SLOVENIJA U HPRAVnIšTVO = GOSPOSKA 12 - POM*NOČEK .^1. A ČUnT^U A^N A^ŠT. “iK-^KOMSOV VRAČA^^ASI POTArIfU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA Zahod ali Vzhod? Priobčujemo sestavek našega sodelav-i ca kot prispevek k razčiščen ju vipraša-inja, ki danes vznemirja duhove. I. Bolj ko je upadala politična moč in v®ljava zahodnih demokracij, pogosteje Se je ipri nas stavljalo vprašanje, kje 11'tj iščemo Slovenci svojo prihodnost, ali Se ima kak pomen, da navezujemo svojo 11®odo na »propadajoči« Zahod, če ni naučil čas, da usmerimo svoje poglede na »zhod. Pri tem poenostavljanju evropskega položaja si nismo tbelili glave o tem, kaj vse spada k temu Zahodu, navadno nismo imeli pred očmi, da obsega ta ve® romamsiki in germanski svet in še del slovanskega. Po svetovni vojni je večji del našega razumništva ividel svoje Politične in kulturne vizore na demokratičnem Zahodu, in Pariš je pomenil za Slovence nič manj 'ko iza Čehe in Srlbe ledišče vsega sodobnega kulturnega in Političnega življenja, kaimor je hodil naš jamstveni in umetniški naraščaj spopol-kjevat svoje znanje in širit svoje duhov-obzorje. Po likvidaciji samostojne če-sko-slovaške države pa se je ta vera v čahod začela močno majati, povsod so se Porajali dvomi v pravilnost te naše duhovne usmeritve in vedno češče so se slišali glasovi, da je naiša prihodnost na Vzhodu. Y tem naziranju so se srečavali Paši nacionalistični reakcionarci s svoji-hvi političnimi antipodi. Spričo našega Zemljepisnega položaja je bila naiša zaskrbljenost sicer povsem razumljiva, razumljiv je bil tudi naš klic po novem vuruhu, saj brez tega se nam Slovencem sploh ne da živeti, ni pa bila opravičljiva ta popolna zmeda duhov, v kateri s Uro bili pripravljeni, iz ene skrajnosti skočiti v drugo, danes obsojati, kar smo vccraj poveličevali, v kateri smo bili Pripravljeni prelomiti z vso svojo preteklostjo, izdati vsa svoja izročila iin zatajiti to, kar je izdavnaj postalo del nase narodne kulture. Za čuda hitro smo si osvojili znana gesla o gnilem Zahodu, o pojemajoči življenjski moči zahodnih Uarodov, o zatonu zahodne kulture, o Prihodnosti mladih narodov itd. Znani Pa.uiki rasističnih romantikov so našli pri Pas verne učence in propagatorje. Sko-Ppj da sirno Slovenci pozabili, da smo po S'°ji zgodovinski usodi rastli in zoreli ^ Uarod v območju zahodne kulture, da te ta sooblikovala našo miselnost in naš prodni značaj in da predstavljajo naša kulturna izročila glavno vsebino naše prodno zavesti, brez katerih ne bi bili °> kar smo. Pretežni vpliv zahodne kul-Pru na oblikovanje naše narodne indi-Vl|duailnosti je dejstvo kljub kulturnim ^v>nam, ki smo jih prinesli in sprejeli p vzhoda. Menda se premalo zavedamo, >? mora vsak nasilni prelom kulturnega Njenja in kulturnih izročil razmajati Pralno moč vsakega naroda. II. . Ko torej paslušamo ter sprejemamo . ailk, da je naša rešitev na Vzhodu, po-k "j je prav, da razčistimo in razčlenimo, P J nam more ta krilatica resnično pobiti, kaj je njena vsebina in njeno Vilrno ozadje. Nikdar nismo Slovenci PPt robo vali v taki meri kakor danes no-Pirjega ravnotežja, da najdemo pravo .j iz današnje stiske. ^ i rep ros ta politična preudarnost nam j Preku je, da ne zatiskamo oči pred ve-jj. ‘"U političnimi dejstvi, pred popol-S|,ln. Preobratom v razmerju političnih Yj. 'n da izvajamo iz tega dejstva pra-(|j lle zaključke. S tega vidika lahko ttr-ii/p0, C^a je usmeritev naših političnih V, “Jlurnih pogledov in prizadevanj na W' realno politična nujnost. V polo-v katerem se kot narod nahajamo, rubiijemo zunanje opore, potrebuje- mo predvsem vere v neke sile, ki bodo prej ali silej preobrazile svet v te j smeri, da bodo mali nairodi spet svobodno zadihali, v tem položaju se danes bolj kakor kdaj prej zavedamo skupne življenjske usode z drugimi južnoslovanskimi narodi in nujnosti skupnega političnega življenja, iz teh razlogov uvidavamo potrebo po svobodni zvezi vseh malih narodov na Balkanu in Podonavju. Naj se zgodi, da nas vključijo v kak imperialistični sestav, naj bi bili začasno v svoji politični ali narodni sivobodi še tako otesnjeni, v takem velikem okviru bi laže zdržali pritisk raznarodujočih sil, laže bi vztrajali v svoji veni na končno zmago prave ljudske, socialne in narodne misli, ki ima najgloblje pogoje na Vzhodu. Z njo pride tudi nov politični in družbeni red, ki bo zagotovil malim narodom svobodno in enakopravno življenje. Tehtni stvarni in idejni razlogi torej govorijo za to, da gojimo bolj ko doslej politične in kulturne stike z Vzhodom, da iščemo z njegovimi narodi zbližan ja in medsebojnega spoznavanja. To ne pomeni, da bi se morali ograditi s kitajskim zidom nasproti Zahodu in pretrgati z njim vse kulturne vezi. Računati moramo s tem,, da bomo po svojem političnem položaju primorani meriti svoje sile s kulturnimi in drugimi silami svojih mogočnih sosedov. Iz razlogov samoohrane si bomo morali osivojiti vse njih pridobitve na znanstvenem in kulturnem polju, če bomo hoteli v tem merjenj u sil ostati tna površju. Ne bomo izbirali bojišča sami, izbirati, si bomo do neke mere lahko samo orožje. Sprejeti moramo tekmo na polju, ki nam bo dano po našem političnem položaju. Iz izkušenj svoje narodne zgodovine zajemamo vero, da bomo preživeli tudi najtežje preizkušnje, če ostanemo sami sebi izvesti. III. V našem prizadevanju po zbližanju z Vzhodom se bo misel slovanske skupnosti lahko plodno uveljavila, če jo pravilno pojmujemo kot zavest skupne zgodovinske usode, kot sorodnost kulturnih in političnih prizadevanj in kot medsebojno pomoč pri ustvarjanju pogojev za avtonomno življenje vsakega posameznega slovanskega naroda. Razmerje slovenstva do slovanstva bi moralo biti slehernemu Slovencu jasno, potem ko ga je Cankar enoumno razložil nasproti južnemu slovanstvu. Vedno spet pa se dogaja, da se v svoji življenjski nemoči vračamo k staremu romantičnemu pojmovanju slovanstva kot neke višje narodne celote, nasproti kateri predstav- 1 ju j o posamezni slovanski narodi le podrejeno vrednoto. V strahu pred. lastno majhnostjo vidijo taki malodušneži sivoj vzor v tem, da se posamezni majhni slovanski narodi utopijo v večji slovanski enota ki je v določenem primeru vedno eden ali drugi od močnejših slovanskih narodov. Kakor da bi se irazvoj dal usmerili nazaj! Vse to sanjarjenje o nekem romantičnem vscslovanstvu, o slovanskem mesi jamstvu, o neki bodoči nadvladi slovanstva v Evropi je reakcionarna zabloda, izvira iz iste nacionalistične miselnosti, ki jo obsojamo pri vseh imperialističnih narodih, iz katere se je rodilo tudi jugoslovenstvo. Te vrste nacionalizem ibo vedno služil močnejšemu narodu, da opraviči svoje nasilje nad šibkejšim. Vsi nacionalni mesijanizmi so si v tem oziru enaki. Res je, da je to vse-slovanstvo danes le še slovenska posebnost, da ne predstavlja nobene dejanske sile, ker ni nobenega imperialističnega slovanskega naroda, ki bi bil njegov nosilec, nam Slovencem pa le škoduje, ker nas odvrača od spoznavanja politične stvarnosti, od pravilnega razume- vanja slovanske skupnosti in od pravega pojmovanja naših narodnih ciljev in nalog. Panslavizem kot antiteza pamger-manizma je u migljava razgretih nacionalističnih možgam. Po znanem zgledu hoče vsa nasprotistva med imperalistič-nimi silami izvajati iz različnosti rasnih osnov, torej kot nekako biološko nujnost. S tem seveda zastira pogled za globlje vzroke političnih pretresov v Evropi in otežuje spoznanje potoiv, ki vedejo iz današnje evropske zmede. IV. Vsa slovanofilska gesla nas utegnejo le ovirati pri zbližanju z neslovanskimi malimi narodi na jugovzhodu in vzhodu, ki z nami živijo v istem življenjskem prostoru in delijo z nami isto politično usodo, Če že govorimo o neki skupni slovanski politični nalogi, potem more biti samo ta, da. s skupnim naporom pripravimo pogoje za politični in družbeni red, v katerem se bodo visi slovanski in neslovanski narodi čutili svobodni in za-rovani v svojem avtonomnem žiivljenju. Premagati moramo torej najprej tisti tesni, nestrpni nacionalizem, ki narode razdvaja in ima svojega nosilca v me- ščanstvu. Tak nasilen, osvajalen nacionalizem je kmečkemu in delavskemu ljudstvu tuj. Zato more biti nosilec novega pojmovanja narodne misli iv njenem človečnostnem, združujočem smislu v prvi vrsti delovno ljudstvo. Le od politične zmage delovnega ljudstva si lahko obetamo resnično zbližan j e in trajen sporazum rričd'slovanskimi in neslovanskimi narodi na našem Vzhodu. Tudi za Slovence velja, da smemo pričakovati pravega narodnega vzpona le od širokega ljudskega gibanja, ki bo dalo našim narodnim zahtevam globljo socialno vsebino in s tem predornejšo silo. V tem smislu lahko trdimo, da je naša narodna prihodnost v veliki politični zvezi slovenskega delovnega ljudstva z delovnim ljudstvom ivseh narodov Vzhoda. Le tisti del našega razumništva, ki to nujnost pravočasno spozna in se uvrsti med bojevnike za to misel, bo pri nas nekaj pomenil, vse drugo bo jalovo in zagrenjeno stalo ob strani in bo našo narodno odporno moč s svojim pesimizmom samo slabilo. Vsi računi na odrešenika od drugod se bodo izkazali kot zgrešeni, če bomo pasivno pričakovali dogodke. Na važnem razpotju smo. Le toliko bomo v prihodnosti pomenili, kolikor bomo sami pokazali življenjske volje. Nič nam ne bo podarjenega. Le kot zavezniki, ne kot politični priskledniki lahko nekaj pričakujemo od Vzhoda. L. Kreditno zadružništvo in sedanji čas Menda bomo že morali pritrditi tistim, ki trdijo, da po svetovni vojnii leta 1918. ni bil sklenjen v resnici mir, ampak samo premirje, in da je sedaj to premirje preteklo in se svetovna vojna nadaljuje, da je torej ves ta čas ivojmi čas. Vojni časi so pa burni in viharni časi. To niso časi reda in ustaljenosti, amipak časi nereda in prekucij. Za tak red je pa najbolj občutljivo kreditno gospodarstvo. Po vojni sano v kreditnem zadružništvu toliko doživeli, da so se nam pojmi bistveno izpremenili. V predvojnem zadružništvu je veljalo nekako kot potrjeno, da so vlagatelji zastopniki kapitala, nekaki kapitalisti, ki so samo koristniki kreditnega zadružništva, katerim torej ne gre nikaka beseda, ampak je treba samo poskrbeti, da ne postanejo iz koristnikov izkoriščevalci, da je torej glavna olbčekoristna naloga kreditnega zadružništva, da se kolikor mogoče tlači obrestna mera. V polpretekli dobi pa smo doživeli dokaze, da je mogoče tudi, da se cela stvar razvije tako, da bi bilo treba zaščititi vlagatelje. Za vlagatelja imajo zmerne obresti pomen samo, ako lahko zaupa denarnemu zavodu, da bo gospodarstvo tako, da bo o svojem času lahko brez vsega dvignil no samo obresti, ampak tudi vlogo in sicer vsak čas, kadar bo svoj denar sam potreboval. Dalije mora imeti vlagatelj zaupanje, da bo razmerje med denarjem in blagovnimi cenami ostalo tako, da bo takrat, kadar bo denar dvignil, lahko za ta denar vsaj toliko takega blaga kupil, kakor ga lahko kupi takrat, ko denar vloži. Med svetovno vojno im sedanjo vojno smo doživeli, da je enkrat vrednost denarja tako narasla, da je premoženje, ki je bilo tukaj kot kritje za posojila denarnih zavodov, postalo nasproti nominalni vrednosti denarja tako majhno, da so denarni izavodi, med njimi tudi kreditne zadruge, morale ogromno izgubiti. Tedaj se je tudi izkazalo, da neomejeno poroštvo zadružnih članov, ki po večini niso bili vlagatelji, ampak posojilojemalci, za vlagatelje ni imelo prav za prav nobe- nega pomena. Na podlagi tega poroštva so se imeli ti za upravičene, da z denarjem absolutno gospodarijo in izločijo vlagatelje od vsakega vpliva, ko je pa prišlo do nesreče, se je dejansko' vsa nesreča prevalila na vlagatelje. Doživeli pa smo tudi nasprotno, da je vrednost denarja tako padla, da so vlagatelji, ki so imeli svoje prihranke v denarnih zaivodih, prišli naenkrat v položaj, da so s svojimi prihranki lahko kupili samo še kako maloto in da je bila zanje glavnica z obrestmi vred samo še malostna napitnina od njihovih prvotnih vlog. (Pri tem se je dalje izkazalo, da vlagatelji niso nikaki kapitalisti, da je kapitalistov več med posojilojemalci, ker bogatin s svojim denarjem sam špekulira in ga ne nalaga v denarne zavode, medtem ko nalagajo v denarne zavode skromne prihranke mali ljudje, ki ob svoji skrbi, kako si nekaj prihraniti za stara leta, ne morejo skrbeti še za to, kako bi delali s svojimi prihranki, da ne bi utrpeli izgub. Ti pojavi, katerih v resnično urejenih razmerah ne more biti, ker se vrednost denarja ne more tako strahovito preko-picavati, so nujno povzročili, da so bolni kreditni zavodi, prav posebno pa je bolno kreditno zadružništvo, ker to po svojem zadružnem značaju, ako je bilo resnično zadružno ivodeno, ni moglo prigospodariti rezerv, ki bi jim v tej nesreči služile kot kritje. Sorazmerno so se najbolje odrezale tiste kreditne zadruge, ki so zadruge samo še po imenu, v resnici pa so kapitalistična podjetja. Zato je položaj med kreditnim iza-družništvom tak, da močnejše kreditne zadruge žive od tega, da glodajo na svoji lastni korenini, na lastnem strženu in s skrbjo in s strahom pričakujejo, kdaj bodo pri koncu s svojimi rezervami, ako jih ne reši pravočasno novo razvrednotenje denarja. Manjše zadruge žive po zaslugi požrtvovalnih zadrugarjev, ki vse delo opravljajo zastonj, ali pa od zaščite. V teh težkih časih pa smo naenkrat (Nadaljevanje na 2. strani.) Po presianku Zveze narodov Generalni tajnik Zveze narodov Jožef Avenol je podal ostaiviko na svoje mesto. S tem je Zveza narodov v svojem zadnjem ostanku prenehala. Prenehala je tudi kot organ dobrega in splošno koristnega. S tem je ugasnila romantična iluzija, o kateri ,se je od strani zunanjepolitičnih idealistov in poštenjakov pričakovalo, da bo ustvarila podlago, iz 'katere se bo razvilo mednarodno pravo, ki ne bo utopična sanja bodočnosti. ampak prav stvarno piralvo, ki se bo čimdalje bolj približevalo državnemu in ustavnemu pravu. Iz tega okolja so se hranila tudi različna gibanja, kaikor: panevropska ideja ali celo misel o strnitvi visega zahoda zoper rumeno nevarnost ali celo najdaljši in najširši obseg kot humanistična ideja, ki naj bi sploh preprečila vse bodoče vojne. Vsa stvar je bila z eno besedo prdlepa, da bi mogla ostati resnična. Vendar ob iprestanku te iluzije ne smemo biti sentimentalni, ampak moramo stvar gledati popolnoma stvarno. Zveza narodov bi bila življenja zmožna, ako bi bili vsi zastopani narodi v resnici složni in strnjeni v skupnih moral-no-palitičnih pogledih na razne probleme, ki so se morali javljati. Daneis na primer je videti, da bi bila neka.ka organizacija vse Evrope mogoča, ako bi v celoti zmagal pogled Hitlerjev na ln^ kako je treba Evropo urediti. Na drugi strani pa bi spet bila mogoča nova Zveza narodov, ako bi zmagala dotična anglosaška zamisel. V vsakem primeru je torej odvisno od končne zmage v sedanji vojni, v kaki obliki in s kako miselno podlago bo po tej vojni nastal nadomestek dosedanje Zveze narodov. Ta nova tvorba, iv katere nastanek po vojni brezpogojno verujemo, se bo na vsak .način iz usode in zgodovine Zveze narodov lahko marsikaj učila, zato ta zgodovina ne bo samo romantična zgodba lepe iluzije. Posebno mali narodi smo občutno prizadeti ob vprašanju, na kaki idejni podlagi bo osnovana bodoča Zveza narodov. Želimo si, da bi bila organizirana tako, da bi v'njej mali narodi ne bili samo misera plebs ali brezpravna raja, pa tudi ne želimo, da bi bila organizirana tako, kakor je bilo svoječasno poljsko kraljestvo, da bi vsak šlahtič lahko s svojim liberum veto onemogočil vsako pametno misel. Z eno besedo: želimo vsi, da bi čimprej vstala prenovljena Zveza narodov, ki bi s svojim obstojem in delom dokazovala, da so iz sedanjega boja izšli civilizirani, kulturni narodi, očiščeni in prežeti za ideal humanizma. ZAPISKI Hrvatje se vračajo k hrvaškemu pravopisu V začetku in v znamenju nacionalne diktature, 1929. ileta, so jugoslloveni uvedli na Hrvaškem in za hrvaški jezik pravopis, ki je imel za nalogo, ustvariti navzven umišljavo jezikovne enotnosti. Kakor se razume pri ju:go-slovenih ob sebi, je ta pravopis slprejel načela srbskega pravopisa, vse v namenu, da čimbolj zabriše samobitnost hrvaščine in hrvaškega naroda. Tudi tega u-e-dinjevanja je danes koncc. Hrvaški ban dr. šulbašič je izdal te dni na-redbo, da se mora v šolah in v javnem življenju spet porabljati pravopis, kakor je bil v veljavi do 1929. leta. Kakor je naravno in prav. A nehote se človek izprašuje ob takih priložnostih: mar je bilo res treba, da so Hrvate s takimi nestvarnimi, nenaravnimi, pred vsem pa hrvaško narodno zavest žalečimi sklepi izzivali in dražili, in da so še povrh delali res ne preveč bogatemu ljudstvu nepotrebne stroške za uničevanje starih učnih knjig in tiskanje novih, tistih novih, ki bodo sedaj spet brez pomena in cene, in namesto katerih bo treba spet nove izdati? Srbi zoper stanovstvo »Napred«, glasilo vseučiKrškega profesorja dr. Iliča v Belgradu, znanega strokovnjaka za državinopravna vprašanja ob sklepu sporazuma, piše glede na propagando za stanovski sestav: Piri nais vladajoča politična skup in a na Hrvaškem, kmečko gibanje, ima svojo ide-oloigijo tako imenovane kmečke demokracije. Viladajoča politična .skupina v Sloveniji ima tudi svoj naulk o reformi, ki je zaradi njene verske (podlage odvisna od univerzalne politične verske dogme, a je različna od političnih priizadev in verskih občutij .pravoslavnega srbstva. Stanovske ideologijo so neizogibno vezane na načelo vodstva. To vodstvo zahteva vo- Kredifno zadružništvo (Nadaljevanje s 1. strani.) opazili v časopisju objavo, da je Kmečka zveza ustanovila v Ljubljani svojo posojilnico. Kakor iskreno pozdravljamo vsak pojav, ki ima namen poglobiti zveze med Ljubljano in kmečkim stanom, tako simo glede nove kreditne zadruge skeptični. Ali so njeni osnovatelji šli namenoma preko poznavanja navedenih razmer kreditnega zadružništva, ali so tako veliki optimisti, ki aro tako daleč naprej v bodočnost, da menijo, da je v najtršem času primerno začeti s kreditno zadrugo, ki naj v tako trdi in suhi zemlji napravi korenine, da bo lahko kljubovala vsem vremenskim ne-prilikam. J. M. diteljev. Aili kakor je že zgodovina ocenila vrednost teh voditeljev, gotovo je, da so si oni ali s svojimi osebnimi lastnostmi ali s svojo .spretno politiko osvojili domišljijo množic in ustanovili ineko vrsto kalita v množicah. Voditelj se rodi, oblikuje, dviga in poiteim osvaja. Naše politično življenje se ni razvijalo v tej smeri. Imeli smo pri ljudeh, ki so se javljali na političnem odru, voditelje, načelnike strank, strankarske prvake in stare .politike. In nazadnje je ,ta red v izvezi z nekim posebnim narodnim duhom in značajem; z duhom zunanje discipline, pokorščine in nagibom do vodenja. Narodni duli našega ljudstva so ustvarili našu zgodovina, .naš družabni ustroj, naši politični boji in naš psihologično-etiion.i red. Našo ljudstvo nagiblje k samostojnemu opredeljevanju bolj k prepričevanju kakor k pokoravanju, bolj k družbenim in kulturnim vrednotam kakor k političnim in osvajalnim ciljem. Okoli romunskih mej V vseh časopisih se obširno poroča o pogajanjih med Romuni in Bolgari. Po zadnjih vesteh potekajo ta pogajanja zelo uspešno, menda dela nekoliko težav samo Silistria, ki jo Bolgari zahtevajo, Romuni pa na njen odstop težko pristanejo. Baje bo v soboto sporazum podpisan. Večje težave dela sporazum med Romuni in Madžark Madžari zahtevajo odstop Transilvanije, proti temu pa nastopajo v Romuniji »Železna garda« in tudi organizacija Romunov v Transilvaniji. Prebivalstvo v Transilvaniji je precej mešano, in Romuni sc najodločneje upirajo kaki ureditvi, po kateri bi kaj Romunov prišlo pod Madžarsko. Vsa stvar napravlja vtisk, da so si hoteli Romuni po eni strani zavarovati hrbet proti Bolgariji in da zdaj s precejšnjim vri-ščeui od neslužbene strani tipljejo, ali bi Nemčija odločno vztrajala pri zahtevi, da morajo ugoditi madžarskim zahtevam ali ne; s tipalkami skušajo tudi dognati* kako bi nastopila Zveza Sovjetov, in zato se je sprožilo celo vprašanje, kaj bi bilo, če bi Romuni v Transilvaniji nastopili z zahtevo, naj bo Transilvanija samostojna in obenem pod ruskimi protektoratom. To kljub temu, da imamo precej zgledov, kam privedejo ruski protektorati. Ves Balkan bo napeto čakal končne ureditve romunskih mej. O samostojni Slovaški Predsednik slo|vaške vlade dr. Trnka, tisti, ki ob osvoboditvi Slovakov izpod Madžarov niti slovaškega jezika mi poznal, tisti, ki še danes slovaško slabo govori, je 31. prejšnjega meseca govoril na javnem zborovanju v Bratislavi. Kot posebnost tega govora naj omenimo .njegovo odkritje, da pomenijo salc-burškii razgovori postopno likvidacijo stare Evrope in ureditev nove, ki ne bo več slonela na imperializmu in izkoriščanju, ampak bo urejena tako, da bo- do v njej našli mali narodi pod varstvom nemške velesile svojo popolno svobodo. Tudi za Slovaško pomeni Sale-burg popolno potrditev njene samostojnosti in trajnosti, kajti nemški voditelj in vojskovodec, ki mu ni primere v zgodovini, je izjavil, da bo varovalo samostojnost Slovaške 200 nemških divizij. H koncu je Taka še napolvcdal, da se bo Slovaška uredila v duhu narodnega socializma, kar da je njena dolžnost do Nemčije, s katero so se Slovaki .skupaj borili. Po konferenci v Havani V zadnji številki smo kratko poročali o tem, kar je bilo sporočenega o .sklepih te konference. Pri taikih konferencah je ipa vselej bolj zajemljivo zvedeti sklepe, ki se ne objavijo, kakor tiste, ki se službeno objavljajo. Po konferenci sledeča dejanja šele včasih nekoliko razgrnejo zavese. Kot tako dejanje se mora šteti velikopotezno in zelo pospešeno dboroževa-nje, ki se jo takoj po konferenci začelo posebno v Združenih državah. Še vedno se slišijo glasovi uglednih politikov iv Združenih državah, da je treba Anglijo z vojnim materialom kar najbolj podpreti. obenem pa ise olboroževati in pripravljati za vojno doma. Za zdaj je videti, da je neposredna udeležba v vojni mišljena bolj proti Japonski, ki zelo zaostruje svoje razmerje naproti Angliji. Domneva se, da je prav zato uredila razmerje z Rusijo, da bi laže izrabila sedanji položaj iv svoje namene. Premalo imamo informacij, da bi mogli staviti stvarnejše prognoze, vendar je videti' vse, da se vsak čas lahko sedanja vojna razširi tudi na drugi polobli, kar bi imelo soveda daljnosežne nasledke. Dvakrat obsojen Francoski general de Ganile, tisti, ki je že pred leti priporočal Franciji motorizacijo, ni hotel priznati premirja in je. še preden je bilo sklenjeno, odšel v Anglijo, kjer organizira nadaljnji francoski odpor. Petainova vlada ga je zato že enkrat postavila pred vojno sodišče, ki ga je obsodilo na 4 leta ječe in seveda tudi na zgubo vojaškega čina. Te dni so ga pa 'v Franciji v druigo sodili in sicer ga je obsodilo izredno francosko vojaško sodišče v Clermont-Ferrandu to pot kar na smrt. Morebiti bo obe sodbi imel de Ganile še koda j za priznanje — če jih že danes nima. Švicarski pisatelj Keller za zvezno Švico Tudi drugod je že bilo propagande za centralizem in »edinsivo«. Talko na primer v Šviai v drugi polovici preteklega stoletja. Pri demokratičnem in zrelem Švicarju seveda taki načrti že vnaprej niso mogli uspeti, četudi ni nobenega dvoma, da je Švica politično .in kulturno istovrstna država, pravo nasprotje na primer Jugoslavije, ki je zložena iz kulturno in gospod a rslko kar najrazličnejših ljudi, narodov in pokrajin. Da pa so mogli pri nas priti po tolikih skušnjah drugod in potem, ko so drugod centralizem že davno vrgli med staro šaro, na površje ljudje,-(kd so s strahovanjem vsiljevali centralizem, to je samo dokaz, kako nam je manjkalo in nam še manjka politično presodnih lin zrelih ljudi, da so mogli namesto njih politični otroci in dobičkarji igrati vodilne vloge v našem javnem življenju. Te dni so se spominjali Švicarji petdesetletnice smrti svojega velikega pesnika Gotltfrieda Kellerja. Pri tej priložnosti so tudi omenjali njegovo republikansko lin demokratično stališče in navajali iz njegove novele »Volilni dan«, kako je star .gorjanec oštel svojega sina, ki se je ogreval za strnitev kantonov v celoto: »Tako, torej tudi že piskaš to pesem? Kaj hočeš s svojo Švico brez njenih starih im novih kantonov? Skleda brez jedi, prazen sod bi bila, razbit ulj brez satovja. Kakor v ovseno polje spremenjen v.rt, na katerem se pasejo konji, bi bila! iNe, je že čedna, rdeča švicarska zvezna in vojna suknja; toda političen umazanec je, kdor ne nosi pod njo svoje čiste, samotikane srajce .poštenega stanovskega življenja: brhko je, rdeče častno oblačilo Helvecije s križem na prsih, toda najbolj častne so in o dobrih šegah priča dva in dvajset snež- nobelih srajčic, iki jih ima v omari...... Brez .zaveze ni zaveznikov, brez tekmovanja v velikem in dobrem ni kantonov: Jo je rezani kamen na svodu naše domovine.« Po dvajsetih letih Meseca julija 19J9 je nekdanji avst.ro-ogrski zunanji minister grof Otokar Gzernin končal svojo knjigo »V svetovni vojni« s sledečimi besedami: »Versailles ni nikak koinec vojne, je samo njegova faza. Vojna gre naprej, četudi v spremenjeiai obliki. Mislim, da prihajajoča pokolenja te veliko drame, ki že pet let vlada svet, .niti .ne bodo imenovala svetovno vojno, temveč svetovno revoilu-cijo, m bodo vedela, da se je ta svetovna revolucija s svetovno vojno samo pričel#-Niti Versailles, niti St. Germain ne ib<>' sta ustvarila trajnega dela. V tem miru lezi razkrajajoči znak smrti. Krči, ki stresajo Evropo, niso v pojemanju, tako kot traja pri silnem .potresu (podzemeljsko bobnenje naprej. Vedno zopet so bo kmalu tu, kmallu tam odprla zemlja in proti nebu zagnala ogenj, vedno zopet bodo dogodki elementarnega značaja in elementarne sile gospodovalno divjale preko dežel. Dokler ne bo vse tisto uničeno, kar spominja blaznost .te vojne in francoski mir. Počasi, pod neznanskimi bolečinami, se bo rodil novi svet. Prihajajoča pokolenja bodo gledala nazaj na našo dobo kot na dolge hude samje. toda še tako črni noči sledi vedno dan. Pokolenja so se pogreznila v grob, umorjena, izglasovana, podlegla boleznim. Milijoni so pomrli v prizadevanju, uničiti in razdejati, sovraštva in ubijanje v srcih. Toda druga pokolenja se bodo rodila in z njimi nov duh. Ta pokolenja bodo zgradila, kar sta vojna in irevolucija razdejali; Vsaki zimi sledi pomlad. Tudi to je večni zakon v krogotoka življen ja, da sledi smrti vstajenje. Blagoslov jim, ki bodo poklicani kot vojaki dela sezidati novi svet.« Bi vši avstro-ogrski državnik, ki je doživel razpad dvojne monarhije, je pre' rokoval dobro, ko je zapisal, da »počasi. l)od neznanskimi bolečinami, ise bo rodil nov svet«. Naše polkolenje to dogajanje sodoživlja... A. P. j fiih fa listi 3 r ... l ,-a—-g53 Razvoj nazaj švicarski dmevmilk »National-Zeitung* piše glede na prizadevanje sedanje francoske vlade, spraviti Francijo umetno nazaj na prejšnje stanje: Francija je, tako pravijo, dežela kmetov iin rokodelcev. Tudi imdustrialno gospodarstvo, ki zdaj ne bo imelo več oborožitvenih nalog, mora delati v prvi vrsti za poljedelske potrebe. S tem nameravajo očitno zmanjšati število industrijskega delavstva in tako oslabiti sociaili' zeim. Nasledek bo dvojen. Ko ise bo Francija sama oropala težke industrije in včlenila v evropski red, ki iga Nemčija pripravlja, si vzame zadnji ostamek «u' mostoj.nosti in mogočoati odpora. Evrops^j gospodarski načnt, .kakor ga zdaj izdebU0 Sohacht, predvideva skupno evropsko avtarkijo pod nemškim vodstvom, tako da bo vsaki evropski deželi odkazana posebna gospodarska naloga. Franooskega madindividualizma pa ta razvoj gotovo ne bo ozdravil. Res iin& Francija tudi danes Se v jedru kmečki in rokodelski ustroj in je tako še ostala razmeroma zdrava, na drugi strani pa je ta ustroj ra vino oblikoval zasebni značaj Francoza. V imd ust rila ni demokraciji kakor v Angliji se uči vsak .posameznik, podrejati se v velikem nastopiku delovne delitve, medtem ko pospešuje kmečka demokracija individualizem in zasebno ro's' ljenje. Kmet in rokodelec delata zase, n® da bi se brigala za okolje, im tudi če j1*! umetno .združimo v stanovih, no sprome,nl to dosti injihne miselnosti. Tako tudi Iie prihaja v Franciji omejevanje števil® otrok iz mesta, ampak z dežele: krnet iTl1 želel otrok, da bi preprečil razbitje zenj' lljišča. Ko se je Francija v zadnjih desetletjih industrialno razvijala, jo bila. n, .potu k skupnostnemu .mišljenju, ta razv°J pa hočejo zdaj ustaviti. „Prereč demokracije" Švicarski dnevnik »Volksstimme« P1SC’ V teh časih demokraciji ne gre doibro-Marsikaj -mora pripustiti, ne da ibi se m gla prav braniti; današnja moda hoče c lo narediti demokracijo za vzrok i|,sr i čarni, ki .so zadele staro Evropo. >Prev. demokracije smo imeli«, kričijo pomK^V filozofi na vsakem oglu, »zato jo mora® korenito prisiričil« Ne, nismo imeli P . več demokracije, ampak premalo, to 3 tudi eden glavnih vzrokov današnje c ropsko zmešnjave. Evropa jo poznala . bolj ali mam j politično demokracijo, jo je gospodarski sistem izpridil m 1 kvaril ter pljuval v obraz demokratsK ^ osnovam. Šele takrat bo narodom .če bodo iz duha demokracije "sjv,.(>,ra nov državni in gospodarski red, katei posamezni deli bodo v medsebojne^1 gilasju. Iz »Delavske polit* GOSPODARSTVO Spor za Narodno banko se nadaljuje 'V predzadnji- številki je tudi »Slovenja« opozorila svoje Ibrailce na spor, ki se je vnel v jugoslovanski javnosti in njenem časopisju glede podržavljen ja Narodne banke. Ker se je med tem zaostril naprej, bi bila naša poročevalska služba nepopolna, če na lo nadaljevanje spora ne bi opozorili. V isti »Politiki«, v ikateri je prej pri-eil Panič svoj napad na dr. Bičaniče-v° zahtevo o podržavljanju Narodne nauke, se je kmalu potem oglasil Vuk-o-Mč. Nastopil je zoper Paničelv način razpravljanja ter se zavzel za dr. Bi-čani-čev predlog. Proti Paniču je pri tem Otekel očitke, da gleda na stvar le kot delničar banke, namesto da bi dovolil ^Spravljati o tem za sptošnos-t tako vaižiiem vprašanju vsakomur, ki ga pri lem vodijo dobri nameni in splošna ko-pa če je prav državni uradnik, kot ie Ir. Bičanič, in ne da ga zaradi tega iz državne službe. Temu je dodal Se> da bi bilo popolnoma odveč govoriti 0 tem, kdo je bolj poklican staviti predloge, ali tisti, ki stoječ na vodečem javnem položaju daje za splošnost, ali pa kapitalist, ki od nje samo jemlje in se "e more dvigniti iznad iliberalističn-o-kapitalliističneiga gledanja' na koncesije 'a konjunktnire. 'Medtem ko teče glavna debata o tem aedaj med Beligradom in Zagrebom, sejala tudi glavno naše časopisje ni osta-v° db strani. »Jutro«, ki je polemiko za-Cck>, je potem prineslo še celo razpravo ? stvari v treh nadaljevanjih, v katerih •1° navedlo v podrobnosti razloge za pojavljen je. Glede »Slovenca« je zanimivo, da se je s svojim sestavkom od l^ejš-nje nedelje postavil proti podržaiv-* jen ju banke in razvil mnenje, da se o vPrašanju razpravlja kot napačno pojavljenem, češ da bi se moralo sukati le okrog tega, ali Narodna banka v res-hci izvršuje svojo nalogo ali ne, in da bilo podržavijenje koristno le, če bi ^ poU»ui banka Luže borila proti pre-'elikim slabim vplivom države oziroma finančnega ministra. iProti tistim, ki so proti -podržalvlje-nju, je potem v začetku tega meseca zopet odločno nastopil »Hrvatski dnevnik«. Samo obče narodne koristi, pravi, morejo biti tiste, ki naj odločajo. Čas je že, da se za naše resno ljudstvo tudi kaj napravi, kajti kam bi1 prišli, če- bi moralo ljudstvo čakati na bogatine, da rešujejo njegove težave, ko se doslej še nikdo ni obogatil od prevelike -skrbi za ljudstvo. Večina belgrajskih piscev hoče akcijo za podržavi jenje naslikati kot pretvezo Hrvatov oziroma njihove politične organizacije, da bi po ti poti prišla do soupravljanja banke. Pri tem očitajo Hrvatom, da se prej, ko ji je bilo treba zbrati kapitala, za banko niso brigali in da bi -sedaj radi prišli do nje brez delniškega riziika, po politični poli. Kakor so nekateri pisci s takim načinom pisanja stvari samo škodovali, pa se tudi drugi srbski sestavki, ki hočejo o stvari razpravljati bolj znanstveno (»Narodno blagostanje«, dr. Kosič v »Politiki«) niso mogli izogniti tem vplivom. Izogniti se -temu ni -moglo seveda potem tudi Združenje -denarnih -zavodov iz Bel-grada im Srbije, Južne Srbije in Črne gore. V svojem sestavku (»Politika« 4. t. m.) razvija na široko razloge proti podržavljen ju, ki -so jih navedli že drugi in prihaja s skoraj istimi očitki proti »Hrvat-ske-mu dnevniku«, kakor iprej proti prvim zagovornikom podržavi jen ja, to je, da »Hrvatiski dnevnik« zagovarja ph-državljenje iz nekih postranskih namenov. Obenem društvo srbskih -denarnih zavodov brani kreditno politiko Narodne banke, ko vsi vemo, da je prinesla mnogo škode. Pri tem -dela s takimi podrobnimi. številkami in podatki Narodne banke, da se ni -mo-goče izogniti- domnevi, da za -tem se-stavkom ne -stoje srbski denarni zavodi, ampak zopet kdo od 24 glaivnih delničarjev, ki je slučajno Funkcionar tudi pri tem bančnem društvu. Bil bi zadnji čas, da se i-z našega javnega življenja, v prvi vrsti pa i-z gospodarskega odpravijo take metode, ki jih poznamo iz volilnih bojev ne razveseljivega spomina, ko so posamezni odborniki društev z javnimi na pol podpisanimi ali sploh nepodpisanimi razglasi po -časopisju vsiljevali svoje volilno mnenje zgolj iz svojega lastnega korist olj ubja. -Zato je tembolj razveseljivo, da pri tej polemiki srečamo t-udi srbske sestavke (Vukovič v »Politiki«), ki gledajo nanjo objektivno in v korist splošnosti, ne iz ozkosrčnega, čaršijiske-ga kroga. Kakor gledajo pri n-as na vse javno življenje s strankarskega -stališča in -smo še daleč, kot 'kaže, od tega, da bi se povzpeli pri važnih narodnih vprašanjih na višje narodno ne pa strankarsko stališče, tako gledajo doli -s čaršijskega stališča. Težko je potem, mimogrede rečeno, prerokovati, kje ima bodočnost več dela. Narodna banka pred-stavlja danes ne le valutno, ampak tudi devizno -središče, ki je ob sedanjem času klirin.gov za narodno gospodarstvo mnogo važnejše, kot je bila včasih. Zato bi morala biti na daleč zavarovana pred vsakimi nepremišljenimi vplivi dnevne politike, enako pa tudi pred samopašnostjo posameznih kapitalistov. Način obrambe, kakršno je zavzel krog 24 glavnih del- ničarjev Narodne banke, daje dovolj povoda za mnenje, da je polemika zadela -zopet eno Ahilovo peto čarši je. Gotovo je, da enostavno podržavi jeni j e banke ne bi rodilo pravega uspela, gotovo pa je tu-di to, da bi -se mogel najti le tak pravilen izhod, pri katerem bi glede nje odločala le kori-st države oziroma Iju-dstva in vodilo načelo: splošna, ljudska korist pred koristjo stranke ali posameznika. Skratka: najuspešneje je vprašanje rešljivo po tisti poti, kakor so vsa naša javna vprašanja: dvigniti našo javno moralo in vzeti za izhodišče vsemu javnemu delu korist naroda in države -ter njenega pravnega, socialnega in gospodarskega reda. T-o bi bil res pravi ljudski voditelj, ki bi tako ozdravil naše javno življenje oziroma ves njegov kompleks, Ker pa ni verjetno, da ta že -živi med nami, potem bo storil veliko delo tudi že tisti, ki bo postavil na prave ljudske temelje posamezne odseke javnega življenja. Prvi med temi je urejeno gospodarstvo, ne zadnja v njegovem krogu pa Narodna banka. Ako se to rlelo začne pri njej, bo napravljen lep korak naprej. A. K. Praj\zi obraz slcsrensKe slranKarsKe politiKe (Dopis z dežele.) V 28. številki »Slovenije« je napisal L-i 'v uvodniku nekaj potrebnih ugotovitev i-n nusli o pogubnem vplivu strankarske politike na naše javno življenje, o posredovanju služb, korit in vplivnih mest, kar vse je pos-talo bis-tveni del delovanja naših centralističnih strank. Talko daleč so nas te stranke privedle, da je kmalu -vsak pastir vedel, da mora priložiti svoji prošnji priporočilo stranke ali vplivnega stranlkarja, če hoče imeti hitro in zadovoljivo rešitev. In kdor je uspešno končal svoje študije, je vedel, da njegova lepa -spričevala ne pomenijo bog ve kaj, in -raje, ko da bi rinil na.p-rej pi-sano dokaze svojih zmožnosti, si je poiskal zvez. Protekcionizem in kilikarstvo sta se tako razpasla, da ibre-z hudega na- pora me popravimo škode, ki sta jo prizadejala -našemu ljudstvu. Zato se mi zdi, -da je g. L-i za -delo, ki -se ga je l-oti-l, preveč 'dostojen v izražanju. V -salonskem okolju se moram obnašati salonsko, drugače bom v posmeh družbi. Kadar pa kidam g-noj, ne bom s salonskimi -metodami n-ič opravil. Tedaj bom zagrabil umazane im smrdljive vile ter stopil brez pomisleka v sredo gnoja, čeprav vem, -da bo smrdelo. Nad hlevskimi metodami vihati nos ali se celo zgražati, ne pomaga nič in je tudi -gola hinavščina. Kidanje je v tem primeru naravnost življenjsko potrebno in hlevske metode so edino res uspešne. (Nadaljevanje na 4. strani.) Zeafč poUttcnik peeeak&i/OKf Zamislite se nazaj v dneve pred sestankom štirih velesil iv Monakovem ztdnjega septembra 1938. leta. Polet k-hambeirlaina v Berchtesgaden, drugi holet v Godeslberg, tretji in zadnji i, Miinchen. Nikdar več kasneje -se ni napetost tako stopnjevala kot ob v6*1 poletih. Kako tudi ne. Nagonsko smo 1^‘li, da se odločuje vse. Kar bo ste- h '> bo samo nasledek te odločitve, do- ]t°Sa starčka, slavnega moža z dežni-premierja Chamberlaina. Je V M11 čajno se je dogodilo, da se ^ bilko j naslednjega dne, to je 1. okto-slca zbrala večja družba S loven- ij/*1 razumnikov na -posestvu enega svo-t tovarišev. Lahko si mislite kakšno H- Urje-njo je vladalo v naših poli-^ ho zrelih glavah. Vsi smo prerokovali, 8; je pobijal drugega, ta je -videl za-(■ ji* -nove dobe, oni začetek konca. a se je čutil že v svetovni vojni, ko®* pa je že gledal zarjo miru za *p° dobo. g k> razburkano dedovanje naših mož-Vsn°v pade sledeč predlog: Vsak naj C«v°je misli odgovorno s podpisom hz Se ua Papir. Drži naj se političnega vPia, kakor si ga predstavlja za eno 1^1° naprej tako v zunanji kot notranji ih j’ čez leto dni se zopet zberemo j^hfeci-tamo vse naloge. Takrat bo vsak k L*l°bravanje ali posmeh. Vseh -nalog 'M? napisanih in oddanih. Posa- KJl' kandidati so po stanovih razdeli^1 takole; 5 odvetnikov, 2 zdravnika, j urista-urudnika, 1 inženir, 1 ^'cilSpr' <>rci v glavnem svobodni po-' Mitična pripadnost: vsi opozicija. 30-40 let, le dva blizu 50 let. vo J'UlSi*tno -tri naloge, in sicer je pr-ViCo.l3,-sal mlad odvetnik, pripadnik le-fugo je spisal starejši odvetnik, r<; ali slabe. Vsu odločitev pa je bila r°kah enega samega človeka, 75 let- pripadnik umerjene desnice, tretjo pa ne več mila d zdravnik, politično slovenski avtonomist. V spl-oišno orientacijo omenimo, da je takrat Poljs-ka -nastopala kot nemška zaveznica, v Španiji je še neodločeno divjala revolucija, japonska pa je bila prav za prav še v sredi -svoje -kitajske vojne. 1. Oktober 1958 — oktober 1939. Španska državljanska vojna bo likvidirana približno tako kot je bilo rešeno z miinchen sik im -sestankom češko-sllova-ško vprašanje v korist osi Rim-Ber-lin (+) Nadaljnje koncesije v korist osi v Evropi i-n Sredozemlju (—). Opozicija ,se v Franciji i-n Angliji ne bo dokopala -do oblasti. V Angliji more priti do -spremembe, toda zmagovita opozicija bi iv takem -primeru imela svojega Daladiera. Morda prevzame Eden to vlogo. (+) Male države v srednji in južni Evropi bodo vodile Stojadinovičevsko politiko. Spopoilnile bodo verjetno svojo igro še s koketiranjem z Rusijo. (+) Kitajsko-japonska vojna ne bo končana. Razvila se bo v smeri, da bo po-stula maskirana japonsko-an-glleška pro-tinoska. Vedno 1k>1 j se bo kazalo, da bo Azija, -predvsem Kitajska prihodnje veliko bojišče dveh -svetov. (+ —) Amerika (USA) bo prihodnje leto izrazito podpirala Rusijo. (—) +4 —3 2. Okrnjena Čeho-slo-vaška se bo notranje konsolidiralu. (—) Čehi i-n Slovaki se 'bodo ožje stnnilli in državo demokratično proustrojili. (—) Na-petost vojaškega spopada se bo prihodnje leto kljub vsiljenemu -sporazumu še vedno ponavljala. (+) Nacionalni socializem je dosegel kul-minacijo. (—) Anglija ni imela pogodbenega razmerja s CSR. Pogodbena nezvestoba se bo Franciji in Angliji maščevala, (-j-—) Chamberlain bo moral odstopiti, vlogo bo prevzel Eden i-n labouri-sti ga bodo podpirali. (+ —) Rusija bo intenzivneje -pomagala Kitajcem. (—) Japonci bodo -sprevideli, da Kitajske prav zaradi tiste pomoči Rusijo ne premorejo. (—) V Španiji bo vojna končana. Franco bo poražen (—), keir bodo v Franciji Da-ladierjevo vlado vrgli in bo Blum nudil republikanski Špa-nij izdatno pomoč. (—) Demokracija, da-si navidezno premagana po zvezi štirih velesil, -se bo duhovno okrepila v vsej -srednji Evropi. (-) -Notranja politika Spomladanske volitve v narodno skupščino bodo vkljub nasilju prinesle zmago opoziciji, (—) ki 'bo razpisala nove volitve v ustavotvorno skupščino. (—) Zunanja politika bo -preokrenjena zaradi notranje politične konsolidacije. (—) Politične stranke bodo zopet dovoljene, svoboda tislka in zborovanja bo nasledek skupščinskih volitev spomladi. (-) + 3 - 15 3. Miincheoski sporazum štirih velesil bo imel za nasledek popolno -spremembo ravnotežja si-1 na vsem svetu. (+) Od sedaj naprej bodo enakovredne in nasprotujoče -si sile le še Nemčija in Rusija na kontinentu ter Italija in Anglija v Sredozemlju. (+) Miinohenski sporazum ne bo gladko deloval. Motnje bodo nastopile zaradi notranjega odpora v Angliji in Franciji. (+ —) Smer bodoče ekspanzije Nemčije je v tem trenutku nejasna. Najverjetnejša je zopet -smer manjšega odpora proti jugovzhodu, ki bi imela za nasledek popolno obkrožiitev SSSR. Zairadi ruske produkcije lahko -pričakujemo hudo uro nad Rumunijo. Morda se bo vihar za kakšno leto zakasnil. (+) Položaj v Evropi ho močno odvisen od poteka vojne na Kitajskem, ki se bo v prvem razdobju končala z zasedbo -vse Kine severno od Jangtsekianga. (-j-) Po kratkem premirju bo sledili nov sunek, verjetno na jug. V primeru japonskega poraza v severni Kitajski, (—) česar pa ni treba pričakovati (—) je ves položaj tako v Aziji kot v Evropi -postavljen na glavo. (+ —) Vsa -politika Anglije in Francije bo v letu 1939 vse bolj defenzivnega značaja. Trenutek, ko je bilo še mogoče misliti na uspešen vojni poseg za obrambo angleško-francoskih pozicij v Evropi, je z razbitjem ČSR zamujen. (+) Vprašanje kolonij za narodno socialistično Nemčijo ne predstavlja vprašanje prvega reda. Tukaj so -možne politične kupčije. Glavni cilj je čim večja inoč v Evropi — šef Evrope. Ta cilj bo dosežen prej kot si to moremo misliti. (+)• Francija je zrela za -diktaturo in -sicer za desničarsko diktaturo. Levica je svoj trenutek že zamudila. Verjetna je generalska diktatura. špansko vprašanje se sedaj lahko -reši na konferenci istih štirih velesil. Merjenje sil na bojnem polju je od Mlincih en a naprej le še nepotreben masaker republikanske Španije. Teritorialnih sprememb (Baleari) ne bo. (+) Rusija bo za naprej notranje homogena zaradi grozeče nevarnosti od -zunaj. Pričakovati je, da bo podvzela korake za svojo Obrambo, ki 'bodo aktivnega značaja. (+) Amerika bo ruski zaveznik še celo prej kot angleški zaradi Japonske. (—) Jugoslavija. Volitve bodo prinesle veliko večino Stojadinaviou. Za štiri leta bo njegov režim zagotovljen. (—) Zunanja politika bo še popolnejše naslonjena na os. +12 —4 # -Pred -tredi tedni se je ves krožek zopet sešel. Prebrane so bile vse naloge in soglasno je bilo ugotovljeno, da nima nihče preroškega -daru. Nekdo je predlagal, da bi se še enkrat poskusili z gledanjem v bodočnost, vendar ni imel nihče več veselja. F. Seveda prav za tako delo primanjkuje delavcev, posebno kadar gre za Avgijev lil e v hujše vrste in je njegovo kidanje za družbo nerodna stvar. Iz znanih razlogov imajo stranke druga nasproti drugi ozire. Vse centralistične stranke so zlorabljale svojo moč, kadar so bile na vladi. Kričač si ibiil v stranki zato, da si dobil kost. Zasluge za stranko so se vedno plačevale z razumevanjem in s hvaležnostjo — na račun naroda in z narodovimi skledami, koritci in koriti. Res da se človek premnogokrat proda, če hoče živeli, proda z odporom v siren stranki, ki je trenutno na zeleni veji. Te sramote naj potem raje ne nosi na sonce, -ker se pečata nemoralnega dejanja docela ne otreseš niti tedaj, če si si z njim rešil življenje. -Politika je premnoge ilj udi kompromitirala. O poilitičn-i prostituciji mi -da bi govoril, saj se je celo parlament — skupščina narodnih voditeljevi!) — že nekajkrat prodal za ceno poslančevih -dnevnic. Ker je tedaj naša druižba, deloma rada, deloma nerada, deloma po -delovanju te, deloma po delovanju one stranke zlezla v greh, lojalno vsi molče in noče n-ih-če govoriti o hlevu in gnoju, ki ga je -treba slkidati. T-o so težave, zaradi katerih bo g. L-i pri svojem hvalevrednem delu težko našel sodelavcev. Morda -pa jih bo le nekaj. Vsem tem bi irad položil na srce: Kidajte -s hlevskimi metodami, ne bojte se spogledovanja, me iščite salonskih izrazov za g-noj in -gnojnico, ki jo -imenujte kar s pravim imenom. Če bo narod vsaj sam zase -in na tihem priznal svoj greh, bo vaše delo imelo velik uspeh. V omenjenem sestavku -pa berem med drugim 'tudi tole: Res je, talko daleč se ti politiki še niso spozabili, da bi bili kdaj naravnost kupčevali s službenimi mesiti, in to se menda ni zgodilo, da bi strankina pisarna mimo pristojnih uradov oddajala sluižbe, vendar se je zlo razpaslo in močno omajaJlo trdna izročila, -ki so jih prejšnji rodovi v vestnem delu ustvarili in brez katerih mi dobre uprave. -Gospod L-i je kljub vsemu še optimist. Kljub vsemu ima našo politično moralo za boljšo, kakor v resnici je. To je drugo, kar maramo -povedati in pojasniti, da ne bo pavšalnega obtoževanja brez prijemljivega dokaza. Zgodilo se je, da so me politični kričači vze-li na muho (čemu, se -danes ne vem) in mi po metodah dnevne politike skuhali godljo, iz varnega kritja -seveda. Bilo je pod režimom, ki danes nima več besede. Ker sem gordijski vozel presekal z enim mahom, se je politična pisarna zelo trudila, da bi me brez škandala potolažila in mi je zagotovila, da bo trdo prijela svoje agente. Med drugim so mi rekli tu-di tole: »Imate ze zagotovljeno kako dobro službo? Če še ne, Jože Jurač: Skupnost slovenskega tiskarskega delavstva Brez -dvoma se ima današnje tiskarsko delavstvo za svojo -skupnost zahvaliti tistim pokojnim tovarišem, ki so pred -dobrimi 70 leti, ko še ni bilo današnjo potrebe po skupnosti, -združili takratno tiskarsko delavstvo v podporno društvo. Dobrodelnost je bila prvotna naloga tega novoustanovljenega društva, toda kaj kmalu se je bilo treba ukvarjati tudi ,z vprašanji, ki urejajo razmerje med delojemalci in delodajalci. V Štrekljevi -zgodovini slovenskega tiskarskega delavstva beremo, da je bi-la med pomočniki i,n njihovimi gospodarji prva pogodba sklenjena že -leta 1869. Takratna tarifa je vsebovala skromne določbe, toda tri leta za tem je že prišlo do resnejšega gibanja. Da to moral biti položaj napet, vidimo iz tega, ker so delodajalci v posebni šoli pripravljati celo ženske, -ki bi naj ob potrebi nastopile službe po -tiskarnah. Vendar je brez ite-ga prišlo do sporazuma in pogodbe, ki je potom veljala celili 18 let. Grafično delavstvo pa je moralo pozneje tudi v stavko, -tla si je tako priborilo svoje pravice. Naj navedem, da je v letu izbruha isveto-vne vojne, -stavkalo v vsej avstrijski- državi 13.000 tiskarskih delavcev, Razumljivo, da je v povojnih letih nastalo vedno več vprašanj in težav, -s katerimi se jo moralo -tiskarsko -delavstvo ukvarjati. Da jo bilo kos tem nalogam, je bilo predvsem poit rob uo, združiti v skupnost vse pripadnike tiskarsko stroke. Ko-likor to že ni bi-lo izvedeno, se je po vojni takoj uresničilo. Enotna povezanost seve ne sloni .na -niikuki svetovno nazorni pripadnosti, kar je zadeva posameznikov. Zato -tudi ni- -moči trditi, da zavzema -tiskarsko delavstvo kat -skupnost kakšno svojsko stališče do ureditve bodoče družbe. To jo vse prepuščeno posameznikom, ki -se v tej smeri lahko uveljavljajo izven svoje skupnosti. Grafičnemu delavstvu gre predvsem le za -čim boljše stanje, vam lahko mi pomagamo, saj imamo tako sedaj vse mi v rokah.« Tudi jaz prej ne bi verjel kaj takega. Najbolj sem se čudil, -da -so mi -povedali to talko otroško nai-vino, kakor -da v tem ni nič nenavadnega, kakor -da stvar ne zaudarja po gnojnici. Mislim, -da se na sploh vse premalo zavedamo, koliko gnoja se je nabralo po zaslugi vseh naših centralističnih režimov, in ki ga bo -treba -skidati v moralno rešitev našega -ubogega malega naroda. Prodajali so ga za službe, vplivna mesta, občinsko koruzo, za poslanske dnevnice in Judeževe groše, prodajali za žlico slabega golaža ali celo za nikdar izpolnjene obljube. Res je, da so se te -s-trainke zavedale, da bi morda isti hip razpadle, ko bi ne- KULTU I NAŠE REVIJE j I........................................ ,„Soz delodajalci. Ker je bila ta z leti (popoln j ena v težkih preizkušnjah -in -borbah, moremo danes reči, da je ta tarifa — kaikor jo tiskarji na-zivajo — mor-da najboljša pogo-dba, kar jih slovensko delavstvo pozna. Ustavimo se na kratko pni najvažnejših določilih. Velike važnosti za tiskarsko -dala-v-sfvo so določila, ki govorijo o skupnih odborih delodajalcev in delojemalcev. Vrhovna komisija tarifne vzajemnosti je najvišji odbor, ki -se -sestaja ob raznih prilikah. Tu obravnava vsa nastala -sponna vprašanja od pogajanj za mezde pa do poedinih primerov, ki ise dogajajo v kakršnem koli podjetju, ki drugače niso -našli rešitve. Nobeni -strani tudi ni dovoljeno iskati pravic ina -sodiščih. Nadalje je važno določilo glede -nameščanja tiskarskega delavstva, posebno tistega, ki ni zaposleno. Namešče-nski urad je pod nadzorstvom na.jvišje-ga odbora, njegova dolžnost jo voditi pregled nezuposilenih in jih -nastuvljati po vrstnem redu. Kor ima organizacija podroben pogled v število -nezaposlenih, ki jih tudi -podpira, o čemer bomo govorili pozneje, ji je omogočeno vplivno voditi to važno nalogo. -Podoben pregled in beseda pri vajenskem vprašanju je tudi posebne važnosti za delavsko organizacijo. Razen določilu, koliko vajencev sme podjetje vzeti v uk, doseže delavska organizacija tudi zupo-ro, ki se sporazumno uveljavi predvsem tedaj, -kadar je število -nezaposlenih visoko. Že z ozirom na to, da podjetja ne pristajajo rudevo-ljc na tako omejitev, je določilo za delavstvo izrednega pomena. Za -sprejem vajenca v grafično stroko je potrebno, da i-ina kandidat v-saj štiri ruz-rede srednje šole. Pozneje mora pristopiti še k trem izpitom. Dopusti so -med slovenskim delavstvom le malokjo uveljavljeni. Grafično delavstvo se jo zanje borilo že leta 1902., toda takrat še neuspešno. Šele leta 1909. so dosegli skoro hale deliti plačila za u-sluge, -da bi se priganjači razpršili, ko bi -korita izginila, da bi -dale volitve brez -golaža, obljub i-n groženj mršav uspeh. Če pa pomislimo, da je človekova nravstvena stran tako vzvišena ivire-dnota, da je treba za njo žrtvovati- vse, kar bi jo utegnilo maličiti, potem bomo hitro blizu misli, -da je treba koreni-to obračunati s takimi metodami. Stranke same po sebi še niso -nič slabega (kakor -tudi -nič dobrega), slabe pa so ilahlko -njene metode. Osvajanje množic z močjo d-deje bi bilo človeka dostojno, kolikor ideja seveda ne bi računala z nizkimi človeškimi instinkti. Moč nekih strank pa očitno leži na materialni i-n ne na idejni -strani. Spomnim se nekaterih vali-tev. Stran- R N I PR mi -imajo Igo Gruden, Lili Novy in Drago Jera-n. — F. Petre pa je prispeval literanno-zgodoviinsko študijo Literarno ozadje Prešernovega -Krsta pri Savici-. Snolv te Prešernove pesnitve je zgodovinska in je bila 1836. novost v slovenskem slovstvu, ipa tudi -na ostalem jugu še niso imeli literature v tej smeri. Pač pa so imeli Čehi že kar izročilo domoljubne zgodovinske povesti1, ki je poveličevala narodno preteklost. Prav v taki povesti vidi Petre mnogo sorodnih prvin s Prešernovim Krstom. Zlasti pa je pojav pesnikovih simpatij za poganstvo in krščanstvo hkrati, ki ga najdemo tudi v Krstu, splošen v tedanji slovanski zgodovinski povesti. Petre ugotavlja, da v vseh podjetj-ih na Slovensike-m plačan dopust, ki j-e trajal itukrat -največ 6 dni. Dane-s določa pogodim za pomožno kaikor usposobljeno tiskarsko delavstvo največ 14 dni na leto. V tem primeru mora biti delavec že 10 let v podjetju, če pa vs-topi v drugo, tedaj mu -dopust zapude. Delovni čas je ob-ičajan, tiskarsko -delavstvo -si je priborilo le to ugod-no-st, da dala ob sobotah -le sedem ur brez odbitka pri mezdi. Ker je dovoljeno, da se -med tednom dopr-inaša vsak dan -po -pol ure, more delavstvo ob -sobotah končati delo že opoldne. Na binkoštno soboto, na sveti večer i-n velikonočno soboto pa se konča- delo dve uri prej. Mnogo se je tiskarsko delavstvo tudi borilo za plačane praznike, ki jih ima danes po pogodbi 13. Na necerkvenih praznikih pa traja delovni čas 7 Tir in se dela nepretrgoma. 1. maj je neplačan praznik. Ko pri drugih strokah še dane-s ni uveljavljeno zakonito določilo o nadurni plači, je to -pri tiskarski stroki -nekaj povsem umljivega. Tarifa določa 50% pribitka pri večjem delu le za prve -tri nadure, za nadaljnji dve jo določeno 60%, za ostale -pa 80%. Delo za ponedeljske -liste se plača z 200% pribitkom. V vsakem tiskarskem podjetju ima organizacija oziroma delavstvo -tudi svoje zaupnike, 'ki so kot grafiki neopredeljeni. Po -tem kratkem prikazu najvažnejših določil v ti-skanski kolektivni pogodbi-, kd so kajpak obdani še z razlago, moremo preiti na ipog-lavjo o -mezdah za -usposobljeno in ]>omožno grafično delavstvo. Pri razpravljanju o tem bi se opi-ra-l-i na -sestavek Družinski eksistenčni -mimi-mom in dohodek slovenskega grafika, ki je bil objavljen v Grafičnem almanahu za leto 1940. Vsebina omenjenega se-stavkn govori o dohodku usposobljenega tiskarskega delavca, kakor ga določa minimum po štirih letih i-zučiitve in o življenjskem -minimumu za štiričleimsiko družino. 01xi j c po stanju meseca -septembra lota 1939. Tarifa ipoana pri izplačevanju mezd dva razreda. V prvem -so največja mesta v Sloveniji, v drugem pa podjetja v ostalih kra- ka je -poslala na cesto isvojo st-ražo s puškami (znan -m-i je primer), volilcem je točila -pijačo, obljubljala jiim peste, železnico, -sploh 'vse, kar so -si volilci najbolj želeli, invallido-m invalidnino, kronskim upokojencem dodatke itd. Spričo doseženih rezultatov je potem govorila o moči in zmagoslavj-u svoje ideje. To je zlorabljanje človeka in njegove bede! Vsem jo danes v mislih skrb, kako si uredimo prihodnost. Samo eno je gotovo; -če bodo krojile to prihodnost te vrste stranke in izključno stranke, potem bo prikrojena za njih namene, človek pa ibo ostal ob strani. Gospod L-i, z vilami najbrž ne bo šlo, preveč -se je nabralo gnoja. Napeljite v hlev reko, da ga bo pošteno izčistila. Sagitta. E G L E D Prešernov primer -verske orientacije v Krstu ni -po teh primerjavah več tako osamljen, o-dkrivajo se mu korenine v miselnosti dobe in njenem pojmovanju slovanske -zgodovine. Snov je vzeta iz zgodovine, a je tako prilagojena, da ju v njej -mogel Prešeren izpovedati svojo neposredno izpoved. -Čeprav direktne zvezo med Prešernom in -Čehi prav v tej -točki zgodovinske povesti niso izpričane, misli Petre, da so nastali isti pojavi na dveh mestih pod vplivom i-ste sile: poveličevanja slovanske preteklosti. — Številni -sestavki obravnavajo proletarizacijo slovenskega ljudstva, p°" litična vprašanja, -gledališče, -gospodarstvo. u. jih. Medtem ko prejema -pomožno delavstvo po -dveh ,-leitih službovanja, ki jdh porabi za učenje, plačo, ki se pozneje -no spreinunja več, -so določena za usposobi j en-o- delavstvo štiri razdobja, ki tra-jujo po eno leto. P<> treh lotih izučitive je tedaj -znašali -minimum za us-posoblljenega -delavcu no -teden 554 di.n, za moško pomo/jno moč 270 -din, za ženisko di-narjev. Te tri mezde so bile septembra letu 1939. pr-izina-ne po kolektiv-ni pogodbi za naj viš je. Ker je o plačah -grafičnega delavstva razširjeno različno -mmeinje, bi morda me bi-b odveč, če se pri tem -nekoliko pomudimo. Ko jemljemo za zgled znesek 554 din, m°' rurno -seveda tako-j izjaviti, da to mi denar, s katerim more -tiskarski delavec raizpo-l0' gati za dnevno preživljanje družine. Je sicer ireis »plača«, toda stvarni dohode* je -samo -tisti, ki- ostane po rednih odbitkih’ « katerimi prejemnik ne m-ore razpolagat1' In med te odbitke moramo šteti tudi pri-sp®' vek za tiskarsko organizacijo. Ko odtegf1 pisarna od prej označene -vsote že 38.25 d1 h; mora ti-skanski delavec plačati še teden®* prispevek, ki znaša iza to plačo 112 din, *“ da -skupaj 150.25 din tedenskega odbi-tka. temtakem ostane od izne-sika 554 din -le 403- ^ din. In -ta znesek je pra-v Je,r<)-da-lj Čušu nevzdržno. Samo k aip i-t ul is ti-čno«^, spodu-nstvo i-n vladanje brez delovnega J jj, s-tva je moglo privesti do takih V razmer, o katerih bomo spregovori n poglavju o podporah. ^ jiatla,juje) Opombe k banovinskima natečajema za slovenska glasbena dela in za besedilo za slovensko opero -Od banske uprave s-mo dobili sledeče pojasnilo: Na prošnjo raznih interesentov in na opombe v l-istih ob prili-ki razpisa natečajev za slovenska -glasbena dela in za besedilo za slovensko opero, pošilja kraljevska banska uprava -tole pojasnilo: Skupna (nagrada v viši-ni 20.000 din za glasbeni natečaj in za operni -libreto sii-cer ni ivelika; višina nagrad je pač v okviru proračunske možnosti in v sorazmerju z razpisanimi literarnimi in likovnimi banovinskimi nagradami. Natečaj za slovensko opero je združen z natečajem za oratori-js-ko delo, ker nam primanjkuje -tudi takih del. Ob slabem odzivu takih opernih skladateljev je dana tako možnost, da se -nagradijo tudi oratorijska dela. Rok za natečaj -poteče 31. marca 1941., ker se s tem dnem zaključi banovinsko preračuiiisko leto. Komur se zdi rok prekratek, ima tako inogočost, udeležiti se prihodnjega tekmovanju, ker se razp1' sujejo nagradna -tekmovanja vsako leto- Za opere in za libreto je rečeno, <)a imajo prednost ona dela, ki obravnavajo snolv iz slovenskega narodnega življe' nja. Pri tem seveda niso izključena dela iz slovenske zgodovi-ne in mitologije. Pri besedilu -za opero se zahteva, da je izvirno .in doslej še neuporabljeno. Zato se ne bodo upoštevali- prevodi, ne dela, ki -so bila že v celoti objavljena, praV tako pa tudi tista ne, ki so bila že k oni' poniranu. Namen razpisa je inamreč, da pridejo naši skladatelji, ki se zaradi p°~ manjkanja pr-imeimega operne-ga besedila n-iso mogli v tej meri udejstvovati do novih libretov. -Razsodišče, ki bo določevalo nagrade za besedilo za opere, še .ni imenovano, sestavljeno pa bo iz naših literarnih i* gla-sbeni h st roko vn j ako v. Urejuje in izdaja: Vitko K. Musek, Ljubljana