov pritegniti tudi organizacije združenega dela za odkup in predelavo odpadkov, da med kosovnimi odpadki zberejo še odpadke, ki se lahko ponovno uporabljajo kot surovina. Letni načrt in urnik odvoza izdela izvajalec, potrdi pa ju do 31. decembra za naslednje leto mestni upravni organ, pristojen za komunalno gospodarstvo. Izvajalec objavi letni načrt in urnik odvoza v sredstvih javnega obveščanja. 19. člen Izvajalec je dolžan posode na svoje stroške vzdrževati, po potreb' čistiti, sproti popravljati okvare (nadomeščanje notes, popravila pokrovov) ter dotrajane nadomestiti z novimi. Zbirna mesta za odpadke je izvajalec dolžan opremiti z novimi posodami tudi v primeru' odločitve o spremenjeni vrsti posod oziroma drugačnem odlaganju komunalnih odpadkov, kot je uveljavljeno s tem odlokom. 20. člen Izvajalec mora posode prazniti skladno s potrjenim letnim načrtom in urnikom odvoza V primeru izpada odvoza zaradi višje sile je dolžan odvoz opraviti najkasneje naslednji dan in povzročitelje obvestiti o vzrokih izpada odvoza. Izvajalec je dolžan posode prazniti na določen dan odvoza, čeprav posoda ni polna, zaradi preprečevanja razkroja komunalnih odpadkov. 21. člen Izvajalec mora pripeljati v času odvoza posode iz zbirnega na odjemno mesto in nazaj povsod tam. kjer mu je omogočen dostop do njih. V primeru, ko izvajalec pri praznenju posod v komunalno vozilo onesnaži odjemno mesto ali okolico, mora le-to takoj očistiti. Izvajalec odvaža odpadke s specialnimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno, higiensko nakladanje, odvažanje in praznenje. 22. člen Zbiranje odpadkov, ki se jih lahko uporablja kot surovino, so dolžne organizirati organizacije združenega dela za odkup in predelavo odpadkov in pripraviti program zbiranja teh odpadkov v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in hišnimi sveti. Program potrdi mestni upravni organ, pristojen za komunalno gospodarstvo. Odpadke iz prejšnjega odstavka morajo povzročitelji odlagati sortirane v posebne tipizirane posode. Zbiranje teh odpadkov lahko organizirajo tudi šole, društva, organizacija Rdečega križa Slovenije in drugi. 23. člen Vse spremembe, ki jih sporoči povzročitelj in so podlaga za oblikovanje cen za odvoz komunalnih odpadkov, je izvajalec dolžan upoštevati od dneva, ko je bil o njih obveščen. V primerih, ko spremembe niso bile pravočasno sporočene, se cena odvoza obračunava od dneva de-iansko nastale spremembe. 24. člen Izvajalec mora izdelati kataster zbirnih in odjemnih mest komunalnih odpadkov. 25. člen Izvajalec mora ugotavljati in evidentirati, strukturo in količino odpadkov, ki so zajeti v reden odvoz komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališču. Izvajalec mora ugotavljati nepravilno uporabo posod (odlaganje nevarnih posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi*surnvin). V primeru kršitve mora kršilca prijaviti Mestni upravi za inšpekcijske službe. VI. ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV 26. člen Na odlagališču komunalni!^ odpadkov je dovoljeno odlagati komunalne in nevarne posebne odpadke. Posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, ni dovoljeno odlagati na odlagališču komunalnih odpadkov. 27. člen Izvajalec izdela na podlagi projekta za odlagališče komunalnih odpadkov program upravljanja in vzdrževanja odlagališča. Izvajalec s programom iz prejšnjega odstavka tega člena določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču, pravilno in redno izravnavanje terena, preprečevanje požarov, zasipavanje organskih odpadkov z anorganskim materialom, dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo oreprečevanie širjenja smradu, čiščenje in kontrolo izcednih vod. kontrolo izhajajočih plinov, organizacijo rednega poslovanja in obratovalni čas odlagališča. Izvajalec je dolžan postaviti kažipote do odlagališča komunalnih odpadkov ter najmanj enkrat letno seznaniti povzročitelje s poslovanjem odlagališča v sredstvih javnega obveščanja. 28. člen Kdor odloži odpadke izven odlagališča komunalnih odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče komunalnih odpadkov. Ce tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške izvajalec takoj, ko dobi zahtevo od pristojne inšpekcije. Ce storilec ni znan, odstrani odpadke izvajalec na zahtevo pristojne inšpekcije in na stroške komunalne skupnosti. 29. člen Izvajalec je dolžan sprejeti in odlagati tudi od-oadke, ki jih občani — povzročitelji občasr^ pripeljejo s svojimi vozili (komunalni odpadki in nevarni posebni odpadki). Občani — povzročitelji so oproščeni plačila stroškov za odlaganje, dolžni pa so odpadke pripeljati v obratovalnem času odlagališča in jih odložiti na mestu, ki ga določi odgovorna oseba izvajalca. VII. KAZENSKE DOLOČBE 30. člen Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.0<)0 dinarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če: 1. ne zagotovi pogojev za uvedbo rednega odvpza komunalnih odpadkov (drugi odstavek 4. člena) 2. ne odvaža in ne odlaga komunalnih odpadkov iz območij, kjer je organiziran reden odvoz skladno z letnim načrtom in urnikom odvoza ter če ne izdela letnega načrta in urnika odvoza (18. člen) 3. ne vzdržuje na svoje stroške posod, jih po potrebi sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih posod ne nadomesti z novimi (19. člen) 4. ne obvesti o izpadu odvoza zaradi višje sile, kot to določa 20. člen 5. ne pripelje v času odvoza posod iz zbirnega na odjemno mesto povsod tam, kjer mu je omogočen dostop do njih in ne očisti odjemnih mest ali okolice, če ju je pri praznenju v komunalno vozilo onesnažil in ne odvaža odpadkov s specialnimi komunalnimi vozili (21. člen) 6. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči povzročitelj (23. člen) 7. ne izdela katastra zbirnih in odjemnih mest komunalnih odpadkov (24. člen) 8. ne ugotavlja in ne evidentira strukture in količine odpadkov, kot to določa 25. člen 9. posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, odlaga na odlagališče (26. člen) 10. ne izdela programa upravljanja in vzdrževanja odlagališča (27. člen) 11. ne postavi kažipotov do odlagališča in povzročiteljev ne seznani o poslovanju odlagališča v sredstvih javnega obveščanja (tretji odstavek 27. člena) 12. ne odstrani odpadkov, kot določa 28. člen 13. ne sprejme in ne odloži odpadkov, ki jih občani — povzročitelji sami s svojimi vozili pripeljejo na odlagališče (29. člen) Z denarno kaznijo od 8.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 31. člen Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija za odkup in predelavo odpadkov, če ne pripravi programa zbiranja tistega dela odpadkov, ki se lahko uporabljajo kot surovine (22. člen). Z denarno kaznijo od 8.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba organizacije za odkup in predelavo odpadkov, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 32. člen Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, kot povzročitelj, če: 1. ne zbira odpadkov, kjer je organiziran reden odvoz (1. člen) 2. ne odlaga komunalnih odpadkov v posode in ne uredi zbirnega mesta ter ne nabavi posode za svoje potrebe, kot to določa 12. člen' 3. odlaga V posode odpadke iz 13. člena 4. ne prevaža odpadkov tako kot to določa 14. člen 5. ne vzdržuje čistoče na zbirnih mestih za odpadke in dovoznih poteh, v zimskem času ne odmeče snega tako, da je omogočen dostop do posod (15. člen) 6. ne pripelje posodi v času odvoza iz zbirnega na odjemno mesto, kot' to določa 16. člen 7. ne obvešča izvajalca o vseh spremembah, ki na podlagi meril za oblikovanje cen vplivajo na ceno odvoza (17. člen) 8. odlaga odpadke izven odlagališča komunalnih odpadkov in jih ne odstrani ter odpelje na odlagališče (28. člen) Z denarno kaznijo od 8.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 33. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če: 1. ne zbira odpadkov, kjer je organiziran reden odvoz komunalnih odpadkov (1, člen) 2. ne uredi zbirnega mesta v skladu z določbami tega odloka ter ne nabavi posode fa svoje potrebe, kot to določa 12. člen 3. odlaga v posode odpadke, iz 13. člena 4. ne vzdržujejo čistoče na zbirnih mestih za odpadke in dovoznih poteh in v zimskem času ne odmeče snega tako, da je omogočen dostop do posod (15. člen) 5. ne obvešča izvajalca o vseh spremembah, ki na podlagi meril za oblikovanje cen vplivajo na ceno odvoza (17. člen) 6. odlaga odpadke izven odlagališča komunalnih odpadkov in jih ne odstrani, ter odpelje na odlagališče na svoje stroške (28. člen). 34. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek na • kraju, kdor ne pripelje posode v času odvoza iz zbiralnega na odjemno mesto, kot to določa 16. člen. Denarno kazen iz prvega odstavka tega člena izterja takoj na kraju delavec Mestne uprave za inšpekcijske službe in delavec milice. 35. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek delavec izvajalca na kraju, ki takoj ne očisti odjemnega mesta' ali okolice, ki ju je onesnažil pri praznenju posod v komunalno vozilo (drugi odstavek 21. člena). Denarna kazen se izterja tako. kot to določa drugi odstavek prejšnjega člena. 36. člen Nadzor nad • izvajanjem tega odloka opravljajo inšpekcijski organi (urbanistični, sanitarni, vodno-go-spodarski, gozdarski in drugih inšpekcij) Mestne uprave za inšpekcijske službe ter organi milice, Vsak v okviru svojega delovnega področja in območja. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 37. člen Komunalni odpadki se lahko v plastičnih vrečkah odlagajo na zbirna mesta še največ eno leto po sprejemu tega odloka. 38. člen Povzročitelji morajo za posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, voditi evidenco in hraniti dokazila o uničevanju oziroma neškodljivem od)cqanju ali shranjevanju teh odpadkov do . uveljavitve republiških predpisov, ki urejajo ravnanje s temi odpadki. Kdor odloži posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi kjerkoli, jih mora na svoje stroške odstraniti tako, da ne ogroža varstva okolja. 39. člen Mestni upravni organ, pristojen za komunalno gospodarstvo sprejme v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka: 1. minimalne pogoje za ureditev zbirnega in odjemnega mesta ter način za določanje velikosti in števila tipiziranih posod (9. člen) 2. program upravljanja in vzdrževanja odlagališča komunalnih odpadkov (27. člen) 40. člen Organizacija združenega dela za odkup in predelavo odpadkov izdela v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka program zbiranja tistega dela odpadkov, ki se lahko uporabljajo kot surovine. 41. člen Izvajalec izdela v roku dveh let od uveljavitve odloka kataster zbirnih in odjemnih mest in ga sproti dopolnjuje. 42. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: 1. odlok 6 'odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 17/81 in 10,85) in 2. odlok o, obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na ureditvenem območju KS Medvode (Uradni list SRS, št 19 75) 43. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-2,85 Ljubljana, dne 5. decembra 1985. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1716. Na podlagi drugega odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SUŠ, št. 18/84), ter 54., 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81, 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 5. decembra 1985 in na 39. seji zbora občin dne 5. decembra 1985 sprejela ODLOK o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin 1. člen S tem odlokom določamo vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje :n zadostuje priglasitev. 2. člen Objekti iz 1. člena tega odloka so: — lesene ali zidane pritlične drvarnice, vrtne ute in steklenjak), če ne presegajo v skupni površini 12 kv. m tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov. — leseni ali zidani kunnikf in zajčniki, če ne presegajo v skupni površini 6 k v. m tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov na območjih kjer reja ni prepovedana s posebn.m predpisom, — vrtne in dvoriščne ograje pod pogojem, da niso polno zidane ah grajene iz odpadnih materialov, — nadstreški nad dostopom oziroma dovozom v objekte in nadstreški za potrebe parkiranja in gara- žiranja osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles, mopedov in motorjev ter avtomobilskih prikolic pri individualnih stanovanjskih hišah, — pergole, dimnik:, sončni kolektorjl, zasteklitve balkonov,, vetrolovi, zunanje stopnice in podobno pri individualnih stanovanjskih hišah, — garaže za en osebni avto, če ne presegajo 15 kv. m tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov, . — leseni ali zidani pritlični svinjski hlevi in hlevi za drobnico, če ne presegajo v skupni površini 12 kv. m tlorisne površine in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih hiš ali gospodarskih objektov, — tipski silosi za shranjevanje živinske krme z atestom, če ne presegajo v skupni kubaturi 90 kub m prostornine in ležijo v sklopu gospodarskih objektov, — leseni ali montažni kozolci, skednji, kašče, lope za hrambo sena, krme, stelje, poljščin, orodja in začasna zavetišča za živino, — lesne lope brez zidanih pasovnih temeljev za vrtno orodje na površinah za vrtičke, če ne presegajo 3 kv. m tlorisne površine in 2,2 m višine lopne lege, — leseni pritlični čebelnjaki z m«nj kot 20 panjev, če v skupni površini ne presegajo 10 kv. m tlorisne površine, — kolesarnice (stojala za kolesa z nadstrešnico) ob stanovanjskih hišah in javnih zgradbah v obsegu in izvedbi, ki ne ovira prometnih ureditev, — dodatna oprema obstoječih pa*.kov, počivališč, otroških igrišč in objektov ter naprav za rekeacijo, — oznake na zgradbah in na javnih površinah, svetlobni napisi, markize, reklamni napisi in podobno. Omejitve glede velikosti obieVov ,iz prvega odstavka tega člena, veljajo, kolikor prostorsko izvedbeni akti teh določb bol) ne zaostrijo. „ 3. člen v Priglasitev za gradnjo pomožnih objektov navedenih v 2. členu tega cV-loka pristojni upravni organ zavrne, če je priglašena gradnja v nasprotju z določbami prostorskih izvedbenih aktov, ali če glede na funkcijo, velikost in obliko ni primerna, ali če so z njo prizadete pravice in zakoniti interesi drugih oseb. 4. člen Priglasitev nameravanih del po 2. členu tega odloka vsebuje opis nameravane gradnje in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka ooravlja pristojna inšpekcija pri Mestni upravi inšpekcijskih služb. 6. člen 7. dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o tem,- za katere posege v prostor in pomožne objekte je potrebno lokacijsko dovoljenje oziroma urbanistična priglasitev (Uradni list SRS; št. 35/7'0). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St, 351-V85 Ljubljana, dne 5. decembra 1985. Predsednica Skupščine ^esta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1717. Na podlagi 3. točke 3. člena in četrtega odstavka 25. člena zakona o prekrškin (Uradni list SRS, št. 25/83 in 36/83), 19. člena zakona o varstvu pred hrupom v narav ne* in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter na podiagi 55., 73. in 89. člena - statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela in na 39. sej zbora o; čin dne 5. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red in mir v Ljubljani 1. člen V odloku o prekrških zoper javni red in mir v Ljubljani (Uradni list £&IS, št. 14/75) se v drugem členu na koncu stavka črta pika in doda besedilo »tako, da so izbbešene ves čas, dokler praznik oziroma razlog, zaradi katerega se zastave izobešejo, traja«. 2. člen 5. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Če pes oziroma druga domača žival s hrupom, smradom ali kako drugače moti ljudi v njihovem bivalnem okolju ali jo las-ni k oziroma posestnik redi v nasprotju s predpisi, jo mora na podlagi odločbe občinskega upravnega organa pristojnega za veterinarstvo, odstraniti. • Predlog za odstrsoitev lahko poda krajevna skupnost, skupnost stanovalcev oz: o m; občan, ki ga žival moti. Rok zm odstranitev psa okrom v dr ge domače živali, ne sme hiti traj,' i od 30 c ti ir ne aljSi od 3. mesecev.« 3. člar Za 5. členom se doda nov 5. a člen ki se glasi: »5. a čl< n Zaradi večje varnosti ljub in arerrožeaja ter zaradi vzdrževanja reda, je prepovedane točenje alkoholnih pijač in prinašanje alk bolnih pijač na športne in kulturno-zabrvne priredit: e ter m javne shode. Upravni org: n, pristojen za notranje zadeve, lahko točenje alko; olnih pijač ra š o or tri in kulturno-zabavni priredit- oz; •omn na avr -m shodu dovoli, če ima pri -editelj organizirano učilnico zunaj prireditvenega prostora in je glede na naravo prireditve in potrebo po varovanju javnepu reda in miru to dopustno. V odločbi org m določ pogoje in omejitve, pod katerimi se lahko aL’ ohol ne p >ače toči jo.« 4. člet V prvem od tavku 6. čle i se besedilo »pristojni organ za notranje zadeve« nadomesti z besedilom »upravni organ, pristojen za totr nje sadeve«. 5. člen Za 6. členom se dodajo nov, 6 a, 6. b in 6. c člen, ki se glasijo: »6. a člen V času med 22. in 6. uro naslednjega dne je prepovedano opravljati dela oziroma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek občanov. Ne glede na dbločho p "veg i odstavka, lahko upravni organ, pristojen za r >tra je zadeve, za vsak primer posebej oziroma za določ no obdobje, ž od-h,č|.o dovolj opr vljj> nje -lel n dt javnosti sezonskega značaja, bi predstavljajo turistično ponudbo Ljub-. Ijane. Opravljanje del in dejavnosti iz prejšnjega odstavka se lahko dovoli najdlje do 2. ure naslednjega dne. i V odločbi lahko upravni organ, pristojen za notranje zadeve, določi pogoje in omejitve, pod katerimi se dela oziroma dejavnosti lahko opravljajo. 6. b člen Ce javna prireditev ni bila predvidena z letnim programom turistične ponudbe Ljubljane, usklajenim s pristojno krajevno skupnostjo ali, če javna prireditev v tem programu ni bila opredeljena glede na vpliv, ki bi ga zaradi hrupa imela na nočni mir in počitek občanov, je vlogi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega člena, treba priložiti mnenje krajevne skupnosti, na območju katere bo javna prireditev. 6 c člen Če se dela oziroma dejavnosti, ki so bile dovoljene, opravljajo mimo pogojev in omejitev določenih v odločbi, upravni organ, pristojen za notranje zadeve, nadalje opravljanje del oziroma dejavnosti prepove.« 6. člen V 7. členu se številka »50« nadomesti s številko •*v4QQ-«. 4. točka se črta Dodata se nova, 4. in 5. točka, ki se glasita: »4. kdor pc liva na javnem k-aju zunaj prostorov, ki so določeni za to snjr alkoholnih pijač 5. kdor namerno draži, p'aši aU š -uva živali.« 1. člen V prvem < ds ta ku 3. c. ena se bese ;ilo »50 do 500« nadomesti z be;edi :>m 560 do 1900« 2., 3. in 4. očk se uta ). E »daj se lova, 2., 3., 4. in 5. točka, k; se ilas o: »2. lastnik »eirvma pose tnik. ki ne odstrani psa ali druge doma e ži ali • ro u, ki je določen z odločbo (5. člen); 3. kdor vrže pe1 ardo; 4. kdor namerno moti kopalce ali ogroža njihovo varnost; * 5. kdor trg' , lomi ali kako druga 'e uničuje poljščine, vrtnine ali dru:»o rastlinje brez dovoljenja lastnika.« Drugi odstavek -,e črta. 8. člen V prvem odstavku 9. č'ena se besedilo »100 do 560« nadomesti z besedilom 1000 do 2900". 4. točka se črta. 5. in 6. točka pa postaneta 4. in 5. točka. Dodajo se neva 6., 7. in 3. točka, ki se glasijo: »6. kdor prinaša ali toči alkoholne pijoče na športnih ali kulturno-za';avn;h prireditvah ali na javnih shodih razen, če je to upravni organ, pristojen za notranje zadeve dovolil (" a člen) 7. kdor karta ali dovoljuje 1 nrtanje v javnih lokalih, če je to prepovedano (6. člen); 8. kdor opravlja dela oziroma dejavnosti iz 6. a člena tega odloka mimo posojev in omejitev ki so določeni v odlo čbi.« Drugi odstavek :e snremeni tnko, da se glosi: »Pravna o=eba se kazn 'je -a p ekr'ek z tega čleaa z denar o krzni »o d • K 900 dinarjev Pc ep. pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi qjena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 1 000 dinarjev,- Doda se nov, tretji odstavek: »Enako kot pravna oseba se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.- 9. člen V 10. členu se za besedo »zastav« črta vejica, preostali del besedila pa nadomesti z besedilom »tako, da so izobešene ves čas, dokler praznik oziroma drug razlog, zaradi katerega se zastave izobešajo traja, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo 400 din. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz tega člena z denarno kaznijo 1.000 din«. 10. člen V 11. členu se besedilo »od 200 do 500« nadomesti z besedilom »do 2500«, v 1, točki se za besedo »mir« doda besedilo »moti, žali ali nadleguje občane«. 11. člen V 12. členu se besedilo »200 do 500« nadomesti z besedilom »500 do 2000«. 12. člen V 13. členu se v prvem odstavku črta besedilo »1. stavka«. 13. člen Za 13. členom se doda nov, 13. a člen, ki se glasi: v »13. a člen Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlagajo organi za notranje zadeve. Za prekrške po 2., 3., 4. in 8. točki 9. člena in 2. točki 11. člena lahko predlaga uvedbo postopka tudi pristojni inšpektor, za prekrške po 2. točki 8 člena in 8. točki 9. člena pa tudi upravni organ, pristojen za notranje zadeve.« 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-1/85 Ljubljana, dne 5. decembra 1985. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomije 1. r. 1713. Na podlagi 3. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), 34 člena odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani In ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list SRS št. Kv77. 17/81, 30/81, 15/83 18/84 in 15/85) in 89, člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78. 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 5. decembra 1985 in na 39. seji zbora občin dne 5. decembra 1985 sprejela ODLOK o pooblastilu organizacijama združenega dela za opravljanje pregledov skladišč nevarnih snovi in tekočih naftnih derivatov 1. člen Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana in Institut za metalne konstrukcije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni organizaciji) se pooblastita za opravljanje pregledov ustreznosti skladišč nevarnih snovi in tekočih naftnih derivatov na območju mesta Ljubljane. 2. člen Pooblaščeni organizaciji sta dolžni pregledati tehnično neoporečnost skladišč nevarnih snovi in tekočih naftnih derivatov v najožjem varstvenem pasu vsako leto, v ožjem varstvenem pasu vsaki dve leti ter v širšem in vplivnem varstvenem pasu na vsakih pel let ter poročila o opravljenih pregledih dostavit. Mestni geodetski upravi. 3. člen Pooblaščeni organizaciji zaračunavata pregled skladišč iz 1. člena tega odloka po cenah, ki se oblikujejo po veljavnih predpisih o cenah. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 031-1/85 Ljubljana, dne 5. decembra 1985. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. BREŽICE » 1719. Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih ' (Uradni list SRS. št. 8/82), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 152 in 158. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 16. septembra 1985 in Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost Brežice, dne 4. decembra 1985 sprejela ODLOK o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Brežice I, SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja pogoje dobave in način odjema pitne vode iz javnih vodovodov, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov glede na naprave, oskrbo in transport vode, priključitev na vodovodno omrežje, vgrajevanje in vzdrževanje vodomerjev, odčitavanje In obračun porabljene vode, prekinitev dobave vode in odgovornosti upravljalcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode. 2. člen Po tem odloku se za javni vodovod šteje vodovodno omrežje, naprave in objekti^ ki oskrbujejo več kot pet gospodinjstev ali več kot 20 prebivalcev v naseljih. 3. člen Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravnd oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja ali koristi hidr.antno omrežje — požarno vodo. iltoi < ------------------ Dpravljalec objel-: to v in naprav za zajemanje, dovajanje in čiščenje pitne vode v občini Brežice je Komunalno in obrtno podjetje Brežice ali krajevne skupnosti, ki oskrbujejo s pitno vodo uporabnike na območju posameznih krajevnih skupnosti. 4. člen Naprave in objekte za zajemanje in dovajanje pitne vode delimo glede na nv.čin upravljanja in odgovornosti za vzdrževanje na naprave in objekte upravljalen in na naprave in objekte uporabnika (navodila o tem, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih in drugih objektov in naprav. Uradni list SRS, št. 27/85). II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN OPRAVLJALCEV 5. člen Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so vse notranje vodovodne instalacije, vključno s priključnim ventilom. Uporabnik je odgovoren tudi za hidrantno omrežje, ki služi varovanju objekta oziroma skupini objektov, katerih je lastnik oziroma uporabnik v primeru, da je vodomer pred hidrantnim omrežjem. Te naprave in objekti so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika in z njim upravlja in razpolaga. 6. člen Naprave in objekti, za kature je odgovoren uprav-Ijalec so: . a) za sekundarno omrežje in naprave: — omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje); — omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna omrežja); — omrežje za vzdrževanje javnih površin; — črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju; — naprave za čiščenje-in pripravo vode na sekundarnem omrežju; b) za primarno omrežje in naprave: — omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijsko, turistično območje) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice; — naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju; — vodohrani; — cevovodi od črpališč al zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov; — cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi in turističnimi območji, manjšim naselji); c) za magistralno omrežje in naprave: — objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin in regije; — tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetij do primarnega omrežja; — vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave "za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji. 7. člen Naprave in objekte za oskrbo s pitno vodo delimo glede na rabo, na: a) naprave in objekte individualne rabe b) naprave in objekte skupne rabe Naprave in objekti za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin so objekti skupne rabe. Vsi ostali objekti in naprave pa so objekti individualne rabe. III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE 8. člen Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju oskrbovalnega sistema priključek na vodovodno omrežje s predhodnim soglasjem upravljalca. Priključitev na javni vodovod brez dovoljenja upravljalca ni dopustno. 9. člen Upravijalec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek pod pogojem, da uporabnik predloži predpisano dokumentacijo ter da razmere na območju, na . katerega se uporabnik priključuje, dovoljujejo novo potrošnjo. Uporabnik je dolžan pred izdajo soglasja poravnati vse finančne obveznosti. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev je upravijalec dolžan uporabnika seznaniti 0 razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. 10. člen Upravijalec mora v soglasju za priključitev objekta uporabnika na vodovodno omrežje podati: — minimalne . odmike objektov od vodovodnega omrež j a — navodilo po zaščiti vodovodnega omrežja od vpliva ostalih objektov, posebno novogradenj — pogoje glede terase, globine in profila priključnega omrežja — podatke 6 zahtevanem profilu vodomerja — podatke o lokaciji, obliki in velikosti vodomernega jaška. Upravijalec je dolžan pri novogradnjah predpisati v soglasju poleg pogojev priključitve iz prejšnjega odstavka tudi: — zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih za zajetje pitne vode — pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem ter potrebne odmike objekta od vodovodnih objektov in naprav’ — pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda. 11. člen Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo. 12. člen Vsak uporabnik mora predložiti k vlogi za izdajo soglasja naslednjo dokumentacijo: a) za lokacijsko dokumentacijo: — situacijo z vrisanim objektom I : 1000 ali 1 :500 v dveh izvodih, — opis specifičnosti novogradnje; b) za gradbeno dovoljenje: :— lokacijsko dokumentacijo — projekt in profil instalacij — gradbeni načrt objekta, ki bo priključen na omrežje (na,vpogled). Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora podati upravljalen tudi podatke o tehnoloških odpadkih oziroma nevarnih snoveh. 13. člen Upravljalee je dolžan izvesti priključke uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil pogoje soglasja, da je poravnal predpisano priključno takso ter da je predložil upravljalen izjavo o brezh bnosti interne vodovodne instalacije. Upravljalee ne sme izvesti priključka uporabnika, kolikor ta nima gradbenega dovoljenja. 14. člen Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerjem. Vodovodni priključek izdela upravljalee na stroške uporabnika, po končani gradnji pa ga uporabnik prenese v upravljanje upravljalen. Stroški vzdrževanja priključka in vodomerja so zajeti v ceni vode in števnini (vzdrževanju vodomerjev). 15. člen Vodovodni priključek 'se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količine porabljene vode. 16. člen Upravljalee je dolžan izdati uporabniku tudi soglasje za začasno priključitev na vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz 8. člena tega odloka. Uprav-Ijalec določi v soglasju poleg ostalih pogojev tudi rok odstranitve začasnega priključka. 17. člen Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju ter hišnih priključkih izvaja in nadzira upravljalee. IV. VODOMERJI 18. člen Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno tehničnimi predpisi, navodili in pogoji soglasja upravljalna. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti dostopen pooblaščenim delavcem upravljalna vodovoda. 19. člen Vodomer namesti upravljalen na stroške uporabnika za vsak vodovodni priključek. Velikost in mesto vgraditve vodomerja sta razvidna iž dokumentacije za .izdajo soglasja. Vodomer nadzoruje, pregleduje in vzdržuje upravljalee. Uporabnik ne sme brez soglasja upravljalna izvesti prestavitev vodomerja, zamenjavo ali druga dela na vodomerju. 20. člen V hišni insMaciji so lahko montirani tudi interni vodomerji, ki pa služijo .uporabniku za interno porazdelitev potrošnie vode oziroma kontrolo. Do internih vodomerjev upravljalee nima nobenih obveznosti. .21. člen Upravljalen je dolžan vodili kartoteko vgrajenih vodomerjev. 22. člen Stroški kontrole popravila, vodenja kartoteke in zamenjava vodomerja v predpisanem roku (cena vzdrževanja — števniria) bremene uporabnika z ceno mesečne števnine. 23. člen Upravljalee je dolžan prevzeti v upravljanje obstoječe vodovodne priključke uporabnika vključno z vodomerjem pod pogojem: — da je vodovodni priključek izveden v skladu z veljavnimi predpisi in normativi — da je opravljena kontrola vodomerja oziroma da je vgrajen nov vodomer. O prevzemu vodovodnega priključka in vodomerja v upravljanje izdelata upravljalee in uporabnik zapisnik. 24. Člen Vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomerju je uporabnik dolžan prijaviti upravljalen vodovoda. Uporabnik Ima v primeru, kadar je o točnosti vodomerja deljeno mnenje, pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomerja. Ce se ugotovi, da je točnost vodomerja izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljalee, v nasprotnem primeru pa uporabnik. 25. člen Stroški nastalih okvar na vodovodnem priključku in vodomerju po krivdi uporabnika (zamrzline, mehanske poškodbe ipd.) bremenijo uporabnika posebej. V. ODČITAVANJE IN OBRAČUN 26. člen Vzdrževanje objektov in naprav za pitno vodo individualne rabe se financira s ceno vode. Vzdrževanje objektov in naprav za vodo skupne rabe (požarna voda) se financira na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojni menjavi dela med SIS za komunalno in cestno dejavnost Brežice in upravljalcem iz povračil, ki jih združuje združeno delo iz dohodka. 27. člen V primeru, da upravljalee ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati porabo vode, če obračuna za čas okvare pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju. Uporabniku se zaračuna količina porabljene vode v m3 po stanju odčitka vodomerja vodovodnega priključka. 28. člen Uporabnik plačujejo tekočo porabo vode na pod-' lagi računa upravljalca. Praviloma se pri uporabnikih, katerih poraba vode ne presega 500 m- na mesec vrši odčitavanje in zaračunavanje vsaka dva meseca, pri porabnikih nad 500 m3 na mesec pa vsak mesec. 29. člen Cena m3 vode ter cena vzdrževanja vodomerja (števnina) se določi skladno z določili zakona o komunalnih dejavnostih in skladno s predpisi o oblikovanju cen. 30. člen Za uporabnike v smislu 1. odstavka 28. člena se s natrajo fizične in pravne osebe, ki so lastniki oziroma upravljale! objekta, priključenega na vodovodno omrežje. V primeru, da je v objektu več uporabnikov dobavljene vode, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki spremlja in plačuje prejete račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom je obveznost uporabnika-upravljal-C3. tega objekta. 31. člen Način obračunavanja za stanovanjske hiše — hiš-r.e svete je naslednji: a) vodarina se zaračuna skupnosti stanovalcev oziroma hišnemu svetu. Račun se izstavi zastopniku-predsedniku hišnega sveta, ki ga je dolžan plačati v roku 15 dni po izstavitvi, b) pristojna služba upravljalen vrši . obračun vode po stanovanjskih in poslovnih prostorih in zaračuna administrativne stroške. Ce hišni svet ni izyoljen ali ne opravi nalogo, po-tere in nakaže vodarino v roku 30 dni od izstavitve računa, pristopi upravljalec obračuna določenem v t) točki tega člena. Način obračunavanja za posamezne hišne svete se lahko določi v dogovoru s predsednikom hišnega sveta. 32. člen Uporabnik je dolžan poravnati upravljalen vodarino v 15 dneh po izstavitvi računa. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti in v opominu navesti posledice neplačanega računa. Kolikor uporabnik ne plača računa v roku, ki mu je dan z opominom, lahko upravljalec p rekine dobavo vode brez predhodnega opozorila. VI. PREKINITEV DOBAVE VODE 33. člen Upravljalec lahko na stroške odjemalca oziroma lastnika ali upravljalca zgradbe brez odpovedi prekine dobavo vode v naslednjih primerih: — kadar stanje interne instalacije, vodomerja oziroma priključka ogroža zdravje drugih uporabnikov cziroma kvaliteto vode v vodovodnem omrežju, — če je priključek na vodovodnem omrežju izve-c en brez soglasja upravljalca, — če interna instalacija oziroma naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom ali uporabnik tega noče preprečiti, — če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli v riključitev drugega porabnika na svojo instalacijo, — če uporabnik onemogoča delavcem upravljalca , reglede vodovodnih instalacij in odčitavanje vodomerja, — če uporabnik odpove dobavo vode, oziroma : ahteva začasno zaporo vode, — če uporabnik odstrani plombo na vodomerju :.li če kakorkoli drugače poseže po vodomerju in njegovem mehanizmu, — Če ne plača računa po izteku plačilnega roka določenega v 32. členu tega odloka, kar pa ne velja ž.a organizacije združenega dela, — če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije), • — če je prostor, kjer je vodomer vgrajen nedostopen, zasut, zanemarjen, ali če ni urejen v skladu s predpisi in pogoji izdanega soglasja in uporabnik kljub pismenemu opozorilu v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti. 34. člen Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih in neplaniranih del na omrežju. Planirane prekinit\'e dobave vode naj se izvedejo v času najmanjšega odjema. Ce je prekinitev dobave daljša od 6 ur in ima večji obseg, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja. 35. člen Upravljalec, ki ima pravico brez nadomestila škode prekiniti dobavo vode, je dolžan obvestiti uporabnike tudi vprimeru. ko pride do prekinitve zaradi poškodbe na mreži, zajetjih in črpališčih in v primerih drugih investicijskih del in v primeru višje sile V primeru višje sile upravljalec dobavo vode omeji s tem. da se razpoložljive količine uporabijo le za osnovne življenjske potrebe občanov, za preprečevanje elementarnih nezgod in za potrebe OZD, kjer bi prekinitev dobave vode povzročila večjo gospodarsko škodo. Ce upravljalec ne more zagotoviti nujno potrebne vode iz vodovoda, mora organizirati dobave vsaj minimalnih' količin zdrave pitne vode. N VII. VARČEVANJE Z VODO 36 člen Vodo iz vodovodnega omrežja so dolžni vsi varčno trošiti. Upravljalec nnčhčra ootrošnjo vode in sme omejevati čezmerno uporabo. V primeru- pomanjkanja vode izda dobavitelj navodila za racionalno uporabo, vode. 37 člen V primeru večjega pomanjkanja vode dobavlja dobavitelj vodo odjemalcem po prednostnem vrstnem redu. ki ga na njegov predlog določi SIS zn komunalno in cestno dejavnost s soglasjem izvršnega sveta. VIII. HIDRANTI 38. člen Hidranti, ki so priključeni na javni vodovod, so namenjeni predvsem požarni varnosti. Požarne hidrante namešča in vzdržuje upravljalec. Upravljalec je dolžan vzdrževati in skrbeti za hidrante, ki so priključeni na javni vodovod, razen za hidrante, ki so nameščeni za vodomerjem in spadajo k interni instalaciji. 39. člen Hidrant se sme uporabljati brez predhodnega dovoljenja in vodomerja samo Za gašenje požarov, vendar je treba v treh dneh javiti upravljalen kraj. uporabo in čas odvzema vode na hidrantu in tudi pomanjkljivosti, ki jih je uporabnik opazi! pri odvzemu vode. Za mokre gasilske vaie je treba predhodno -pridobiti dovoljenje upravljalca. 40. člen Izjemoma je dovoljen odvzem vode iz hidranta za preskrbo naselij z vodo v času pomanjkanja vode (suša), za škropljenje in spiranje, cest, ulic, trgov, parkirnih prostorov, za izpiranje kanalov, zalivanje parkov in javnih nasadov ter za utrjevanje cestišč in podobnih gradbenih, del pod pogoji: 1. uporabnik, ki želi jemati vodo iz hidranta mora imeti tehnično neoporečen hidrantni nastavek, ki ga registrira upravljalec, 2. h.drantni nastavek mora imeti obvezno vgrajen vodomer, katerega je potrebno pokazati delavcem upravljalen ob rednem odčitavanju in po potrebi. 3. uporabniki vode in hidranta morajo na podlagi stanja vodomerja na hidrantnem nastavku plačati vodarino. 41. člen Po odvzemu vode je treba hidrant dati v prejšnje pripravno stanje za uporabo, pri tem pa je treba paziti na to, da ie: — popolnoma zaprt — pokrit z notranjim pokrovom — čist — pravilno pokrit s cestnim pokrovom — brez poškodb 42. člen Redni pregled, oštevilčenje in označevanje javnih in industrijskih hidrantov opravi upravljale vodovoda vsako leto. 43. člen Nihče ne sme uporabljati neoštevilčenih neregistriranih hidrantnih nastavkov. IX 'OBVP7NOSTT UPORABNIKOV IN UPRAVLJALGEV \ 44. čien Upravljale ima na oskrbi in dobavi vode zlasti naslednje obveznosli: — izvajati nadzor nad delovanjem komunalnih objektov in naprav z rednimi in občasnimi izrednimi pregledi, — redno popravljati okvare in poškodbe — obnavljati izrabljeno in dotrajano vodovodno omrežje, objekte in naprave. — zamenjati zastarela omre.žja in naprave s sodobnejšimi in funkcionalnejšimi, na podlagi ustrezne dokumentacije — odpravljati poškodbe zaradi e'ementarnih nesreč ali nepravilne rabe — skrbeti za zadostno količino zdrave higiensko-neoporečne vode v skladu s predpisi in s sprejetimi programi ter v okviru razpoložljivih možnosti — redno vzdrževati zajetja, ^črpališča, prečrpali-šča, omrežja in vodomerle ter okolico zajetij — vsaj enkrat letno čistiti vodovodne nanrave — redno kontrolirati kvaliteto vode: pogostejša kontrola je potrebna pri vodovodih, ki so v slabem stanju in so izvidi večkrat negativni — obveščati pristojne občinske organe in potrošnike o pomanjkanju vode — izdajati soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje — vgrajevati h'drante na dostopnih mestih in jih označiti ter tedne vzdrževati — skrbeti za reden obračun porabljene vode — ograditi varstvene pasove zajetij in jih opremiti z opozorilnimi napisi o režimu zadrževanja v tem pasu — voditi kataster vodovodnih objektov in naprav — vgrajevali vodomerje uporabnikom, ki jih še nimajo, pod pogoji določenimi s tem odlokom. 45. člen Uporabnik ima pri oskrbi in odjemu vode naslednje obveznosti: — redno mora vzdrževati naprave, za katere je odgovoren, — omogočiti dostop do vodomernega jaška in hidrantov na interni instalaciji. — vzdrževati hidrante na interni instalaciji v brezhibnem stanju — uporabljati hidrante na javnem vodovodnem omrežju ie v primeru požara in gasilskih vaj in o tem najkasneje v 24 urah obvestiti upravljalca — pridobiti soglasje upravljalca za morebitno drugo porabo vode preko hidrantov — javljati upravljalcu morebitne poškodbe na lastni, kakor tudi na javni vodovodni mreži. X KAZENSKE DOLOČBE 40. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje pravna oseba — upravljalec javnega vodovoda če: 1. zaradi planiranih del na vodovodnem omrežju zaAisno prekine dobavo vode, pa o tem ne obvesti uporabnika 2t ne vgradi zadostnega šlevila hidrantov ali če jih ne vgradi tako, da so dostopni, jih ne označi ali jih redno ne vzdržuje 3. izvede priključke na javni vodovod brez soglasja ali gradbenega dovoljenja 4. ne prekine dobavo vode v primerih iz 33. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 50fi do 3 000 din se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca lavnega vodovoda. 47. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba če: 1. opravi delo na vodovodu brez pooblastila upravljalca javnega vodovoda 2. odvzema vodo iz hidranta brez soglasja upravljavca 3 ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer ali če onemogoči delavcem upravljalca kontrolo in odčitavanje vodomerja 4. ne prijavi okvare na interni instalaciji ali na vodovodnem priključku. Z denarno kaznijo od 690 do 3,00(1 Hn se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe Z denarno kaznijo od 500 do 3 000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. XI. PREHODNE IN KONCME DOLOČBE 48. člen Ker v občini nimamo vzpostavljenega katastra hidrantnega omrežja so dolžni upravljale! vzpostaviti le-tega do konca leta 1987 (38. člen). Glede finančnih obveznosti ter načina izvajanja del ob vzpostavitvi katastra ter nadaljnjem upravljanju nidramnega omrežja dogovorijo upravljalo vodovodov m uporabniki v Komunalni interesni skupnosti občine Brežice z letnimi programi dela. 49. člen 2 uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odiok o upravljanju in vzdrževanju javnih vodovodov na območju občine Brežice (Skupščinski dolenjski list, št. 17, z dne 13 6. 1968). 50. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-3/85 Brežice, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r. CERKNICA 1720. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80) in 133. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1985 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1985"(Uradni list SRS, št. 13/85) tako, da se glasi: Proračun občine Cerknica za leto 1935 obsega: 1. Prihodki v skupnem znesku 198,282 000 — od tega lastni prihodki 180.554.000 — dopolnilna sredstva 17,728.000 2. Razporejeni prihodki 196,327.000 3. Nerazporejeni prihodki — tekoča proračunska rezerva 1,955.000 2. člen Pooblašča se Izvršni svet Skupščine občine Cerknica, da sprejme dodatni rebalans proračuna, kolikor bi Republiški sekretariat za finance izdelal dodatna merila za oblikovanje proračuna občine Cerknica. O tem je izvršni svet dolžan obvestiti skupščino občine ob sprejemu zaključnega računa za leto 1985. 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Cerknica je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. dalje. St. 400-5/85 Cerknica, dne 5. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1985 A. Prihodki Vrsta prihodkov Del presežka prihodkov, prenesen iz pre- teklega leta 2.686 I. Davki na dohodek in davki iz OD 47.495 II. Prometni davek, davki na premoženje in na dohodek od premoženja 42.450 III. Takse 7.384 IV. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki - 10.067 V. Odstopljeni prihodki 70.472 VI. Splošna dopolnilna sredstva 17.728 198.282 B. Odhodki Razporeditev po namenu Dejavnost organov DPS 146.504 Dejavnost ljudske obrambe 5.700 Socialno skrbstvo 11.933 Zdravstveno varstvo 266 Komunalna dejavnost 5.546 Dejavnost KS _ 3 531 Dejavnost D PO 12.320 Negospodarske investicije 3.225 Odstopljeni prihodki 1.847 Krediti, vezana in izločena sredstva 1 955 Tekoča proračunska. rezerva 1.955 Blagovne rezerve 3.500 198.282 1721. Na podlagi 26 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74. 4/78 in 18/80) in 138. člena statuta občine Cerkmca (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine- Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1985 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknice v I. trimesečju leta 1986 1. člen Do sprejetja proračuna občine Cerknica za leto 1986 se potrebe občinskih upravnih organov, pravosodnih organov in ostalih koristnikov proračuna v I. trimesečju leta 1986 financirajo na podlagi proračuna občine Cerknica za leto 1985. 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 odstotkov sredstev razporejenih z odlokom o proračunu za leto 1985. 3. člen Prihodki in odhodki proračuna po tem odloku so sestavni del prihodkov in odhodkov proračuna za leto 1986. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov najema posojila iz rezervne- ga sklada proračuna, ki ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega ifeta. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. Št. 400-1/85 Cerknica, dne 17. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 1722. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1985 .in na seji družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 1. člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih režem' v letu 1986 se s tem odlokom uvaja prispevek iz bruto osebnega dohodka delavčev v letu 1986 po stopnji 0,20 °/o. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo v oblikovanje blagovnih rezerv namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega ter — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3 4 3. člen Sredstva bc L člena tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Cerknica. Ta sredstva se uporabljajo za nabavo blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdtževunja ter morebitnih drugih stroškov povezanih z občinskimi blagovnimi rezervami. Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine občine Cerknica. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je bruto osebni dohodek delavcev. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračuna\'a in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1986. Št. 402-40/84-9 Cerknica, dne 18. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 1723. Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1935 sprejela ODLOK I o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen »V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/85 in 16/85) se v prvem stavku 5. člena stopnja 0,35 •/» nadomesti s stopnjo C,75 •/•.■« 2. člen V tretji alinei 6. člena, se besedi »Babno polje-« črtata. V četrti aiinei 6. člena se za besedama »Babna polica-« doda besedi »Babno polje«. 3. člen V 7. členu se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.« Sedanji drugi in tretji odstavek tega člena postaneta tretji in četrti odstavek. 4. člen Drugi odstavek 22. člena se spremeni in se pravilno glasi: »Zavezanci davka, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami- bifejev in zavezanci, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 e/e.« Četrti in peti odstavek 2. člena se črtata. 5. Ben Za 22. členom se doda nov 22. a člen, ki se glasi: »Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačujejo pavšalni letni znesek davka v višini najmanj 5 "/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: am URADNI UST SRS St. 42 — 21. KIL 1935 It — veste dejavnosti oziroma predmet poslovanja do 20 — način poslovanja (velikost in oprem- ljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomati zbran osti delovnega procesa) do 25 — kraj poslovanja vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša naselja ter odročna in višin- ska naselja) do 15 — delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 10 — uporaba dopolnilnega dela delavcev aB družinskih Osnov 5 6. člen Za 22. a členom se doda nov 22. b člen, ki se glasi: »Določbe 22. a člena tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance iz gospodarskih dejavnosti, obdavčene po dejanskem dohodku, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka najmanj v višini 10 •/• poprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.-« 7. člen 24. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem se pri nadaljnjem poslovanju odmerjeni davek iz 22., 22. a in 22. b člena tega odloka zniža: — za 40*1» v dejavnostih: čevljarstvo, živilstvo, krojaštvo, pletiljstvo, kovaštvo, dimnikarstvo, sedlarstvo, žaganje drv, čiščenje prostorov, pohištva in oken, popravila poljedelskih strojev; — 20 % v dejavnostih: tesarstvo, krovstvo.-« 8. člen Drugi odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: Delež prihodka olajšave od v celotnem prihodku odmerjenega davka nad do ( •/o •/, •Z. 10 20 5 20 30 10 30 40 15 40 50 20 50 25.« 9. Sen V drugem odstavku 28. člena se za prvim stavkom črta pika in doda naslednje besedilo: »in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja.-« 10. ' Sen 30. Sen se spremeni tako, da se ghitsh »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža: — za 5 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 »/o, — za 10 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 %, — za 20 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 °/o, — za 30 °/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 “/o.-« 11. člen , Za 32. členom se doda nov 32. a člen, ki se glasi: »Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturhe namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini do 20 °Zo, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 %> enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.« 12. člen 33. člen se spremeni in se pravilno glasi: »Skupne olajšave iz 23., 24., 25., 27., 28., 29., 30., 31. in 32. člena tega odloka v posameznem letu ne morejo presegati 80 °/o odmerjenega davka, s tem, da se 100 •/« olajšava iz 23. in 27. člena v navedeno omejitev ne všteva.« 13. člen 37. člen se spremeni in se pravilno glasi: »Davčne olajšave v smislu določb 23., 27., 31., 32. a in 33. člena tega odloka se uporabljajo tudi za zavezance davka iz poičlicnih dejavnosti.« 14. člen 46. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova dinarjev: nad do Stopnja V. 77.600 15 77.600 155.200 24 155.200 232.800 33 232.800 310.400 42 310.400 388.000 50 388.000 465.600 58 465.600 65.-*< 15. člen 51. člen se spremeni in se pravilno glasi • »Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: 1. Za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: Ce znaša davčna osnova dinarjev: nad do Stonnja «/• 1,430.000 0.10 1,430.000 2,860.000' 0,20 2,860.000 5,720.000 0,30 5,720.000 8,580.000 0,45 8,580.000 11,440.000 0.65 11,440.000 14,300.000 0,85 14,300.000 1.00 * 2. Za prostore za počitek oziroma rekreacijo: Ce znaša davčna osnova dinarjev: nad do Stopnja Ve 1,430.000 0,20 . 1,430.000 2,860.000 0,35 2,850.000 5,720.000 0,50 5,720.000 8,580.000 0,70 8,580.000 11,440.000 0,90 11,440.000 14,300.000 1,20 14,300.000 1,50 3. Za poslovne prostore: Ce znaša davčna osnova dinarjev: Stopnja nad do •z. 1,430.000 0,15 1,430.000 2,860.000 0,35 2,860.000 4,290.000 0,55 4,290.000 5.720.000 0,75 5,720.000 7,150.000 1,00 7,150.000 1,25.« 16. člen Prvi odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi: "-Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer: — od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 30.400 din, — nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji polni meter dolžine.« 17. člen 56. člen se spremen, rako, da se glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev, — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke, — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti, ■ — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja, — če_ gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, e’ementarnih nezgod. vo'aških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem. k: so do'žni voditi poslovne knjige, se v primerih od nrve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih krj;g. Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom.« 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 422-18/72-7 Cerknica, dne 17. decembra' 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 1724. Na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1985 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Cerknica se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti - kmetijskega zemljišča ter nezazidanega stavbnega in drugega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega objekta in razlike med prorftet-no in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta, po naslednjih davčnih stopnjah: 1. Za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti 15 •/.; 2. Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od prometne vrednosti kvadratnega metra v višini: Nad din za m* Do din za m1 Znaša davek Din ^ |/e Din 72 15 72 215 10,80 + 20 od presežka nad 72 215 358 39,40 + 25 od presežka nad 215 358 429 75,15 + 30 od presežka nad 358 429 500 96,45 + 36 od presežka nad 429 500 572 122,01 + 42 od presežka nad 500 572 644 152,25 + 48 od presežka nad 572 644 715 186,81 + 54 od presežka nad 644 715 225,15 + 60 od presežka nad 715 3. Za gradbene objekte od prometne vrednosti gradbenega objekta v višini 25 °/o ter od ' razlike med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine objekta po naslednjih stopnjah: Had din 8* M« Do din n& m* Znaša davek “■ + % zato 1.430 L43* 4.290 15 214,50 + 20 od presežka nad 1.430 7.865 786,50 + 25 od presežka nad 4.290 7J385 12055 1.68305 + 36 od pseeežka nad 7.666 12.155 16.445 2.967,25 + 40 od presežka nad 12.155 16.445 4.683,25 + 50 od presežka nad 16.445 3. Ben Ce lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom in je hil oproščen davka, odtuji pred poftetooBS petih let od pridobitre, se mu davek naknadno odmeri. Naknadno odmerjeni davek se obračuna od osnove, ki je enaka prometni vrednosti na dan naknadne odmere, povečani za 30 •/•. 4. člen Davek na promet nepremičnin se ne plača, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic. Oprostitev je možne uveljaviti v rok* enega leta p* Bvakari prodaji. Oprostitev je možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega prostora, če zavezanec izkaže, da bo kupec v takem preš boru opravljal gospodarsko ali poKLicno dejavnost. V tem primeru se zavezancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Če v roku enega leta po izvršeni prodaji kupec ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka. Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec v poslovnem prostoru preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor, pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti. 5. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 10/82). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 421-3/85 Cerknica, dne 17. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič L r. 1725. Na podlag! 1. in 4. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84 in 39/85) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil ■» stori t ire , 1. Ben V odloku o posebnem občinskem davku od promet* peetovodov i* ed plati! e* ctoriine (Uradni laet srs, it s&n, nm, lem, ivts, im, lam, zon*, 22/n, 11/81, 10/82, 7/83, 39/83, 12/84 in 12/85) se v opombi tarifne številke 1, v kateri je predpisana obdavčitev prodaje motornih voeti v roka do dreh let, doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Posebni občinski davek od prodaje rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad 10 let, ee »e plačuje. Čae deeetletne starosti vozila je šteti od dneva prve registracije vozila dalje.-* 2. člen V tarifni številki 2, s katero je predpisana obdavčitev alkoholnih pijač, se v prvi alinei, ki določa obdavčitev naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač po stopnji 6 */• za besede »pijač« dodasta še besedi »ter medice«. V drugi alinei, ki predpisuje obdavčitev medice po stopnji 15 «/o se besede »od medice 15 %>« črtajo. 3. člen Za tar. št. 5 se doda nov naslov in nova tarifna številka 5 a, ki se glasi: »BI — PROIZVOD 1TB STORIT V 3 Tar. št. 5 a Od plačil za proizvodne storitve se plačuje posebni občinski davek po stopnji 10 •/». OPOMBA: 1. Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil proizvodnih storitev, ki jih opravljajo organizacije združenega dela oziroma obrtniki zasebnopravnim osebam ter občanom. 2. Za proizvodno storitev se šteje izdelava Izdelkov iz materiala, ki ga je dal vsega ali del naročnik, v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev. 3. Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.« 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica se pooblašča za določitev prečiščenega besedila odloka. Prečiščeno besedilo odloka se objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 421-9/72 Cerknica, dne 17. decembr 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 1726. Na podlagi 4. člena, zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43'85) in 138. člena statuta občine Creknica (Uradni list SRS, št. 36/82), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Cerknica na seji dne 5. decembra 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Cerknica v letu 1986 L člem Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1983 se v občini Cerknica uvaja prispevek i* htuto osebnega dohodka dolraacir p* stopnji 0,7 •/». 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo v Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Cerknica, vodijo pa se na posebnem računu proračuna občine Cerknica. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. člena in pod pogojem I. odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 43/85) in za namene vsakoletnega usklajenega programa sklada, zlasti pa: — za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih, — za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, — za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, — za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo, — za pospeševanje vzreje in ulova rib, _— za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno kreditnih služb. 4. člen Sredstva za intervencije iz prejšnjega člena se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je bruto osebni dohodek. Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 6. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o . spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Cerknica in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1995 (Uradni list SRS, št. 12/83). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 402-15/82-9 Cerknica, dne 5. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič L r. 1787. Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. sadSS) je SkMttičHLs. ofcčtms Cerknica na mjt sboe* združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1985 sprejela ODLOK • upremaiihi »dlaka e *@r»vtjanj*, vmhrfc vmJ« in obvezni uporabi kanalizacije v občini Cerknica 1. čket V odtoku o upravljanju, vzdrževanju in otnreani uporabi kanalizacije v občini Cerknica (Uradni Ust SRS, št. 32/79, 35/79) se črtajo členi od 17 do 24 v poglavju IV. Plačilo kanalščine, prispevka za priključek na javno kanalizacijo in izgradnjo kanaUzacijskega omrežja in se za 16. členom doda nov 17. člen, ki se glasi: Česna kanalščine, prispevka za priključek na javno kanalizacijo in izgradnja kanalizacijskega omrežja se določi skladno z določiU zakona o komunalnih dejavnostih ter predpisi o oblikovanju cen v okviru Samoupravne komunalno cestne skupnosti občine Cerknica. 2. člen 25. člen se spremeni v 18. člen in se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Za prekršek iz tega člena se kaznuje tudi pravna oseba z denarno kaznijo v višini 30.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa x denarno kaznijo do 5.88S dt*. 3. člen 26. člen se spremeni v 19. člen in se spremeni tako, da se glasi: Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje vzdrževalec javne kanalizacije če: — ne skrbi za redno delovanje kanalizacije in pripadajočih objektov. Za prekršek iz tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo do 5:000 din. 4. a«n Besedilo od 27. do 31. člena ostane nespremenjeno in postanejo členi od 20 do 24. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-4/79- 9 Cerknica, dne 5. decembra 1995. Predsednik Skupščine občine Cerknica Ede i-«. 2. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem .dohodku, razen tisti!}, za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 "A. Zavezanci davka, ki opravljajo dejavnost bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po' dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %>. Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če s predp:si niso prepovedane in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 45 %.« 3. člen V 22. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v višini: Delež prihodka Olajšave od v celotnem prihodku odmerjenega davka nad •/• do "Z« •/• 10 20 5 20 30 10 30 40 15 40 50 20 50 25 4. člen Za 27. členom se doda nov 27. a člen, ki se glasi: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če Instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovtrtov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža: — za 5 •/*, če zsaeSa odstotni delež tega prihodka do 5 •/., — za 10%, če znaša odstotni delež tega prihodka Md 5 do 15% — za 20%, če maža odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30% — za 30 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 °/o.-« 5. člen Za 28. členom se doda nov 28. a člen, ki se glasi: »Zavezancem, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20 °/o, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. Skupni izdatki ne morejo presegati 40 u/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.« 6. člen 32. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka in gospodarskih dejavnosti po določbah 22. do 31. člena tega odloka v posameznem koledarskem letu ne sme presegati 80 °/o odmerjenega davka s tem, da se olajšava iz 25. a člena za novo zaposlene delavce in 100 % olajšava za prvo leto poslovanja v navedeno omejitev ne vštevata.« 7. člen 35. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek v višini 5 °/o enoletnega povprečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega povprečnega osebnega dohodka zaposlenik delavcev v-gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu In sicer: •h 1. glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, ki je tržno bolj zanimiv do 20 2. glede na način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnje avtomatiziranosti delovnega, jtrocesa) do .25 3. kraj poslovanja, veam na možnost pri- dobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestno naselje, primestna naselja, druga naselja) do 15 4. delovna sposobnost zavezanca, vezana na zmožnost pridobivanja dohodka, z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 10 5. uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca 5 Določbe o olajšavah za zavezance obdavčene po dejanskem dohodku se smiselno uporabljajo tudi za zavezance, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. Zavezancem, ki opravljajo dejavnost, kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določa tudi v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in možnosti doseganje dohodka. Določbe prvega in drugega odstavka se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance, ki se jim dohodek ugotavlja, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka ali ostanek čistega dohodka, ne doseže 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu za katero se davek odmerja. 8. člen 45. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od dohodka od premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah : Ce znaša davčna osnova din Stopnja nad do v °/» 77.000 15 77.000 155.200 24 155.200 232.800 33 232.800 310.400 42 310.400 388.000 50 388.000 465.600 58 465.600 65 9. člen 51., 51. a in 51. b člen se združijo v 51. člen, ki se glasi: »Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od davčne osnove po naslednjih stopnjah: 1. Za stanovanjske stavbe. stanovanja in garaže: Ce znaša davčna osnova din Stopnja v •/• 1,430.000 0.10 1,430.000 2,860.000 0.20 2.960 000 5,720.000 0,30 5,720 000 8,580.000 0,45 8,580.000 11,440.000 0,65 11,440.000 14,300.000 0,85 14,300.000 1,00 2. za stavbe in prostore, ki do časa uporabljajo za počitek se v sezoni ali od časa in rekreacijo: Ce znaša davčna osnova din Stopnja nad do v •/• 1,430.000 0,20 1.430.000 2,880.000 0,35 2,860.000 5.720.000 0,50 5,720.000 8,580.000 0,70 8,580.000 11,440.000 0,90 11,440.000 14,300.000 1,20 14,300.000 1,50 3. za poslovne stavbe in poslovne prostore: Ce znaša davčna osnova din nad do Stopnja v •/• 1.430.000 ♦ 0,15 1,430.000 2,860.000 0,35 2.860.000 4,290.000 0,55 4,290.000 5,720.000 0,75 5,720.000 7,150.000 1,00 7,150.000 1,25 10. člen V 52. a členu se znesek 20.000 din nadomesti z zneskom 30.400 din: znesek 8.000 din pa se nadomesti z zneskom 12.000 din. 11. člen 5fi. člen se spremeni tako. da se glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke lahko na pismeno vlogo zavezanca odloži plačilo davka ali do- voli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zvezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; — če zavezanec obdavčen po fakturirani realiza- ciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila, ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke; , 5 , . .. — če je zoper odmerno odočbo vložena .pritožba in davčni organ, ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od prve do tretje, alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz četrte alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 422-16/85 Grosuplje, dne 11. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1730. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83,' 71/84, 39/85), 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davkn od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77, 6/80, 11/81, 12/82, 13/83, 1/84 in 10/85) se v opombi tarifne št. 1 v kateri je predpisana obdavčitev prodaje motornih vozil v roku do dveh let, doda nova 4. točka, ki se glasi: »Posebni občinski davek od rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad 10 let, se ne plačuje. Čas desetletne starosti vozila je šteti od dneva prve registracije.« 2. člen V tarifni številki 2, s katero je predpisana obdavčitev alkoholnih pijač, se v prvi alinei 1. točke, ki določa obdavčitev naravnega vina in vinsko sadnih pijač po stopnji 6 e/e, za besedo »pijač« dodata še besedi »ter medice«. V drugi alinei, ki predpisuje obdavčitev medice, se besede »od medice« in stopnja »15 “/o« črtajo. 3. člen Za tarifno številko 5 se doda nov naslov in nova tarifna številka 5 a, ki se glasi: »BI — PROIZVODNE STORITVE Tar. št. 5 a Od proizvodnih storitev se plačuje posebni ob- čmski davek od plačil za storitve po stopnji 10°/«. Opombe: 1. Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnopravnim osebam ter občanom. 2. Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje Izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev. 3. Davčna osnova ža posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve je opredeljena v 19. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometa. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St 421-3/85 Grosuplje, dne 11. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r. 1731. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št: 10/78, 6/82, 8/84), je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 11. decembra 1985, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 11. decembra 1985 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Grosuplje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vrednosti kmetijskega zemljišča ter nezazidanega stavbnega in drugega zemljišča, od prometne vrednosti gradbenega objekta ter od razlike med pro- metno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta, po naslednjih davčnih stopnjah: a) za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti po stopnji 15 °/o; b) za nezazidana stavbna zemljišča in za druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene od prometne vrednosti kvadratnega metra; Ce znaša prometna vrednost zemljišča nad din do din za 1 m2 za 1 m* din Znaša davek 9 Jo din 72 15 72 215 u 20 nad 72 215 . 358 39 25 nad 215 358 429 75 30 nad 358 429 500 96 36 nad 429 500 572 122 42 nad 500 572 644 152 48 nad 572 644 715 186 54 nad 644 715 255 60 nad 715 c) za gradbene objekte od prometne vrednosti po stopnji 25 °/o in za i razliko med prometno in gradbeno vrednostjo kvadratnega metra: Ce znaša razlika med prometno in gradbeno vrednostjo Znaša davek nad din za 1 m* din 4- •/• din 1.430 15 1.430 4.290 215 20 od presežka nad 1.430 4.290 7.865 786 25 od presežka nad 4.290 7.865 12.155 1.680 30 od presežka nad 7.865 12.155 16.445. 2.967 40 od presežka nad 12.155 16.445 4.683 50 od presežka nad 16.445 3. člen Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z na- • kupom ali darilom odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se davek odmerjen po stopnjah, določenih v 2. členu tega odloka poveča za 30 V o. 4. člen Davek na promet nepremičnin se ne plača, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic. Oprostitev je možno uveljaviti v roku enega leta po izvršeni prodaji. Oprostitev je možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega prostora, če zavezanec izkaže, da bo kupec v takem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost. V tem primeru se zavezancu izda odločbo o začasni oprostitvi plačila davka. Če v roku enega leta po izvršeni prodaji kupec ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka. Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec v poslovnem prostoru preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost ali če odtuji poslovni prostor pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti. 5. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 11/81). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 421-4/85 Grosuplje, dne 11. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1732. Na podlagi 10. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Žalna (Uradni list SRS, št. 38/85 z dne 22. novembra 1985) daje Volilna komisija Krajevne skupnosti Žalna POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 8. decembra 1985 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Žalna po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Žalna I Na območju Krajevne skupnosti Žalna so bili na referendumu dne 8. decembra 1985 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. V volilni imenik je bilo vpisanih 629 glasovalcev. 2. Na dan referenduma je glasovalo 629 ali 100 °/b vseh glasovalcev. 3. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 532 ali 84,6 %> vseh glasovalcev 4. Proti uvedbi samoprispevka, se je izreklo 93 ali 14,8 °/o vseh glasovalcev. 5. Na referendumu so bile oddane 4 neveljavne glasovnice ali 0,6 °/o vseh glasovalcev. 6. Glasovanja so se udeležili vsi glasovalci. II Volilna komisija Krajevne skupnosti Žalna ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št 23/77) v Krajevni skupnosti Žalna sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje srednjeročnega programa komunalnega in družbenega urejanja in vzdrževanja obstoječih komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Žalna. St. 191/85 Žalna, dne 9. decembra 1985. Tajnik Predsednik volilne knmisve KS Žalna volilne komisije KS Žalna Franc Javornik 1. r. Stane Pctokar 1. r. Član volilne komisije KS Žalna Jože Brian 1. r. 1733. Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna (Uradni list SRS, št. 38/85 z dne 22. novembra 1985), 42. člena statuta krajevne skupnosti Žalna in izida referenduma z dne 8. decembra 1985 je skupščina krajevne skupnosti Žalna na seji dne 12. decembra 1935 sprejela o SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Žalna, ki obsega naselja Žalna, Mala Loka, Velika Loka, Luče in Plešivica. 2. člen Samoprispevek v denarju se predpisuje za sofinanciranje petletnega srednjeročnega programa komunalnega in družbenega razvoja in urejanja ter vzdrževanja komunalnih in drugih objektov in naprav na območju krajevne skupnosti Žalna, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Žalna. 3., člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo pet let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1990. 4. člen Samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim predvidoma zbrano 12,000.000 din. 5 člen S sredstvi zbranimi iz samoprispevka se bo financiral petletni srednjeročni program komunalnega in družbenega razvoja in urejanja ter vzdrževanja komunalnih in drugih objektov in naprav na območju krajevne skupnosti Žalna, po katerem se bodo izboljševali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Žalna. Nosilci komunalnega in družbenega razvoja in urejanja so vaški odbori skupaj s svetom krajevne skupnosti Žalna in samoupravnimi interesnimi skupnostmi po letnih programih del. Razliko med zbranimi sredstvi samoprispevka in letnimi programi del bo zagotavljala krajevna skupnost Žalna iz svojih sredstev, iz dodatno zbranih sredstev krajanov ter iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, 6. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih oziroma nadomestilo osebnega dohodka in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 1,5 «/o od neto osebnih dohodkov, nadomestil ali pokojnin, 2. občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti v višini 2 % od letne osnove za davek, 3. občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, razen dohodkov pd premoženja in premoženjskih pravic si 2 V* od aaliarira čistega dohodka zmanjšanega za davek, b) 2 “/« od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka, 79. člen), 4. občani. Iti imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunani davek v višini 2 •/», 5. občani, ki imajo nepremičnine, to je stanovanjsko hišo ali vikend na območju krajevne skupnosti Žalna, nimajo pa stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Žalna v višini 15 */o povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, ugotovljenega po podatkih Zaveda SRS za statistiko. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno-varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Samoprispevka tudi ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din na gospodinjstvo in jim' je kmetijstvo edini vir preživljanja. 3. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 9. člen Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin. Obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma izplačevalci osebnega dohodka oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Občanom, ki s samostojnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo tega samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. Zavezanci plačila samoprispevka iz 5. točke 8. člena tega sklepa plačujejo znesek do 19/19 za tekoče leto na zbirni račun samoprispevka: 50130-842-009-600822 Krajevna skupnost Žalna. 10. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo za namene iz 5. člena tega sklepa ter se zbirajo na zbirni račun samoprispevka 50130-842-009-600822 Krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Žalna Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke, za katere zavezance je znesek plačan, višino osebnega dohodka in višino samoprispevka, ki je vplačan oziroma oproščen plačila po 7. členu tega sklepa. Kolikor je zavezancev samoprispevka več, je izplačevalec dolžan poslati seznam z ustreznimi podatki krajevni skupnosti Žalna. 11. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. Izterjavo bo opravila Uprava za družbene prihodke Skupščine občine Grosuplje. 12. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu, opravlja svet krajevne skupnosti Žalna, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del. Ta je najmanj enkrat letno dolžan poročati zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti' Žalna o izvajanju letnih planov ter petletnega programa razvoja krajevne skupnosti in o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. Ta petletni srednjeročni program je sestavni del plana krajevne skupnosti Žalna za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva krajevnega samoprispevka. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in uprava za družbene prihodke, plačila zavezancev iz 5. točke 6. člena tega sklepa pa svet krajevne skupnosti Žalna. - 13. člen Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka, o opravljenih delih ter ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Žalna. Skupščina krajevne skupnosti Žalna odloča tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po izvedbi programa del, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. 14. člen Ta sklep se ob j ari v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. St. 192/85 Žalna, dne 12. decembra 1985. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Žalna Stane Potokar 1. r. IDRIJA 1734. Na podlagi 206. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1985, na seji zbora združenega dela dne 3. decembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1985 sprejela SKLEP o pristopu k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990. »Ce znaša katastrski en liter oddanega nad din dohodek na mleka do din Znaša olajšava V •/« f 6 TO 6 10 60 10 17 46 17 21 30« 7. člen V 23. členu se za besedami »-gostinska dejavnost-« dodajo besede »ali prodaja na drobno«. 1 Skupščina občine Idrija pristopa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990. 2 Ta sklep velja takoj. St. 42-6/85 Idrija, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stane Brelih 1. r. 1735. Na podlagi 6. in 11 člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 3. decembra 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 4 decembra 1985 sprejela ODLOK •emembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Idrija 1. člen V 5. členu odloka o davkih občanov občine Idrija ,Uradni list SRS, št. 14/85) se stopnja 0,35 °/e nadomesti s stopnjo 0,75 •/o. 2. člen V 8. členu se znesek 2.050 din nadomesti z zneskom 4.310 dinarjev. 3. člen V 9. členu se znesek 2.000 din nadomesti z zneskom 4.200 dinarjev. 4. člen V 10. členu se znesek 50.000 din nadomesti z zneskom 105.000 dinarjev. 5. člen V 12. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Posebna olajšava znaša: — če vložijo nad 200.000 din do 500.000 dinarjev v odmernem letu — 30 %> odmerjenega davka, — če vložijo nad 500.000 din do 1,000.000 dinarjev v odmernem letu —.SO0/« odmerjenega davka, — če vložijo nad 1.000.000 dinarjev do 2,000.000 dinarjev v odmernem letu — 80 Ve odmerjenega davka, — če vložijo nad 2,000 000 dinarjev v odmernem letu — 80 Vo odmerjenega davka za dobo 5 let.« 6 člen V 13. členu se lestvica priznanih olajšav spremeni tako, da se glasi: 8. člen V 1. odstavku 25. člena se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »zavezanci, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodek s storitvami bifejev pa po proporcionalni stopnji 33 Vo«, drugi odstavek istega člena pa se spremeni tako, da se glasi: »Pri ugotavljanju osnove po prejšnjem odstavku se zavezancem med zakonske in pogodbene obveznosti priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini 20 Vo, za humanitarne namene pa v višini 40 Vo enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja, s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 Vo enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero 'se davek odmerja. Izdatki se priznavajo pod pogojem, da gre za, organizirane oblike zbiranja sredstev«. 9. člen V prvi alinej 3. odstavka 27. člena se stopnja 50 Ve nadomesti s stopnjo 20 Vo, v drugi alinei pa stopnja 70 Ve s stopnjo 40 Vo. 10. člen 34. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka od dohodka od obrtne dejavnosti, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka glede na delež tega prihodka v celotnem prihodku dejavnosti, in sicer: Ce znaša delež prihodka v celotnem prihodku nad •/• do •/» Znaša olajšave « •/• 10 20 5 20 30 M 30 40 15 40 50 20 50 25«. 11. člen V 36. členu se drugi stavek spremeni take, da se glasi: »Olajšava znaša: če zavezanec vloži nad 150.000 din do 300.000 din 20 Vo nad 300.000 din do 600,000 din 30 Ve nad 600.000 din ck> 1,000.000 din 40 V« nad 1,000.000 din 4»% za dobo 5 let«. 12. člen V 38. členu se za prvim doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Olajšave iz 26., 27., 28-:, 29. in 34. člena tega odloka se zavezancem priznajo le v primeru, če v redu vodijo poslovne knjige, ki so jih dolžni včk dit^«. 13. člen 39. člen se spremeni tako, da se glasi: Višina pavšalnega letnega zneska davka iz gospodarskih dejavnosti se določi v višini najmanj 5 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz 1. odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer: a) Glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja: — žaganje drv, fotografiranje, krovstvo, tesarstvo, izdelovanje predmetov iz gumija, usnjarstvo, sedlarstvo, čevljarstvo, krznarstvo, izdelava drobnih tekstilnih predmetov, šiviljstvo, krOjaštvo, kovaštvo, mehanika koles, prodaja na drobno, veziljstvo, ročno pletiljstvo, prodaja plina, popravila gospodinjskih aparatov — 0 •/» — urarstvo, tapetništvo, strojno pletiljstvo, vul-kanizerstvo, vodoinštalaterstvo, zidarstvo, brivstvo, popravilo športnih rekvizitov, aranžerstvo, optika, mizarstvo, termoizolacija, servis plinskih naprav, kleparstvo, izdelava turističnih spominkov — 7 %> — avtomehanika, mehanika, kemično čiščenje, kozmetika, frizerstvo, fotokopiranje, servis kmetijske mehanizacije, polaganje talnih oblog, parketarstvo, pleskarstvo, elektroihštalaterstvo, precizna mehanika, keramičarstvo, varilstvo, strojno ključavničarstvo, elektrokovinarstvo, teracerstvo, žaganje hlodovine za druge — 15 Vo . • — izdelava drobnih predmetov iz plastike, izdelava drobnih kovinskih predmetov, izdelava drobnih lesenih predmetov, izdelava kartonske in lesne embalaže, elektromehanika, RTV mehanika, dimnikarstvo, čiščenje in mazanje vozil, avtokleparstvo, montaža centralne kurjave, orodjarstvo, kovinoplastika, kamnoseštvo, kovinostrugarstvo, avtoelektričarstvo, strojno pranje perila, gostinstvo, prevoz potnikov in blaga, cvetličarstvo, slaščičarstvo, prodaja sadja, iz- delava elektronskih naprav — 20 °/o b) glede na način poslovanja: •/. — pretežno ročno delo, ki ni vezano na poslovni prostor 3 — pretežno ročno delo v poslovnem prostoru g — delo se opravlja pretežno z uporabo stroja 15 — proizvodnja je večinoma avtomatizirsna 25 c) glede na kraj poslovanja V. — zavezanec ima poslovni sedež v mestu Idrija 5 — zavezanec ima poslovni sedež v Sp. Idriji ali Cerknem 4 —: zavezanec ima poslovni sedež v Cmem vrhu ali Godoviču 2 — zavezanec ima poslovni sedež v ostalih krajih občine 0 d) glede na delovno sposobnost zavezanca: 5 — starost nad 55 let ali invalidnost, ki ima za posledico najmanj 30 % nezmožnost za opravljanje dejavnosti 2 e) glede na uporabo dopolnilnega dela drugih: •/• — zavezanec uporablja dopolnilno delo enega delavca - 5 Za zavezance, ki jim je obrtna dejavnost postranski poklic, se uporabljajo kriteriji iž tega člena s tem, da se tako izračunani davek lahko zmanjša do štirikrat. 14. člen V 2. odstavku 45. člena se stopnja 10 %> nadomesti s stopnjo 25 °/o. 15. člen 50. člen se spremeni tako, da se glasi: “Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova din Znaša stopnja •/• do 77.000 15 nad 77.000 do 155.200 24 nad 155.200 do 232.800 33 . nad 232.800 do 310.400 42 nad 310 400 do 388.000 50 nad 388.000 do 465.600 58 nad 465.600 65 16. člen V drugem odstavku 52. člena se znesek 8.500 din nadomesti z zneskom 13.000 din. 17. člen 53. člen se spremeni, tako da se glasi: “Davek od premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: — za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: Ce znaša osnova din Znaša ^stopnja do 1,430.000 0,10 nad 1.430.000 do 2,860.000 0,20 nad 2,860.000 do 5,720.000 0,30 nad 5,720.000 do 8,580.000 0.45 nad 8,580.000 do 11,440.000 0,65 nad 11,440.000 do 14,300.000 0,85 nad 14,300.000 1,00 — za prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo glede na vred- n ost, in sicer: Ce znaša osnovs i din Znaša stopnja do 1,430.000 0,75 nad 1,430.000 do 4,290.000 0,90 nad 4,290.000 do 8.580.000 1,10 nad 8,580.000 do 14,300.000 1,30 nad 14,300.000 1,50 — starost do 55 let — za poslovne prostore glede na vrednost, in sicer: Ce znaša osnova din Znaša stopnja •/e do 1,430.000 0,15 nad 1,430.000 do 2,860.000 0,35 nad 2,860.000 do 4,290.000 0,55 nad 4,290.000 do 5,720.000 0,75 nad 5,720.000 do 7,150.000 1,00 nad 7,150.000 1,25 18. člen V prvem odstavku 58. člena se znesek 20.000 din nadomesti z zneskom 30.400 din, znesek 8.000 din pa z zneskom 12.000 din. 19. člen 64. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka, ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realiza-. ciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke; — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja; — če gre za začasno plačilno nesposobnost nastalo zaradi bolezni zavezanca, ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti, ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige se v primerih od 1. do 4. alinee 1. odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od 1. do 4. alinee 1. odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz 5 alinee 1. odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta. , Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo, ali dovoljeho obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. 20 člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. St. 420-9/85 Idrija, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stane Brelih L r. 1136. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84, 4/85 in 39/85) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 3. decembra 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tar. št. 1 tarife posebnega občinskega prometnega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 6/83, 1/84, 7/85 in 21/85) se za tretjim odstavkom doda pov četrti odstavek, ki se glasi: »Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od rabljenih motornih vozil in motornih koles, starih nad 10 let.-« 2. člen V 1. alinei 1. odstavka tar. št. 2 se za besedami »penečega vina- dodata besedi »ter medice«, druga alinea pa se črta. 3. člen V tar. št. 5 se na koncu za besedami »osebne in druge obrtne storitve« doda nova vrsta, ki se glasi: »proizvodne storitve — 10%)«. V opombi k tej tarifni številki se za 1. odstavkom doda nov 2. odstavek, ki se glasi: »Za proizvodne storitve se v smislu pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev šteje izdelava proizvodov iz materiala, ki ga je v celoti ali deloma dal naročnik.« 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. St. 421-4/83 Idrija, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stane Brelih 1. r. 1731. Na podlagi 1. In 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni Ust SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 3. decembra 1985 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1985 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Idrija se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet na nepremičnine in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. Za kmetijska zemljišča po stopnji 15 5 6/o od prometne vrednosti. 2. Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene — od vrednosti kvadratnega metra v višini: Ce znaša vrednost m' zemljišča din Znaša stopnja do 72 15 %> nad 72 do 215 10,80 din + 20 %> nad 72 din nad 215 do 358 39,40 din + 25 “/o nad 215 din nad 358 do 429 75,15 din + 30 %> nad 358 din nad 429 do 500 96,45 din + 36 °/o nad 429 din nad 500 do 572 122,01 din + 42 %> nad 500 din nad 572 do 644 152,25 din + 48 «/o nad 572 din nad 644 do 715 186,81 din + 54 «/. nad 644 din nad 715 225,15 din + 60 °/o nad 715 din 3. Za gradbene objekte po stopnji 25 °/o od prometne vrednosti ter od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo po stopnjah: Ce znaša razlika med prometno in gradbeno Znaša stopnja vrednostjo m* din / do 1.430 15 »/e nad 1.430 do 4.290 214,50 din + 20 °/o nad 1.430 din nad 4.290 do 7.865 786,50 din + 25 »/o nad 4.290 din nad 7.865 do 12.155 1.680,25 din + 30 “/o nad 7.865 din nad 12.155 do 16.445 2.967,25 din + 40 “/o nad 12.155 din nad 16.445 4.683,25 din + 50 °/o nad 16.445 din 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost kot glavni poklic, pod pogojem, da prične z opravljanjem dejavnosti v roku enega leta od dneva nakupa, oziroma dveh let, če je bil poslovni prostor, ki je predmet nakupa dograjen do tretje gradbene faze. V tem primeru se zavezancu izda odločbo o začasni oprostitvi davka. Ce zavezanec v roku enega oziroma dveh let ne prične z opravljanjem obrtne dejavnosti se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka. 4. Sen Ce lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom odtuji pred pretekom 5 let od pridobitve, se mu davek odmerjen po stopnjah določenih v 2. členu tega odloka poveča za 30*/». 6. člen Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok, se preneha uporabljati odlok o davku za promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 24/81 in 14/84). St. 421-5/85 Idrija, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stane Brelih L r. 1738. Na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 6. člena dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 1/80) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79 in 11/81), je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 3. decembra 1985 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1985 sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se v občini Idrija plačuje nadomestilo. Nadomestilo se plačuje za uporabo nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča. 2. člen Nadomestilo se plačuje: — na območju mesta Idrije, — na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, — na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, — na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem. Območja iz 4. alinee tega člena so razvidna in zarisana na posebnih preglednih kartah v merilu 1 : 1000, ki so sestavni del tega odloka. II. OBVEZNOST PLAČEVANJA NADOMESTILA 3. člen Nadomestilo mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka, druge samoupravne organizacije in skupnosti pa iz svojih prihodkov. Nadomestilo določi zavezancu iz prvega odstavka Uprava za družbene prihodke SO Idrija z odločbo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zbira na računu pri skladu stavbnih zemljišč. 5. čim Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. 4. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. 5. člen Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj, počitniških hišic in poslovnih površin. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, ■ hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna .površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov^ ki so funkcionalno povezani s poslovnim -prostorom. Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti: nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem. Poslovni prostori se delijo na: — poslovne prostore za proizvodne namene, ki se uporabljajo za proizvodnjo in skladiščenje, — poslovne prostore, ki se uporabljajo za poslovne dejavnosti trgovina, gostišča, obrti in podobno, — poslovne prostore, ki se uporabljajo za druž-bene dejavnosti. 6. člen Občani in organizacije, ki so zavezanci za plačilo nadomestila, so dolžni v roku 30 dni od nastanka ali spremembe dejstev, na osnovi katerih se določa obveznost plačevanja nadomestila (sprememba naslova in povečanje površine), sporočiti davčnemu organu iz tretjega odstavka 3. člena tega odloka nastanek ali spremembo teh dejstev. Podatke o dejstvih iz prvega odstavka tega člena, podatke, pomembne za oprostitev plačevanja nadomestila ter podatke o vrstah komunalnih objektov in naprav iz 13. člena tega odloka, so na zahtevo davčnega organa dolžni dajati tudi drugi občinski upravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti, če razpolagajo z njimi. HI. OPROSTITVE PLAČEVANJA NADOMESTILA 7. člen Nadomestilo se ne plačuje za: — zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, — zemljišče, na katerem so komunalni objekti in naprave, ki so v splošni rabi in zemljišče, ki je določeno za gradnjo takih objektov in naprav, — stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. 8. člen Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal-‘stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. 9. člen Plačevanja nadomestila se na lastno zahtevo oprostijo tudi: — občani, katerim stanovanjska. skupnost subvencionira stanarino, — občani, ko prejemajo stalno družbeno denarno , pomoč, — upokojenci z mejnim pokojninskim zneskom oziroma tisti, ki prejemajo varstveni dodatek. IV. MERILA ZA DOLOČITEV NADOMESTILA 10. člen Za določitev višine nadomestila s'e uporabljajo naslednja merila: a) namembnost zemljišča, b) lega zemljišča, c) pridobitna ugodnost zemljišča, d) stošnja komunalne opremljenosti zemljišča s komunalnimi objekti in napravami. 11. člen Glede na namembnost se opredelijo štiri tipi območij : — za stanovanja, — za poslovne namene, — za proizvodne namene (industrija in proizvodna obrt), — za družbene dejavnosti. Znotraj posameznih območij se določita dve stopnji. 12. člen Glede na lego, namembnost in pridobitno ugodnost se posamezna območja razdelijo: — stanovanjska območja, območja za poslovne namene ter območja za proizvodne namene na dve stopnji: a) prva stopnja — območje mesta Idrija, naselja Cerkno in Sp. Idrija, b) druga stopnja — območje naselja Godovič in Črni vrh, — za družbene dejavnosti velja enotna stopnja za vsa območja. 13. člen Stopnja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami se določi z ocenjevanjem naslednjih vrst komunalnih objektov in naprav: 1. urejeno cestišče (asfalt), 2. neurejeno cestišče (makadam), 3. možnost priključitve na vodovod, 4. možnost priključitve na kanalizacijo, 5. možnost priključitve na električno omrežje, 6. javna razsvetljava. Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za elemente pod točko 3.j 4. in 5. možnost priključitve stavbnega zemljišča za komunalne objekte in naprave. Za ostale elemente po točki L, 2. in 6. pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe. V. DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 14. člen Skupna višina nadomestila se oblikuje na podlagi srednjeročnega plana urejanja stavbnega zemljišča, ki ga sprejme občinska skupščina in letnega programa urejanja stavbnega zemljišča na območja občine, ki ga sprejme sklad stavbnih zemljišč. 15. člen Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila določi: 1. z metodo točkovanja na podlagi navedenih metil, 2. z določitvijo vrednosti točke na podlagi: — ugotovitve stroškov, ki jih določa srednjeročni plan oziroma letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, namenjenih za skupno rabo, — skupnega števila točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo. Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena. 16. člen Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča se določi po skupnem številu točk glede na razporeditev zemljišč v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke. Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke. 17. člen Število točk za kvadratni meter stavbnega zemljišča se v skladu z določbami 10., 11. in 12. člena tega odloka določi po naslednji tabeli: Tabela 1 Lega zemljišča Namen za stanovanja za poslovne namene za proizvodne namene število točk 1. stopnja 30 300 200 2. stopnja 20 200 150 Sl 100 100 18. člen Število točk za kvadratni meter stavbnega zemljišča se v skladu z določbami 13. člena tega odloka določi po naslednji tabeli: Tabela 2 Vrsta komunalnega objekta ali naprave Točke 1. urejeno cestišče (asfalt) 25 2. neurejeno cestišče (makadam) 15 3. vodovod 25 4. kanalizacija 25 5. električno omrežje 15 6. javna razsvetljava 10 Če je seštevek točk po tabeli 2 manj kot 30, se te točke ne upoštevajo. rišča in delavnice na prostem, se ovrednotijo s 50 ”/• točk določenih po tabeli 1. in 2. Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 50 “Z* točk določenih po tabeli 1 in 2. S 50 °/e točk se ovrednoti tudi tisti del zazidalnega stavbnega zemljišča, ki presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe. * VI. KAZENSKE DOLOČBE 20. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila, če 1. prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila, predpisane v 4. in 5. členu tega odloka, 2. ne sporoči podatkov o dejstvih, ki so osnova za določitev nadomestila, v roku 30 dni od njihovega nastanka ali spremembe (6. člen). Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE • 21. člen Vrednost točke določi s sklepom Skupščina občine Idrija na podlagi predloga sklada stavbnih zemljišč. 22. člen Dokler skupščina občine ne ustanovi sklada stavbnih zemljišč, opravlja naloge sklada po tem odloku Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Idrija — enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem. 23. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 25/78). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 1986. St. 420-4/83 Idrija, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stane Brelih I. r. 1739. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 3. decembra 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1985 sprejela ODLOK o javnem redu in miru v občini Idrija I. SPLOSNE določbe 19. člen Poslovne površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parki- 1. člen Delovni ljudje in občani so dolžni ravnati tako, da s svojimi dejanji ali opustitvijo dejanj ne ogro- žajo, vznemirjajo ali. motijo ljudi pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku. 2. člen Po tem odloku se štejejo kot prekršek zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku na nedovoljen način motita mir ali delo občanov, povzroča hrup, nemir ali javno zgražanje, ogrožajo splošno varnost ljudi in premoženja, kvari zunanji videz krajev, ogroža zdravje ali čistočo, zanemarja vzgojo mladine ali kako drugače moti javni red in mir. II. VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE 3. člen Da se zagotovi red in mir na javnih shodih in javnih prireditvah ter v javnih in drugih lokalih je vodja javnega shoda oziroma vodja javne prireditve, poslovodja ali druga odgovorna oseba, oziroma zasebni gostinec v gostinskem lokalu dolžan: 1. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo' zgrožanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane; 2. poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač; 3. poskrbeti, da se mladina do petnajstega leta starosti brez spremstva staršev po 21. uri ne zadržuje v 'gostinskih lokalih in na javnih prireditvah; 4. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi, oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa; 5. po končani prireditvi prostor očisti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete. 4. člen Kartanje in igranje drugih iger na srečo z namenom pridobivanja materialnih koristi v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu ni dovoljeno. Prepoved mora biti objavljena na vidnem mestu. 5. člen Z& zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano: 1. točiti ali prodajati alkoholne pijače pred 8. uro zjutraj; 2. kaditi v kulturnih in športnih dvoranah, kino- • matografih in prostorih, kjer je to z napisom prepovedano; 3. prenočevati po senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih postajah., v zapuščenih vozilih In v drugih za to neprimernih javnih prostorih; 4. nameščati transparente na javnih krajih razen ob proslavah in drugih slovesnostih, ki jih prirejajo družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije, društva, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti: 5. puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v strnjenih naseljih dalj kot tri mi- ’ nute; 6 ovirati ali motiti dopustne oziroma dovoljenje sprevode ter vznemirjati udeležence teh sprevodov: 7. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točense alkoholnih pijač: 8 metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva; 9. vstopiti brez dovoljenja na kraj oziroma območje, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena, ali če je kraj kako drugače zavarovan; 10. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso družbeno verificirani; 11. s kakršnimi koli dejanji motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču. III. VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM OKOLJU 6. člen Zaradi omejevanja hrupa v zaseljih in zaselkih je dovoljeno zvenenje le v skladu z običajnimi navadami in tradicijami posameznega kraja vendar največ do 10 minut. Ob večjih cerkvenih praznikih in posebnih priložnostih lahko pristojni organ dovoli daljši čas zvenenja. V času med 22.00 in 6.00 uro naslednjega dne je prepovedano zvoniti. Izjemoma je dovoljeno zvoniti v noči od 24. na 25. december, vendar največ 10 minut. Omejitve iz tega člena ne veljajo za zvonenje v primeru splošne nevarnosti. 7. člen V času med 22. in G. uro naslednje dne je prepovedano opravljati delo oziroma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek v naseljih in zaselkih. Zvočne naprave, radijski in TV sprejemniki, glasbila in druga sredstva se smejo uporabljati le tako, da ne motijo drugih ljudi in ne presegajo dovoljene ravni hrupa. Dela in dejavnosti javne prireditve se lahko opravljajo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena le z dovoljenjem pristojnega organa. Prireditve zabavnega značaja v poletnem času, ki se prirejajo na prostem v stanovanjskih območjih, smejo trajati, na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnega organa, le do 24. ure. IV. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 8. člen Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje, je prepovedano: 1. na prireditvah in v javnih lokalih Imeti orožje ali nevarno orodje; 2. namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali, 3. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisane table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu; 4. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja; 5. z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi in premoženje; 6. se sankati, smučati, drsati, kotalkati ali igrati na javnih cestah in ulicah; 7. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem ali motorje k stenam hiš in drugih objektov, na robnike hodnikov za pešce, izložbe ali na drugih krajih, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet; 3. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadim-ijanje kraja, kjer bivajo občani; 9. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je nevarnost požara; 10. krošnjariti, preprodajati in vsiljevati kakršnekoli predmete ali storitve po stanovanjih ali na javnih krajih; 11. puščati živali na javnih prostorih ali promet-nih površinah brez nadzorstva; 12. streljati s fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja. 9. člen Zaradi neovirane izpraznitve trgovinskih, gostinskih in drugih lokalov je med poslovnim časom prepovedano zaklepati ali kako drugače onemogočati nemoteno odpiranje vhodnih vrat. V. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 10. člen Zaradi varstva vzdravja in čistoče je prepovedano: 1. na kopališčih onesnaževati vodo ali kakorkoli poškodovati kopališke naprave ali opremo; 2. voditi živali, razen službenih psov in psov vo-di«v slepih, v trgovinske, gostinske ali druge javne lokale; 3. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene ali obešene smetnjake ali klopi; 4. na tržnicah, športnih igriščih, avtobusni postaji in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolico ali ogroža zdravje ljudi; 5. pustiti greznice, odtočne kanale in smetiščne jame odprte ali slabo zaprte; 6. zanemarjati čistočo in snago v stanovanju ali delavnic v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ali utegne škodovati zdravju ljudi; 7. prevažati mrhovino, kosti, gnojnico, greznično vsebino in podobno v vozilih, ki niso zaprta; 8. opustiti pravočasno izpraznjevanje greznice, smetiščnih jam in odtočnih kanalov. VI. VARSTVO ZUNANJEGA IZGLEDA 11. člen Prepovedano je postavljati z namenom bivanja • šotore, bivalne avtobuse in camp prikolice, ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena. Pristojni organ lahko za določen čas dovoli bivanje, oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena, ob predhodnem soglasju lastnika ali upravljalen zemljišča in sanitarne inšpekcije. 12. člen Prepovedano je puščati motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini. Če motornega vozila iz prejšnjega odstavka lastnik na poziv pristojnega organa ne odstrani v roku 3 dni, ta organ odredi, da se odstrani na stroške lastnika. Če lastnika ni mogoče ugotoviti, pristojni organ odredi, da se motorno vozilo iz prvega odstavka tega člena odstrani na stroške občine Idrija. 13. člen Lastniki, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ali cest, so dolžni: 1. skrbeti, da so na objektih ob cestah in poteh nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snegobrani, strešna kritina, fasadni ometi in podobne naprave pa v takem stanju, da ne ogrožajo mimoidoče; 2. očistiti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s streh na pločnike, dohode k stanovanjskim in poslovnim prostorom, kanalizacijske jaške in hidrante, najkasneje do 9. ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novo zapadli sneg, in sneg, ki pade s streh; 3. ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s peskom ali žaganjem. VII. IZOBEŠANJE IN NOŠENJE ZASTAV IN PRAPOROV 14. člen Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oziroma hišni sveti so dolžni na dan državnih praznikov in krajevnih praznikov, pa tudi na splošen poziv družbenopolitičnih organizacij ob posebnih priložnostih izobesiti zastave. Zastave se izobešajo na večer pred praznikom oziroma posebno priložnostjo, odstranijo pa najkasneje v 24. urah, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. 15. člen Zastave družbenopolitičnih organizacij in OZD ter prapori društev se izobešajo ali nosijo ob jubilejih in praznikih teh organizacij ali društev ali ob drugih priložnostih, pomembnih za te organizacije in društva. Zastave družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter prapori se morajo nositi v organiziranih sprevodih na čelu teh sprevodov. Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodu, ki imajo značaj zabave. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek: 1. vodja prireditve, poslovodja, zasebni gostinec ali druga odgovorna oseba, če ne poskrbi, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane (1. tč. 3. člena); 2. vodja prireditve, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač (2. tč. 3. člena); 3. vodja prireditve, zasebni gostinec, poslovodja •ali druga odgovorna oseba, če ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti po 21. uri ne zadržuje v javnih lokalih in prostorih kjer so javne prireditve (3. tč. 3. člena); 4. vodja prireditve, če ne zaključi prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali v potrdilu o priglasitvi (4. tč. 3. člena); 5. poslovodja, zasebni gostinec ali druga odgovorna oseba, če ne zapre oziroma izprazni javni lokal po izteku obratovalnega časa (4. tč. 3. člena); 6. vodja prireditve ali druga odgovorna oseba, če po končani prireditvi ne poskrbi, da se očisti prireditveni prostor ali odstrani postavljene objekte (5. tč. 3. člena); 7. kdor toči ali prodaja alkoholne pijače pred osmo uro zjutraj (1. tč. 5. člena); 8. kdor vznemirja, moti ali nadleguje občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso družbeno verificirani (10. tč. 5. člena); 9. kdor odredi zvonenje v nasprotju s 6. členom; 10. kdor brez dovoljenja pristojnega organa prireja zabavno prireditev v stanovanjskem območju po 22. uri (4. odst. 7. člena); 11. kdor ima na prireditvah in v javnih lokalih orožje ali nevarno orodje (1. tč. 8. člena); 12. kdor uniči, poškoduje ali odstrani napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu (3. tč. 8. člena); 13. kdor opusti opravila ali odstrani objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja (4. tč. 8. člena); 14. kdor krošnjari, preprodaja ali vsiljuje kakršnekoli predmete ali storitve po stanovanjih ali na javnih krajih (10. tč. 8. člena); 15. kdor postavi šotor, bivalni avtobus ali camp prikolico za bivanje ali kako drugače tabori na zemljiščih, ki nišo za to določena (1. odst, 11. člena); 16. kdor pusti motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini (12. člen); Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 7., 8., 10., 13., 15., in 16. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo 10.000 do 60.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 din. 17. člen Z denarno kaznijo 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznujejo za prekršek: 1. kdor karta ali igra druge igre na srečo v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to prepovedano (4. člen); 2. kdor prenočuje po senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih postajah, v zapuščenih vozilih in v drugih za to neprimermh prostorih (3. tč. 5. člena); 3. kdor namešča transparente v nasprotju s 4. tč. 5. člena; 4. kdor ovira ali moti dopustne oziroma dovoljene sprevode ter vznemirja udeležence sprevoda (6. tč. 5. člena); ■ 5. kdor s kakršnimikoli dejanji moti kopalce ali ogroža njihovo varnost na javnem kopališču (11. tč. 5. člena); 6. kdor namerno draži, plaši ali ščuva živali (2. tč. 8. člena); 7. kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškoduje ali ogroža ljudi in premoženje (5. tč. 8. člena); 8. kdor neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadim-Ijenje kraja, kjer bivajo občani (8. tč. 8. člena); 9. kdor odmetava goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na krajih, .kjer je nevarnost požara (9. tč. 8. člena); 10 kdor pusti žival na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva (11. tč. 8. člena); 11. kdor strelja s fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja (12. tč. 8. člena); 12. kdor na kopališčih onesnaži vodo ali poškoduje kopališko napravo ali opremo (1. tč. 10. člena); 13. kdor poškoduje, prevrača ali odstrani na javnih mestih postavljene ali obešene smetnjake ali klopi (3. tč. 10. člena); 14. kdor zanemari čistočo ali snago v stanovanju ali delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ali utegne škoditi zdravju ljudi (6. tč. 10. člena); 15. kdor preVaža mrhovino, kosti, gnojnico, greznično vsebino in podobno z vozili, ki niso zaprta (7. tč. 10. člena); 16. kdor ne poskrbi, da so na objektih ob cestah in poteh nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snegobrani, strešne kritine, fasadni ometi in podobne naprave (1. tč. 13. člena); 17. kdor na dan državnih ali krajevnih praznikov ali na splošen poziv ne izobesi zastave (1. odst. 14. člena); 18. kdor ne odstrani zastave najkasneje v 24. urah za tem, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene (2. odst. 14. člena); 19. kdor popiva na javnem kraju zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (7. tč. 5. člena). Pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 3., 16., 17. in 18. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev. 18. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje posameznik za prekršek na kraju samem: 1. kdor kadi v kulturnih in športnih dvoranah, kinomatografih in v prostorih, kjer je to z napisom prepovedano (2. tč. 5. člena); 2. kdor pušča motorno vozilo z delujočim motorjem ali ogreva motor v strnjenih stanovanjskih naseljih dalj kot 3 minute (5. tč. 5, člena); 3. kdor meče petarde ali podobna pirotehnična sredstva (8. tč. 5. člena); 4 kdor vstopi brez dovoljenja na kraju ali v območje, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan (9. tč. 5. člena); 5. kdor se sanka, smuča, drsa, kotalka ali se igra na javni cesti, Ulici in parku (6. tč. 8. člena); 6. kdor prisloni kolo z motorjem ali motor k stenam hiš in drugih objektov, in robnike hodnikov za pešce, izložbe ali na kraj, kjer to lahko povzroča škodo ali ovira promet (7. tč. 8. člena); 7. kdor privede žival v trgovinske, gostinske in druge javne lokale (2. tč. 10. člena); 8. kdor pusti greznice, odtočne kanale in sme-tiščne jame odprte ali slabo zaprte (5. tč. 10. člena); 9. kdor pravočasno ne izprazni greznice, smetiščne jame in odtočnih kanalov (8. tč. 10. člena); , 10. kdor ne očisti snega, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike, dohode k stanovanjskim in poslovnim prostorom, kanalizacijske jaške in hidrante, najkasneje do 9. ure zjutraj ali podnevi sproti ne odstranjuje novo zapadlega snega ali snega, ki pade s strehe (2. tč. 13. člena); 11. kdor ob poledici ne posuje pločnika ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s peskom ali žaganjem (3. tč. 13. člena). Pravne osebe, in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 2., 8., 9., to. in 11. točke tega člena se kaznuje z denarno kaznijo 1.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 500 dinarjev. 19. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 dinarjev ,;e kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, Irti stori prekršek v zvezi s samostojnem opravljanjem dejavnosti, če: 1. kljub prepovedi pristojnega organa dovoli kartanje ali igranje drugih iger na srečo v javnem lokalu ili na drugem javnem mestu (4. člen); 2. med poslovnim časom zaklepa ali kako drugače onemogoča normalno odpiranje vhodnih vrat v trgo-zinskem, gostinskem ali drugem javnem lokalu (9. Ren); 3. na tržnici, športnem igrišču, avtobusni postaji, ili v drugem javnem prostoru zanemari red in čistočo ako, da se s tem kvari videz, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi (4. točka 10. člena). Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje tudi ijena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 dinarjev. IX. KONČNE DOLOČBE 20. člen Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku pred-aga pristojni organ, pooblaščeni inšpektorji, postaja milice in oškodovanec. Denarno kazen za prekršek storjen iz 18. člena izterja na kraju samem delavec PM in komunalni redar. 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 2/66) in odlok o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Idrija (Uradni list SRS, št. 6/77). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-2/85 Idrija, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine, občine Idrija Stane Brelih L r. KAMNIK 1740. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list 3RS( št. 18/84) na seji dne 10. decembra 1985 sprejel SKLEP o razgrnitvi grafičnih prikazov osnutkov prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik 1 Javno se razgrnejo grafični prikazi osnutka prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1983 do leta 2000 in grafični prikazi osnutka prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do leta 1990. Grafične prikaze je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora Kamnik. 2 Grafični prikazi bodo javno razgrnjeni v avli Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v prostorih, ki jih bodo določile krajevne skupnosti. 3 Pripombe h grafičnim prikazom lahko dajo organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani, do poteka razgrnitve na kraju razgrnitve, na javnih obravnavah ali pismene pripombe pošljejo na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik. 4 Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. 5 V času javne razgrnitve bodo organizirane javne obravnave o razgrnjenih grafičnih prikazih. St 020-82/85 Kamnik, dne 10. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, ing. 1. r. 1741. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 43. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 10. decembra 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Novi trg - BS 3 Kamnik 1 Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja, da je osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Novi trg BS - 3 Kamnik v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1981—1985 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84). 2 Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Novi trg - BS 3 Kamnik se javno razgrne v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v avli. Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra Kamnik. Novi trg 27 za potrebe Krajevne skupnosti Kamnik - Perovo, za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnem listu. 3 Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana, pod št. p roj. 3131 december 1985. 4 Organizacije združenega dela, druge organizaciie in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik. 5 ' Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 020-83/85-5/20 Kamnik, dne 10. decembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, ing. 1. r. LITIJA 1742. Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 37. člena statuta krajevne skupnosti Velika Stanga je Skupščina krajevne skupnosti Velika Stanga na seji dne 15. decembra 1985 sprejela SKLEP o ir-” i samoprispevka v krajevni skupnosti Velika Stanga 1. člen Za območje krajevne skupnosti Velika Stanga, ki obsega naselja: Koške Poljane, Mala Stanga, Račiča in Velika Stanga se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 8. 12. 1985 uvede samoprispevek v denarju za financiranje urejanja komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti in adaptacijo prosvetnega doma po naslednjem programu: 1. gradnja PTT omrežja 840.000 2. adaptacija, prosvetnega doma 500,000 3. dokončanje ceste Velika Stanga— Račiča 749.000 4. ureditev ceste Velika Stanga—Mala Stanga 500 000 5. izgradnja vodnega zbiralnika , da je ZA glasovalo 327 volilnih upravičencev ali 76,58%, da je PROTI glasovalo 93 volilnih upravičencev ali 21,78 % oziroma se volitev ni udeležilo 7 volilnih upravičencev ali. 1,63 %. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Na podlagi izida glasovanja volilna komisija KS Leskovec—Stari log ugotavlja da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina volilnih upravičencev. Volilna komisija pri KS Predsednik Alojz Lorber 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1746. Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82 in 21/83), je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odlokov zazidalnih načrtov in urbanističnih redov s srednjeročnim družbenim planom občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 1. člen Odloki o zazidalnih načrtih stanovanjske soseske Kozje KS 1 do'5 (Uradni list SRS, št. 16/75), stanovanjske soseske Podčetrtek PSI in PS 2 (Uradni list SRS, št. 30/82), stanovanjske soseske Rogatec S 3 (Uradni list SRS, št. 1/84) in industrijske cone Straža (Uradni list SRS, št. 1/83), stanovanjske soseske Rogaška Slatina Ratanska vas sever II (Uradni list SRS, št. 2/80), Ratanska vas sever I (Uradni list SRS, št. 19/74) in center (Uradni list SRS, št. 20/79 in 19/84), stanovanjske soseske Šmarje pri Jelšah Zadrže I (Uradni list SRS, št. 2/80), stanovanjske cone I (Uradni list SRS, št. 19/76) in stanovanjske cone II-A (Uradni list SRS, št. 19/76) ter odloka o urbanističnem redu za naselje Pristava pri Mestinju (Uradni list SRS, št. 22/80) in Šentvid (Uradni list SRS, št. 22/80) se uskladijo s srednjeročnim družbenim planom občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985. 2. člen Deli zazidalnih načrtov in urbanističnega reda, navedeni v 1. členu tega odloka, ki so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom so razvidni iz grafične in tekstualne priloge (v strokovnem gradivu), ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje, št. 12/85 — junij 1985. Zazidalni načrti in urbanistični redi iz 1. člena tega odloka ne veljajo v v vseh tistih delih, kjer je obseg zazidave zmanjšan in so zemljišča namenjena trajni kmetijski rabi. Strokovno gradivo je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri upravnem organu komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja SO Šmarje pri Jelšah. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-3/85-1 * Šmarje pri Jelšah, dne 27. novembra 1985. Predsednik Skupščine občine , Šmarje pri Jelšah Anton Dimbek, inž. 1. r. ŽALEC 1747. Skupščina občine Žalec je na podlagi 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbftra združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. decembra 1985 sprejela STATUTARNI SKLEP o spremembi statuta občine Žalec 1. člen V statutu občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) se spremeni 116. člen tako, da se glasi:, -Zbor združenega dela šteje 38 delegatov in sicer: — 28 delegatov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih s področja industrije, gostinstva, trgovine in komunalne dejavnosti — 4 delegati delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo -svoje delo in sredstva — 1 delegat delovnih ljudi, ki delajo v obrti in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva — 2 delegata delavcev v temeljnih organizacijah s področja vzgoje in izobraževanja — 1 delegat delavcev v temeljnih organizacijah s področja zdravstva in socialnega varstva — 2 delegata delavcev v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot TOZD ter delovnih ljudi, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo.« 167. člen se spremeni tako, da se glasi: Zbor krajevnih skupnosti šteje 20 delegatov. Delegacije krajevnih skupnosti pošiljajo na zasedanje zbora toliko delegatov, kot je za posamezno krajevno skupnost določeno z odlokom občinske skupščine.« Prvi odstavek 168. člena se spremeni tako, da se glasi: ' -Družbenopolitični zbor šteje 22 delegatov«) 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-6/85-1/1 Žalec, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek I. r. 1748. Skupščina občine Žalec je na podlagi 72. v zvezi s 75. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81), 171. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. decembra 1985 sprejela ODLOK o delegiranju v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec 1. člen Ta odlok določa število delegacij, ki jih oblikujejo delavci in delovni ljudje ter število delegatov, ki jih delegacije delavcev in delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec ter število delegacij, ki jih oblikujejo občani v krajevnih skupnostih ter število delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec. 2. člen Za zbor združenega dela Skupščine občine Žalec oblikujejo delegacije: — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela — delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge oblike združevanja — delavci v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. 3. člen Delegacije delovnih skupnosti državnih organov oblikujejo' tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni. 4. člen Delegacije oblikujejo delovni ljudje-kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah v obratih za kooperacijo v sestavi organizacije združenega dela in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela. Delovni ljudje-kmetje, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami, oblikujejo na pobudo samoupravnih organizacij iz prejšnjega odstavka tega člena ali organizacije Socialistične zveze skupnost za volitve delegacij. Skupaj s kmeti oblikujejo delegacije delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva. Za kmete V smislu tega člena se štejejo vsi aktivni kmečki proizvajalci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let. 5. člen Delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije. 6. člen V temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delavcev, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. Organizacija, oziroma skupnost iz prejšnjega odstavka, ki ima najmanj 20 delavcev, lahko oblikuje delegacijo. 7. člen Za volitve v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec se določijo naslednji volilni okoliši In število delegatskih mest: Volilni okoliš št. 1 Montana Zaloška gorica, ki oblikuje delegacijo Cestno podjetje Celje — TOZD Asfalt kamnolom Velika Pirešica, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto, Volilni okoliš št. 2 SOZD Hmezad — DO Minerva Žalec, ki oblikuje delegacijo Sigma — gradbeni elementi in montaža Zabuko-vica, ki oblikuje delegacijo LIKO Liboje, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 3 Keramična industrija Liboje — TOZD Keramika, ki oblikuje delegacijo Keramična industrija Liboje — TOZD Grafit, kjer tvorijo delegacijo vsi delavci Keramična industrija Liboje — DSSS, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 4 DO Juteks Žalec, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij prjpada eno delegafsko mesto. Volilni okoliš št. 5 SOZD Agros — DO SIP — Strojna industrija Šempeter — TOZD Tovarna kmetijskih strojev, ki oblikuje delegacijo SOZD Agros — DO SIP Strojna industrija Šempeter. — DSSS, ki oblikuje delegacijo SOZD Agros — DSSS, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 6 Ferralit Žalec — TOZD Livarna, ki oblikuje delegacijo Ferralit Žalec — TOZD Strojni obrat, ki oblikuje delegacijo Ferralit Žalec — TOZD Modelarna, ki lahko oblikuje delegacijo Ferralit Žalec — DSSS, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 7 Tovarna nogavic Polzela — TOZD Moške nogavice, ki oblikuje delegacijo Tovarna nogavic Polzela — TOZD Ženske nogavice. ki oblikuie delegacijo • Tovarna nogavic Polzela — TOZD Pomožne dejavnosti, ki oblikujejo delegacijo Tovarna nogavic Polzela — DSSS, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 8 Tekstilna tovarna Prebold — TOZD Pletenine, ki oblikujejo delegacijo Tekstilna tovarna Prebold — TOZD Tkanine, ki oblikujejo delegacijo Tekstilna tovarna Prebold — DSSS, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 9 Pohištvena industrija Garant Polzela, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 10 Aero Celje — TOZD Kemija Šempeter, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš Št. 11 LIK »Savinja« Celje — TOZD Pohištvo Šempeter, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 12 Zarja Petrovče — TOZD Lesna industrija, ki oblikuje delegacijo Zarja Petrovče — TOZD Modna konfekcija, ki oblikuje delegacijo Zarja Petrovče — TOZD Kovinooprema, ki oblikuje delegacijo Zarja Petrovče — TOZD Pleskarstvo Žalec, kj lahko oblikuje delegacijo Zarja Petrovče — DSSS, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 13 MIK — Prebold — Modna konfekcija, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 14 Industrija gradbenega materiala Gradnja Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 15 GIP Ingrad Gelje — TOZD Gradbena operativa Žalec, ki oblikuje delegacijo GIP Ingrad Celje — TOZD Lesni obrati Gomilsko, ki oblikujejo delegacijo GIP Ingrad Celje — TOZD IGM Medlog — kamnolom Liboje, ki lahko oblikuje delegacijo NIVO Celje —' TOZD Vodne in nizke gradnje — De Vrbje, ki oblikuje delegacijo Surovina Maribor — TOZD Celje — PE Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delavci Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 16 »KIV« — Kovinska industrija Vransko, ki oblikuje delegacijo KO-TO Ljubljana — TOZD INDE Vransko, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št H DEM — TOZD Elektroprenos Podlog, ki oblikuje delegacijo DBS Ljubljana — Elektro Celje — TOZD Elek- trodistribucija Celje — vzdrževalna in gradbeno montažne skupine Šempeter Konferenci delegacij pripada erx> delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 18 Avtoprevoz Šempeter, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 19 Savinjski magazin Žalec, ki oblikuje delegacijo Mene Celje — TOZD Prodaja Celje, poslovne enote v občini, ki lahko oblikujejo delegacijo Mladinska knjiga Ljubljana, TOZD Knjigarne in papirnice. Knjigarna in papirnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Slavonija Osijek, TOZD trgovska mreža Osijek — prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Peko Tržič, TOZD prodajalna organizacije mreže — prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Borovo — prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Lilet Maribor, TOZD Trgovina Maribor — prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni Ijndje KK Ptuj — TOZD Kletarstvo Slovenske gorice — prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Merx Celje TOZD Pekama Celje — poslovne enote v občini Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Merx Celje — TOZD Grosist Celje — PE Skladišče in kisarna Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilini okoliš št. 20 Trgovsko podjetje Nama Ljubljana — TOZD Veleblagovnica Žalec, ki oblikuje delegacijo Lesnina Ljubljana — TOZD Notranja trgovina — Prodajna mreža Ljubljana Prodajni center trgovina z lesom in gradbenim materialom Levec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Lesnina Ljubljana — TOZD Notranja trgovina — Prodajna mreža Ljubljana prodajni center trgovina s pohištvom Levec, ki lahko oblikuje delegacijo Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Tobak, prodajalne Žalec, Vransko, Prebold, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Jugotekstil Ljubljana, TOZD Notranja trgovina, prodajalna ONA-ON Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje ERA T. Velenje — TOZD Maloprodaja, PE Vinska gora, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Društvo upokojencev Žalec — točilnice in bifeji v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Izletnik Celje — TOZD Turistična agencija, poslovalnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Izletnik Celje — TOZD Hotel Celeia, bife Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št SL Komunala Žalec, ki oblikuje delegacijo Zavod za načrtovanje Žalec, ki lahko oblikuje delegacijo Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem, rajon Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Steklarsko podjetje Steklar Celje — obrat Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Podjetje za vzdrževanje avtoceste Ljubljana — Cestninska postaja Arja vas, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 22 PTT podjetje Celje — TOZD za PTT promet Celje, pošte v občini, ki oblikujejo delegacijo ŽTO Celje — TOZD za promet Celje, postaja v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 23 SOZD Hmezad Žalec — DSSS, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — Interna banka, Id oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Inženiring, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 24 SOZD Hmezad — DO Agrina — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad — DO Agrina, TOZD Maloprodaja Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad — DO Agrina Žalec, TOZD Veleprodaja Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad — DO Agrina, TOZD Transport Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad — DO Agrina — TOZD Sadeks, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje SOZD Hmezad — DO Agrina — TOK MEGA, ki oblikuje delegacijo Petrol Ljubljana, DO Trgovina — TOZD Trgovina na drobno Celje — bencinski servisi Šempeter, Šentrupert, Vransko, Žalec, ki lahko oblikujejo delegacijo Slovenija-avto TOZD Celje, prodajalna Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Avto Celje — prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje ČP DELO Ljubljana — kioski v občini (Žalec, Polzela, Šempeter), kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Kovinotehna Celje — TOZD tehnična trgovina Celje — prodajalna Žalec, Prebold, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 25 SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Latkova vas, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Petrovče, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — Kmetijstvo Žalec — TOZD Tovarna krmil Žalec, ki oblikuje deegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Sadjarstvo Mirosan Kasaze, ki lahko oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Celjska mesna industrija Celje, TOZD Maloprodaja, mesnice na področju občine, ki lahko oblikujejo delegacijo SOZD Hmezad Žalec, DO Vrtnarstvo Celje, Cvetličarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Semenarna Ljubljana — PE Celje, Vrtnarija Dre-šinja vas, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Veterinarska postaja Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delavci SOZD Hmezad — Čebelarska zadruga Zalec-Ka-saze, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 26 SOZD Hmezad Žalec — DO Strojna Žalec — TOZD Grames Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Strojna Žalec — TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije, ki obli- kuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Strojna Žalec, Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 27 SOZD Hmezad Žalec — DO export-import, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 28 SOZD Hmezad — DO Gostinstvo-turizem Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 29 SOZD Hmezad Žalec KZ »Savinjska dolina«, ki oblikuje delegacijo Kmetje kooperantje in ostali kmetje ter delavci, s katerimi združujejo delo, ki oblikujejo delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 30 SOZD Hmezad — Mlekarna Arja vas, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 31 SLOVIN »IBP« Slovenija vino Ljubljana — TOZD Žalec, ki lahko oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 32 Gozdno gospodarstvo Celje — TOZD Gozdnik Žalec, ki oblikuje delegacijo Gozdno gospodarstvo Celje — TOK Vransko, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 33 Delovni ljudje v zasebni obrtni dejavnosti z delavci, s katerimi združujejo svoje delo, ki oblikuje delegacijo Strokovna služba Obrtnega združenja Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delavci Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 34 DO VIO —- TOZD Osnovna šola Peter Sprajc-Jter Žalec, ki oblikuje delegacijo DO VIO — TOZD Osnovna šola Miroslav Sirca Petrovče, ki oblikuje delegacijo DO VIO — TOZD Osnovna šola Ljuba Mikuš Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje DO VIO — TOZD Osnovna šoia Nade Ottenšek Griže, Iti oblikuje delegacijo DO VIO — TOZD Osnovna šola Bratov Juhart Šempeter, ki oblikuje delegacijo DO VIO — TOZD Gasbena šola Risto Savin Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje DO VIO Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Delavska univerza Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Občinska matična knjižnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatslto mesto. Volilni okoliš št. 35 DO VIO Žalec —TOZD Vzgojnovarstveni zavod Janko Herman Žalec, ki oblikuje delegacijo DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola Vlado Ba-gat Braslovče, ki oblikuje delegacijo DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola Vera Šlander Polzela, ki oblikuje delegacijo DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola Slavko Šlander Prebold, ki oblikuje delegacijo DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola Ivan Farč-nik-Buč Vransko, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 36 Zdravstveni cpnter Celje — TOZD Zdravstveni dom Žalec, ki oblikuje delegacijo Celjske lekarne Celje — Lekarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delavci Dom »Nine Pokorn« Grmovlje, ki oblikuje delegacijo Dom upokojencev Polzela, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatske mesto. Volilni okoliš št 37 upravni organi občinske skupščine, organ za vodenje postopka o prekršku, občinski štab za teritorialno obrambo, zaposleni v krajevnih skupnostih v občini, Temeljno sodišče Celje — enota Žalec, Postaja milice Žalec, občinske družbenopolitične organizacije, družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Žalec, samostojni odvetniki v občini, ki oblikujejo skupno delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 38 Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti Center za socialno delo Žalec SDK — ekspozitura Žalec LB — Splošna banka Celje — espozitura Žalec Beogradska banka Ljubljana — poslovna enota Žalec Občinski odbor RK Žalec Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec Turistično društvo Šempeter Zveza kulturnih organizacij Žalec Občinska zveza DPM Žalec Zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Celje — predstavništvo Žalec ki oblikujejo skupno delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. 8. člen Dve ali več delegacij temeljnih Samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila o določitvi števila delegatskih mest v zboru združenega dela, glede na število delavcev in delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah, ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec. Delegacije obravnavajo vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, določajo skupne smernice za delegate, uresničujejo druge svoje pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcije delegata občinske skupščine. Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi določil 7. člena tega odloka. 9. člen Za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec se oblikujejo delegacije v naslednjih krajevnih skupnostih na območju občine v: krajevni skupnosti Andraž, Braslovče, Galicija, Gomilsko, Gotovlje, Griže, Letuš, Liboje, Petrovče, Polzela, Ponikva, Prebold, Šempeter v Savinjski dolini, Sešče, Tabor, Trnava, Vinska gora. Vransko, Žalec, Vrbnje. 16. člen V vsaki izmed krajevnih skupnosti iz 9. člena tega odloka se oblikuje ena delegacija. Vsaka izmed krajevnih skupnosti določi v svojem statutu število članov in sestavo svoje delegacije. Sestava delegacije mora ustrezati socialni sestavi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. 11. člen Delegacije vsake krajevne skupnosti iz 10. člena tega odloka delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec po enega delegata. 12. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 5/78, 9/78, 9/80 in 11/82) ter odlok o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 5/78 in 9/80). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem istu SRS. St. 020-5/85-1/1 Žalec, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 1749. Skupščina občine Žalec je na podlagi 63. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1:80, 33/80 in 2/81) in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na sejah zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. decembra 1985 sprejela SKLEP o sprejemu dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1980—1990, oziroma za nekatera področja do leta 2090 Skupščina občine Žalec ugotavlja, da je bil osnutek dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1986—1995, oziroma za nekatera področja do leta 2000 v petmesečni javni razpravi. Javna razprava je potekala po posebnem programu aktivnosti, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji vseh zbdrov 26. decembra 1984. Delavcem, delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih je bilo omogočeno sodelovanje v javni razpravi in posredovanje pripomb, predlogov in mnenj vse do meseca novembra 1985. II Pregled pripomb in odgovorov na pripombe na osnutek dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1986—1995, oziroma za nekatera področja do leta 2000 je objavljen v glasilu Delegat št. 10/85. Dodatne spremembe in dopolnitve predloga dolgoročnega programa občine Žalec pa so bile posredovane vodjem delegacij in delegatom vseh zborov za sejo občinske skupščine dne 4. decembra 1985. III Skupščina občine Žalec sprejme odgovore ha pripombe. podane v javni razpravi o osnutku dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1986 do 1995, oziroma za nekatera področja do leta 2000. IV Skupščina občine Žalec sprejme dolgoročni plan občine Žalec za obdobje od leta 1986 do 1995, oziroma za nekatera področja do leta 2000, katerega sestavni del so prostorske sestavine z grafičnimi prikazi, vključno s posebnim delom za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/85-1/1 Žalec, dne 4. decembra 1995. Predsednik Skuoščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 1750. Skupščina občine Žalec je na podlagi 63. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81) in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega Zbora dne 4. decembra 1985 sprejela SKLEP o sprejemu osnutka družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990 I Skupščina občine Žalec sprejme osnutek družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990. II Osnutek družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990 z osnutkom prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana z grafičnimi prikazi se posreduje v 30-dnevno javno razpravo in razgrnitev vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih občine Žalec. Rok za pripombe in predloge prične teči naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. III Osnutek prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana z grafičnimi prikazi bo v času javne razgrnitve na vpogled v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, Zavoda za načrtovanje Žalec in v prostorih krajevnih skupnosti. IV Pripombe in predloge osnutka sprejema komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in občinski sekretariat za urejanje prostora, "arstvo okolja in gradbeništvo Žalec. V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-1/85-1/1 Žalec, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 1751. Skupščina občine Žalec je na podlagi 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81) in 173. člena statuta občine Žalec fUrad-ni list SRS. št. 19/78, 34/79. 9/80. 14/80, 16/80 in 1/82) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. decembra 1985 sprejela SKLEP o sprejemu osnutka resolucije o izvajanju družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990 v letu 1986 1 Skupščina občine Žalec sprejme osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990 v letu 1986. II Osnutek resolucije skupščina posreduje v 30-dnevno javno razprave vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih občine Žalec. Rok za pripombe in predloge prične teči naslednji dem po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. III Pripombe in predloge glede osnutka sprejema komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Žalec. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/85-1/1 Žalec, dne 4. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembi odloka o spremenjenih deležih odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1985, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 41-1665/85 z dne 13. XII. 1985 je v 1. členu pod št. 25 Ljutomer pravilna stopnja 5,95. POPRAVEK V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. U I 39/85-15 z dne 25. novembra 1985, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 40-1652/85 z dne 9. XII. 1985 se v Izreku odločbe namesto Drugi odstavek 13. člena pravilno glasi Drugi stavek 13. člena ... POPRAVEK V odloku o hišnem redu na območju občine Kamnik, objavljenem v Urkdnem listu SRS, št. 38-1586/85 z dne 22. XI. 1985, se v 1. vrsti drugega odstavka 11. člena beseda »prodaje- pravilno glasi »predaje«. POPRAVEK V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov SS-1, ŠS-2, ŠS-3, ŠP-1, ŠP-2 Smarca-Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 38-1588/85 z dne 22. XI. 1985, se: — v 6. vrsti prvega odstavka 6. člena beseda »teh« pravilno glasi »obeh« in — 4. vrsta četrtega odstavka 7. člena pravilno glasi »RTP Kamnik 110/20 kV«. POPRAVEK V odloku o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 111/2 — Gmajna Črnuče, objavljenem v Uradnem listu SRS, št 35-1467/85 dne 25. X. 1985 se v prvem odstavku 1. člena peta vrsta pravilno glasi: »BS 111/2 in zazidalnega otoka BS 111/4 — Črnuče«. Uredništvo POPRAVEK V odloku o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 41-1700/85 z dne 13. XII. 1985 se 4. člen pravilno glasi: »Sredstva sklada so: — denarna sredstva zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča — denarna sredstva pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem — denarna sredstva zbrana iz prispevkov Investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča — namenska sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti za graditev komunalnih in drugih objektov ter naprav v višini 1,20 °/o BOD iz čistega dohodka — druga sredstva Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se vodijo računu sklada.« Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dimbek, inž. 1. r. POPRAVEK V odloku o sprejemu zazidalnega načrta Avto-montaže v Sinji gorici, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 40-1664/85 z dne 9. XII. 1985 se 5. člen dopolni z odstavkom: Območje Avtomontaže bo priključeno na komunalne vode, ki so generalno obdelani v sklopu industrijske 'cone Vrhnika. Kompleks se bo kanaliziral v ločenem sistemu. Sekretarka Skupščine občine Vrhnika Ana Jaklič 1. r. VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1702. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu 2091 1703. Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene 2094 1704. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških 2096 1705. Odlok o izvolitvi člana Odbora za nagrado Edvard Kardelj 2097 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1706. Odlok o spremembi odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke 2097 1707. Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije 2097 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1708. Pregled predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 2097 1709. Pravilnik o organiziranosti varstva pred požarom in o strokovni usposobljenosti delavcev, odgovornih za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih 2102 1710. Pravilnik o požarnovarnostnih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji rekonstrukcij in vzdrževanju objektov 2103 1711. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojili in dru- gih pogojih za servisiranje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov 2104 1712. Navodilo o podatkih in načinu vodenja evidence o požarih 2105 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 1713. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Savinja — Sotla (Celje) 2106 1144. Statut Območne vodne skupnosti Savinja — Sotla (Celje) 2U1 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1715. Odlok o ravnanju z odpadki (Ljubljana) 2121 1716. Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Ljubljana) 2125 1717. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red in mir v Ljubljani 2125 1718. Odlok o pooblastilu organizacijama združenega dela za opravljanje pregledov skladišč nevarnih snovi in tekočih naftnih derivatov (Ljubljana) 2127 2147 2147 2148 2150 1719. Odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Brežice 2127 1720. Odlok o sprememb1 odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1985 2132 1721. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica v I. trimesečju leta 1986 2132 1722. Odlok o zagotavljanju sre/l štev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Cerknica) 2133 1723. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Cerknica) 2133 1724.. Odlok o davku na promet nepremičnin (Cerknica) 2135 1725. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Cerknica) 2136 1726. Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Cerknica v letu 1986 2136 1727. Odlok o spremembi odloka o upravljanju, vzdrže- vanju in obvezni uporabi kanalizacije v občini Cerknica 2137 1728. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Cerknica 2137 1729. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Grosuplje) 2140 1730. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Grosuplje) 2141 1731. Odlok o davku na promet nepremičnin (Grosuplje) 2142 1732. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS Žalna (Grosuplje) 2143 1733. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Žalna (Grosuplje) 2143 1734. Sklep o pristopu k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990 (Idrija) 2145 1735. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Idrija 2145 1736. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Idrija) 1737. Odlok o davku na promet nepremičnin (Idrija) 1738. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Idrija) 1739. Odlok o javnem redu in miru v občini Idrija 1740. Sklep o razgrnitvi grafičnih prikazov osnutkov prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik 1741. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Novi trg — BS 3 Kamnik 1742. Sklep, o uvedbi samoprispevka v KS Velika Štanga (Litija) 1743. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenje v občini Ljubljana Mo-ste-PoIje 1744. Sklep o spremembi cen komunalnih storitev v občini Slovenska Bistrica 1745. Poročilo o izidu referenduma v KS Leskovec-S tari log (Slovenska Bistrica) 1746. Odlok o uskladitvi odlokov zazidalnih načrtov in urbanističnih redov s srednjeročnim družbenim planom občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 1747. Statutarni sklep o spremembi statuta občine Žalec 1748. Odlok o delegiranju v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec 1749. Sklep o sprejemu dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1986—1990 oziroma za nekatera področja do leta 2000 1750. Sklep o sprejemu osnutka družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990 1751. Sklep o sprejemu osnutka resolucije o izvajanju družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990 v letu 1986 21t>3 — Popravek odloka o spremembi odloka o spremenjenih deležih odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1985 2163 — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SRS, št. U I ' 39/85-15 2163 — Popravek odloka o hišnem redu na območju občine Kamnik 2163 — Popravek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov SS-1, 5S-2. ŠS-3, ŠP-1, ŠP-2 Šmarca-Kam- nik 2163 — Popravek odloka o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 111/2 — Gmajna Črnuče (Ljubljana Bežigrad) 2163 — Popravek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Šmarje pri Jelšah) 2163 — Popravek odloka o sprejemu zazidalnega načrta Avtomontaže v Sinji gorici (Vrhnika) 2164 2157 2158 2162 2163 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren - Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1585 1350 din, inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni do izidu vsake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 - Poštn predal 379/VU - Telefon direktor uredništvo^ se-kretar. šel računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 - Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega po f***»«*«fo komiteja sa informiranje št. 421-1/73