Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 23.
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1931
Cena posamezni številki Din 1*50
XIII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din lO'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
S. Č.:
Ali obstoja pri nas problem razdolžitve ?
Naslednji tehtni članek znanega železničarskega zadružnega delavca zasluži, da se seznanijo z njim vsi naši bralci, ki sicer ne bero ljubljanskega mesečnika »Zadrugar«, kjer je ta članek izšel.
»Že večkrat sem pisal v »Zadru* garju« ob priliki kritike nad odtegovanjem 10 in 5 Din za Zvezo nabav* Ijalnih zadrug, da negiramo za Slovenijo problem razdolževanja našega uradništva. So sicer nekateri zadolženi in prezadolženi, toda v Sloveniji, sem trdil, da imamo dovolj denarnih zavodov, ki dajo rade volje posojila, ki niso dosti dražja, kot v naši Kreditni zadrugi.
Pa sem premalo poznal razmere, ko sem to izrekel in napisal. V naši (t. j. ljubljanski železničarski, op. ur.) Kreditni zadrugi dobivamo večkrat prošnje, naj bi naša hranilnica dala posojilo za to, da poplača železničar svoj dolg v drugem denarnem zavodu, kjer plačuje in plačuje že leta, pa se mu dolg skoro nič ne zmanjša, vse gre na obresti. In je pri nas obrestna mera 9% — v konkretnem denarnem zavodu (zadruga!) pa po 10%! Kako je to mogoče? Raziskali in preraču* nali smo par slučajev. Evo vam jih:
Najpreje vzamem primer, da bi bile tudi v naši Kreditni zadrugi obre* sti po 10% — da se lahko točno pri* rnerja in nazorno pokaže računanje obresti
Denarni zavod zaračuna in pobere obresti za pol leta vnaprej, v danem primeru kakor tudi pri nas. Toda pri nas je to samo formalnost, način ra* čunanja, ter se nasprotno povrnejo, oziroma vpišejo v dobro obresti od vplačil v nadaljnjih mesecih po isti obrestni meri (9%). — V konkretnem slučaju pa si je zaračunal denarni za* vod za pol leta obresti vnaprej, ter ne upošteva tega, če je plačeval dolž* nik svoje obroke sproti, v mesečnih obrokih. Pri posojilu 19.000 Din, ki ga je vzel naš član'dne 20. aprila 1928. v nekem denarnem zavodu po 10% in skoro redno odplačeval mesečno 500 Din — znaša razlika v tem računanju obresti celih 1054'80 Din (pri nas bi bil plačal 3739-19 Din, tam pa je plačal 4793-99 Din) —in poudarjam pri enaki obrestni meri 10,%. Naša kreditna zadruga računa pri izplačilu posojila določene upravne stroške, poleg tega % % od zaprošenega zneska. V tem primeru bi znašali vsi upravni stroški enkrat za vselej 113 Din.
Kot smo na kratko že poročali, je bil dne 8. julija otvorjen v Narodnem domu v Mariboru XII kongres Jugo* slovanskega profesorskega udruženja. Zborovanja se je udeleževalo nad 200 odposlancev iz vseh krajev države.
Za predsednika kongresa, kate* rega je otvoril predsednik glavnega odbora v Beogradu, prof. Nedeljko Divac, je bil izvoljen prof. dr. Rudolf Pečovnik. Pri otvoritvi so bili za* stopniki Nj. Vel. kralja, kr. banske uprave, prosvetnega in trgovinskega ministrstva, mariborske občine itd.
Iz poročila predsednika glavnega odbora je posneti, da je društvo v minulem poslovnem letu prav živahno se udejstvovalo. Udruženje šteje nad 3000 članov. Članstvo stalno narašča, zlasti v beograjski in zagrebški sek* ciji. Po številu pododborov in članov je pregled naslednji: beograjska sek*
Prej omenjeni denarni zavod pa si zaračuna, kakor je to precej obi* čajno, vsake po! leta % % kot upravne stroške od vsakokratnega stanja dolga. In znese to v tem primeru že 1271-76 Din ali 1160"70 Din več kot pri nas. Odplačal je šele polovico svojega dolga in bo plačal na teh stro* ških še najmanj 700 Din. Imamo do danes, to je po triletnem plačevanju, že razliko 2215-56 Din.
Denarni zavod pa se ne zadovolji samo s poroki. Zahteva tudi, da se dolžnik zavaruje pri zavodu, ki ga priporoča, in ga stane to do danes 1916"70 Din Znaša tedaj razlika za našega železničarja, ki se hoče skopati iz dolga 19.000 Din — v treh letih celih 4132-26 Din, ali ca. 120 Din mesečno.
Pri obrestni meri naših 9% in tam 10% znaša ta razlika že 5076'65 Din ali 1690 Din na leto. Pri nas bi bil odplačal svoj dolg že letos — tam bo plačeval po 500 Din mesečno še ca. 3 leta.
Imamo pa še druge slučaje, n. pr.:
Posojilo 20.000 Din, najeto 29. aprila 1926., mesečni obroki po 4 do 500 Din, obrestna mera začetkoma 14% — nato 12—11 %! Zavarovalnine ni več plačeval. Odplačal je mož skupno 21.211 Din! Na obrestih in uprav* nih stroških so zaračunali v 5 letih 10.925'56 Din, na kapital je šlo samo 10 286 Din, in njegov preostali dolg je znašal po 5 letih 9880"50 Din, mesto 3999 13 Din v naši kreditni zadrugi. Tedaj čista izguba 588P37 Din ali skoro 1200 Din letno.
Šlo ni tu za lahkomiseln dolg, temveč za doto hčerki.
Takih slučajev prezadolžitve si* cer nimamo mnogo, toda kolikor jih je, je naša dolžnost, da pomagamo na* šemu bližnjemu. In v takih slučajih mu kreditna zadruga več pomaga‘kot nabavljalna.
Še eno prednost ima naša kredit* na zadruga: obroki, odplačila, se od* tegujejo pri plači in dolg se enakomer* no odplačuje gotovo prej kot pri neprisiljenem odplačevanju v denarni zavod.
Kako delajo in računajo denarni zavodi v splošnem, ne vem, in ni ta članek pavšalno obrekovanje, temveč samo konkreten primer za neko po* sojilnico v Sloveniji, kateri pade marsikdo v roke.
Kličemo zato našim železničarjem: Nalagajte svoje prihranke v našo kreditno zadrugo!«
cija ima 103 pododbore z 1711 člani, zagrebška 55 pododborov s 675 članov, ljubljanska 14 pododborov z 266 člani, sarajevska 19 pododborov z 248 člani, splitska pa 7 pododborov s 101 članom Skupaj je torej 196 pododborov in 3001 član. Lani je bilo v organizaciji samo 2628 članov, torej je porast članstva prav znaten.
Delo organizacije je bilo v prvi vrsti namenjeno izboljšanju gospodarskega položaja' profesorskega stanu in razvoju srednjega šolstva. Mno* go se je trudila glavna uprava, da je položaj srednješolskih profesorjev tudi po novem uradniškem zakonu ostal zadovoljiv in enak položaju dru* gih državnih uslužbencev z isto šolsko izobrazbo. Glede določb novega zakona o napredovanju in prevedbi profesorjev je društvo interveniralo pri prosvetnem ministrstvu in našlo
polno razumevanje. Prav tako je po* sredovalo zaradi izenačenja prejem* kov veroučiteljev s prejemki drugih profesorjev. Tekom leta bo ugodno rešeno tudi vprašanje reaktiviranja predčasno upokojenih profesorjev.
Po uveljavljenju novega uradni* škega zakona je organizacija obrav* navala spremembo pravil po novih do* ločilih. Akcija za zgradbo profesor* skega doma v Beogradu je bila zelo živahna. Udruženje je uvedlo prisilne članske prispevke, ki progresivno znašajo od 3 do 16 Din na mesec. Doslej je nabralo za stavbni sklad že nad 800 000 Din, nadaljnih 400.000 Din je pa že zagotovljenih, tako da bo konec leta stavbni sklad znašal najmanj 1"2 milijona. Zato se bo spomladi že pričelo z graditvijo doma, ki je pro-računan na 2,000.000 Din stroškov.
Posebno pozornost je posvečalo udruženje splošnemu izenačenju ter* minologije, katero bo že letos pričelo uvajati prosvetno ministrstvo. Organizacija je v stalnih zvezah z Medna* rodnim profesorskim združenjem in se po odposlancih udeležuje mednarodnih kongresov.
Dne 8. julija se je kongres nada* Ijeval in je bila sprememba pravil, popravljenih v smislu §§ 76. in 345. uradniškega zakona, sprejeta. Dru* štvo se bo imenovalo »Jugoslovansko profesorsko društvo« in bo sedež or* ganizacije v Beogradu. Redni član društva more postati vsak profesor na zakonito priznani srednji ali tej enaki sorodni strokovni šoli.
Iz berlinskega lista »Der Warte* und Ruhestandsbeamte« posnemamo članek, katerega je priobčil pod našlo* vom »Uradniške plače in gospodar* stvo« Članek objavljamo, ker so na* še razmere — dasi neznatne — vendar v bistvu povsem enake nemškim in je koristno, da se resnice, katere vsebuje ta članek, večkrat ugotove zaradi pri* merjanja. Članek se glasi v prevodu:
»Po vsi Nemčiji gre glas o potrebi največjega varčevanja. V gospodarskih krogih mislijo pri tem seveda skoro izključno na javno upravo in na oseb* ne izdatke za uradništvo.
Kako pa je z osebnimi izdatki v nedržavnem, zasebnem gospodarstvu samem?
Pri Hamburg*Amerika Liniji pre* jema generalni direktor Guno letno plačo v višini 600.000 mark, direktorji Pri industrijski družbi za barvila (L G. Farben) 500.000 mark, direktorji jek* larske zveze (Stahlwerkbund) 180.000 mark. Marka je bila vredna približno 13 50 Din; op. uredn).
^ Pri meničnem združenju (Beweis* Wechsel-Konzern) v Augsburgu je bil leta 1914.: en ravnatelj z 12.000 RM, trije prokuristLpo 6000 RM, leta 1925. P& 1 direktor s 60.000 tRM, 2 direktor* ja s plačo po 30.000 RM, 6 prokuristov vsak po 9000 RM naj mesec.
Zedinjene tekstilne tovarne (Vereinigte Tekstilwerke A. G.) dovoljujejo svojemu direktorju, da vzame na leto do 1 milijona RM za svoje svrhe iz podjetja. Neki drugi ravnatelj tega podjetja je zahteval v neki tožbi na* slednje: letno plačo 100.000 RM, davč* no( odškodnino 25.000 RM na leto, od* škodnino za različne stroške 10.000 RM, razne druge gratifikacije 15.000 RM in kot član načelstva še 24.000 RM na leto.
Kölnski višji župan dr. Andenau* er se je napram zvezi gospodarskih podjetij v Kölnu (Wirtschaftsver* band) izrazil tako=le: »Neko veliko podjetje je pred vojno imelo 11 rav* nateljev s plačo od jlOOO do 2000 RM
Društvo ima sekcije s pododbori v vseh večjih mestih. Osrednji dru* štveni odbor je sestavljen iz predsed* nika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, blagajnika, knjižničarja in 8 odbo-ni* kov, ter vseh predsednikov sekcij. Osrednji odbor se voli za dobo 2 let, in sicer na rednih letnih kongresih.
Društvo ima ta čas 5 sekcij. Beograjska obsega dunavsko, moravsko, vardarsko in zetsko banovino, zagrebška sekcija ozemlje savske, ljubljanska sekcija ozemlje dravske banovi* ne, sarajevska sekcija obsega drinsko in vrbasko, splitska sekcija pa primorsko banovino. Od vplačane člana* rine ostane sekcijam 60%, v osrednjo blagajno gre pa 40%.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni postavljeni kandidati na izpraz* njena odborniška mesta, in sicer za podpredsednika prof. Boško Boškovič in Katica Gjovičič.
Ko je kongres sprejel še resolucijo, ki vsebuje najvažnejše težnje in stanovske zahteve profesorjev, je predsednik zborovanja prof. dr. R. Pečovnik zaključil vzorno potekli obč* ni zbor.
Ob profesorskem kongresu je bila v mariborski kazini prirejena lepo uspela umetnostna razstava akad. sli* karja prof. Ivana Kosa in pa razstava mariborskega tiska. To sta organizi* rala gg. Janko Glaser in prof. Baš. Zborovalci so napravili več *.zletov po mestu in v okolico in v druge kraje Slovenije.	L. A.
na mesec za vsakega/ in ‘z letno nagra* do, ki se je izplačevala ob letnem ra* čunskem zaključku vsakemu v znesku po 3000 do 4000 RM. Danes zapo* sluje isto podjetje 26 ravnateljev, ki prejemajo plačo od 4000 do 5000 RM na mesec.«
Državno statistično letno poročilo navaja 11.344 delniških družb. Če vzamemo na posamezno povprečno 10 članov nadzornega odbora je torej na Nemškem vsega skupaj približno 113.400 članov nadzornih svetov. Nad* zorstveni člani pa prejemajo na leto
pri:
Deutsche Bank	10.000	RM
Dresdener Bank	10.000
Mannesmannwerke	11.000
Vereinigte Stahlwerke	12.000
Siemens «ä, Halske	42.000
L G. Farben 1	64.000 ”
L A. R. W.	70.000	„
Prvih 5 članov nadzornega \sveta pri tekstilnih tovarnah družbe Ver* einigte Glanzstoffabriken pa prejema po 160.0000 IRM na leto.
Dočim gospodarska *• podjetja v primeri s predvojno dobo delajo z znatno višjimi stroški, k čemur tako nagrajevanje njihovih vodilnih funk* cijonarjev ne pripomore v zadnji vrsti, so Otroški za javno upravo še danes približno isti kakor leta 1913.«
Dunajsko glasilo osrednje zveze avstr, javnih nameščencev »Reichs* verband«, iz katerega smo prevzeli prednje, dostavlja: »Zelo zanimivo bi bilo za avstrijske zvezne nameščence, če bi imeli na razpolago tudi oni slične podatke iz zasebnega gospodarstva, da bi vedno iznova se ponavljajočemu očitku z določene strani, da so urad* niški prejemki previsoki, mogli uspeš* no se upreti.«
Prepričani smo, da so — mutatis mutandis — razmere tudi v naših pri* vatnih gospodarskih podjetij sorazmerno slične, kakor so v Nemčiji. Tu in v nebrzdanem egoizmu posameznih producentov in trgovcev je iskati glavni vzrok naše gospodarske krize.
Mariborski profesorski kongres.
Plače državnih uradnikov in drugih.
Uvrstitev zvaničnikov finančne kontrole v periodske poviške.
Kmetovalec, ki tvori ogromno večino prebivalstva in je kot najproduktiv* nejši element podlaga državnega bla* gostanja, trpi pod tem jneurejenim in prekomernim egoističnim izkorišča*
Graško uradniško glasilo «rest* besoldeten-Zeitung« objavlja članek, ki bo zanimal tudi naše bralce, kateri poznajo še kolikor toliko prejšnje in sedanje avstrijske razmere. Članek se glasi v izvlečku:
»Ni dvoma, da bi bilo mogoče v Avstriji na raznih poljih in v raznih strokah uprave neverjetno mnogo prihraniti in sistem, ki bi v tem pogledu smotreno in pogumno začel, bi brezpogojno našel zaželeno podlago varčevanju, preden bi zmanjšal prejemke uradništvu, posebno še na tak način, kakor je zamiš’.ien in ki je ko» likor mogoče nesocialen.
Po časopisnih poročilih je finanč» ni minister prav brez skrbi izjavil dne 12. junija v proračunskem odse* ku, kjer je bilo čuti pritožbe zaradi prevelikega števila osebja v osrednjih zveznih uradih, da — k oh ko • mu je znano — število naivišjih dostojan» stvenikov (sekcijsrcih načelnikov) ta čas v ministrstvih ni znatno višje, kot je bilo pred vojno.
Oglejmo si samo njegovo pod» ročje, to je finančno ministrstvo: fi* nančni minister je ugotovil število 134 !
Finančni minister je pod štev. 28.521/1. od 12. maja izdal naslednjo rešitev, katero zaradi velike načelne važnosti za vse upokojene državne uslužbence objavljamo v doslovnem prevodu:
»Dogaja se, da državni upokojenci zaradi napačnega uporabljanja zakonskih predpisov, s katerimi so urejene osebne in rodbinske draginjske do» klade, prejmejo iz državne blagajne več, kot jim pripada po zakonu in se mora zato z upravnimi prepovedmi na njihove pokojninske prejemke izterjati preveč izplačana jim vsota, zaradi česar pridejo taki upokojenci v težaven položaj, ker jim za življenje ostane manj kot polovica skupnih pokojninskih prejemkov.
Ker je v §§ 94. in 264. uradniške* ga zakona od 31. marca 1931. predpi» sano, da se za državne terjatve more po upravni poti staviti prepoved do 30% pokojninskih prejemkov, je do* puščeno v zakonu, da se ob predpiso* vanju upravnih prepovedi ne določi maksimalni odstotek.
Z ozirom na to, zaradi olajšanja gmotnega položaja takih upokojencev
njem, vse plasti ljudstva, ki žive od svojega dela, umskega in ročnega, so pa v pravem pomenu* besede žrtve teh nezdravih izrodkov brezobzirne mate* rijalistične povojne dobe.
višjih uradnikov, pri staležu 142 uradnikov. Po shematizmu iz leta 1914., torej neposredno pred vojno, je pa bilo v tedanjem avstrijskem finanč* nem ministrstvu za vso Avstrijo tostran Litve 7 sekcijskih načelnikov, 23 ministerijalnih svetnikov in 19 sekcijskih svetnikov Po službenem razporedu za leto 1931. je pa sedaj v finančnem ministrstvu 1 ministerijalni direktor, 5 sekcijskih načelnikov, <3 ministerijalnih svetnikov, 42 sekcijskih svetnikov itd.
Če še pomislimo, da je tedanje upravno področje obsegalo prebival» stva približno 50 milijonov duš, s čisto različnimi upravnimi ozemlji — na primer Češka, Galicija, Dalmacija in Tirolska — se nam navedbe finančnega ministra ob sedanjem številu av* strijskega prebivalstva, ki je znižano približno na petino prejšnjega, mo» rajo zdeti zelo čudne, ker mu na pri» mer trikratno zvišanje ministerijalnih svetnikov prav nikakor ne pade v oči. In če je tako v finančnem mini» strstvu, tudi v drugih ne bo bolje. Sicer bi pa s službenim razporedom za tekoče leto lahko povsod to nesoglas» je dokazali.«
in v soglasju z g. predsednikom mini* strskega sveta rešujem:
1.	da se za poravnanje pomotoma izplačanih vsot osebne in rodbinske draginjske doklade more prepovedati 10% pokojnine in osebne doklade, ne* glede na veličino državne terjatve, to pa samo v tistih primerih, kjer se je pomotno izplačilo upokojencu izvršilo brez njegove krivde, in
2.	da se izvrši pregled že odrejenih upravnih prepovedi te vrste in se prepoved zniža na 10% pokojnine in osebne draginjske doklade.«
Z odločbo splošne seje od 5. ju» nija 1931., št. 52.016 je glavna kontrola izrekla, da s to rešitvijo soglaša.
Na podlagi te odločbe se bodo premnogim upokojencem, ki so često brez sleherne svoje krivde prejeli na draginjskih dokladah več, kot bi jim pripadalo po predpisih, odtegljaji znatno znižali, s tem pa se jim bo možnost preživljanja zelo olajšala.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra in Uka tovarna J O S. REICH.
V tem vprašanju je obči oddelek finančnega ministrstva izdal pod štev. 27 651/1. od 18. junija t. 1. naslednje pojasnilo:
»Po § 255. uradniškega zakona pripada uslužbencu v skupini, za katero so določeni periodski poviški, tisti povišek, do katerega ima pravico po letih, katera je efektivno odslužil v skupini, v kateri ga je zakon našel.
Ker je s tem zakonskim predpi* som točno določeno, da se uslužbenec mora prevesti v skupino in periodski povišek, do katerega ima po efektivno v ti skupini odsluženem času pravico, je bilo treba tudi razporeditev tako izvršiti, da se morajo te skupine ra* čunati šele od 1. septembra 1923. da» lje, ker do tega časa pri zvaničnikih in služiteljih skupin sploh bilo ni.
Vendar ima ta oddelek poročilo, da je neka finančna direkcija razpo* redila zvaničnike finančne kontrole v take periodske poviške, ki jim ne pri* padajo, ker je kot temelj za določitev
Obveznost utemeljevanja uprav» nih odločb. Na tožbo nekega usluž* benca zoper odločbo, s katero se *iu neka prejšnja vojaška služba ni vra» čunala, je razsodil državni svet pod številko 38.876/30 od 31. decembra 1930., da je izpodbijana rešitev ne* pravilna. To je utemeljeval takole: »Ko je minister izdal izpodbijano re* šitev, s katero je odbil tožiteljevo za* htevo, naj se mu doba v bivši avstro-ogrski armadi odslužena med vojno, prizna v državno službo, se v rešenju ni skliceval na noben zakonski pred* pis, kar bi bil po zakonu moral storiti, da bi se moglo premotrivati, na kakšnem zakonskem temelju je mini» ster tožiteljevo zahtevo odbil. — Po tem se mora izpodbijana rešitev na temelju čl. 26. zak. o drž. svetu in uprav, sodiščih kot nepravilna razveljaviti itd.« — To načelno stališče dr» žavnega sveta je velikega pomena ker implicite vsebuje zahtevo, da morajo biti vse odločbe upravnih oblastev
Iz uradniškega tiska. Odbor dravske sekcije »Udruženja poštnih, tele» grafskih in telefonskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije« v Ljubljani (UPU) je sklenil, da postani »Poštni glasnik«, katerega je doslej izdajal poseben konzorcij, spet oficijelno glasilo dravske sekcije UPU. . Zato odgovarja le-ta odslej tudi za smer lista. — Ker se s temi ukrepi ne strinja, je dosedanji urednik »Poštnega glasni»
poviškov vzela tudi čas, odslužen pred 1. septembrom 1923., dasi za te usluž* bence v tem času po nobenem zakonu niso bile določene skupine.«
Z ozirom na to poročilo naroča nadalje finančno ministrstvo, naj se v vseh sličnih primerih na novo izvrši razporeditev, pri čemer se mora upoštevati samö doba, odslužena po 1. septembru 1923.
Kako je pa postopati glede raz* vrstitve, oziroma priznavanja period» skih poviškov pri uradnikih sploh, kjer so skupine postojale tudi že pred 1. septembrom 1923. in kjer ni težko določiti, koliko časa je vsak uradnik v isti, oziroma ustrezni skupini, nave* deni razpis ne vsebuje nobenega navodila, oziroma pojasnila.
Po prednjem navodilu torej v smislu § 50. uradniškega zakona noben zvaničnik pred letom 1932. sploh ne more napredovati v višjo skupino, ker bo šele s 1 septembrom 1932. predpisanih 9 let v sedanji skupini.
vselej točno utemeljene z zakonskimi predpisi. S tem bi se prizadetim izpodbijanje event. nepravilnih odločb znatno olajšalo.
Potrdila občin državnim usluž» bencem Po točki 9., čl. 6. taksnega zakona so prosta takse vsa potrdila, katera izdajajo občinska oblastva dr» žavnfm uslužbencem o tem, da stalno prebivajo v občini, da njihovi otroci nimajo lastnega zaslužka, da niso po* ročeni, da bivajo v skupnem gospo* darstvu s prosilcem in da jih imeno» vani vzdržuje. Taksna prostost pa velja le, če je v potrdilu po predpisu čl. 7. taksnega zakona jasno označe* no, komu in v kakšen namen je bilo potrdilo izdano. Če se je izdalo na zahtevo oblastva, je treba navesti številko in datum tega spisa. V vsakem primeru je pa treba dostaviti, da se potrdila ne sme uporabljati brez takse v noben drug namen, razen navede» nega.
ka«, g. Josip J a k š e , ki je dolgo let list vodil z veliko sposobnostjo in ga povzdignil do visoke stopnje, odložil uredniške posle. Za urednika je bil postavljen nato predsednik sekcije, g. Jožko Čampa.
Napredovanja v poštni stroki. V
vsi državi je po časopisnih vesteh na* predovalo v zadnjem času okrog 500 poštnih uslužbencev, od teh v naši banovini sami nad 100 Napredovali
Varčevanje na pravem kraju.
Omejitev odtegovanja za državne terjatve od plaž upokojencev.
Uradniško pravo v praksi.
Vestnik.
Balzacovo ljubavno potovanje.
Honore de Balzac se je rodil v Tour» su leta 1799. Kot pisar pri notarju si je navzel veselja do debelih šal, kakršne po* gosto srečujemo v njegovih romanih. Po* zneje se je pridružil nekemu tiskarju, toda vsi lepi načrti so se jima izjalovili. Po glavi mu roji misel o zaslužku, izmiš» Ija si naklepe, kako bi zabogatel. Leto dni pred smrtjo (umrl je leta 1850.) spo* čne namero, da bi uvedel iz Poljske 60.000 hrastov v Francijo, pri čemer bi spravil 1,200.000 frankov v žep. A ni imel smisla za kupčijo. Nakopal si je samih dolgov. Pač pa mu je bila dana izredna domišljija, s katero je prikazal v romanu sodobno družbo, vneto za denar.
Da bi se izvlekel iz dolgov, je nepre» stano delal. Takoj po večerji — ob šestih — je legel spat, opolnoči pa je vstajal, pil kavo in pisal vse dopoldne. Da ga ne bi premagal spanec, je često držal pod mizo noge v škafu mrzle vode. Tako je v dvaj» setih letih dovršil Človeško kome» d i j o :	mogočno delo, kakršnih ne pre»
more dosti prejšnje stoletje. Ta Comedie humaine vsebuje prizore iz zasebnega živ» ljenja (Polkovnik Chabert, poslovenjen. Očka Goriot), iz pokrajine (Emilija Gran» detova), iz Pariza (Cesar Birotteau), iz po» litike, vojaščine itd. Potem filozofske in analitične študije. Poskušal se je tudi v gledališču (v ljubljanski drami smo lani
videli Mercadeta): to stran njegove pro» izvodnje je letos v francoščini obdelal v obširni doktorski tezi Dušan Milačie; dalje v povestih, od katerih so v rokopisu po» slovenjene »Contes drolatiques«.
Kritika mu očita nedostatek sloga in pogostni patos. Tudi nima smisla za na» ravo. V tem je čisto klasičnega kova. Za» nima ga v prvi vrsti človek, katerega slika z izredno krepkimi potezami. Brez pri» mere dobro ume označiti svoje osebe z okolišem, koder živijo. Tako je Balzac mogel veljati za očeta sodobnemu realiz» mu, dasi je v bistvu silno romantičen. O tem pričajo tudi Pisma na tujko (Lettres ä 1’ Etrangere), na gospo Hansko, v katero se je zaljubil od daleč in ki je pozneje postala njegova žena. —
V naslednjem podamo po Marcelu Bouteronu popis njegovega ljubavnega potovanja, ki ga je vodilo leta 1835. iz Pariza na Dunaj, kjer je tedaj živela obo» ževana nepoznanka.
Kot markiz Honore Balzac d’ Entra» gues — ta ponosni naslov si je nadel na» lašč za to potovanje — je prišel veliki pisatelj na Dunaj, da vidi žensko, ki mu je bilo usojeno, da jo je ljubil že dve leti in da jo bo še ljubil vsa leta do konca svojega življenja. On, ki je s svojim kot kirurgov nož ostrim, razparajočim duhom odkrival vso budalost, domišljavost in
vso zlobo svoje dobe, se ni plašil smeš» nega bleska tega naslova, samo da bi bil v krogih svoje ljubice »nje vreden«. Če» prav je ime Balzac že tedaj pomenilo več, nego vsi naslovi cesarskega mesta, Zakaj vsakdo je poznal njegova dela, jih imel v svoji knjižnici, vsakdo je hotel pozdra» viti pisatelja v svoji hiši:	kancelar knez
Metternich in kneginje Schwarzenbergo» va, Schonburgova, Apponyjeva in vse ostale.
Pesniksheroj ni zametaval bleščečega nakitja. Med pripravami za to vožnjo je njegov račun pri pariškem zlatninarju na» rasel skoro do zneska petih tisoč frankov — na samih gumbih, iglah, zaponkah. K temu pride še vse, kar je krojač le zrno» gel frakov, dolgih sukenj; novega perila, svilenih ovratnic in nogavic. Povsod se» veda, na potovalni kočiji, ki jo je najel v Parizu, na svetli novi prtljagi in na novi uniformski suknji sluge:	grb markizov
d' Entragues. Ta grb je bil plod Balza» cove fantazije:	ščit, sestavljen iz štirih
polj, posejanih z geometričnimi liki s križ» či in krogi) in dvoje heraldičnih figur, ki sta poosebljali markizovo geslo: »Jour et nuit« (Noč in dan).
Tako se je pripeljal na Dunaj, kjer si je poiskal sobo v tedanjem odličnem hotelu »Pri zlati hruški«. Hotel »Zur gol» denen Birn«, dobro znan tudi starejši slo» venski generaciji, na Landstrasse, je bil takrat, leta 1835., eden najbolj znanih v
tem plemenitaškem predmestju. Balzacu so odkazali sobo, ki je bila že pripravljena zanj, polno rož, i lepo snažno platneno posteljnino in krvavo zgodovino.
Tu v ti sobi sta se grofica Lulu Thürheim in njen ljubimec Charles Thi» rion ljubila in čitala njegove, Balzacove romane! Zaljubljenca je ločil stan in bo» gastvo. V ti sobi se je Thirion po toli* kih blaženih tednih nenadoma zastrupil. Balzac, ki zadnje tri dni in tri noči ni za» tisnil očesa, je vedel, da tudi njega čaka v ti sobi mnogo bridkosti, morda celo Thirionova usoda.
, Ni bil navajen na lahke zmage, žen» ske mu niso kar padale k nogam. Majhen* čokat, zavaljen, osivelih las in s ščetina* stlmi brki na zgornji ustnici, skoro brez vratu, s kroglasto črepinjo, je izzival ka» rikaturiste.
Eva, ki se mu je enkrat že vdala — navzlic čuječnosti svojega soproga, ki je od daleč nekaj slutil, navzlic vsi sramoti, ki bi si jo nadela, če bi se zakonolomstvo razkrilo — tudi Eva ni ležala na kolenih pred njim. Iz njenih pisem je razbiral slast, da ga muči, užitek razvajene ženske, ki moža herojične pomembnosti pritiska k tlom in ga ponižuje.
Že prvi dan, snidenje v hiši zaupnih prijateljev, mu je prinesel ponižanje in bolečino.
»Sijajnejša si, nego kdaj prej!« je za* ječal Balzac v svojem pretesnem suknjiču.
so uslužbenci, ki so bili na 1. aprila t. 1. že več kot tri leta v skupini in so bili v teh letih odlično ocenjeni.
Loterija Poštnega doma. Stavbna zadruga »Poštni dom« je dobila, kot smo že poročali, dovoljenje za prireditev efektne loterije. Srečk je 20.000, cena jim je pa po 10 Din. Dobitkov je 600 v vrednosti 66.000 Din. Glavni dobitek je pohištvo za jedilnico, spah nico in kuhinjo, vredna 25.000 Din. Nato slede drugi dobitki: voz zapravi Ijivček s konjem in opremo, v vrednosti 10.000 Din, šivalni stroj, moško ali žensko kolo itd. Vlečenje loterije »Poštnega doma« bo * 1 decembra 1931.
Odprava pisarniškega pavšala. V nekaterih resortih v naši banovini so prejemali uslužbenci še do zadnjega namesto pisarniških potrebščin v na* ravi posebno denarno odškodnino, kakor je bilo to preje v Avstriji sploh običajno. Odškodnina je bila zadnjih 10 let določena z zneskom 40 Din na leto, ponekod pa so prejemali uslužbenci po 6 Din na mesec. Ker je glavna kontrola odločila, da izplačevanje pisarniškega pavšala ni utemeljeno v zakonu o državnem računovodstvu, se je nakazovanje pisarniškega pavšala — ker krajevne kontrole izplačila niso več vidirale — ustavilo. Ta odločba je vsekakor v korist uslužbencev, ker je nabavna cena pisarniških potrebščin brez iz* jeme višja kot je bil ekvivalent zanje.
Samski davek in carinski usluž* benci. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo na vprašanje, da*li je po* slovne pristojbine, katere prejemajo carinski uradniki po carinskem zako* nu, smatrati za dohodek, ki je zave* zan po zakonu davku na samce Po tem pojasnilu morajo centralne ca* rinske blagajnice, ki izplačujejo carinskim uradnikom plačo, poleg iste navesti tudi koliko vsak uradnik prejema poslovnih pristojbin na mesec, ker je treba tudi ta dohodek obdav* čiti s samskim davkom.
Predpisi o kaznilniških uslužbencih. Justično ministrstvo je izdalo uredbo o uslužbencih kaznilnic in sličnih zavodov. Dele se ti v stražnike, desetnike, podnarednike, narednike in zapovednike. Uslužbence prvih šti-
rih stopenj postavlja upravnik zavoda, dočim imenuje justični minister zapovednike. V zavodih za vzgojo in poboljševanje mladoletnih se deli osebje na vzgojno, pedagoško, stro* kovno in obrtno, na učitelje in nadzornike. V pravilniku so razen tega pogoji glede izobrazbe osebja teh za* vodov in določila o napredovanju, oziroma o upokojitvi, prav tako tudi disciplinski predpisi Na koncu vse* buje uredba predpise o tistih usluž* bencih, ki so v višjem činu, kot bi jim po uredbi pripadal.
Nazivi državnih uradov. Tukajšnja banska uprava je obvestila vse državne urade, da se v nazivih neka* terih državnih uradov dodaja tudi pridevnik »kraljevski«, kar pa ni dopustno. Po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi je označba »kraljevski«, dopustna samo za urad banske uprave.
Izseljenški referat pri banski upravi. Pri kr. banski upravi v Ljubljani je bil nedavno pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje ustanovljen poseben izseljenški rete* rat, kateremu je naloga, skrbeti za gospodarske, socialne in kulturne in* terese naših izseljencev. Referat bo vodil kataster izseljencev, zbiral po* datke o gospodarskih in delavskih j razmerah v državah, kamor se naši ljudje izseljujejo, vzdrževal b‘o stike z izseljenci, jim nudil pojasnila, posredoval v zapuščinskih in odškod* ninskih zadevah, posredoval delo in pospeševal kolonizacijo v tuzemstvu. Deloval bo v stiku z izseljenškim komisarijatom v Zagrebu, z inspek* cijo dela, delavsko posredovalnico, delavsko zbornico in okrožnim uradom za zavarovanje delavcev.
Podržavljenje zdravstvenih šol. Po zakonu o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi so naslednje šole proglašene za državne zavode: šole za oskrbne se* stre v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju, šoli za zdravstvene pomočnike v Beogradu in Zagrebu, vse šole za bolničarje in bolničarke pri državnih bolnicah in babiške šole v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju Gojenci teh šol uživajo tudi običajno ugodnost za potovanja po železnicah.
Organizacijske vesti.
Pogodbeni poštarji in nova po* štarska oragnizacija. Za člane novega odbora dravske sekcije UPU je bil izvoljen kot zastopnik pogodbenih poštarjev Franc Pangre, pogodbeni po* štar iz Dola pri Domžalah.
Iz organizacije sarajevskih upo* kojencev. Ob ustanovitvi »Udruženja državnih penzionera i penzionerki kraljevine Jugoslavije« v Sarajevu, je nova organizacija prevzela od do* tedanjega »Društva penzionera« pre* moženje v znesku 241.809 Din v go*
ki mu je z dvema vrstama zlatih gumbov stiskal pljuča in srce.
»Izpovejte se mi. Niste mi ostali zve* sti!« ga je' napadla krasotica.
»Le izračunajte si,« jo je prosil poln bridkosti, »dan ima štiriindvajset ur. Osem* najst ur delam, spim šest ur in doma sploh ne zapustim. Kdaj naj bi Vas le bil varal?«
S sovraštvom je govorila o Lauri de Berny, izvoljenki njegove mladosti.
»Ne, Vi ste moja prva ljubica! Lavro sem bolj oboževal kot mater in jo še da* nes. Pred Vami moje srce ni poznalo no* bene ženske!«
Za tisti dan je odpustila svojemu »mužiku Honoreskemu«, kakor se je sam nazivah Eva je bila Rusinja in gospodarila je stotinam duš tlačanskih mužikov. Želel je biti le teh eden.
Celo v teh dunajskih dneh je Balzac pisal. Dan se je pričel zanj ob treh zju* traj z delom. Pisal je, naslonjen na rob mize in naglo sopel z visoko privzdiguje* nimi košatimi pleči. Njegov kratki vrat je izginil, zdelo se je, da mu črepinja kot krogla čepi vrh hrbta. Vsak dan polnih dvanajst ur. Iz blazno*ogromnega preobi* Ija življenja, katerega je videl, iz dobe po Napoleonovem padcu, so mu rasle po* stave za nešteto romanov, tako polno* krvne, tako resnične, da so se vedno iz* nova pojavljale in da je od knjige do knjige delil svojo usodo z njimi.
tovini, razen tega pa še pisarniški inventar.
Razid društva. Udruženje zvanič-nikov, zvaničnic in služiteljev finanč* nih in davčnih uprav se je po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšlo.
Razpust društva. Po objavi v »Jugoslovanu« je »Društvo cestnih in rečnih nadzornikov za Slovenijo v Ljubljani« razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj.
»Priden, Bengalec? Ali poje indijski čižek?«
Eva je imela celo toliko poguma, da je prišla v hotel k »Zlati hruški«. Bila je ponosna na spoštovanje, s katerim so bili sprejeli na Dunaju njenega oboževatelja, ponosna je bila na sveženj njegovih pi< sem, ki jih je hranila, pisem polnih krvi, duha, strasti! Umotvor v pismih! Pisma oboževatelja, ki predmeta svoje ljubezni dolga leta osebno niti poznal ni in ki je ljubljeno ženo šele po večletnem dopiso* vanju prvič videl. Za to ga je nagradila.
Toda njen kratkotrajni obisk mu je prinesel objem, v katerem se je smehljala, on pa je trpel bolečine, kakor da je na natezalnici.
»Moj Bengalec mi mrši lase! Ukrotiti ga moram.«
Ukrotila ga je. Sinoči, pri knezu Schwarzenbergu je dvoril gospe de Ca* strie! On, ki je vendar s pogledi nepre* stano obkrožal oboževano postavo gospe Hanske! — Branil'se je medlo, vendar jo je s tem spravil do besnosti. Pozabila je, kako opasen bi mogel postati zanjo samo ta obisk, ko mu je ihte in divjaje očitala .vso njegovo nezvestobo. Celo junakinjam njegovih romanov ni prizanašala s porog* Ijivim sovraštvom. Bila je ljubosumna na njegovo delo, ker ga je celo tu, v njeni bližini, vsega oklepalo!
Majdiča pere za svoje punčke.
Mala Majdiča je svojim punčkam dobra mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove oblekce vedno vzorno čiste. Enkrat na teden ima veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schiditov Radion. Ona je že pri svoji mamici videla, da postane s Schichtovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro in lahko, kajti
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Nove
»Mladika«. Izšla je 8. številka te družinske revije, ki vsebuje .razen nadaljevanj romanov še več krajših leposlovnih in poučnih sestavkov. Zanimive so potopisne črtice urednika F. S. Finžgarja »Preko poljskih polj«, potem pa biografski pregled dela veli* kega jezikoslovca prof. dr. Ant. Breznika. Dva članka o življenju družine imata zdravo vzgojno jedro in sta vredna branja. Slede še spisi o številnosti Slovanov, o proslavi Dav. Jenka in Ign. Borštnika (s slikami). Običajni drobiž za kuharico in gospodinjo, šale in uganke, je pester kot vedno. Šte* vilka je prav bogato in lepo ilustri* rana. — »Mladika« se naroča v Celju, Mohorjeva tiskarna in velja za vse le* to 84 Din.
knjige.
»Zdravje«. Vsebina 5. do 6 številke tega zanimivega zdravstvenega mesečnika:	Iščimo srečo v higijen*
skem preporodu! Dr. Karel Petrič. Zakaj ne pri nas? Dr. Bojan Pirc. Začimbe. Ing. M. Ahačič. Čuvajte otroke nesreč. Dr. F. G. Štiri vprašanja — trije odgovori. Naše spanje. Glasnik higijenskih ustanov v dravski banovini. Ureja dr. Karel Petrič. Slike. Pripoveduje Milan Vrtač* nik. (Se nadaljuje). Dobro čtivo. Dro* biž. — Urednik dr. Ivo Pirc. List izhaja vsakega petnajstega v mesecu. Uprava lista »Zdravje«:	Ljubljana,
Zaloška cesta 2. Letna naročnina za Jugoslavijo 30 Din. List toplo priporočamo!
Učiteljstvo po svetu.
Angleško) učiteljstvo! je organizi* rano v National Union of Teachers, ki šteje 130.000 članov. Od vsega an* gleškega učiteljstva je 119.658 oseb, ki imajo popolno učiteljsko 'izobrazbo, 42 586 pa jih je, ki imajo zelo majhno ali skoro nikake izobrazbe. — Od teh je 8734 pomožnih učiteljev(ic), ki jim za učiteljski poklic ni bilo treba pred* ložiti razen zdravniškega spričevala nikakih drugih dokumentov. Mnogo pa je tudi učiteljstva s popolno fakul* teitsko izobrazlbo. Na svojem kongresu v Klandudnu v Velsu je učiteljstvo zahtevalo podaljšanje šolske dobe za eno leto, kar je prosvetni minister tudi obljubil, in pa tudi enako izobrazbo za vse učiteljstvo. Zahtevalo je tudi radikalno postopanje za izboljšanje gori navedenih razmer glede učiteljske kvalifikacije za sprejem v učiteljsko službo.
Plače učiteljstva na španskem. (Iz
»Tutmonda esperantista pedagogia servo«). Na Španskem se deli učitelj» sitvo v dve kategoriji. Prvo kategorijo
Prizor je postal tako strašen, da je v Balzacu odmeval do smrti. Čeprav se je končal z objemom.
Je bila gospa Hanska lepa? Lica so se ji vendar prebogato razcvetela, njena postava je bila prepolna in na slikah se nam kaže kot ljubko, a postarano, tolsto, staro dete. Jo je mar ljubil, zato, ker je prihajala iz fantastičnega Iztoka, ker je imela tlačane, ker je bila maršalica in sedala za mizo z veljaki? Jo je ljubil, ker je ta visoka dama brala njegove knjige in mu pisarila pisma?
Ko je po treh tednih dela, muk in ne* utolažene strasti spet sedel V popotni voz, ki je na vraticah nosil grb gospodov d’ Entragues, je vedel, da so se njegovi dol* govi povečali za deset tisoč frankov. Na* pol se je bil že iztrgal kipečim valovom dolgov, neprestano grozečemu poginu in upnikom, ki jih je pobijal edino*le z ostrino svojega peresa. Zdaj se je vozil podvojeni tlaki in novim robotam naproti.
Ni obžaloval tega popotovanja, te »besnosti svojega življenja, besnosti pi< jane ljubezni«.
Ko je sklanjal svoje bazaltno čelo nad duhteče Evine ročice, je izdavil za slovo besede:
»Ne zapusti me nikdar! Umoriš me. Samo s teboj verujem v življenje.«
Ko je potem sedem dolgih dni poto* val domov čez pet meja in skozi sitnosti desetih obmejnih oblasti, mu je blestela
tvorijo učitelji z izpitom (ki odgovar* ja menda našemu usposobljenostnemu izpitu), drugo kategorijo pa učitelji brez izpita. Prva, ki ji (pravijo katego» rija »z vsemi pravicami«, lahko dobi službo v katerikoli vasi ali mestu, dru» ga kategorija »z omejenimi pravicami« — pa samo v krajih do 500 prebival» cev. Plače se ravnajo po službenih mestih, oziroma krajih, ki so razde» Ijeni v 10 razredov, in sicer so sledeče (preračunano po kurzu 1 peseta = 7T213 Din): I. kategorija: 1. razred 4747 Din, 2. razred 4154 Din, 3. raz« red 3560 Din, 4. razred 2967 Din, .5. razred 2373 Din, 6. razred 2077 Dim
7.	razred 1780 Din, II. kategorija:
8.	razred 1780 Din, 9. razred 1483 Din,
10. razred 1186.	»U. T.«.
Opozarjamo na današnji oglas prevozniške tvrdke Guštin.
Zase dela, kdor dela za »Naš
Glas«, Sirite ga. naročajte ga. podpirajte ga!
ves čas njena slika pred očmi, slika než* nega in muhastega otroka, ki se mu ni* koli ni zazdel postaran in zamaščen.
Med vožnjo je zlagal pismo, ki ga ji je hotel poslati iz Pariza:	»Oboževano
dete! Nikoli nisem bil srečnejši, nikoli nisem tako trpel. Vedel sem, koliko muk me čaka — našel sem jih. Verujem v živ* ljenje s Teboj.«
Na prstu pa je nosil ves blažen arah* ski prstan, betuk, katerega mu je podaril zgodovinar gospod Hammer*Purgstall.
»Lepega dne boste spoznali važnost tega darilca.«
On, ki mu je bilo vesoljno človeštvo kakor eno samo truplo, ki ga je moral raztelesiti, da odkrije njegovo najglobljo resnico, je veroval v čar tega prstana. Vere ni izgubil, ko je čul, da jih izdelu* jejo na tucate — po šest petič komad. Evina vsemogočnost, za katero je delal pokoro, mu je živela v arabskih pismen* kah, vrezanih v prstan iz medi.
Nič svoje vere ni še izgubil, ko je po smrti maršala Hanskega in po osmih letih strašnega čakanja smel postati njen mož. Tudi tedaj še ne, ko je tožila malo pred smrtjo ob njegovi bolniški postelji: »Ka< ko naj uredim vse to? To bo sitnosti in težav.« Tudi tedaj najbrž ne, ko je umiral sam, zapuščen, ker je ona ob običajni uri legla spat.
Staroupokojenci.
K člančiču pod tem naslovom, katerega smo zadnjič ponatisnili iz »Ju« goslovana«, je v istem listu dne 25. junija objavil stari organizator upoko« jencev, gosp. dr. Jos. Kronvogel, še naslednje pripombe, katere zaradi njihove važnosti objavljamo:
»Pisce članka »Staroupokojenci« v »Jugoslovanu« z dne 18 junija t. 1. se je dobro in upravičeno zavzel za upo« kojence, prevzete od Avstrije. Natančneje naj bi bil navedel, da za te upokojence velja zdaj tudi v naši državi uzakonjena takozvana rimska konvencija z dne 6. aprila 1922., po kateri pokojnine od Avstrije prevzetih upokojencev ne smejo biti manjše od prejemkov, katere so le«ti dobivali dne 3. novembra 1918. od bivše dr« žavne uprave.
Toda naša država ima še drugo vrsto »staroupokojencev«; to so tisti uslužbenci naše države, katere je le«ta ob prevratu prevzela v aktivni službi, a jih potem upokojila pred uradniškim zakonom z dne 31. julija 1923. Ti ju« goslovanski staroupokojenci dobivajo okroglo le polovico ali le tretjino ti« ste pokojnine, katero določata uradni« ška zakona z dne 31. julija 1923., odnosno 31. marca 1931., njihovim po« zneje upokojenim tovarišem.
Tako so odmerjene tudi pokojnine zgoraj uvodoma omenjenim avstrij« skim staroupokojencem. Nisem še nikjer slišal ali čital, da bi bile z uradniškim zakonom z dne 31 marca 1931. penzije previsoko določene, to je više nego jih rabijo upokojenci, da morejo sebe in svojce preživljati. Iz tega sledi logični zaključek, da dobivajo po uradniškem zakonu z dne 21. julija 1923., odnosno pred njim upokojeni uslužbenci za tretjino, odnosno za dve tretjini manj.
Dr. Josip Kronvogel, Örmla.
Vozni red
ljubljanske cestne železnice.
Zjutraj prvi voz:	iz Šiške proti
Ljubljani 5'56, z Viča proti mestu 6-21, z Zaloške ceste 6'04, z Dolenjske ceste 6-25.
Zvečer zadnji redni voz: iz Šiške 21‘44, z Viča 21,45, z Zaloške ceste 2L42, z Dolenjske ceste 21'42.
Nočne vožnje: iz Šiške proti me« stu: 21-50, 22-22, 22-52, 23-22; z Viča proti mestu: 21-51, 22’23, 22’53, 2323, 23’53; z Dolenjske ceste proti mestu: 22-25, 22-55, 23-25, 23 55, 24-15; z Za« loške ceste proti mestu: 21-55, 22’25, 22-55, 23"25 (23-55 samo do Mestnega trga); od glavne pošte proti Šiški in Viču: 22-10, 22-40, 23-10, 23-40; od glav« ne pošte proti Dolenjski in Zaloški cesti: 22-05, 22-35, 23‘05, 23-35, 2405.
Mestni avtobus Ljubijana«Ježica= Črnuče: od 28. t. m. dalje vozi avto« bus na progi Ljubljana-Ježica-Črnuče od kavarne Evropa, odhod vsake pol ure, in sicer: od kavarne Evropa ob četrt in tričetrt, s Črnuč oziroma Ježice od pol in ob uri.
Zdravstveni drobiž.
Škoduje aluminij zdravju? Često je najti gospodinje, ki pri nakupu ku« hinjiske posode odločno zavračajo alu« minijasto posodo, to pa zgolj iz pred« sodkov, češ, da aluminijasta posoda oksidira in je s tem človeškemu zdrav« ju škodljiva. Ker pa so v zadnjem ča« su v Nemčiji ti predsodki resno ogro« žali konsum in produkcijo aluminija« ste posode, je prosilo več tvornic za izdelovanje tovrstne posode državni zdravstveni urad za mnenje. Poizkuse so napravili na psih. Tem so k hran' primešali 1 gr aluminijevega oksida katera količina stokratno presega ko« ličino, ki pride v poštev pri rabi poso« de. Rezultati so bili povoljni, kajti po« izkusi niso zapustili nikakršnih zl:h posledic ali motenj. Tako je izginil ne« utemeljen predsodek o škodljivosti aluminijaste posode zdravju.
Če strežeš tuberkuloznim. Strežnik tuberkuloznih mora biti o tem poučen, da je tuberkuloza prenosljiva bolezen,
Priporoča se modna trgovina
! T. EGER
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2
da se pa moremo okuženju ogniti, če se skrbno držimo navodil, danih nam za občevanje z bolnikom, glede njego« vih izpljunkov, blata, obleke, perila itd., posebno pa, da gledamo na to, da se ne izpostavimo neposredno kaplji« cam, ki gredo od bolnika pri kašljanju, kihanju in govorjenju in ki so pogosto polne bacilov; nikakor se ne sme zgo« diti, da bi bolnik kašljal v nas. Vsaka z oskrbo tuberkuloznega zaposlena oseba mora biti med službo oblečena v plašč, ki obleko popolnoma zakrije, ki srednje telo in hrbet popolnoma po« krije in ki se da oprati; večkrat ga moramo oprati, prej pa še desinficirati. Preden zapustimo bolnikovo sobo, mo» ramo plašč odložiti in nato roke te» meljito desinficirati. Prav tako si mo« ra strežnik roke tudi vselej takrat te« meljito desinficirati, preden je. Uži« vanje jedi in pijač' v sobi bolnikovi je strežniku strogo prepovedano. Od strežniškega osobja uporabljena jedil» na in pitna posoda mora biti zmeraj ločena od jedilne itd. posode bolnika. Posebno pazljivi moramo biti glede iz« pljunkov in pljuvalnikov; ne smemo jih preveč tresti in si moramo nato ro« ke umevno umiti. Po končani strežbi je treba roke do komolca na novo te« meljito desinficirati in si potem obraz umiti. Če bomo zmeraj tako postopali, se nam okuženja ni treba bati.
Obiskovanje bolnikov. Ena naj« lepših in najvzvišenejših nalog je pač ta, da obiščemo svoje prijatelje in znance ter da jih potolažimo in razve« drimo. Biti pa moramo pri takih ob« iških pametni in previdni.
Posebno pogosto napravimo napa« ko, da obiske predolgo raztegnemo. Dolgi obiski so mučni in utrudljivi ta« ko za bolnika kot za okrevajočega; more se zgoditi, da povzročijo poslab« šanje bolezni ali celo recidivo! Žalibog so bolniki sami preveč obzirni in si ne upajo obiskovalca odsloviti, če posta«
ne utrudljiv in nadležen; žalibog je pa še več brezobzirnih obiskovalcev, ki se v bolniški sobi kar domače naredi« jo, bolniku razne mogoče in nemogoče stvari pripovedujejo in se pri tem mar« da celo lastne njegove bolezni doti« kajo. S tem bolnika samo razburimo in mu delamo nadlego; bolnik se kar odahne, če se zaprejo vrata od zunaj, in je vesel; če je obiskovalec odšel. Za takšne slučaje je najbolje, če odstra» nimo prej vse stole iz bolniške sobe in če obiskovalcu, ako zahteva stol, vljudno in prijazno povemo, da je do« volil zdravnik le prav kratke obiske, ki naj se oprUvijo stoje. To sredstvo vselej pomaga; kajti tudi najbolj zgo« vornemu človeku se ne dopade, da bi predolgo stal. in se kmalu poslovi.
Kratek, miren in tih obisk je za bolnike odpočitek in veselje, dolg obisk, posebno še, če je preglasen pa utrujenost in nadlegovanje. Te besede si dobro zapomnimo in bomo lahko mnogo dobrega napravili.
Prša. Poleti se radi osvežimo » hladnim kopelmi ali pa vsaj s prso Prša ne čisti samo, temveč tudi poživ« Ija in utrjuje, potom gimnastike krv« nih cevi v naši koži. A nikdar ne pusti, da bi padel polni curek mrzle prše s polno silo na nepokrito glavo. Veliko jih je, ki postanejo po takšni prši orno» tični in jih glava boli. Zato opusti dl» rektno pršo glave vsaj v začetku ali pa ščiti glavo s kopalno čepico. Splbh je priporočljivo, da se na pršo šele polagoma navadimo Začnimo najprvo s pršo nog. nato pride na vrsto hrbet, za njim prsa in trebuh in šele na koncu sledi splošna prša. Po mrzli prši se moraš zopet nekoliko ogreti, bodisi s solnčno kopeljo ali s telovadbo ah pa s sprehodom.
Za tuberkulozo je človek sprejem« Ijiv zlasti v najnežnejših otroških letih.
I (Iz »Zdravja«).
SE13TVE, oziroma PREVOZ ||
pohištva obavlja po zmernih cenah ter daje pri ||
plačilu državnim nameščencem ugodne pogoje II
Draga Guštin, Moste — Ljubljana
Prvo splošno prevozništvo z brzovoznimi avtomobili Telefon : 3162 in 2942	Brzojavni naslov: D. Guštin, Moste-Ljubljana j
Ivan Perdan nasl, Ljubljana
Veletrgovina koloni jaln ega in špecerijskega blaga. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
f. Z. Z 0. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo
Poprsvila se izvršujejo točno in solidno
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
1 ♦
UČITEUSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih l»«tov
LASTNA TVORNICA ftOLSKIH ZVEZKOV

Pisslni stroj „UL“ Mlela B
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
LJitbljana, Gradišče 10
t
•<^cgcf»^cgaK8cgaK§cgcK§cgaK§c§cs<§<3š<3<§^
I	Kr. dvorili dobavitelj
1 ANTON VERBIČ, Ljubljana j
s Delikatese i^cscwKscKSf^cKscsc Špecerija |
g Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! i
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
■11 C. J. HAMANN
lil	Uuhltana
Vam nudi naJsolicSnejil vir nakupa perila, JIH opreme neveit Efi novorojenčkov, perja, modnlk 111 gaotreP&ia - PredUskarlia modernih roinlli del. Hill
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.