oktobra 1940 NAROČNINA NA MESEC Prelcman v tiDravl ali do oostl 14 din. Dostavljen na dom 16 dla. tujina 30 din, POŠTNT CEKOVNT -RAČUN? - It.409 Cena din 1.— Prestolnica in vsa država mora biti poslej ponoči zafemnjena — Nacionalizacija vsega gospodarstva — Nova vzgoja mladine — Nov sovjetski demanti — Pred važnim sestankom turškega parlamenta BUKAREŠTA, 21. okt. Reuter. Poslej bo na ukaz vojaškega poveljstva Bukarešta vsako noč zatemnjena. Pojav tujih letal bo pravočasno napovedan, da se bo prebivalstvo lahko poskrilo v zaklone. Takšni ukrepi so izdani tudi za notranjost dežele, posebno v petrolejskem področju. dena stroga kontrola; sabotaža in bojkoti bodo strogo kaznovani. Odstranjeni bodo brezobzirno vsi, ki bi hoteli v Ro. BUKAREŠTA, 21. okt. Unp. »Buckare-s*er Tageblatt« prinaša svarilo balkanskim državam, da čim prej sledijo zgledu Romunije ter se priključijo silam osi. V Bukarešti so začeli s pripravami proti zračnim napadom ter morajo biti luči ponoči zasenčene. BUKAREŠTA, 21. okt. Reuter. Anto-nescu je izjavil, da bo v zvezi z gospodarsko krizo nacionalizirano vse gospodarstvo države. Na železnicah bo uve- mnnijl sprožiti kaos ali pa vreči sedanji režim. BUKAREŠTA, 21. okt. Horia Sima je izdal uredbo, da prevzame »Križarsko bratstvo« legionarske mladine vzgojo vsega romunskegla naraščaja v svoje roke. BUKAREŠTA, 21. okt. DNB. Združe- nje prijateljev legionarjev, ki obstaja že štiri leta, je bilo svečano vpisano v spisek legionarskega gibanja. Na kraju, kjer so kili ustreljeni legionarji, ki so umorili predsednika Calinosca, je bila prirejena velika žalna manifestacija. Horia Sima je v nagovoru dejal, da se mnogi prejšnji oblastneži še nadejajo, da se bodo vrnili na svoja mesta. Legionarji to vedo, a ni jili strah, saj so znali prebresti na.ivečje težkoče tudi v najtežjih dneh. BUKAREŠTA, 21. oktobra. Romunski zdravniki so stavili predlog, naj se Židje organizirajo v posebnem združenju. Zidovski zdravniki bodo smeli zdraviti ie svoje rojake. BUKAREŠTA,. 21. okt. Reuter. Vlada je dovolila izvoz določene količine petroleja v Turčijo. ATENE, 21. okt, Unp. ;>Son Telegraf« piše, da zavisj bodoča politika SSSR od vprašanja, če bo Stalin pristal na načrte osi za »novi red« v južnovzhodni Evropi. MOSKVA. 21. oktobra. Tass zanika vesli agencije United Press, da je imel turški poslanik v Moskvi, Haj-dar Akiaj 18. I. ni. s Stalinom lajni sestanek v Kremlju. CARIGRAD, 21. okt. DNB. Turški parlament se bo sestal 1. novembra. Pričakujejo, da bo predsednik Inoni imel ob tej priliki pomemben političen govor. Semadonalen poziv vofnega ministra Knoxa — izjava laponskega diplomata — Napadi na burmansko cesto — Napetost med Siamom in indokino . WASHJNGT.ON, 21. oktobra. Reuter. Minister Kuox je poslal mornariškim edlnicam poziv, naj bodo pripravljene na vsako eventuainost v teh važnih zgodovinskih dneh. Vsi znaki kažejo, da se vojni zapletljaji v Evropi, Aziji in Afriki lahko raztegnejo tudi na Ameriko. navzočnosti cesarja velika vojaška Zborovanja za nadaljevanje vojne v Italiji SAN FRANGISCOr 21. okt. Reuter. Ja-IKmskr poslanik v Braziliji, Iši, je izjavil ob priliki prihoda v San Francisco, da ie še dovolj časa in možnosti, da se doseže mirna rešitev vseh vprašanj, ki zanimajo USA in Japonsko. Išf je izjavil, da je bil berlinski trojni pakt sklenjen zato, da se zagotovi trajnost miru med Japonsko In Zedinjenimi državami Severne Amerike. TOKIO, 21. okt. DNB. Japonska vodna tetala so včeraj, drugič napadla cesto iz Burme na Kitajsko. Kljub oblačnemu vremenu se jim je posrečilo doseči cilj in na-Pasti dolge kolone avtomobilov ter jih Uničiti. Druga skupina letal je napadla tovarniške naprave južttovzhodno od ^engceja. Tovarna streliva je bila razrušena. NEW YORK, 21. okt. United Press iavlja' iz Bangkoka, da ie vlada Siama Ponovno zahtevala od Indokine dela Kambodže In Losa. Odločno odklonilno sta- lišče Francije je sprožilo v Siamu velike protifrancoske demonstracije. Predsednik vlade je govoril po radiu in naglasil solidarnost siamskega naroda z vlado v pogledu teritorialnih zahtev. TOKIO, 21. okt. DNB. Po nedavni demonstraciji japonske vojne mornarice v vodah Jokohame je bila zdaj v Tokiu v RIM, 21. okt.. Stefani. V Rimu lil glavnih Italijanskih mestih so bile včeraj ve-like manifestacije prebivalstva. V govorih so govorniki poudarjali pomen seda* nje vojne za Italijo ter naglašall odločno pa- j voljo naroda, da se bori do kraja. Povsod rada. Na trgu Jojiji je defiliralo nad j so navdušene množice prebivalstva ma- 50.000 mož pod vodstvom generala kne- j nifestirale za nadaljevanje vojne, za Asake. Vojaštvo je pripadalo raznim edinicam. V teku parade se je prikazal cesar in jahal 40 minut s spremstvom in tujimi atašeji zrave-n čet. Sodelovalo je tudi 200 lažjih in težjih tankov ter £00 letal. Ob koncu parade je cesar v kratkem nagovoru pozdravil vojake. General Tojo mu je odgovoril. Paradi je prisostvovalo tudi 30.000 oseb, svojcev padlih japonskih vojakov na raznih frontah. Japonska bo ostala brez bencina LONDON, 21. okt, ZPV. Pogajanja o dobavi petroleja Japonski se med vlado Japonske in Holandske Vzhodne Indije še vedno vodijo, toda doslej še ni bil v tem vprašanju dosežen noben uspeh. Po prepovedi dobav petroleja Iz Zedinjenih držav, bi mogla dobiti Japonska to izredno važno surovino edino še iz Holandske Vzhodne Indije, toda skoraj vse razpoložljive količine tega petroleja je kupila že Anglija, zato so izgledi za uspeh Japoncev več ko minimalni. Razen tega ni pričakovati, da bi Anglija in USA do- pustile sploh kako tako dobavo. Japonski torej grozi, da bo ostala popolnoma brez možnosti nadaljnjega dobavljanja bencina. LONDON, 21. okt, Upp. Japonska vja Madžarska pristopi k trojni zvezi RIM, 21. okt. ZPV. Po vesteh iz Budimpešte, ki jih objavljajo italijanski listi, krožijo v tamkajšnjih madžarskih političnih krogih uporno vesti, da se bo Madžarska odkrito in v celoti pridružila ne samo silam osi, ampak da bo pristopila tudi k nedavno -sklenjeni zvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. REYNAUJ> OBTOŽEN PONEVERB ŽENEVA, 21. oktobra. DNB Bivšega da hoče na'vsak način izsiliti od Nizo- i”Rednika, francoske vlade, Paula Rey-zemske Indije podaljšanje petrolejskih j nffc!a 111 niežova dva bližja sodelavca dogovorov. Informirani krogi pravijo, da ! °btozulei° poneverbe državnega imetja, so Nizozemci odbili japonske zahteve - je nameraval pobegniti v.tuji- motivacijo, da ni mogoče prekiniti pogodb z Veliko Britanijo ter dobavljati več petroleja Japonski. Situacija je postala napeta, posebno še, ker zahteva Japonska povišanje nizozemskih dobav. Mussolini zopet na Primorskem RIM, 21. okt. ZPV. Mussolini je v soboto popoldne odletel s svojim trimotor-uini letalom v Forll, od koder bo izvršil inšpekcijo še preostalih divizij, ki so razmeščene v severnovzhodnem delu Italije. Ob priliki zadnjih obiskov je Mussolini inspiciral armado »Po« in II. armado, sedaj bo pa Inspiciral divizije VII. armade ter bo ob tej priliki obiskal najbrže tudi Trst, Reko in Pulj. Te inšpekcije bo izvrševal Mussolini z letališča v Foriiju. Smel italijanski letalski podvig RIM, 21. okt. Stefani. Italijanski glavni stan je izdal včeraj to-le poročilo: V noči 19. t. m. je naš oddelek težkih bombnikov po dolgem poletu 4500 kilometrov *?vede! ofenzivno akcijo na važno petrolejsko središče na otoku Bahreju v Perujskem zalivu. Napad je bil na rafinerije 'n skladišča olja ter goriva. Napad je uspel in so nastali ogromni požari, ki so s® videli zelo daleč. Vsa naša letala so se vrnila, V Severni Afriki je naše letalstvo bombardiralo vojaška taborišča v ^iasel Rumu vzdolž obale vzhodno od Marsa Matruh ter taborišča in letališča v Makenbausu, kjer je bila bombardirana železniška proga in letališča. V El Da- biju so naša letala bombardirala enake objekte. Vsa naša letala so se vrnila. Sovražno letalstvo je bombardiralo Bardijo in Halfo, kjer pa ni bilo nobene škode, niti žrtev. Angleško letalstvo ja spet bombardiralo Benghazija in so letala zmetala veliko zažigainih in eksplozivnih bomb na pristanišče in na mestno središče, pri čemer je bilo zadetih nekaj hiš v muslimanski četrti. Žrtev ni bilo niti škode na vojaških objektih, V Vzhodni Arlki je bil odbit s pomOčjo letalstva napad, ki ga je poskušal sovražnik s svojimi oklopniml kolonami na Gerilo. Napad je bil takoj odbit. Sovražna letala so izvedla napade na Todinjak, na Baranto, j na Diredauo v Abesiniji. de Camero in Massau. Bila je majhna I škoda. Napadi so bili tudi na neka druga J mesta, pa so ostali brez uspehov. RIM, 21. okt. Unp. Petrolejske rafinerije na Bahreinskih otokih v Perzijskem j zalivu, ki so last neke ameriške družbe, J so bile zažgane po italijanskih letalih. Italijanski letalci so dobili zadostno količino petroleja iz italijanskih podmornic, ki so bile poslane v Perzijski zaliv s petrolejem na krov«. Bombni polet na Bahrein-. ske otoke je eden izmed najdaljših dosedanjih akcij v tej vojni. Italijanska letala so se v Perzijskem zalivu ustavila ter napolnila svoje tanke s petrolejem, ki so ga dobila s podmornic. Italijanska težka bombna letala so morala leteti čez 3500 kilometrov daleč, da so dosegla cilje. Na 33 kilometrov dolgem otoku, ki je v britanski oblasti, so nastali ogromni požari. — KAHIRA, 21. okt. Reuter. Uradno javljajo, da so angleška letala bombardirala no, njegova sodelavca Leca in Devaux sta spravila v Španijo težak kovčeg, ki so ga španska oblastva vrnila vladi v Vicliyju. V kovčegu je bilo mnogo deviz, zlato in dragocenega nakitja, ki ga je ljudtsvo poklonilo državni blagajni za vojne namene. Cenijo se vrednosit na 10 milijonov frankov. Sodelavca sta zdaj v Angliji, Reynaud pa v preiskovalnem zaporu v Riomu. WEYGAND V RABATU LONDON, 21. oktobra. Reuter. General Weygand je prispel v Rabat, kjer ga je na letališču sprejel generalni guverner Nogues, Weygand je šel k maroškemu sultanu. ARETACIJA V INDIJI KABUL, 21. oktobra. DNB. Blizu Varde so aretirali sodelavca Gandhi-ja, Vinobija, člana protibritskih ne-disciplinirancev Indije. Aretiran je bil med govorom proti Veliki Britaniji, ko se je zavzemal za mir. WILLKIE VABI ROOSEVELTA DEBATO NA sovražne ojjekte v BengazSju in Borki,] NEW YORK, 21. oktobra. DNB. Re-dalje v Halfaji blizu Solluma. Druga sku publikanski kandidat Willkie je po-pina 'etal je bombardirala mesto Marica /.val Roosevelta, naj se sestaneta 30. na Dodekaneškem otočju in tretja skupi-1. m. v Baltimoru, kjer bi'se vodila | debata o njunih stališčih in programu. Maribor, ponedeljek 21. poštnina PLAČANA V GOTOVINI TELEFON UREDNIŠTVA: 23-67 UDRAVE: 25—67 ln 23-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, 21. oktobra. Vsak program za bodočnost mora imeti točno opredeljeno stališče glede socialnih vprašanj, kajti že danes so ti problemi najbolj pereči, njihova pravilna uporaba in izvedba bo pa sploh odločilna pri prehodu iz vojnega v normalno stanje. Tudi »Program« ljubljanske mladine, o katerem smo že v sobotnem uvodniku govorili, rešuje v svojih »Socialnih načelih« vse probleme našega kompliciranega socialnega življenja. Idealna zamisel, čeprav manjka recept, kako izpre-meniti človeka, da bo vse to taKO lepo izvedljivo, vse tako pošteno rešljivo! V brošuri začrtana »Socialna načela« pozdravljamo kot poizkus poštenega iskanja izhoda iz »zagate«. Ljubljanski program se nam zdi v sedanjih časih našega političnega mrtvila in z ozirom na nujno potrebo razvoja političnega življenja slovenske mladine v bodočnosti tako pomemben, da se dotaknimo vsaj nekaterih »Socialnih načel« tega programa! Program se postavlja odločno v vrste »tretjih«, kajti brez pomislekov proglaša za aksiom človekove naravne osebne pravice. V nadaljnjih razglabljanjih oikla-nja gospodarsko suženjstvo našega sistema, pa tudi duhovno suženjstvo drugih sistemov, našemu nasprotnih. Poslavija edino pravilno načelo, da mora vsaka socialna pravica biti le plod izpolnjene socialne dolžnosti. To so besede, ki jih v današnjih časih, ko se vsepovsod zahteva pravica, dolžnosti pa nihče noče poznati, vse premalo slišimo! Ali lahko demokracija prevzame od Doslej največji napad na Berlin Alarm je trajal v Berlinu vse do zore — Istočasno so izvršili talskih napadov na London in Anglijo — Močno s?rel]anle NEW YORK, 21. okt. Unp. Angleški bombniki so davi zgodaj zjutraj predrli obrambo Berlina ter izvršili doslej najtežji napad na nemško glavno mesto. Zračni alarm je trajal do zore. Angleška letala so letela zelo nizko. Nemški radio pa poroča, da je bila večina angleških letalskih edinic razpršena, še preden se ji je posrečilo priti do Berlina. Nekaj letal je odvrglo zažigalne bombe. Zadeti so oili nevojaški objekti. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno, drugo pa še, ko je bilo na poti. DANAŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 21. okt. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja: Glavni sovražni napadi so bili naperjeni proti Londonu In Mid-landu. Letala so prišla kmalu po mraku ter prenehala z napadi ob zori. Napadi na Midlande pa so trajali še dalje. V Londonu je bila prizadejana škoda na zgradbah ter je nastalo več požarov. Bilo je nekaj mrtvih in več ranjenih. V Mid-Iandih je bil napad koncentriran na neko mesto, čeprav so padale bombe tudi v drugih distriktih teh provinc. Drugod so bili posamezni napadi, pri katerih ni veliko škode. Tudi smrtnih žrtev ni veliko. V teku včerajšnjega dneva je bilo sestreljenih 7 sovražnih lovcev. Izgubili smo 3 lovce, toda vsi trije piloti so se rešili. Dve letali sta bili sestreljeni v teku noči. LONDON, 21. okt. Reuter. Druga objava letalskega ministrstva pravi, da so angleška letala nocoj napadla Berlin ter Severno Italijo in invazijska pristanišča. STRELJANJE ČEZ KANAL LONDON, 21. okt. Reuter. Včeraj so pričele angleške obalne baterije z doslej največjim bombardiranjem nemških pošto jank ob južnem obrežju Kanala. Bombardiranje je presegalo vsa dosedanja v tej vojni. Od eksplozij angleških granat se je tresla vsa grofija Kent. VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 21. oktobra. DNB Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo Ponoči 20. t. m. so nemške podmornice izvedle nove uspešne napade na angleške konvoje. Po poslednjih vesteh je bilo preteklo noč potopljenih 17 sovražnih trgovskih ladij, ki so plule v spremstvu s skupno 110.000 tonami. V poslednjih dveh dneh sta bila uničena dva velika angleška konvoja, v poedinih akcijah pa je bilo potopljenih 327.000 ton angleškega trgovinskega brodovja. Kljub slabim vremenskim raz. Nemca zopet vrsto srditih le* angleških topov čez Kanal meram je nemško letalstvo nadaljevalo včeraj z napadi na angieško prestolnico in druge vojaške cilje v srednji in južni Angliji. V pretekli noči so številna nem-ška letala izvajala zaporedne napade na London in zmetala velike količine bomb, ki so bile tudi največjega kalibra. Poleg drugega so zelo poškodovani tudi doki »Vzhodna Indija« in tovarne plina v Greenwichu ter letalske tovarne. Na raz-nih železniških postajah so nastali veliki požari in so bili poškodovani vodovodi. Nastale so velike eksplozije in opaziti je bilo plamen iz višine tisoč metrov. Težki bombniki so izvedli napad na luške naprave v Liverpoolu in industrijske naprave v Coventryju. Bombardirana so bila tudi druga središča angleške industrije za oboroževanje v južni in srednji Angliji. Vsi ti napadi so bili izvedeni z uspehom. Sovražnik ni niti enkrat napadel Nemčije. DANAŠNJE POROČILO BERLIN, 21. okt. DNB. Angleška letala so skušala v noči med 20. in 21. oktobrom napasti prestolnico Nemčije. Večii del letal je bil odbit, preden se je približal Berlinu. Le posameznim angleškim letalom je usI>elo, da prelete mesto in odvržejo bombe na stanovanjske četrti. Zadeti so bili samo nevojaški objekti. drugod načela, pa da se pri tem ne pregreši proti svojim idealom? Bre? skrbi, da bi padel v Petainovo »sintezo«, govori program o zasebni in skupni lastnini. »Zasebna lastnina ne sme biti samo pred met osebnega uživanja lastnika, nego osnova za trajno ustvarjanje novih dobrin zanj in za skupnost«. Prav v tej zvezi pa je treba poudariti, da pri nas nikoli ne slišimo nedemagoške zahteve, ki jo navajajo »Socialna načela«, da se n. pr. kmetu, ki ne zna ali noče upravljati svojega imetja skladno z interesom skupnosti, odvzame zemlja. Tega iz de magoških razlogov nočejo povedati niti tisti, ki so sami v svojih Utopijah rra vilno spoznali nedonosnost in socialno krivičnost načela »laisser faire« v ;'Oije delstvu. Istočasno ko program zastopa načelo podružabljanja privatnih podjetij, pa poudarja zdravo misel o slabi upravi po družabljenih podjetij ter dejstvo, da so njih nameščenci neprimerno slabše pla-, čani kakor v vseh drugih privatnih podjetjih. Najprej je treba imeti vzgojene ljudi, potem se bo dalo podružabljevati. Stanje našega zadružništva, pred vsem pa dejstvo, da sploh ni bilo sposobno ublažiti krize, kaj malo potrjuje zahtevo po podružabljevanju v časih, ko za to še ni zadosti poštenih in sposobnih ljudi. Take težave imajo tudi sovjeti, ki z najbolj drakonskimi ukrepi niso mogli popolnoma onemogočiti dela »saboterjev« in lenuhov v državnih podjetjih. V tej zvezi je nedvomno dobra zahteva, da se za delomržneže uvede prisilno delo. Ko poudarja program, da stojimo na pragu novega socialnega reda, pove z redko odkritosrčnostjo, da gre tu za usodo mladine, ki je zato ne sme nihče ovirati v njenih ustvarjalnih naporih za nov, boljši red življenja, najmanj pa tisti, ki pripadajo že preteklosti. Mislimo, da je to prva odločna beseda mladine JNS proti sedanjemu stanju. Beseda, ki naj se jo spomnijo tisti, ki so jo takrat, ko so bili tudi sami »mladina«, uporabljali v boju proti »starinom«. V odstavku o »Nravnosti v javnem in zasebnem življenju« zveni kot težka ob tožba vsega dosedanjega dela političnih voditeljev zahteva, da se »stranka ne sme nikdar istiti z državo« in da »državna uprava ne sme nikdar postati strankin aparat«. Vse preveč žalostna je zgodovina zadnjih dvanajstih let in vse preveč ležke so njene posledice v življenju naprednih ljudi v Sloveniji, ker se že prej ni prišlo do tega spoznanja! Nekoč se je zaradi takih besed proglašalo napredne ljudi za »izdajalce«! Nikar pa naj ne hodijo preroki in pravijo: »Program« je pisan iz zadrege, ker se je zašlo v zagato! Kakor rdeča nit se vije skozi »Program« priznanje o »zagati«, vendar je vseskozi vidna iskrena želja, da se navzlic vsemu, pa tudi s Angleži o treh načinih vojskovanja Obramba Anglije, kombinirane akcije mornarice in letalstva ter bitka za Egipt — Reuterjev vojaški dopisnik pravi, da se bo Anglija sama začudila, ko bo izvedeša za moč angleške vo ske v Egiptu — Nemci pa trdijo, da dela čas LONDON, 21. okt. Reuter. Reuterjev vojaški dopisnik piše: Angleški politični krogi menijo, da so mogoči trije načini politke, odnosno pot do zmage v sedanj] vojni: 1. da se pojmuje bitka za Anglijo kot glavni nemški napor in se zato ta utrdba brani z vsemi silami, brez ozira sa to, kaj bi se utegnilo drugod zgoditi; 2. da se prično sistematični letalski in pomorski napadi na najobčutljivejše točke vzdolž vse v nemški posesti se nahajajoče obale od Narvika do Španije; 3. da se presoja vse drugo sporedno, razen vojna v severni Afriki za obrambo Egipta In Vzhoda. Vsi ti trije načini vojskovanja imajo svoje pristaše. Londončani so vsekakor najbolj prizadeti s problemi obrambe svojega mesta in bodo gotovo storili v tem oziru vse potrebno. Drugi način vojskovanja, ki bazira na stalnem vznemirjanju sovražnika, sloni na teoriji uporabe premoči vojne mornarice. Kakor se Je pokazalo v Cherbourgu, morejo angleške bojne ladje napasti skupaj z letalstvom vsako obalno točko, ki si Jo izberejo in mogle bi tudi izkrcati mehanizirane čete, sposobne za prilično obsežne napade, četudi bi bilo treba zavzeti sovražno ozemlje samo za krajši čas. Ta način vojsko vanja ima posebno veliko pristašev. Tretji način, t. j. obramba Srednjega vzhoda, je odvisen v neki^ meri od bo dočili akcij sovražnika. Iniciativa mora ostati v rokah Grazlanija, ako ne zaradi ničesar drugega, že zaradi Italijanskega cilja: zavzetja Egipta. Angleži nimajo no benega namena zavzemati italijanske položaje, čeprav bi dobro pripravljena ofenziva v pravem trenutku ta cilj lahko do segla. Obramba Egipta je tako zelo važna in ne more vplivati na njo noben do godek v bližini Anglije. Prihod zime b< mogel omogočiti angleški vojni mornarici, da se poslužl vseh treh načinov vojskovanja. Slabo vreme bo pomagalo branilcem Anglije, ne bo pa oviralo vojne mornarice In letalstva pri izvanjanju podobnih akcij, kakor je bila zadnja ob napadu na Cherbourg. Ko se bo pričela bitka v Afriki, bo ena najpomembnejših in odločujočih na svetu. Razvoj dogodkov Je odšel predaleč, da bi bodisi Angleži bodisi njihovi nasprotniki mogli izbegniti tej odločilni bitki. V pričakovanju te bitke se krepi suhozemska vojska, mornarica in avia-cija, vse pa je pokrito s tančico skrivnosti, a kadar bo ta skrivnost razkrita, se bo sama Anglija začudila nad silami, ki so zbrane v severni Afriki. MONAKOVO, 21. okt. Stefani. »Mun-chener Tagblatt« je objavil članek načelnika odseka za politični tisk nacionalno-socialistične stranke Sundermanna, ki ugotavlja, da je čas v sedanji vojni najboljši zaveznik sil osi in ne Anglije. Pisec postavlja vprašanje, kako naj Anglija sploh upa, da bo mogla pregnati nemške v prilog držav osi čete od Narvika do Biskajskega zaliva in od Pariza do Bukarešte, ko ni bila niti sposobna obraniti svoje položaje na jugu evropske celine? BERLIN, 21. okt. Stefani. V berlinskih političnih krogih naglašajo, da postaja Sredozemsko morje vedno bolj in boli področje, ki bo odločilo usodo sedanje vojne, zlasti po odstranitvi angleškega vpliva na Balkanu. Tam tudi pravijo, da je Edenovo potovanje zadnji poizkus, da se prepreči katastrofa Velike Britanije. Nemški listi pravijo, da potrebuje angleška pošta dva meseca, da pride od Severnega do Sredozemskega morja, kar najbolj dokazuje uspeh kontrole nemškega in italijanskega letalstva ter mornarice. Nov angleški napad na Italijo BERN, 21. okt. Stefani. Švicarska telegrafska agencija objavlja poročilo generalnega štaba, da so v noči od 20. na 21. oktobra leteli nad Švico angleški bombniki v južnovzhodni smeri. Protiletalske baterije so ponekod stopile v akcijo, Od začetka septembra Je bil to prvi ponovni polet Angležev preko Švice. BERN, 21. okt. Ag. Suisse. Prvič po več kot enem mesecu so letela tuja letala včeraj okoli četrt na 10 ponoči preko Švice. CURIH, 21. okt. Unp. Včeraj ponoči so bili v Curihu, Bernu in Ženevi dani zračni alarmi. Misli se, da so Angleži po več kot enem mesecu spet začeli napadati Severno Italijo. Strašne povodnji v Pirenejih ŽENEVA, 21. okt. DNB. Škoda, ki jo Se povzročilo strašno razdejanje povodnji v španskih Pirenejih, cenijo na milijardo frankov. V dolini Tera je odnesla povodenj 60 hiš in neki sanatorij. Tudi v francoskem Perpignanu so morali odstraniti del prebivalstva; iz bolnišnice so rešili 140 težko bolnih. Zdraviliške La Prest blizu Pra de Moloa je zasuto s poplavnim nanosom in vsi zdravniki sanatorija so utonili. V Amelie les- Bains je odnesla poplava 63 hiš, utonilo je 25 oseb. Arles sur Tech je zravnan z zemljo; električna centrala pri Pas de Loup pa popolnoma uničena. sredstvi, ki vsaj po formi niso demokratska, najde boljša pot za bodočnost. Pot, ki ne bo vodila skozi duhovno suženjstvo, skozi široko reklamirane ugotovitve, češ, mi moramo trpeti, da bo našim zanamccm boljše, temveč bo že nam samim dala široke možnosti popravitve sedanjega sveta. Rr Kanadski guverner pri Roosevetu HYDE PARK, 21. okt. Reuter. Generalni guverner Kanade, grof Alton In njegova soproga Aliče, ki sta obiskala Roosevelta, sta se odločila, da podaljšata svoje bivanje v USA. Ostala bosta v Hyde Parku še do Jutri, nakar se bosta z avtomobilom odpeljala v New York, Roosevelt se bo najbrž drevi poslovil od svojih gostov in s posebnim vlakom odpotoval v Washing:on. Velika vojvodinja Luksemburška In njen mož sta bila danes prejeta pri kanadskih gostih. Vznemirjenje zaradi položaja v Španiji WASHINGTON, 21. okt. Havas poroča: Kakor je bilo že javljeno, bo ameriški Rdeči križ poslal v Španijo parnik z moko ter je za ta prevoz že dobil dovoljenje Anglije. Med tem pa vznemirja Ameriko notranji položaj v Španiji In je zato odredila ustavitev odpošiljanja na-daljnjih ladijskih tovorov za Španijo. Mariborska napoved: Pretežno jasno in stanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura 14, danes minimalna —0.5, opoldne 11, vožnjo v Pariz pred dvema letoma sem občutila, kako utripljejo srca francoskih žena prav blizu mojega srca. Poizkusila bom drevi govoriti jim po radiu in jim povedati preprosto resnico, ki mi prihaja naravnost iz srca.« Dobil sem občutek, da njene besede niso bile oficielne fraze, temveč izbruh resničnih čuvstev. Kraljica bi prav tako rada kakor narod, storila vse za nas. Toda, bilo je že prepozno. £*■ »Razuiueaito vaš, ne očitamo vam ničesar..." Antinre M a ur os s / Pretresljive besede po radiu na angleški narod — Ciovek mora biti pravičen: vse, kar smo zahtevali od njih, so do pičice storiti — V avdienci pri kraljici Elizabeti — Aux armes, c foyens... — Slovo od domovine Z Boca v bližini Versaillesa sem odletel v Anglijo ter stopil takoj v angleško informacijsko ministrstvo. Pravkar so bili zbrani pred stavniki angleškega tiska na posebni konferenci in tajnik me je takoj pozval, naj poročam o prilikah v Franciji. »Govorili boste vsemu angleškemu tisku!« Nisem vedel, kako naj bi začel. Toda, tistega dne sem bil tako pretresen zaradi trenutnega položaja v domovini in nje bodočnosti, da so mi besede kar same hitele iz ust. Ko sem končal, je na moje veliko presenečenje vstalo vseh 300 novinarjev, ki so bili zbrani v dvorani, in so mi navdušeno ploskali. Spremili so me k Duff Cooperu. Zvečer sem govoril po radiu British Brodcating Company. Med drugim sem dejal: »Niti 1. 1941, tudi ne jeseni ali v prihodnjem mesecu nam ne morejo nuditi naši prijat-lji Pomoči: zdaj se mora to zgoditi! Vemo, luko odlično se je borila angleška vojska in -rije Royal Air Force, vemo, da so ti storili vse, Iarch je dobil izdelavo načrtov za gradnjo velikega športnega stadiona v Beogradu in za regulacijo gornjega dela mesta in celotnega Kale-niegdana. Po njegovih načrtih bodo zgradili pod Kalemegdanom predor, da bi rešili vprašanje železniškega omrežja v Beogradu. n. Petmilijonsko posojilo je sklenila najeti valjevska občina na predlog aprovizačijskega odbora za nabavo hrane za prebivalstvo. ZA OMEJITEV PIJANČEVANJA NA HRVAT-SKEM Po banovi odredbi se bodo odslej zapirale gostilne z alkoholnimi pijačami v vseh krajih na Hrvatskem, kjer ni sedež okrajnega načelstva ali njegove ekspoziture, že ob 21., izjemoma bodo smele biti odprte do 23. Prepove- Dinar je postal »minimalna miloščina" Z draginjo so se pomnožili tudi berači. Se pomnožili in podražili. Novčič 25 para, tako zvana kronca, ki ga jc že v dobrih časih berač kvitiral lc s kislim obrazom, danes na beraški borzi sploh več ne nolira. Se samo blamiraš, če daješ duška svojemu socialnemu čutu z denarjem, ki si zanj človek ne more kupiti niti pol žemlje. Ne, minimalna miloščina je dandanes dinar, a kakor vse kaže, bo kmalu poskočila na 2 dinarja. Berači tozadevno že žugajo... „iBerači me bodo zares spravili na beraško palico," jc zadnjič potožil ljubljanski gospod, znan po svoji dobrodelnosti. ^Potolažile se,“ je pripomnila dama, ,saj bomo prišli vsi..Prav za prav svetla perspektiva: ko bodo vsi ljudje berači, potem tudi lieračcv ne bo več. Logično. — Na nikdar site nas berače — ki nismo niti vredni plače — ozira Bog se iz nebes — je zapel nekje Anton Medved. Ampak dandanes je podoba taka, da se Bog na nas več ne pzira. i Na nekem samotnem dalmatinskem otočku sredi sinjega morja sem našel enega edinega človeka. In ta me je zaprosil za milodar. Bog in berači so povsod. Včeraj me pred hišo ustavi berač. Zdravih lic je, srednjih let, in nič mu ni poznati, da bi bil kaj lKJležcn. Ampak na dve palici se opira. Pravi, da je to od živcev. In lam iz litijskih hribov je doma, torej ožji rojak. Pa brskam po denarnici: kovača imam in dva ficka po 50 para, na Dolenjskem jim pravijo „nežkc“. Podam, on ju gleda in zmajuje z glavo. Ah, saj sc res sirotno, čeprav tako lepo rumeno, odražata ti nežlu na beračevi dlani, cel dinar bi se že bolj postavil. In mene je kar malo sram. Potem pa zberem svoje moralne moči in pravim: „Poglejli^ človek božji, jaz sem vam dal dinar. Jaz sem sLoril svoje. Ljubljana pa ima 80.000 prebivalcev. Treba vam torej samo obiskati še ostalih 70.90!) Ljubljančanov, in če vam vsak da dinar, boste za nekaj časa preskrbljeni." Nato se je mož široko zarežal in mi celo rekel boglonaj in srečno. Mož je bil vsekakor uvideven. Saj pravim, ako bi bili v>i Ul.'dj<; uvidevni, bogataši kol berači, pa bi se dalo lepo izhajali na lem božjem svetu. e jo. RUB¥ M. A¥RES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 14 — Dober večer, — je pozdravil Jim-my. Čudovito je obvladal svoj glas, vendar je bilo čutiti, da ne more docela skriti svojega ogorčenja. Mortlake je vstal in vidno nagubal ček). — Dober večer, — je kratko odvrnil pozdrav. Cyntliija pa je dala Jhnmyju roko. Videti je bilo, da ji je bilo kar všeč, ker sta se spet srečala. Seveda, Cynthija je bila žena, ki ima rada dve železi v ognju. Ko pa se je srečala z Jimmyjevim pogledom, ji je vendarle postalo nekoliko nerodno. Žal ji ga je bilo. Tako ljubezniv fant je, si je mislila. Zanesla se je na to, da je »Mamio« kraj, kjer se ji ni treba bati, da bi Mortlake in Jimmy vprizarjala neljube ji scene. Neprijetno ji je pa vendarle bilo, da jo je prav tu našel Jimmy v družbi z Mortlakom. Čez teden dni ali dva bi je ta okolnost ne grizla več. Rada bi vedela, če je Jimmy znabitl že izvedel, kako ga je prelisičila... Nasmehnila se mu je sladko kot redko kdaj... —Ali tu večerjate, Jimmy? Nisem vas opazila. Seveda to ni bilo res. Zagledala ga je, čim je vstopila. — S svojimi prijatelji sem tukaj, — je kratko dejal ter se ozrl na mizo. Pri tem se je srečal s Kristininim pogledom. — Naglo je izmaknil pogled ter se spet zazrl v Cynthijin lepi obraz. — Kdaj te lahko obiščem? — je vprašal. Kljub temu, da je govoril tiho, je vendar Mortlake mogel slišati vsako besedo. Cynthija se je z glasnim smehom otresla zadrege. — Dragi prijatelj, pridi, kadar te je volja... Drago mi bo, ko me obiščeš ... Pridi popoldne, kaj? In spet se mu je nasmehnila ter pokimala. Jimmy je videl, da ga s.tem odstavlja. Naglo se je obrnil ter odšel. Njegovo srce je bilo težko ko kamen. In spet je sedel poleg Kristine. Plašno se je dekle obrnilo k njemu: — Ali ni bila to Cynthija Earrovva? ... Jimmy, zakaj mi niste tega prej povedal? Predno ji je odgovoril, je segel po kozarcu in izpil. — Ah, oprostite, popolnoma sem bil pozabil, da se zanjo zanimate. Žal mi je... Sicer pa vidite, da ni sama. Toda če želite, jo povabim za ne- kaj kaj časa k naši mizi... — Mislim, da gospodična Cynthija ni vredna gospodične Wyattove, — je mirno rekel Sangster. Jimmy ga je ošinil z jeznim pogledom. Na ustnicah so mu že viseli očitki, a jih je s težavo pogoltnil. — Ozkosrčnež! — je na pol v šali zbodel Sangsterja. r Kasneje, ko so zapustili lokal ter sta se poslovita m sama nadaljevala pot proti domu, je Jimmy izbruhnil: — Zakaj neki si domišljaš, da bi Cyn-thija ne mogla biti vredna Kristine?... Nezaslišano, da si drzneš kaj takega reči! — Res je, — je mirno vztrajal Sangster pri svojem. — Ti dve ženi se ločita ko dah in noč. Vsaka živi v popolnoma drugem svetu! — Znabiti v srečo Cynthije, — je posegel vmes Jimmy. — Meni se zdi tista tako zvana »ugledna in dobra družba« precej dolgočasna zadeva. Kristina pa je v mojih očeh še cel otrok. In taka bo ostala vse dotlej, dokler se bo držala materinega krila. Zelo rad imam gospo Wyattovo, toda odkritosrčno moraš priznati, da smo preživeli danes obupno dolgočasen večer. Nekaj trenutkov je vladala tišina. — Če je tale tvoj pomislek resničen, — je nekoliko ironično pripomnil Sangster, — potem mi dovoli, da se čudim tvoji ljubeznivosti do gospodične Wyat-tove. — Kaj vraga blebetaš? — je skočil Jimmy. V žaru ulične svetilke je bil vi-. je neljubeznivo^ za- deti njegov obraz hudo razjarjen. — Jaz? Kaj praviš? Jaz da sem ljubezniv do Kristine? Zakaj neki? — se je znenada zasmejal. — Saj je vendar še cel otrok! — No, seveda, sam najbolje veš, kaj delaš... Toda Jimmy... — No, kaj...? godel. Sangster je nekaj trenutkov okleval, končno pa je le vprašal: — Ali ti Cynthija danes zvečer ni ničesar rekla? Nekaj posebnega na priliko. Jimmy se je otožno nasmehnil. — To, kar mi je rekla, je bilo hudo brezpomembno. Prav nič zanimivega. Rekla mi je, da jo ob priliki lahko obiščem. Skratka, da jo veseli, če vidi svoje »prijatelje«. — Posebno ostro je naglasil zadnjo besedo. — In kaj si ti pričakoval, da bi mi rekla? — je vprašal. — Nič. Toda poslušaj: ali veš, kaj se govori v klubu? — Kaj? — Da je zaročena z Mortlakom! Sangster je v temi slišal, kako Jimmy težko diha. — Že mogoče. Toda na takele marnje ne bi stavil svoje glave, — je pristavil tiho. — Prav imaš. Verjetno so to za lase privlečene klubske marnje, — je dejal Jimmy presenečeno. — Stavim, da je vse to laž. Kako bi le mogla biti zaročena z Mortlakom ali komer koli, ko pa njen mož še živi? (Dajje.) Ljubljana Priglasitev v pomožno vojsko Po uredbi o pomožni vojski in državni obrambi so vsi moški jugoslovanski državljani od dovršenega 16. do dovršenega 70. leta — z izjemo obveznikov vojaške sile — uvrščeni v pomožno vojsko državne obrambe. Zaščitni urad mestnega poglavarstva razpošilja te dni tiskane Pozive ljubljanskim obveznikom. Vsakdo, ki prejme poziv, ga mora natančno izpolniti in ga v treh dneh osebno izročiti v zaščitnem uradu, Mestni trg št. 2, I. Kdor bi tega poziva ne prejel, pa spada v pomožno vojsko, se mora, če ima v Ljubljani domovinsko pravico ali biva v Ljubljani, že najmanj tri mesece, tudi brezpogojno oglasiti v zaščitnem uradu in tam podati potrebne podatke. Pod obveznost prijave spadajo tudi osebe, ki so začasno nesposobne za vojaško službo, kakor tudi rezervni čast niki, rezervni vojaški uradniki in obvezniki vojne sile, ki so ali še bodo oproščeni vpoklica k vojaškim edšmcam v mobilnem m vojnem stanju. Zborovanje slovenskUiskavtovm planink V veliki sejni dvorani ljubljanskega*] deželju. Danes obsega Dravska skavtska magistrata je imela v nedeljo Dravska skavtska župa svojo 18. redno letno skupščino, na katero' so se zbrali delegati vseh skavtskih organizacij Slovenije. Zastopa je bila po svojem delegatu tudi žlavn* uprava Zveze skavtov Jugoslavije v Beogradu, od predstavnikov obla-stev pa so bili navzoči: banovinska in mestna referenta za telesno vzgojo gg. ^omih in prof. Dobovšek ter g. polkovnik Hercog kot zastopnik poveljnika ljubljanske divizije. Zborovanje je vodil župni starešina ’nž. arh. Pengov (Bistro oko), Jd je v svojem poročilu poudarjal idealna stremljenja skavtizma in njegovo veliko poslanstvo: vzgajati domovini zveste in značajne sinove in hčere, zavedne državljane, neomahljive borce, neutrudne delavce. Tudi v viharjih današnjega časa ie in ostane Dravska skavtska župa trdno sklenjena jeklena veriga. Četudi skavti-zem žal pri nas še vedno ne najde pravega razumevanja in ne uživa tistega Položaja, ki mu gre, — slovenski skavti in planinke bodo vztrajali in v strogi disciplini, iskrenem tovarištvu in v zavesti, da brez boja ni zmage, nadaljevali svoje tiho, skromno, vestno in požrtvovalno delo: delo za dom, za narod, za državo, za kralja! Iz poročila načelstva in ostalih poročil uprave izhaja, da se je slovenska skavtska organizacija v preteklem letu kljub mnogoterim težavam in oviram krepko razvijala in .si utirala pot zlasti na po- | vojske. župa 16 st egov, 5 župnih klubov in tri pripravljalne edinice. Vsega članstva skupaj je 1380 in sicer 1067 skavtov in 313 planink. Kar zadeva delo posameznih stegov, omenja poročilo med drugim pohvalno Kaajev steg Maribor, ki je čvrst skavtski mejnik na naši severni meji. Skavtska četa v Pragerskem, kt je poprej spadala pod mariborski steg. je postala samostojna četa. Zelo marljiv je Matjažev steg Črna pri Prevaljah, medtem ko Malgajev steg Prevalje v delu zaostaja. Z neugodnimi prilikami se mora boriti Donačkogorski steg Rogatec. Tudi Dravski steg Ptuj ima velike težkoče zaradi ozkosrčnega stališča krajevnih šolskih oblasti, ki zahtevajo popolnoma ločeno delovanje dijakov od nedijakov. Mrkonjičev steg Celje je prebrodil krizo in spet napreduje, Savinjski steg Rimske Toplice pa se bo reorganiziral. Prvo mesto med vsemi stega pa zavzema po ooeni žtipe danes Steg kralja Matjaža Litija, za kar gre največja zasluga njegovemu starešini br. Franu Pleničarju. Za to je bfl od glavne uprave odlikovan s skavtskim vencem. Za novo društveno leto je bilo soglasno spet izvoljeno dosedanje starešinstvo in večinoma tudi ostali člani župne uprave. S skupščine so bile poslane udanost-ne brzojavke kralju in knezu namestniku, pozdravi pa prosvetnemu ministru, ministru za telesno vzgojo in ministru c Moderni valjčni mlin je postavil v Nizki pri Rečici ob Savinji domačin Jurjevec ,lesni trgovec iz Zemuna. c Nesreče. 41 letnemu delavcu v tovarni v St. Pavlu pri Preboldu je stroj pokvaril roko. — 49 letna posestnica Terezija Kuzman iz Vitanja je pomagala podirati drevje. Pri tem jo je udarila veja in ji zlomila levo nogo. — 55 letna pre-užitkarica Jožefa Flajs iz Št. Janža na Dolenjskem se je peljala z vozom. Splašili so se konji in si je pri padcu zlomila več reber. c Okrožno sodišče v Celju je pri prizivni razpravi obsodilo posestnico VanuS Marijo z Dečkove ceste v Celju na 10 dni zapora in. 300 din denarne kazni, ker je povišala svojemu najemniku stanarino od 400 na 450 din ter s tem prekršila čl. 11-11. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne Spekulacije. c Policijsko predstojnišlvo v Celju je zaradi navijanja cen spet kaznovalo več oseb, nekaj pa jih je prijavilo sodišču. c Naknadno se razglaša ,da morajo biti okna pri dnevni vaji proti napadom iz zraka, Id se bo vršila le dni, odprta in ne zaprta, kakor je to bilo doslej. c Elektriko napeljujejo v občini Rečica ob Savinji. Luč bo zagorela še pred zimo. c Avtogumo, vredno okrog 1000 din, so našli na nekem kozolcu v celjski okolici. Lastnik jo dobi na policiji. c Hmelja letošnjega pridelka je bilo do. slej prodanega okrog 2000 stotov. Cena je '35—40 din. c Celjska nedelja. Po trajnih deževnih dneh se je vreme vendar zopet ustalilo, da smo dobili zopet lepe jesenske sončne dneve. Tudi današnja nedelja je bil lep sončni dan. Mnogi so ga uporabili za izlete v lepo okolico, drugi so prisostvovali koncerta vojaške godbe, ld je bil od 11. do 12. pred magistratom. Popoldne pa je. bila tombola na Dečkovem trgu, ki jo je poselila velika množica ljudi. Priredil jo je socialni odsek celjske sokolske župc. c Orožniška postaja v Celju sporoča, da je neki požigalec v celjski okolici zažgal razna poslopja in hiše ter povzročil za 490.000 din škode. Teh požigov je sumljiv neki Kristijan L„ rojen leta 1912 v Hamburgu, pristojen v občino Trbovlje, ki se potika okrog in je nevaren tuji lastnini. c Hud mraz smo imeli zadnje tri dni v celjskem okolišu. Nekatere kraje v ravnini je v petek in soboto zjutraj pobelila slana. Plul Težkoče regulacijskih del na Dravi KONTROLA CEN-USN9A Vsi trgovci in proizvajalci usnja morajo nemudoma prijaviti vse zaloge surovin in izdelkov uradu za kontrolo cen v Beogradu in kr. banski upravi, referatu za kontrolo cen v Ljubljani. Vsako prikrivanje zalog ali netočna prijava se kaznuje po členu 5. uredbe o kontroli zaloge blaga z dne 14. VI. 1940. „SL I.“ kos 49. Vsi prodajalci in trgovci z usnjem bodo najstrožje nadzirani o eventualnem neupravičenem povišanju prodajnih cen ter bodo za ugotovljene tozadevne prestopke proti njim uporabljene najstrožje mere uredbe za pobijanje draginje in brezvestne spekulacije in uredbe o kontroli cen. a Prof. Ivan Noč, znani slovenski pianist, je angažiran za profesorja klavirja na glasbeni šoli „Stankovič“ v Beogradu. a Promet po TyrSwi ccstt je zaradi kanalizacije od danes dalje enosmeren in sicer v smeri proti Ježici po Tyrševi cesti, proti mestu od gostilne »Pri ruskem cajju" dalje pa po Vodovodni cesti Ta ureditev enosmernega prometa velja do preklica. a O peki kruha ob ponedeljkih jc ministrstvo trgovine in industrije izdalo že 27. septembra navodilo, po katerem je nočno delo v pekarnah prepovedano, ob sobotah in dnevih pred praznikom, ko so pekarne zaprte, pa je izjemoma dovoljeno delali štiri ure dalj, bodisi da se z delom prične zjutraj prej, ali da se delo zvečer kasneje konča. Prodajanje svežega kruha je prepovedano. H " Pg~ Mestna ofoci- fina v Kranju je .sklenila zgradili novo moderno poslopje za tekstilno Solo, za kar bo pri Drž. hipotekarni tenki najela posojilo v znesku 7 in pol mS^ona dinarjev. Celje Mezdno gibanje krojaških pomočnikov V soboto je v Celju nastala stavka krojaških pomočnikov, ki so po podružnici Osrednjega društva oblačilne stroke zaprosili mestno poglavarstvo v Celju 23. septembra za poravnavo mezdnega spora med njimi in krojaškimi mojstri. Kro-iaški mojstri so predlagali mezdni sporazum v tem smislu, da bi povišali po- močnikom v dosedanji kolektivni pogodbi določene mezde za 20%, to je za 0.70 do 1.10 din na aro. Krojaški pomočniki pa so zahtevali povišanje mezd za 40%, t.*j. za 1.40 do 2.20 din na uro. Mojstri nato niso pristali, vsled česar stavka v Celju 60 krojaških pomočnikov. Želeti bi bilo, da se krnaiu doseže sporazum. V Budini pri Ptuju, kjer je deroča Drava vsako leto izpodkopala več ha plodne zemlje in vedno hujfe ogrožala obdravske vasi niže Ptuja, so letos na spomlad pričeli z regulacijskimi deli. Na dveh najbolj izpostavljenih mestih so najprej zgradili predgradbi, da so zajezili rokava. Pregradba ob levem obrežju e ob zadnji visoki vodi preprečila ogromno škodo, vendar je hotela neugnana vodna sila ob strani predreti pot v rokav. V glavnem pa so delo čez poletje posvetili k pripravam za regulacijo. Gradili so betonske kocke in pripravili nekoliko tisoč ms izbranega gramoza za tanjače. Lotili so se tudi kopanja prekopa, iz katerega se bo nekoč razvila struga Drave. Pri tem delu se pojavljajo velike težkoče. Skoraj vse leto je visoka voda, ki onemogoča delo. Po določenem vodostanju je bilo podjetje obvezno delati v tem letu le par dni. Tako se lahko prične pravo regulacijsko delo s pripravljenim materjalom šele čez zimo, ko voda pade. Zaradi novih minimalnih mezd in dražjega gradbenega materiala, se je regulacijsko podjetje obrnilo na merodajne, da zvišajo preračun za ta odsek, ali pa zmanjšajo obseg delom, ker je to delo prevzelo na podlagi starih mnogo nižjih mezd in cen Tozadevno bo treba urediti, da ne bo delo na Dravi čez zimo počivalo, saj je to najbolj dragoceni čas. Tako da bodo vsaj nekatere izmed neštetih družin imele boren zaslužek na Dravi, ko vsa ostala javna dela počivajo. p Pismeni del izpita za učitelje kmečko nadaljevalnih šol je uspešno položilo pet vaških učiteljev iz ptujskega okraja in to Peter Kociper ,šol. upravitelj na Svetinjah, Karel Prah, Šolski upravitelj v Vurbcrgu, Jože Rojic, učitelj pri Sv. Marku, Pavle Šegula, učitelj pn Sv. Marjeti ter Franc Vičar, šolski upravitelj jia Polenšaku. — Vsa petorica ima štuwjski dopust, ld ga izkorišča za tritedensko praktično delo in vežbanje v banovinski vinarski in sadjarski šob v Mariboru, nakar bodo pripusče-ni z ostalimi učitelji-kandidali k ustmenemu izpitu pred posebno strokovno komisijo, la jo sestavljajo načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave, inž. Podgornik, višji šolski svetnik J. Krošel, ravnatelji vinarske in sadjarske šole v Mariboru J. Priol ter profesorji Šifrer, Kotlovšek in Pečovnik kot izpraševalci za poedine gospodarske panoge. p UjeM so mladtega taln. B. J., 16 leten ko Carski sin iz Sv. Barbare v Halozah, se te klatil po svetu že dalje časa in sc preživljal s tatvino. Zaneslo ga je tudi v Novo vas pri Ptuju k pos. Plohlu Francu. Od _ 4 letnega fantka — ostali so bili na polju — je izvabil ključ. Tako je neovirano vstopil v stanovanje in srečno odnesel iz omare 1183 din. Plohl je takoj prijavil tatvino. Stražniku Peklarjit se je posrečilo,_ da je zgrabil pravega klateža. Ko ie priznal dejanje, je še pokazal skrivališče za Rogoznico, kjer je imel shranjen denar. p Izkopavanje plinskih cevi. Mestna občina se je odločila, da oživi mrtve ka-pitalc, ki so zakopani v zemlji, kjer leže neizrabljene plinske cevi. Doslej so jih že izkopali na Pristanu, v parku, na Minoritskem trgu in Krempljevi uUci. Za plinske oevi bo mestna občina dobila okoli 250.000 din. Kupilo jih bo Mestno podjetje v Mariboru. Ji Avtomobilska nesreča. Malck Franc, er pri tvrdki Omig iz Ptuja, je vozil 10 polovnjakov vina iz Ormoža. V Cvetkovcih se je avtomobilu zlomila vzmet in je šofer izgubil oblast nad volanom. Avto in polovnjaki so zaropotali v oboestni jarek. K sreči ni bilo smrtne žrtve. Na avtu pa je škode za 20.000 din. Za višje pokojnine Bratovske skladnke lz vrst upokojencev Bratovske skladbice smo prejeli sledeče: Nedavno smo toplo pozdravili vest, da se Bratovska skladnica resno bavi z namero, povišati svojim upokojencem pokojnine, ki so za tese sedanje draginje popolnoma nezadostne. Prosimo Bratovsko skiadnico, kakor tudi vse druge merodajne čimte-Ije, da naj se razmišljanje o povišanju pokojnin ne vleče v brezkončnost, ampa^ naj se hitro kaj ukrene, s čimer nam bi bilo v tem tepcem času res čhnprej m izdatno pomagano. Upokojenci Br. sUdadnice. GRD ZLOČIN IZ MAŠČEVANJA V Lazah, občina Kapele pri Brežicah, Ke je izvršil v četrtek grd zločin. Radi vozne poti preko polja sta se sprla na njivi soseda Frane Strgar in Radanovič. Slednjemu je Strgar prepovedal voziti po Doti, ki vodi čez njegovo polje. Strgar je imel s seboj lovsko puško. Med prepirom ie prišla k njima in ju mirila Radanov:- čeva žena Terezija. Stergar je pomeril s puško in ustrelil v RadanovJčevo, da se je zgrudila mrtva. Nato je hotel ustrel’ti še Radanoviča in njegovega sto&ca, ki se je nahajal zraven, vendar sta oba pravočasno pobegnila. 58 letni Strgar se je po zločinu prijavil sodišču v Brežicah, odkoder je bil prepeljan v zapore okrožnega sodišča v Celju. Trboveljski drobiž Okužen vodnjak. Higienski zavod v Ljubljani je preiskal vodo iz javnega vodnjaka za cerkvijo v Retju in ugotovil, da je voda v tem vodnjaku okužena. Prebivalci Retja, smejo vodo in vodnjake uporabljati le, če jo prekuhajo. Članski sestanek je sklicala v petek popoldne v tukajšnjem Delavskem domu za svoje člane Zveza rudarjev Jugoslavije. Na njem so odgovorni poročali o zadnjih mezdnih pogajanjih. Baje se jc čula tudi kritika o doseženih uspehih. Dve poroki. Pretekli pondeljek sta sc poročila v Trbovljah Franc Železnik gostilničar in dolgoletni sokolski praporščak z Anico Bidermanovo iz Trbovelj. V nedeljo pa sla sklenila zakonsko zvezo Kužnik Dominik ml., dijak rudarske šole in Anica Dimnikova, uradnica laške pivovarne, hčerka pokojnega dr. Dimnika iz Trbovelj. | o 10.000 udeležencev je bilo na kranjski tomboli, ki so jo priredili gasilci v nedeljo popoldne. • I o Neznanca so našli prerezanega na 1 dvoje na progi pod Šmarjelno goro pri Kranju. Mrtvečeve identitete niso mogli ugotoviti. o Vlegel so je na tračnice pri Zalogu v soboto zvečer 28 letni kmečki sin Peter Loboda iz vasi Gradole pri Dolu. Pravijo, da so ga dolžili očetovstva v dveh primerih in je bil zato zadnje čase precej obupan. Oče ga je poslal z denarjem nakupit nekaj slvari. On pa je prodal še kolo in obleko ter se ves dan tolažil s pijačo, zvečer se pa vrgel pod vlak, ki ga jo vsega razmrcvaril. Truplo so prepeljali na pokopališče v Dolu. o Smrtna nesreča. V slovenjgraški bolnici je umrl v soboto zvečer 59 letni kočar Breznik Vinko iz Bukovsko vasi pri Dravogradu. Breznik j.e v petek skupno s svojim svakom Hartman Ivanom popravljal streho na domačem hlevu. Okrog 10. ju je poklicala Breznikova k nialci. Pokojnik je šel po strehi navzdol pri lem pa sta sc mu prelomili pod nogami dve lati. Padel jc v globino in zadobil več poškodb. Zena in svak sta takoj preskrbela prevoz v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je Breznik pri padcu zlomil več reber, lopatico, zadobil težje notranje poškodbe in poškodbe po glavi. Zdravniki so sc trudili, da rešijo ženi in trem nepreskrbljenim otrokom moža odtnosno očeta, toda njihov trud je bil zaman. o Nesreča v tovarni. V petek zvečer so je prepetila v tovarni Wosclmag v Šoštanju nesreča ,katere žrtev je postal 261elni tov. delavec Zajc Mihael iz Gaberk pri Šoštanju. Zajc je kakor po navadi tudi navedenega večera delal pri delu, pa je na neznan način prišel s prsti v stroj, kateri mu je zmečkal prste desne roke. Zdravnik OUZD dr. Kolšek jc odredil prevoz ponesrečenca v bolnišnico, kjer sc zdravniki trudijo, da mu rešijo prste. o V dvoletno pedagoško šolo v Beogradu je te dni odšel učitelj na loški šoli g. Korošec Drago. o Požar kozolca pose«tulka Karla Mateka v Novi cerkvi sla povzročila dva šoloobvezna fanta, ki sta se tam skrila, da bi v miru pokadila cigareto: v pogovoru sta se dečka sama izdala. Maleku Je pogorelo okrog 50 stotov krme, krčmarju Klincu okoli 10 stotov, dočim znaša zavarovalnina le 6000'— din. n Nadzorstvo nad cenami vseh vrst kož je razširjeno ter se nanaša: 1. ua surove kože (goveje, konjske, bivolske in telečje), 2. strojeni kože in kruponc (okrajniki, vratovi, kože za razne stroje, kože za podplate, gornje kože za ljudi) in telečje boks, kože za sedlarsko obrt blank in kože za strojno jermenje. Uvozniki-trgovci na veliko m predelovalci so dolžni za vsako zvišanje oen prositi oblasti za dovoljenje. Prav tako so vsi ti in tisti, ki imajo blago na shrambi dolžni prijaviti popis zalog označenih vrst kož po stanju na dan 15. okt. Za vse nadaljnje prijave zalog velja rok do najkasneje vsakega 5. v mesecu. Količino morajo označiti v kosili in leži. Samo slrcjjene kože, izvzemši kru-pone, morajo označiti s povrSino v kvadratnih čevljih ter v teži. n. Centralo za uvoz in razdelitev surovin ter pogonskih in pomožnih sredstev bodo ustanovili v Zagrebu po sklepu zborovanja hrvatskih kovinskih obrtnikov. ' < ' l§? ki top kalibra in posadko. Polarni sij v Romuniji tehtaš Zammivasti Lepotni recepti iz starih časov Kako si je nekdaj ženski svet ohranja« svoj© mladost in lepoto Kar stoji svet in kar bo še stal, bo ženske glave mučila skrb, kako ohraniti lepoto in mla dost kar najdelj. V tem svojem vročem hrepenenju posega včasih ženski svet po naravnost absurdnih sredstvih; mimo tega pa kujejo nekateri iz tega ženskega hrepenja imenitne kapitale in nesluteno bogatijo. Koliko sredstev je od davnih časov do danes že zapravil ženski svet za ohranitev lepote. Človek bi skratka tega ne verjel. Toda vse je bilo zaman. Ko so potrkala leta, ko se je priplazila starost, je bilo vse zaman. Zastonj so bili vsi recepti, vse maže in masaže. Ostalo je le grenko fizikalno spoznanje, da je na svetu večna edino materija. V tem stremljenju je bil ženski svet zanimiv posebno, v starih časih. Iz zaprašenih bukev posnemamo nekaj lepotilnih sredstev in receptov iz starih časov, vljudno v duhu želeč že preminulim ženskam: dober tek! Med najstarejšimi sredstvi za čim daljšo ohranitev lepote se na prvem mestu omenjajo kopeli v toplem surovem mleku. Tu je zgodovinsko znana neka rimska cesarica, ki se je vsak dan kopala v toplem osličjem mleku. V ta namen je gojila v ogromnem hlevu 500 oslic, ki so dnevno dajale veliko kad mleka. Zelo učinkovito sredstvo za ohranitev lepote je iznašel znani magik in čarodej dr. Al-bertus Magnus, ki ga je v svoji knjigi »Prave vražje mešanice« priporočal pod sledečim receptom: »Vzemi zajčji, petelinji in kokošji žolč, namoči ga v lastni vodi, temu dodaj svežega čebelnega medu, stresi vse v kovinasto skodelico in zavri. Potem si s tem namaži obraz.« Poročila pravijo, da je takratni ženski svet zelo rad posegal za tem sredstvom. Leta 1709. se je prvič pojavil recept za to-iletno vodo, ki se je imenovala »voda presvetle princese Izabele, kraljice ogrske«. Znani avtor »Zbirke tajnosti« d’ Ennery trdi v svoji knjigi, da je dobila princesa ta recept od nekega pustolovca-čarodeja, ki pa je sam dobil recept iz nebes. K sporočilu pristavlja d’Ennrey tudi recept za to vodo: »Vzemi štirikrat destilirano žganjico, namakaj v njej 50 ur rožjnarinov cvet, nato tekočino še enkrat destiliraj v retorti, ki si jo postavila v vodno kopel. Nato pa si s tem vsako jutro umivaj obraz. Enkrat tedensko pa zavžij eno kapljico te tekočine.« Kakor so se takrat tajinstveno izdelovala vsa ta in podobna lepotna sredstva, prav tako tajinstvena je bila reklasna, ki jih je priporočala ženskemu svetu. V reklami za omenjeno'»vodo princese Izabele« beremo med dru- gim naslednje: »Tej božanski vodi se imam zahvaljiti, da je sam poljski kralj poprosil za mojo roko, čeprav štejem že 72 let. Jaz pa sem ga odbila, kajti moje lepotno sredstvo je bilo iz. nebes ter ga ne smem izrabiti v posvetne namene.« Leta 1709 je izšla d’ Enneryjeva knjiga »Recucil de Secrets«, v kateri je tudi naslednji recept za ohranitev lepote: »Vrzi svetlo zeleno krastačo v razbeljeno olje ter vri, da se krastača skrči na tretjino, dodaj belega voska ter vse to dobro smešaj v mastno mažo. S to mažo si potem namaži obraz.« Tako je bilo nekdaj. Danes so moderni časi. Kosmetika je napredovala ter se poslužuje povsem drugih sredstev, ki naj bi bila zmo- žna ohraniti ženskemu obrazu »večno« lepoto. Med najenostavnejšimi recepti beremo naslednjega: »Zmešaj limonin sok z jajčnim beljakom, dodaj ščepec soli ter dobro stolči, da nastane napol — sneg, in končno prilij še nekoliko kolinske vode. S to zmesjo si zjutraj in zvečer namaži obraz, vrat in roke. »Na tisoče je receptov in sredstev. Poceni in dragih. Širom sveta je nastala mogočna industrija, ki izdeluje sredstva lepote tei^ mami ženski svet, ki v tej točki kljub emancipaciji ter preusmeritvi k sodobni realnosti še vedno ni kdo ve kako trden. Toda ali bo vse to kaj prida pomagalo? Zakaj večno lep ostane le oni, ki ohrani v svojem srcu in duši večno lepoto in mladost! Angleška protiletalska obramba Anglija ie še pričetkom srditih letalskih napadov izdelala gosto mrežo protiletalske obrambe. Poleg zaščitne balonske zapore so bile ob obalah ter tudi v središču dežele postavljene protiletalske lahke in težke baterije, ki podnevi in ponoči bedijo ter varujejo zračni prostor angleškim otokom. Podoba nam kaže protiletalski srednjega njegovo „t^rtvoK On® morje Bolgarski prirodoslovec prof. St. Kon-sulov je ugotovil zanimiv pojav v črnem morju. V mesečniku »Priroda in veda« v daljšem članku obravnava razne faze vodnih plasti v črnem morju ter navaja, da v globinah 120 do 150 metrov vodne pla- ' trajno mirujejo. Vodne plasti ostalih morij so do dna v neprestanem gibanju in kroženju, dočim je to v črnem morju drugače. Radi trajne negibnosti vode zrak ne more prodreti v spodnje plasti. V teh globinah je spričo pomanjkanja kisika ugasnilo sleherno življenje. Ostale so edinole bakterije, ki za svoj i obstoj ne potrebujejo kisika. Sicer pa j imajo te tkzv. anaerobne batkerije lasi-i nost, da razkrajajo sadro ter sproščajo J strupeni žveplovodik. Spodnje vodne | plasti Črnega morja so radi tega nasiče-j ne z žveplovodikom. In vsako živo bitje> j ki pride v te globine, mora poginiti. Te i vodile plasti imenuje prof. Konsulov | »mrtvo morje« pod črnim morjem. Pojav ’ teh mrtvih vodnih plasti je ugotovil tudi v zalivu Varne. I k’ SVOJEVRSTEN ZASLUŽEK REVNIH KITAJCEV V Šanghaju se na stotine revnih kitajskih družin preživlja s iposebnim delom, ki je prava posledica vojne. Na dnu rek, kanalov in morja lovijo staro železo. Tu so namreč v času ja-ponsko-kitajske bitke za Šanghaj pa-(fele številne granate v vodo. Revni Kitajci sedaj lovijo po dnu posamezne i&tezne kose eksplodiranih granat ter jih prodajajo kot staro železo. BRVA MILIJARDA MARK ZA ZAROČENCE fitemška vlada je pričela že 1933 dajati asuŠfcencem revnejših slojev brezplačna l&šojtla, da jim na ta način omogoči skorajšnjo poroko in ustanovitev lastnega na. Te dni je konto teh posojil dose-gpnvo milijardo mark.________________ Pretekli teden je bilo mogoče opazovati v nekaterih pokrajinah Romunije nenavaden pojav intenzivnega polarnega sija. V severnih pokrajinah Evrope je ta pojav kaj navaden, redkejši pa je na jugu. Radi tega je vzbudil veliko pozornost tudi v krogih znanstvenikov. Nekateri znanstveniki spravljajo pojav polarnega sija v Romuniji v zvezo z iveliko aktivnostjo sončnih peg, ki so zlasti letos zelo močne ter jih sodijo, da so vzrok deževnemu vremenu, ki nas je vse leto morilo oz. suši, ki je bila v nekaterih esterska vojvodinja ŽENSKA IN MOŠKA LETA Nekoč je nefea dama vprašala ameriškega humorista Manka Tvvaina odkod to, da je videti štiridesetletna ženska navadno starejša kot petdesetletni mož. — To si lahko razložimo, — je dejal Twain, — edino na ta način, da so običajno vse žene, ki o sebi zatrjujejo, da so stare šefe štirideset let, v resnici že precej čez petdeset! predelih Evrope in ostalih celin. Po naključju je isločasno s pojavom polarnega sija izbruhnilo v Južni Do-brudži več požarov, med njimi je eden v neki vasi upepelil nad slo kmečkih domačij. Praznoverni vaščani so spravili požare v zvezo s polarnim sijem, češ da so nastali radi ognja na nebu. V resnici pa so nastali požari radi tega, ker je bila pokrajina radi suše popolnoma izsušena ter je močan veter na velike daljave raznašal iskre. Razgovor v tramvaiu Gospod Jaklič sc je povzpel na tramvaj. Koj za njim je stopil v ^tramvaj še nek drug potnik, ki je bil precej nalreskan in ki je gospodu Jakliču že prej stopil na peronu na kurje oko. Gospod Jaklič se diskretno obrne k sprevodniku ter mU potoži: — Gospod sprevodnik, povejte mij ah se v vašem mestu tudi pijanci lahko vozijo v tramvaju? Sprevodnik mu pojasni: — Da. če se boste spodobno obnašali ter ne boste nadlegovali sopotnikov, potem se v božjem imenu peljite z nami! — Zakaj se vendar tehtaš z zavojem? —- Ker je v njem moj zajutrek, ki bi ga bil že zdavnaj pojedel, ko bi bil imel čas! Srednjeveški boj proti požrešnosti V 14., 15. in 16. slolelju so ljudje Lo-liko jedli in pili, da so cele pokrajine zapadle požrešnosti. V zgodovinskih knjigah iz Je dobe često naletimo na poglavja, ki v drastičnih potezah slikajo takratno požrešnost in nenasitnost človeškega rodu. Proti temu naglavnemu grehu so se kaj kmalu jeli oglašali razni pridigarji, ki so hudo bičali ljudske slabosti ter človeštvu obetali večno pogubljenje, če bo še naprej tako potratno živelo. Med temi pridigarji je bil posebno glasen in ognjevit Johann Geiler (1445—1510), ki je preganjal greh požrešnosti z naslednjo moralno lestvico: „Kdor je na dan enkrat, je kakor božanstvo, kdor je dvakrat, ta je človek, kdor je trikrat, ta je žival, kdor je štirikrat, je vrag, in kdor je petkrat, ta je vragova mati!“ Triumf po nedolžnem obsojenega Malajca častni u.iK' *. a;i£-eške letalske pomožne ženske vojske. Vse manj problematično in komplicirano kot nam, poteka življenje Malajcem, beremo v nekem potopisu s Surabaje (Java). To so vam veseli ljudje od danes, za preteklost tako pozabljivi, da malokdo ve, koliko je star, in tako brezbrižni za bodočnost, da vsak denar, ki ga zaslužijo, še isti dan potrošijo. Najkasneje pa drugi dan. Tretjega že prosijo za predujem. Zaradi te zapravljivosti in pa zaradi svoje nebrzdane erotike so na slabem glasu. Dasi imajo po mojih mislih, piše avtor, zdravejšo moralo kot mi. Vsekakor pa bolj zabavno. Kar postane nam konflikt, je njim navadno prijetno razvedrilo, recimo ločitev zakona ali brezposelnost. Ali, pa recimo: Pri nas obdaja zapor sramota, tragika po nedolžnem obsojenega. — Tukaj 'pa? Tu je na pr. kuli Džojokasan, človek takole med trideset in petdeset, točno tega niti sam ne ve, zaposlen je pri kitajskem trgovcu kot raznaša)ec ledu. Kot povprečni mali človek na Javi ima ene stare rdečkaste pižamske hlače, malajski krivi nož, dve ženi in kakih, štirinajst otrflk, — to po vrstnem redu našteto, kakor on sam eno in drugo stvar vrednoti. Stoj, med nož in ženi pridejo še sandale iz kosa stare pnevmatike, ki pa jih natakne samo ob petkih in na novoletni praznik. Torej, ta kuli Džojokasan zasluži kot povprečni Javanec 50 centimov na dan. Za raznašanje ledu in za inkaso. < Šest tednov ga nisem videl, ker sem hodil po orali, in ko se je zdaj prikazal pred mojo verando s klado ledu, sem ga komaj spoznal. Ne le, da je imel na sebi nove hlače z zelenimi progami, je kadil tudi cigareto, na roki se mu je bleščal medeninast prstan s steklenimi kamni,,in v vsem je bilo v njegova prikazni nekaj povzdignjenega, samozavestnega. »Hej, Džojokasan,« se začudim, »to si pa gosposki!« Široko se reži in pravi: »Da, gospod, meni se je dobro godilo: pet tednov sem bil v zaporu.« »V zaporu? Zakaj pa?« »Zaradi ničesar.« »Beži, beži! Si že kje kaj izmaknil, kaj-ne?« »Ne,« pravi z obžalovanjem, »ne, nisem izmaknil.« Sledi daljše pojasnilo. Kolikor ga razumem, je bil pri neki stranki inkasiral račun za led, gospa pa mu jc denar poslala ven po služabnici. Pa je služabnica' trdila, da mu je denar dala, on, kuli Džojokasan pa trdi, da od pre- metene babnice ni prejel drugega kot krepko brco, da ne bi predolgo onečaščal verande s svojo navzočnostjo. Naj že bo kakorkoli, stvar je prišla pred sodnijo in tam je gospa zastopala poštenost svoje služabnice, ni pa bilo nikogar, ki bi bil zastopal poštenost ku-lija Džojokasan. In tako je romal za pet tednov v zapor. To je dejanski stan. Da se je spotaknil na tem Evropec, bi mu življenje bilo zagrenjeno. Temu Javancu pa narobe: dvignilo je njegov ponos. »Kaj si pa delal v zaporu?« »Kamne tolkel.« »Ali je bi|0 hudo?« »Nič. Prav lepo je bilo. še cigarete smo dobili.« »In nisi hud na tisto žensko, da te je spravila v zapor?«., »Kaj bom hud? Saj je bilo prijetno tam!« Položil je led v omaro in jc že na vratih. Ampak še enkrat se obrne in pripomni: »In z avtonrobilom sem se tudi vozil! Dvakrat. V velikem zaprtem policijskem avtomobilu.« Ta »trumf« si je bil Džojokasan prihranil za nazadnje. Maribor Uredba o stanovanjski zaščiti Ministrski svet je izdal uredbo, ki omejuje pravico hišnih lastnikov glede odpovedovanja stanovanjskih in poslovnih Prostorov. Uredba določa, da sme hišni lastnik odpovedati najemninsko pogodbo samo: 1. če stanovanjc ali poslovni prostor fabj Za sebe ali za svoje oženjene sinove in omožene hčere: 2. če je treba zgradbo porušiti in na mesto nje zgraditi novo; 3. če najemnik ne plača najemnine najkasneje v enem mesecu od dne, ko bi jo moral plačati'; 4. če najemnik uporablja ali izkorišča prostore v druge svrhe, kakor je njihov namen, ali v nasprotju s pogodbo, daje prostore v podnajem ali jih namerno, odnosno po malomarnosti ■ kvari, tako da se poškodujejo; 5. če najemnik ali njegovi sostanovalci ali njegovi podnajemniki nemoralno ali pohujšljivo žive v stanovanju ali če hudo otežujejo bivanje hišnemu lastniku ali drugim stanovalcem v zgradbi; 6. če so bili najemnik ali člani njegove rodbine sodno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, prizadejanih hišnemu lastniku ali članom njegove rodbine, razen v prime- ru, da so bili k takemu dejanju od njih izzvani. Razveljavljajo se vse določbe najemninskih pogodb, ki so bile že sklenjene ali se bodo sklenile, kolikor so v nasprotju z gornjimi določili, ki veljajo v primeru prodaje tudi za novega lastnika zgradbe. Odpovedi strankam, sporočene pred uveljavljenjem te uredbe, se bodo, kolikor do tega dne niso bile pravno veljavne, presojale po določbah te uredbe. Uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah« ter velja za enkrat za dobo enega leta. Naši obrtniki so preobdavčeni Y soboto zvečer je predaval pri Po-vodniku na povabilo Slovenskega obrtnega društva v Mariboru davčni kon-zulent Zbornice za TOI g. 2 a g a r o' davčnih zadevah. Sestanek je vodil namesto zadržanega predsednika podpredsednik g. Bcsak, udeležili pa so se ga mnogi predsedniki obrtniških zadrug in večje število članstva. Referent je omenil, da je Slovenija davčno preobremenjena. V normalnih prilikah je bil vsak Slovenec obdav-davčen z 910 din, v ostalih banovinah pa 'vsak prebivalec saino s 590 din. Nato je govoril o pridobnini, ki v sedanji obliki povzroča občutne trdote. Klasičen primer za to je Bolgarija, kjer so pridobnino ukinili in uvedli obdavčitev po zunanjih znakih, po številu zaposlenih itd. Slaba stran današnjega davčnega zakona je, da premalo upošteva osebne oziroma družinske razmere davkoplačevalcev. Obrtniki so leta 1938 plačali ‘2,737.000 din pridobnine v Sloveniji, Maribor pa plača četrtino vsega, kar je plačala Slovenija skupno. Pojasnil je ludipav-šalacijo davkov za obrtništvo. Tendenca obrtnikov gre za lem, da se pavša- lacija raztegne na vse obrtnike, ki ne zaposlujejo več kakor štiri pomočnike in ne uporabljajo več kakor 20 ks pogonske sile. Zanimive so bile tudi referentovi pripombe glede prometnega davka, s čimer je zaključil aktualna izvajanja, za katera ga je obrtništvo nagradilo z živahnim pritrjevanjem. Sledila je debala o posameznih obrtniških problemih, v katero so posegli gg. Burcš, Kumcrc, Kote v, Koren, Skaza (tajnik trgovskega gremija), Sem k o, Vah tar, Glanč-n i k, S a beder s Teznega za okoliške obrtnike, ki je v temperamentnih izvajanjih poudarjal, da so dolžni odborniki, ki zastopajo obrtništvo, zastavili ves svoj vpliv v obrambo obrtniških interesov in teženj. Debala se je razvila tudi okoli vprašanja zastopnikov obrtništva v davčnem odboru, ker se je izkazalo, da obrtništvo v Mariboru sploh ni vedelo, kdo so njegovi zastopniki. Sele sobotno zborovanje je pokazalo, da je g. V a h t a r član davčnega odbora, ta pa sam ne ve, kdo je drugi zastopnik. UBOJ PO VEČERNICAH Včeraj so imeli pri Sv. Benediktu gasilsko veselico ter se je pri tej priliki zbralo mnogo ljudi iz okolice. Ko so prihajali po večernicah ljudje iz cerkve, je prišlo na trg pred cerkvijo kakšnih 15 pijanih moških iz Velke. Brez vsakega povoda so začeli klati z noži. Pri tem je obležal eden mrtev, trije pa so bili več ali manj ranjeni. Teže ranjenega 18 letnega posestnikovega sina Jožeta Šobe rja iz Backove pri Sv. Benediktu so zabodenega v hrbet pripeljali v mariborsko bolnišnico. PEKI ODPOVEDUJEJO KOLEKTIVNO POGODBO Ker so tukajšnji pekovski pomočniki ovadili svoje mojstre državnemu tožilstvu zaradi prekrškov uredbe o nočnem delu v pekarnah, je Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru sklicalo sestanek. Na tem zborovanju so ostro obsodili postopanje pomočnikov ter sklenili, da mariborski pekovski mojstri odpovedujejo kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena s pomočniki. Pomočnikom ne bodo zmanjšali prejemkov, pač pa imajo mojstri prosto izbiro pri nameščanju delovnih moči. PRODAJA VENCEV, CVETLIC IN IGLICASTEGA VEJEVJA Mestno poglavarstvo Maribor opozarja osebe, ki nameravajo prodajati na praznik Vseh svetnikov na trgu vence in šopke na določbo § 23 obrtnega zakona in na razpis banske uprave dravske banovine z dne 23. X. 1934. V smislu § 23 obrtnega zakona so upravičeni prodajati umetne vence in šopke samo oni, ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo. Prav tako imajo pravico prodajati vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po § 1 t. 1 obrtnega zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso umetno (v toplih legah, s posebnimi pripravami, z žlahtnim cepljenjem itd.) gojene. V okviru svojega kmečkega gospodarstva jim je dovoljeno vezati tudi preproste vence in šopke s cvetjem, k! so ga sami pridelali. Končno se opozarja osebe, ki želijo Prodajati na trgu veje, ki služijo za vence in dekoracije ter so nalomljene na raznih večinoma eksotičnih iglavcih kakor na gladkem boru, duglaziji, mecesnu, jelkah in smrekah, da se morajo izkazati z izvornim potrdilom pristojne občine. V izvornem potrdilu mora biti navedena množina vej in vrsta drevja, od koder so veje dobljene. Kdor ne bo imel izvornega potrdila, se mu prodaja ne bo dovolila. Proti kršiteljem tega razglasa se bo postopalo po tržnem redu, odnosno po obrtnem zakonu. Predsednik: dr. Juvan, s. r. m \Iz Maribora jc premeščen k centrali v Beograd uradnik tukajšnje podružnice Narodne banke dr. Marjan Ciganič. m Premeščen je k okrožnemu sodišču v Mariboru sodni pripravnik Ivan Ceuhler iz Murske Sobote. in 30.000 kg moke je razdelilo vodstvo Hutterjeve tovarne med svoje delavstvo. m Vedno več umobolnih in živčno bolnih ljudi prihaja v bolnišnico po pomoč, kar je gotovo znamenje sedanjih težkih dni. m Od vlomilca napadeni stražnik. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 20 letnega policijskega stražnika Matevža Strliča, katerega je vlomilec Friderik Lang ob aretaciji nevarno »poškodoval na glavi. ni 5 in pol litra žganju je nekdo ukradel iz kleti upokojemu finančnemu pregledniku Josipu Lešniku iz Principove 8. m Žepar je izmaknil v neki gostilni v Vojašniški ulici delavcu Ferdinandu Krambergerju iz Sp. Voličine denarnico s 540 din gotovine. m Vlom pri belem dnevu. V viničarijo Vinarske šole je vlomil neznani storilec ter ukradel na škodo viničarja Ivana Bedrača precej obleke, perila in 120 din gotovine ter krstni list na oškodovančevo ime. Vlomilec je pustil v stanovanju svoj jopič in dve srajci, ker se jc kar lam preoblekel v ukradena oblačila. m V samomorilnem namenu je neka ženska sinoči izpila v gostilni v Mlinski ulici neko strupeno tekočino ter se onesvestila. Prepeljali so jo v bolnišnico. Poleg steklcničice je bila kuverta, naslovljena na Marijo Žižek od Sv. Marjete ob Pesnici. m Neznani tovorni avtomobil sc je od zadaj zaletel v Rošpohu v voz, na katerem se je peljal kapucinski brat Urban (Kukovec Rudolf). Pri karambolu je padel brat Urban z voza ter si jc pri tem presekal čeljust in ranil levo nogo. Zdravi sc y bolnišnici. m Za nagrobni spomenik umrlemu dirigentu in zborovodji ravn. Glasbene šole Josipu Hladeku so še prispevali: v Ma- Novi naročniki naj takoj po prejemu prve številke, ki ji prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: II—409, »Večemlk« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane. Uprava »VEčERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6. riboru Fr. Lukcš 100 din, neimenovani 100 din, dva neimenovana po 50 din, trije neimenovani po 30 din, M. Nedogg 30 din, Zirngast 30 din, Rossler 50 din, Wa-clavek 30 din, L. Scheidbach 20 din, AL Hutter 50 din ih Frid. Skačej 50 din; h Borovnice M. in H. Hladck 1000 din; J. Keuc iz Marija Snežne 100 din in Ani. Skačej iz Mežice 100 din. m Pri padcu s kolesa se je ranil na levem stegnu 14 letni dimnikarski vajenec Ivan Cavušič iz Maribora. m Kamen je vrgel v glavo neznanec 21 letnemu posestniškemu sinu Francu Obrov-niku v Oplotnici, tako da je moral v bolnišnico. Narodno gledališča Ponedeljek, 21 .okt.: zaprto. Torek, 22. okt., ob 20.: „Nenavatien člo* vek“ Red B. Sreda, 23. oktobra: zaprto. četrtek, 24. okt., ob 20.: „Cyrano d« Bcrgerac11. Red C. Tretja dramska novost v mariborskem gledališču. Kot nadaljna letošnja dramska premiera pride v kratkem v J. Kovičevi režiji na oder Maksima Gorkega sloveča ,.slika v 4 dejanjih": „Na dnu". Kino , * Grajski kino. Samo vključno torka prvi ruski film „Peter veliki". Od srede dalje izboren češki film „Vražjl študentje*1 * Kino Union. Do vključno srede „Glas* nik ljubezni" velika filmska drama, razkošne scenerije, napele vsebine z Jean Ga-binom v glavni vlogi. * Esplanade kino. Vsled velikega zanimanja in ogromnega obiska se podaljša do vključno torka sijajni dunajski nlm ,,Dunaj, mesto ljubezni" z Hans Moserort in Paul Horbigerom. Odgovor pekovskim pomočnikom Dejstvo je, da je mariborska podružnica najagilnejša članica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije. Toda že pred tem so imeli mariborski pekovski pomočniki izvrstno stanovsko in kulturno organizacijo. Imajo svoj pevski in tamburaški odsek, športni klub, so torej ljudje z željo po stanovskem in kulturnem napredku. Temu nasproti je neizpodbitno drugo dejstvo, da so mariborski pekovski mojstri najboljši delodajalci, saj so dali v naši državi svojim pomočnikom najvišje mezde in najugodnejše delovne pogoje. Ob konstataciji teh dejstev se vsakdo izprašuje, kako so le mogli pomočniki vpričo svoje stanovske zavednosti in kulturnega stremljenja ovadit; svoje mojstre drž. tožilstvu. Zavedajo se sami, da niso lepo ravnali in so zategadelj nekako v svojo opravičilo priobčili v časopisju pojasnilo: Zakaj tožijo pekovski pomočniki svoje mojstre. Naša dolžnost je, da to pojasnilo ovržemo. V svoji zadregi navajajo, »da se pek. mojstri niso nikdar držali nobenega zakona, uredbe, pa tudi ne' kolektivne pogodbe, katero so oni sami podpisali.« To 'je zopet nov, neutemeljen, težak in žaljiv očitek pekovskim mojstrom. V Jugoslaviji imamo sto in sto zakonov in uredb in pekovski mojstri bi morali biti naravnost divjaki, da se po nobenem zakonu ali uredbi ne ravnajo. Nasprotno je res, da spoštujejo kot dobri državljani pekovski mojstri vse zakone in uredbe, če te tudi drugi v državi spoštujejo. Če se pa teh zakonov nikjer drugod v Jugoslaviji ne spoštuje, pa tudi niso moralno obvezani, da se po njih ravnajo, zlasti če so ti njim v kvar in ogrožajo njih eksistenco. Vedno pa so se potrudili in legalno storili vse, da se ti zakonski predpisi in uredbe izpremene v skladu z interesi pekovske stroke. Pomočniki so podpisali že dvakrat kolektivno pogodbo, ki določa pričetek glavnega dela \t pekarnah ob 1. uri. To pa nasprotuje tako zakonu o zaščiti delavcev, kakor ministrski uredbi o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih obratih. S kako pravico očitajo sedaj pomočniki mojstrom, da kršijo zakon in uredbo! Prav tako je neutemeljen očitek, da pekov- ski mojstri niso spoštovali sporazumno sklenjene kolektivne pogodbe. Vse spore iz kolektivne pogodbe rešuje paritetna komisija, končno in brezprizivno. Samo enkrat so pekovski pomočniki prijavili več primerov prekrškov in je vse te paritetna komisija temeljito obravnavala, izkazalo pa se je, da je bila prijava v večini primerov neupravičena, v kolikor pa je bila prijava utemeljena, so se pomočnikom popravile krivice. Pozneje so še parkrat prijavili nekaj primerov, toda brez konkretnih navedb in zlasti niso hoteli, da se zaslišijo prizadeti pomočniki. Radi tega paritetna komisija tudi ni mogla obravnavati. Poleg tega pa imajo pomočniki po kolektivni pogodbi pravico, da prijavijo prekrške kolektivne pogodbe oblasti, če jih paritetna komisija rešiti ne more. Pomočnikom je torej dana možnost, da legalnim potom zavarujejo in iz-vojujejo svoje pravice in zahtevke iz kolektivne pogodbe. Vendar pa morajo pomočniki vedeti, da je bila kolektivna pogodba sporazumno in prostovoljno sklenjena in da velja v enaki meri za oba pogodbenika in da jo morata tudi oba lojalno izvajati. Kje je torej krivda, če se pogodba ni v poedinih redkih primerih izvajala? In o draginjskih dokladah! Pomočniki pravijo, da so že vsa industrijska podjetja dala svojim delavcem draginjske doklade najmanj 20 do 30 odst. Niso pa povedali, kake mezde je imelo to delavstvo pred priznanjem draginjskih doklad in da so pekovski pomočniki še vedno na boljšem z 10 odst. draginjsko doklado, kakor oni, ki so prejeli recimo 30 odst. draginjsko doklado. K temu pripominjamo še, da znašajo tedenske mezde pekovskih pomočnikov za 9-umo delo v prvi skupini 440 in 360 din, v drugi skupini 400 in 320 din in v tretji skupini 310 in 250 din. V te skupine so pomočniki sorazmerno porazdeljeni. K tem temeljnim mezdam je prišteti torej še 10 odst. draginjsko doklado in ekvivalent za kruh, ki ga použijejo pomočniki med delom in vzamejo še 1 kg dnevno za dom, kar se mora računati tedensko najmanj 40 din. Prosimo pomočnike, da nam povedo, kateri pomočniki v kaki drugi rokodelski stroki so bolje plačani od njih. Nepravilna je s tem v zvezi navedba pomočnikov, da se je cena kruhu dvignila za 50 odst. in drobnemu pecivu še za več. Mogel bi namreč kdo domnevati, da so se dohodki mojstrov za toliko dvignili, ko pa je nasprotno res, da so se za toliko in še več dvignile surovine in režijski stroški v pekovskih obratih in je gmotni položaj pek. .mojstrov mnogo nepovoljnejši od takrat, ko so se priznale prve draginjske doklade. Navzlic temu pa je bila uprava združenja pripravljena priporočati članom primerno ponovno zvišanje draginjske doklade in odlagalo se je rešitev prošnje le dotlej, da se ustalijo razmere v pekovski stroki. Nelojalno postopanje pek. pomočnikov pa je to prepre« Uredba o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom ukinja nočno delo v pekovskih obratih in določa, da se sme ljudski kruh prodajati šele dan po peki. 2e prvi dne- vi po uveljavljanju uredbe so pokazali, da so v praksi velike težkoče. Zlasti je bilo to s prodajo kruha ob ponedeljkih radi nedeljskega počitka. Da se slednjega ne krši, da pa se zadovolji uredbi, so morali peki že v soboto speči kruh za ponedeljek. Zgodilo pa se je v mnogih primerih, da so odjemalci kruha tega ob ponedeljkih vračali kot slabo užitnega, nekaterim mojstrom pa je ta dan primanjkovalo kruha, ker svežega niso smeli prodajati. Da bi se pa ustreglo občinstvu, ki naj bi imelo ob ponedeljkih neoporečen kruh in vsaj enkrat v tednu svežega, so pekovski mojstri dravske banovine po ljubljanskem združenju prosili bansko upravo, da dovoli ob ponedeljkih pričetek dela v pekarnah ob polnoči in prodajo svežega kruha ob ponedeljkih. Banska uprava je zadevo priporočilno odstopila v rešitev pristojnemu ministrstvu in naročila podrejenim oblastvom, da te izjeme tolerirajo do rešitve ministrstva. Tako je bilo tudi v sosednji banovini Hrvatski in gotovo tudi v drugih banovinah, ali nikjer niso pekovski pomočniki ovadili svojih mojstrov drž. tožilstvu, kakor so to storili mariborski pekovski pomočniki. Razumnemu dosti. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru, Koren Jakob, 1. r. VAJENCI-(KE) SlUŽBO laČE SOBO ODDA Sprejmem dobrem KROJAŠKEOA POMOČNIKA samo ia. velike Komade v stalno shižtro Male,' Koroška 50. 19157'-2 POSTREŽNCO pridno In pošteno, iščem ta> koj Naslov v ogl. odd. list«. __ 19454-3_____________ Samostojen mladi PREKAJEVAL. POMOČNIK še sprejme i/H firmi Julius Crippa. Slovenska ulica 3-19161-2 - VAJENCA krepkega. zanesljivega. sprejme T»roti polni oskrbi pekarna Rakuša-, Koroška c 24. SAMOSTOJNA NATAKARICA išče službo takoj ali s t- nf;' vembreni: Ponudbe -na- ojjl. odd. »Veeprtiika« pod »Poštena« IPj60-3 VELIKA SOBA prazna ali opremljena se odda. . Studenci. Vodnikova 43, 19152-8 Cankarjeva 1 - Telefon 25-45 Soorf ■v Železničar po točkah dohitel Ljubljano Za včerajšnje tekme v ligi je vladalo veliko zanimanje, saj se je tekmovanje že nagnilo preko polovice, tako da prihaja vedno bliže končni odločitvi v vprašanju slovenskega prvaka. Včerajšnje kolo «e je odigralo v znaku uspeha mariborskih klubov, Amaterjeva zmaga se je pričakovala, preseneča pa po zadnjih uspehih Marsa ljubljanski rermis. Železničar je po točkah dohitel Ljubljano, v vrstnem redu klubov pa ni nobenih izprememb. MARIBOR — LJUBLJANA 3:3 (2:2). Preko • 800' gledalcev je prisostvovalo prvemu nastopu SK Ljubljane v Mariboru v slovenski ligi. V tekmi, ki je bila od začetka do konca izrazit^ borba za točke, Ljubljana ni pokazala tega, kar smo od nje pričakovali. Najsolidnejša tormacija gostov je bila kril-ska vrsta, ki pa je bila uspešnejša v napadu kot v obrambi. Ožja obramba se je večkrat p^kazijla^ja^ oesigumo, njihov napad pa je znatna zaostajal'za Mariborovim, čeprav imajo sfččr strelce, Id ne SklevSjo mnogb. Ljubljana je forsirala polvisoko igro na aolge pasove z brzim prenašanjem. V startu so se gosti pokazali odločnejši, kar je pač posledica težjih-tekemrId -jih -imajo za seboj. , Mariljor Je daJ;tok(a£ svojo najboljšo igro ter" Si bit po poteku zaslužil veaj tesno zmago.Igralci so pokazali mnogo požrtvovalnosti K‘r tehničnega znanja:--Tudi tu je bila najšibkejše ožja' •obramba, v kateri je bil odličen vratar Marguč, dobro pa sta opravili svoj posel ostali dve formaciji,-v napadu ata zlasti ugajala Miloš in Dušan, po svoji prodornosti pa ikdf Starcr^tfrenjto^nlu še-tiekfclifce pregleda. m — I&ra }e potekfefe ff rHhli prerm&i Maribora, bila je ves čas napm. Sal Je v drugem polisu v pomanjkanju krepke roke na igrišču postala tudi preeej ostrejša. Tako je prišlo do nekaj popolnoma nepotrebnih incidentov, Ul- K>sreči niso imeli hujših posledic; Maribor jd 'prl tem prišel ob drugo lfočk Ravno v "teni ildit igre očitajo Mariborčani sodniku več hujših napak, ki so bistveno vplivale' na rezultat. 4 Maribor je dosegel vodstvo v 8, min po Milošu, takoj nato pa je Pepček izenačil po lepi kombinaciji. V 14. min je Smole preigral Krambergerja ter zvišal na 2:1, v 30. min pa je Dušan iz 20 m s krasnim strelonl izenačil. Malo pred koneew se je druga lepa Duša-U0ya„ŽPga odbija od .prečke v polje. Po odmoru je igra še'napetejša. Oba vratarja. imata polne roke dela, slasti Marguč obroft' ,-nekaj silnih Lahovih bomb. V 2t* mi-nutt/ideseže.. Ljubljana iz jako dvomljive po* SiSjjfr. vodstvo po Gomizlju. V 39. min .Ogrizek še enkrat strese ljubljansko mrežo ter ponovim izenači .rezultat,.ki. sepato.iloko/ica ne menja. Razmerje kotov 5:2 za Maribor. Sodil je g. Presinger iz Celja. KRANT — JŽČEEZNIčAR 0:f (0:0) ’ Železničar Je prinesel iz1 Kranja domov obe piki ter se tako še bolj priblžal vrhu tablice. Mariborčani so odlično zaigrali, prekašali so Kranjčane zlasti v tehniki ter skupni igri, vendar pa so domačim dopustili mnogo lepih pozicij, ki so le pri neodločnem napadu Kranja ostale brez posledic. Edini gol je dosegel takoj v začetku druge polovice Pocajt. Ta naskok so obdržali do konca. Mnogo zaslug- na zmagi ima tudi Železničarjev vratar. Sodil je g. Mavoratti. AMATER — OLIMP 4:2 (3:1) I s Italijanski inlernacionalec Calllgaris, ... , ., „ . .... ki je 59 nastopil v italijanski nogometni Amater je nastopi s 3 rezervnimi igralci roplJ.ezcnlanci /L. nepričakovano umrl slar ter ni pokazal svoje običajne igre. Olimp je J 1 zlasti po odmoru prišel tako precej do velja- 1 ^ Tokia je v tenišUem tekmovanju Ja- ve. ,nV Pa zna! okoristiti mnogih lepih prlik. I ponska.Nemčija premagal japonec Kobe« h,U V»re,r f)\ (,n Kothp^pn ftemca Qiesa g-9 4'6 7'5 6 0 6:2, Tsuruta Strelcf so bili Keršič (2), Gosak in Kolbezen za Amater ter Ključar (2) za Olimp. Sodil je g. Kopič iz Maribora. MARS — BRATSTVO 2:2 (2:1) Mars ni ponovil igre zadnjih dveh nedelj. Bratstvo bi bilo z malo sreče celo lahko odneslo obe točki iz Lujbljane. Strelci Hassl in Žigon za Mars ter Janežič in Zavrl za Bratstvo. Sodnik g. Erlih. Ljubljana le dobila nov stadion Včeraj je bil v Ljubljani siovesna olvor-jen novi stadion ŽSK Hermesa. Po otvoritvi se je pričel športni spored s tekmo HERMES — ŽELEZNIČAR (BEOGRAD) 4:3 (1:3) Hermežani so zasluženo slavili svojo prvo zmago na novem igrišču. Sodnik g. inž. Mrdjen. Nato so bile dirkališčne kolesarske dirke. Med juniorji je v treh krogih zmagal Ludvik Mažera (SK Železničar, Maribor), med seniorji pa na isti progi Davidovie (Jugoslavija, Beograd), 2. Podmilščak (Edinstvo), 3. Peternelj {Hermes), Isti red seniorjev je bil tudi pri dirki s handicapom, kjer je dal Peternelj najslabšemu 220 m prednosti. NOV DRŽAVNI REKORD V METU KOPJA V , atletskem delit tekmovanj^ je Darko Mavsar (Planina) izboljšal svoj dosedanji rekord. za 6 c ni na 64.30 -jri. Sodelovali so tudi Železničarjevi atleti. Zorko je sedel v kopju 3. mesto z 42.66, v teku na 100 m drugo mesto z 11.8, v skoku v daljino pa prvo mesto s 6.15 m. V teku na 5000 m Je zmagal Kien (Primorje) v 16:49.5, v balkanski štafeti Planina v 3:57.0, v švedski pa Ilirija v 2:11.8. Posebno odobravanje je žel vod mitraljezcev kolesarjev s svojimi vajami. LEPI USPEHI MARIBORSKIH MOTOCIKLISTOV Glavna privlačna prireditev so bile motociklistične dirke. Prav dobro so se uveljavili pri njih tudi člani Motosekcije Mariborskega Atokluba. Med novinci je zmagal Komelj Marijan v 2:02.0, v kategoriji turnih strojev do 350ccm pa je bil drugi v času 2:02 tri petine. V kategoriji turnih strojev do 1200 ccm je zmagal Minko čerič v 2:38 dve petine, tretje mesto pa je zasedel Mihael Pušnik v 2:45 ena petina. pa je nadvladal Menkela 4:6, 6:4, 6:3, 3:6, 6:2. V doublu je zmagal nemški par nad J4' ponskim 8:6, 10:8, 6:8, 6:3. o Okostje so izkopali v Slovenski Bistri« pri polaganju vodovodnih cevi čez Aleksanr drov trg. Domnevajo, da je staro več;sto let in je najbrže pripadalo kakemu, mrliču, PP' kopanemu na pokopališču okoli nekdanje stare cerkvice sv. Duha, sezidane V prvi” prvi dan za- £asj|, krščanstva na Slovenskem. o Jabolka sta kradla pri sosedu neki po* sestnik in njegov mladoletni sin. Pri preiskav1 so našli pri njunem domu 1200 kg jabolk.^ o Podružnico Borze dela dobi tudi Kranj. Zgradili jo bodo še letos v surovem stanju na levem bregu Save po načrtih inž. Josipa j Platnarja, ki jih je banska uprava že odobrila. Stavba bo enonadstropna, dolga 27 in po* metra, široka 11 metrov ter bo stala 800— 900 tisoč din. Hrvatski in srbski nogomet Iirvalska liga , . ^ V hrvatski ligi so odigrali včeraj sapio dve tekmi v Zagrebu. (Jradjanski je premagal Bačko 7:0 (5:0), Concordij« <•:> Hajduka (Split) 2:1 (0:0). V ligi Concordija z 12 točkami pred Gradjar.: in Hajdukom s po 10, Haškoin z-<),Si^iv tom z 8 itd. Gradjanski in Hajduk sta še-z njuno-tekmo v zaostanku ,ostali klubi so odigrali po 7 tekem. o; > Srbska liga V srbski ligi so odigrali popolno kolo lekem, ki so dale sledeče rezultate: Bask— Bala 1:0 (0:0), Jedinstvo—Slavija (S) 4:1 (2;1), Vojvodina—BSK 2:2, Zak—Jugosla- vija (B) 3 11 (1:0), Jugoslavija (J)—Gra-djatjski (S) 3; 2. Med rezultati preseneča tfinjls, BSK in - poraz Jugoslavije (B).Na labjtei vodi BSR, s Ki pred Jugoslavijo (B) z 0, Vojvodino, Jugoslavijo (J), Gradjan-skfm iii Jedinslvom s po .S točkami itd. TRETJI PORAZ MADŽAROV Z 1:4 “ V Osijeku so se Iretjič srečali hrvatski in madžarski teniški Igralci. Tretjič so zmagali Hrvati s 4 :1, Rezultati: Gabory —Punčec 0:2, 0:3, Paliada' t- Asbolh G : 4, 4 : (5, 7 : 5, Paliada—Gabory 1 : 6,7:5, v Iretjem setu je Gabory predal igro, Punčec— Afrbolh 6:3, 0:2, Pitnčec-PaHada— -Vsbolh-Gal)ory 6:1, 0:2. ■ j____________ ... T s Iz Mariborske nogomcine pocTžveze (službeno). Pozivajo se igralci Weingerl, Smerdu, Milan, Krasnik, Klojcnik, Lutman, S tipe r, Robert, Križan, Tmic, Go.js, Ijožan, Kolone, Nov^šak, da se julri ob pol 10. javijo na igrišču pri Magdftlenskem parku zaradi trening tekme proti junior-jem ISSK Mariljora. V četrtek bo isti leam nastopil proti SK Železničarju. s SK Bražlce—SIC Atlclik 2:t (01»). Atletik iz Celja je v prvenstveni tekmi zasluženo podlegel dobrim BrežičaJlOIll, liL so zlasti po odmoru dali prav dobro igro, dočim so poprcjc imeli gosli rahlo premoč. Strelca za Brežice sla bila Kerin in Kovačič. Sodil, j e g. Spat. n. Zagrebška ljudska univerza podržavljena: Po odloku bana banovine Hrvatske je postala zagrebška ljudska univerza sestavni del zagrebške univerze. Zagrebška judska univerza deluje že 30 let ter bo v bodoče prirejala predavanja tudi na podeželju.. n. Trojni roparski umor so ponoči izvrŠIh v Banjaluki neznani razbojniki, ki so z. noži umorili trgovca §alaroona Hajima-Poljokanai njegovo ženo Marijo in 221etnega sinai Ra-^ faela. Preiskavo ‘vodijo strokovnjaki zagrebške pslicije. i n. Na subotiški praVni fakulteti so samo 3 Židi, ker je jsrosvetno ministrstvo določilo, .dfl sme biti Židov na tej fakulteti le 3%. Vseh slušateljev je okoli 300. n. Trgovce z belim blagom je odkrila policija v Nišu. Družina je bila prav dobra or-t ganizirana in sta .jo. vodila dva kavarnarja, ki so ju prijeli v trenotku. ko sta na. postaji predajala kupcem’ za 5000 din dve- dekleti-Trdila sta, da jima starši deklet diplgujeip večje vsote ter sta & prodajo hotela priti do kritja. Dovolili so jima, da se branita na svobodi. • ____ n Koruza v Slavoniji je prav dobro obrodila, na jutro' znaša pfiiielek 30 -me-trskih stotov. Že. sedaj pripravljajo organizirani odkup letošnje koru že. n Vnel se je film v daruvarskem kiue-ujulogralu. Od opeklin je umrl delavec, ki jo pomagal operaterju, operater’ sani pa je težko poškodovan ter -v nevarnosti, da izgubL vid. ^ ' li. ..Vinska trgatev v Dalmaciji bo dala po računu strokovnjakov letos okrog 800.000 hi vina. Ponekod je sicer slabša kot se je pričakovalo, v Šibeniku in na nekaterih otokih pa je za celih 30% boljša ko lansko leto. MALI OGLASI CENt MALIM OGLASOM--V «uUli oglasih Slane vShlM besed» 6C sur. naimanlša orlslolbln« z» le oslase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ienitovanlski oglasi din 1— po besedi. Nal-tnanišl zoesek la te oglase le din 12.— Debelo tiskane' besede se račnnato dvojno. OcTaSnl divek za enkratno oblnvo znaža din 2—. Zpesek male oglase se plaSule takol orl naročilu, oziroftia ga le v poslati v pismu skupal z n*roiilotq sli pa op poštni položnici na Čekovni raiun št. 11.409 ^ Za vse Pismene odgovor« eled« malih oglMOy *t mora orilotiii znamka ta B din. SLUŽBO DOBI BaHQZEIEiH3i KOMFORTNO STANOVA NJE z dvema sobama in 1 mansardno stanovanje «e odda s 1. novembrom. Poizve se pri Žnuderl. Frankopandva 29. 19029-5 HIŠO posestvo ali parcelo kupim. Natančne ponudbe na osi. od. »Večernika« pod »Plačilo tako«. 19122-11 STANOVANJE se odda v Ciril-Metodovi 2, S n dene i - 19158-5 STANOVANJE s tremi ali dvema sobama in kuhinjo • oddam. Vprašati Rotnvžki trs 8. 19159-5 STAVBISCE 600 tn* v mestu do 400.000 din kupim. Pismene r/onudbe na ozl. odd. »V.ečernika« pod »Ootpvlno« _ _ 19155J_1 ”^NOVOZIDANO HIŠO obstoječo iz 2 sob, 1 kuhinje in velikim vrtom prodam po nizki ceni. Ketiš Jožef, Zgornje Radvanie, Gozdna 12, Maribor- 19151-11 DINAR Z VEČJIM ZNESKOM želim udeležbe pri zelo dobrem podjetju. Ponudbe na osi. - odd »Večernika« ood »Dobro«, 19121-11 OBRT - TRGOVINA .KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6, kjer si lahko ogledarte veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust. S?l 2-1.? ŠIVALNI STROJ specialni, za krojača se proda. Naslov v osi. odd. »Večernika«. 19146-14 POHIŠTVO-OPREMA ŽELEZEN ŠTEDILNIK majhen, prodani. Klavniška 20, pritličje levo. 19153-17 ŽENSKI KOTIČEK NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26.” poleg tržnice. 16799-1S VAŽNO ZA VSAKOGAR! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte p-onraviti Vaše peči iri štedilnike pri prvovrstnem pečarskem podjetju-Stalno velika zaloga najnovejših modelov peči. štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor. Tvrševa ulica 12. 13218-28 SLADKORNO BOLNI! Vse kar rabite, dobite v najboljši kvaliteti v pekarni Rakuša, Koroška cesta 24 19032-28 još uskeb : 1 iiiHU ceniku Izd la in urcluic A DOL! K1IJNIKAU v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik SiANkU DLiliLA v Mariboru - Oglasi po ue fračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 0. ^ Telefon urcdiištva 5tpv 25-67 In uprave ?tev 28-67- - Poštni čekovni račun siev — Kokopisi se 11 409.